Poštnina plačana v gotovini.
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, utica Machiavelli 22/11 - tel. 62-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. o.isi27.
Leto HI. - Štev. 33
Trst - Gorica 29. julija 1949
Izhaja vsak petek
c.Democrazia Cristiana proti Slovencem
Slovenska demokratska zveza v Gorici je 21. maja 1947 poslala mi-nisterskemu predsedniku De Ga-speriju in predsedniku ustatne skupščine v Rimu znano spomenico, v kateri je med drugim rečeno tudi »da bo treba obnoviti goriško deželo v mejah njenega ozemeljskega obsega tako, kakršno je bilo pred njegovo ukinitvijo, ki je bila izvršena z enostianskim nezakonitim ukrepom s strani minulega fašističnega režima, v kolikor je to mogoče zaradi določb mirovne pogodbe v novih državnih mejah«.
Ko je takrat SDZ to spomenico objavila, se je na tako važen predlog SDZ vsula ploha protestov in zlobnih namigov vsega šovinističnega in nekomunističnega italijanskega tiska, ki je soglasno zakričal, da hočemo Slovenci v Italiji »obnoviti staro Avstrijo«. Toda sedaj se od dneva v dan občutijo težke gospodarske in upravne posledice mirovne pogodbe in politike nestrpljivosti nasproti slovenski manjšini v Italiji. Goriška pokrajina s svojimi 18. občinami in 130.000 prebivalci na 46.700 hektarjev površine ne more živeti.
Ze lani so pričele italijanske stranke namigavati na nujnost »obnovitve goriške pokrajine« in torej povrnitve pod Gorico tudi Čer-vinjanskega okraja, ki ga je fašizem dodelil Vidmu. Pretekli teden pa so goriški voditelji krščanske demokracije (Democrazia Cristia-na) sklicali sestanek vseh italijanskih strank, tudi komunistične in izglasovali resolucijo, s katero zahtevajo vrnitev pod Gorico vsega Červinjanskega okraja. Na ta sestanek. p<? niso krščanski demokrati povabili nobene od dveh slovenskih političnih strank, čeravno velja pravilo politične doslednosti, da se na taka posvetovanja povabi najprej tisti, ki je tak predlog prvi sprožil.
Namen tega našega uvodnika je ravno ta, da poučimo našo javnost, naj si ne dela nobenih utvar, ako misli, da je krščanska demokracija (Democrazia Cristiana) kaj boljša od drugih »demokratičnih« italijanskih političnih strank. Boljša je samo od komunistov in neofašistov, v ostalem pa stremi, kakor vse, za tem, da polagoma zaduši vse pravice javnega življenja slovenski manjšini v Italiji. V tem prepričanju nas potrjujejo še naslednje ugotovitve:	Krščanski de-
mokrati so v Italiji na krmilu, in razni njihovi voditelji (De Gaspe-ri, Piccioni, Marazza itd.) so obljubili zajamčiti Slovencem njihove pravice, toda prelio suhe in gole obljube niso še prišli.
O	šolskem zakonu še vedno ni ne duha, ne sluha, o avtonomiji pa niti cenenih izjav ne slišimo, čeravno avtonomijo uživata tako francoska, kakor nemška manjšina. Dejstvo je, da so krščanski demokrati krivi, da je ustavna zbornica preklicala avtonomijo, ki so nam jo že izglasovali — in to iz golega .sovraštva do Slovencev, kakor so to javno izpovedali razni krajevni in osrednji voditelji Krščanske demokracije. Krščanski demokrati so krivi, da je še danes 40.000 Slovencev v Nadiški dolini brez lastnih ljudskih šol in da vlada tamkaj pravcati teror nad slovenskim življem, komaj'manjši od fašističnega, in to kljub temu, da je krščansko dembkratski prefekt Candolini že meseca oktobra 1945 zagotavljal, da je »kult slovenske narodnosti dovoljen« itd., itd.
Krščanski demokrati so krivi, da nima naš jezik dostopa v javne u-rade in da slovenski občinski svetovalci ne smejo v Gorici nastopati v svojem lastnem materinem jeziku in tudi to, da je slovenskim trgovcem in obrtnikom v Gorici prepovedana raba slovenskih oziroma dvojezičnih napisov.
Žalostnega dela rožnega venca
Italija se skuša okoristiti s Titovo stisko
Štirinajst dni po zamenjavi denarja na jugoslovanskem zasedbenem ozemlju STO-ja so v Rimu nenadoma prekinili trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo.
Za lansko leto sta Jugoslavija in Italija sklenili pogodbo za izmenjavo blaga v znesku 30 milijard lir. Pogodba za letošnje leto bi morala biti še izdatnejša.
Združene države so naklonjene sporazumom, ki bi povezali Jugoslavijo preko Italije na dobrote Marshallovega načrta, ne da bi bilo treba Titu uradno zaprositi za sprejem v Evropski obnovitveni načrt.
Kdo je kriv zastoja, je bilo v začetku nejasno. Polagoma pa so pričele rositi razne izjave, ki vso stvar pojasnjujejo. Zastopnik italijanskega zunanjega ministrstva je krivdo za ustavitev pogajanj pripisal beograjski vladi. Priznal pa je, da je na italijanske odločitve vplivala zamenjava denarja na jugoslovanskem zasedbenem področju STO-ja. ' Navajal je pri tem izjavo Sforze, i ki je v zbornici dejal: »Mi še vedno želimo dobrih odnošajev z Jugosla-
vijo. toda, kadar gre za našo narodno čast, ne moremo trpeti poniževalnega ravnanja od nikoder!«
V poučenih ameriških krogih trdijo, da je Italija sporočila ameriškemu zunanjemu ministrstvu svoje nezadovoljstvo zaradi nedavnega Titovega govora v Pulju. Prav tako se je pritožila zaradi uvedbe dinarja na jugoslovanskem področju STO-ja. V ameriških krogih menijo, da je prav zaradi tega tudi u-stavila Italija pogajanja za novo trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Ameriško zunanje ministrstvo pa še ni prejelo nobene italijanske zahteve, naj bi Združene države odložile pošiljanje pomoči Jugoslaviji, dokler ne bi tržaškega vprašanja zadovoljivo rešili, to je v italijanskem smislu.
Točnejša razlaga tega italijanskega koraka bo najbrže tale:
Italija se zaveda, da je Združenim državam mnogo na tem, da bi prišlo med Italijo in Titom do čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Z odpovedjo pogajanj je hotela italijanska vlada pritisniti na Ameriko, da bi ta prisilila Tita k
j popuščanju glede Trsta. Italijani so namreč prepričani, da je gospodarska stiska v Jugoslaviji tolikšna, da bo Tito prej ali slej pripravljen na sleherno politično koncesijo.
Italijanska vlada je v tem času v velikih škripcih in ji je nujno potreben vsaj kak navidezen zunanje - politični uspeh. Septembra bodo Združeni narodi znova razpravljali o bivših italijanskih kolonijah. Vse kaže, da bo takrat Italija spet pogorela s svojimi zahtevami in tako dokončno odstranjena iz Afrike. Američani pripravljajo namreč predlog, po katerem naj bi vse nekdanje italijanske kolonije dobile samostojnost. To bo za Sfor-zo in njegovo politiko nov, hud u-darec. Ta udarec pa bi radi prikrili vsaj z navideznim uspehom v tržaškem vprašanju — na račun Jugoslavije. Taka italijanska politika ima že kar tradicionelno vrednost. Tudi po prvi svetovni vojni je Italija krčevito grabila po slovenski zemlji, medtem pa so drugi pospravili kolonijalni plen, brez Italije.
Osnove ameriške zunanje politike
Predsednik Združenih ch-žav Truman je imel 19. julija v Cikagu važen govor o ameriški zunanji politiki. Glavne misli iz govora, so naslednje:
»Danes si človeštvo z vsemi silami prizadeva, da bi uvedlo tak red na svetu, ki bi mogel ohraniti mir. Toda delati za tak red in za svetovni mir je moggč^ samp, ljudje poznajo resnico. Zaradi tega bomo storili vse, da bodo zvedeli za resnico tisti narodi, ki jim danes to njihovi poglavarji preprečujejo, in da bomo tudi mi poučeni o svetovnih zadevah ter o najvažnejših mednarodnih vprašanjih.
»Združeni narodi kljub vsem pomanjkljivostim lahko zagotove svetu tisto, po čemer hrepeni. Zaradi tega bo ameriško ljudstvo to ustanovo še naprej podpiralo.
»Mi hočemo organizacijo Združenih narodov izboljšati ter izpopolniti. Zaradi tega smo sklenili Atlantsko obrambno pogodbo. O-gromna večina našega ljudstva je za čim prejšnjo odobritev tega sporazuma.
»Vsi važni sklepi, ki jih sprejmemo glede naše zunanje politike, niso samo odločitev vlade, marveč tudi odločitev ameriškega naroda. Zaradi tega bomo neutrudno hodili še naprej po poti, ki smo jo izbrali in ki vodi do miru in do svobode za ves svet.
»V nasprotju z nameni Združenih narodov in z našim pojmovanjem novega svetovnega reda, pa imamo drugo zamisel o ureditvi sveta, ki temelji na zakonu sile. Dasi je zgodovina ob primeru nacistične Nemčije še pred nedavnim dokazala, da nobeno nasilje ne traja dolgo, imamo še vedno države, ki hočejo pri urejevanju sveta uporabljati samo silo. Ta sistem ni nič boljši
od starega samodrštva, ki je še i vselej propadlo. Lahko sicer začasno zmaga, toda prej ali slej bodo spodleteli vsi njegovi poskusi, i da bi prisilil druge svobodne na-; rode, naj se ravnajo po njegovem I zgledu.
j »Svet danes teži za strpnostjo
I	ter sporazumevanjem, kakor ga jdolofeip demokratičen j teh- načelih temelji naša demokra-j cija, ki je nastala kot odpor proti nekdanjim absolutističnim monarhijam. Osnove te demokracije so: dostojanstvo posameznika, svoboda vesti ter pravica, da vsakdo lahko časti Boga, kakor se mu zdi. Naša demokracija ne zahteva slepe pokorščine napačnim idejam m ne dela iz države, ali iz človeka, ali iz katere koli človeške ustanove Boga.
»Svet je danes naveličan laži, propagande in histerije, ki so jo ustvarile diktature. Sit je mučenja ter političnega ubijanja; sit politične pokorščine, ki jo navdihuje samo strah.
»V sedanji zgodovinski dobi ima naša država velikansko odgovornost kot vodnica vsega sveta. Zaradi tega je zdaj naša zunanja politika neločljiva od naše notranje politike. Moramo zato ohraniti močno in trdno gospodarstvo, ki je temelj naše blaginje ter poglavitni vir moči vsega svobodnega sveta. Prav zaradi tega moramo podpirati gospodarsko in demokratično moč drugih narodov. Zato bi bila ena najbolj nespametnih stvari, če bi zdaj zmanjšali našo podporo evropski obnovi. S tem bi se premišljeno odpovedali vsemu, kar smo s tako muko dosegli za mir in svobodo. Od takega našega kratkovidnega ravnanja bi imeli korist samo komunisti.
pa s tem še ni konec. Zasluga krščanskih demokratov je, da orožniki in sploh policijski organi organizirano, jtalno in vztrajno poizvedujejo pri slovenskih družinah v Gorici in na deželi, kakšen jezik govorijo doma in v kakšno šolo, slovensko ali italijansko, pošiljajo svoje otroke. Namen je jasen: prestrašiti te družine že s samim vztrajnim povpraševanjem in jih tako prisiliti, da odtegnejo svoje otroke slovenski šoli. Nešteto primerov imamo, da so razni orožniški brigadirji in maršali kar odkrito izjavljali: »Če hočete slovensko šolo, se poberite v Jugoslavijo!« Tisti iz Ločnika pa je celo zažugal, da jih pošlje v Jugoslavijo, če se bodo še kedaj 'upali zahtevati slovensko šolo.
V zadnjih tednih postopa policija celo protiustavno:	Slovencem, ki
niso optirali za italijansko državljanstvo in tistim, ki niso imeli pravice optirati, ne priznava več pravice do azila samo zato, ker so
Slovenci, in to proti jasnim dolo-čilam člena 10. republiške ustave, ki določa: »Tujec, kateremu so v lastni državi dejansko zabranjene demokratične svoboščine, ki jih italijanska ustava jamči, ima pravico do azila (zatočišča) na ozemlju republike, pod pogojiki jih zakon določa«. Vsem tem, in tudi takim, ki so po zakonu zopet pridobili italijansko državljanstvo, dostavlja goriška policija ukaz, naj zapustijo ozemlje republike v roku treh mesecev.
Vprav krščanski demokrati so tudi krivi, da nam oblasti nočejo vrniti našega Alojzijevišča in Trgovskega doma, ki nam jih je fašizem vzel. Vse italijanske stranke gostujejo v dvorani našega Trgovskega doma v Gorici, Slovencem je tam zabranjena sploh vsaka kulturna prireditev.
Ja se šopirijo s trditvijo, da so »krščanski demokrati«!
Vedite pa, da je slovensko Aloj-zijevišče katoliški zavod!
»Mir, kakršnega hočemo mi, se ne da doseči na en mah in tudi ga ne more doseči ena sama država. To je mogoče samo s skupnim naporom mnogih narodov, ki so pripravljeni na žrtve za svobodo.
»Vsi narodi pričakujejo od Združenih držav vodstva v tej veliki križarski vojski za mir. Zaradi tega mora Amerika odločno korakati po poti do takšnega sveta, v katerem bomo mi in vsi narodi lahko živeli in uspevali v miru.«
Kraij Peter o Titovi
 iSBSfoviji
Jugoslovanski kralj Peter II., ki je prišel prejšnji teden v Benetke in v Rim na zasebni obisk, je 21. julija povedal v razgovoru z rimskimi časnikarji v glavnem naslednje:
»Združene države bi se morale pri Titovih pogajanjih z Zahodom paziti pred njegovo dvojno igro. Tito je pravi komunist. Obrnil se je na Zahod le, da bi dobil gospodarsko pomoč, katero nujno potrebuje zaradi Kominformove zapore. Zato morajo Združene države razpravljati s Titom le kot z nekako začasno možnostjo. Nikakor pa ne smejo sklepati z njim kakega uradnega zavezništva.
»V Jugoslaviji ni v kratkem času računati na noben oborožen upor proti Titu. Tega lahko vržejo s silo le Sovjetska zveza in njene podlož-nice.
»Sovjetska zveza bi se za vsako ceno rada znebila Tita. Toda zadržuje jo strah, da bi se oborožen spopad z Jugoslavijo spremenil v svetovno vojno. Te pa Sovjeti nikakor ne morejo tvegati.
»V Jugoslaviji ni nobenega dejanskega odporniškega gibanja proti Titovi vladi, dasi je za sedanje oblastnike le bora peščica prebivalcev. Močna in dejanska podpora Združenih držav in Velike Britanije bi pomagala pospešiti Titov padec in vzpostavitev demokratskih svoboščin v Jugoslaviji.
»Jugoslovani, ki so se tako hrabro upirali nacistom in fašistom, so bili kasneje prodani komunizmu. Zato se jugoslovansko ljudstvo da-
nes boji, da ga ne bi znova prodali. Sito je krvi in si ne želi še ene Jalte. Pozivu na upor bi se Jugoslovani odzvali le, če bi ugotovili, da prihaja iz tujine resnična in dejanska podpora in ne samo bobneče Laze.
»Združene države morajo izkazati zaupanje jugoslovanskemu ljudstvu, ki sovraži tiranijo, toda je sito besedi.«
Kralj ni omenil, kateri način bi bil najprimernejši za take podpore. Dejal pa je, da bi takojšnja gospodarska pomoč jugoslovanskim narodom lahko bila odlična stvar. Ta pomoč ne bi ojačila Titove Klike, temveč bi povečala ljudsko voljo do odpora proti komunističnemu režimu.
Kralj tudi ni hotel povedati ničesar glede sedanjih Titovih pogajanj z Zahodom. Rekel je, da se je pripravljen odzvati vsakemu povabilu domovine za vrnitev. Bil bi pripravljen vzpostaviti ustavno monarhijo, v kateri bi kot vladar imel le omejene pravice. Takšna vladavina bi po njegovem združila vse jugoslovanske narode.
Kralj tudi meni, da bodo sedanji neredi na Balkanu trajali v nedogled, če ne bo prišlo do poravnave bistvenih sporov med Vzhodom in Zahodom.
Po zaključku razgovora s časnikarji je Peter II. zanikal vse novice, ki se širijo v zvezi z njegovim prihodom v Benetke in Rim.
Po obisku v Italiji se bo vrnil v Pariz.
»Lahko pa« — je dejal nazadnje
—	»vam zagotovim, da moja navzočnost v Italiji nima nobene zveze z raznimi domnevami. Mi monarhisti ne bomo pospeševali nadaljnjega prelivanja krvi v Jugoslaviji. Mi gledamo v bodočnost, v tisti dan, ko bodo Jugoslovani spet svobodno volili.«
Cerkev je znova obsodila komuniste
1. julija letos je Sveta stolica izdala enega najpomembnejših verskih ukrepov današnjega časa. Z njim je vse komuniste izobčila iz Cerkve.
Odlok o tem je objavila kongregacija sv. Oficija,. ki ji načeljuje papež sam in katere naloga je, varovati verski in nravni nauk Cerkve čist in nespačen.
Ta ustanova pravi v svojem zgodovinsko važnem sklepu, da katoličanom ni dovoljeno vpisovati se v komunistične stranke in jih podpirati. Prav tako ni dovoljeno brati, širiti in podpirati komunističnega tiska, ali pri njem kakor koli sodelovati. Kdor bi to delal, je izključen od prejemanja zakramentov.
Tisti katoliški verniki, ki izpovedujejo, zlasti pa širijo in branijo materialistični ter protikrščan-ski komunistični nauk, so pa sami po sebi, brez kakega posebnega odloka, izobčeni iz katoliške Cerkve. Izobčenje more preklicati samo Sveta stolica in nihče drugi.
Po uradnem tolmačenju tega sklepa, ki ga je objavil vatikanski list »Osservatore Romano««, zadenejo iste kazni tudi člane tistih socialističnih strank, ki povsem podpirajo komunizem ter soglašajo z njim (n. pr. italijanska Nennijeva stranka). Niso pa po njih prizadeti verniki v raznih komunističnih državah, ki so prisiljeni vpisati se v partijo.
Prva polovica petletnega plana izpolnjena...
»Izpolnili smo častno In točno dosegli v vseh odstotkih prvo polovico petletnega plana" - trobijo vsi Titovi časopisi in kričijo v svet, da je zgradba njihovega socializma gotova stvar. Sedaj pa smo zvedeli, da je v Ljubljani In okolici natrpanih pet tisoč Slovencev, ki jih je OZNA pobrala po vseh vaseh in krajih Slovenije ter obdolžila sabotaže petletnega plana! Težka usoda čaka sedaj te naše trpeče brate, s katerimi sočustvujemo z vsem srcem. Eno pa je gotovo: Značaja slovenskega naroda nista uklonila niti fašizem niti nacizem, pa ga ne bo niti komunizem!
Od srede  do srede
21. JULIJA: Na tajni seji ameriškega parlamentarnega odbora za atomsko silo razpravljajo, ali bi skrivnost o izdelavi atomske bombe odstopili tudi Angliji in Kanadi. — Ameriški zunanji minister Acheson zavrača sovjetske obtožbe, da bi bila Italija s pristopom k atlantski zvezi kršila mirovno pogodbo. — Škandal v italijanskem parlamentu, kjer je ob glasovanju za potrditev atlantske pogodbe bilo oddanih 50 glasov več, kakor pa je sploh poslancev. — Bivšega Hitlerjevega poslanika v zasedeni Franciji, Abetza, so v Parizu obsodili na 20 let zapora. — Konferenca britanskih poslanikov z Bližnjega vzhoda v Londonu. — Deveta obletnica, kar je Sovjetska zveza svobodne baltiške države, Litvo, Latvijo in Estonsko, spremenila v svoje republike. — češki in slovaški škofje so objavili pogoje, pod katerimi bi bil mogoč sporazum med vlado in Cerkvijo. — Britanski zunanji minister Bcvin dolži pokojnega Roosevelta ter Churchilla, da sta s svojo noro zahtevo po brezpogojni vdaji Nemčije zakrivila sedanjo zmedo v Evropi.
22. JULIJA:	Titov veleposlanik v Washingtonu, Kosanovič, izjavlja, da Jugoslavija ni več podloiniška država, zaradi• česar zasluži ameriško posojilo. — Ameriški senat je s 83. glasovi proti 13. brez pridržkov odobril atlantsko pogodbo. — Sovjeti so znova zavrnili ameriško zahtevo, naj bi sodelovali pri preiskavi zaradi kršitev mirovne pogodbe na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji. — Tuji opazovalci v Beogradu označujejo kot smešna poročila italijanskih listov, da se Tito pripravlja na beg v Mehiko.
— Konec štiritedenske stavke londonskih pristaniških delavcev, ki so jo zanetili komunisti.
Tiranski radio dolži Jugoslavijo in Grčijo, da pripravljata vdor v Albanijo, — Britanska konservativna stranka je
objavila svoj program, v katerem si postavlja kot glavni cilj obnovitev britanskega imperija v vsej njegovi nekdanji moči. — Ameriški listi poroča jo, da naj bi se bila v Karpatih začela oborožena vstaja proti romunski komunistični vladi.
Ameriška zbornica pripravlja zakon o nadzorstvu in kaznovanju prevratnega dela komunistične stranke. — Britanski in francoski zunanji minister se v Parizu posvetujeta o bivših italijanskih kolonijah v Afriki. — Naročilo za sestavo nove belgijske vlade je dobil bivši finančni minister, krščanski socialist Eyskens. — Vodja nemških socialnih demokratov, Schumacher, napada britanskega zunanjega ministra Bevina kot glavnega nasprotnika nemške obnove. — Praški radio poroča o ustanovitvi tajne komunistične partije v Jugoslaviji. Titov zunanji minister Kardelj je govoril o jugoslovanski politiki do Grčije ter hudo napadel grške komuniste.
24. JULIJA:	Ameriški finančni minister Snyder je po važnih gospodarskih razgovorih v Atenah odpotoval v Združene države. — Romunska vlada je povsem omejila potovanja tujih diplomatskih zastopnikov po državi. — V Luksemburgu se je začel peti kongres mednarodne organizacije katoliških razumnikov. — Britanski listi poročajo, da v Ameriki in Angliji zdaj preučujejo načrt za ustanovitev gospodarske federacije svobodnih držav, ki bi vse imele tudi isti denar. — Papež Pij XII. je govoril članicam Katoliške akcije o prepo-roditvenih nalogah katoliške žene v sodobni družbi.
25. JULIJA:	Veleposlanik Mar-shaliovega načrta za Evropo, Har-riman, se zavzema za popolno obnovo nemške industrije ter gospodarstva. — Madžarska komunistična partija je začela z obsežno čistko v vrhovih državne uprave, kar je sprožilo govorice, da so že zaprli tudi samega predsednika republike Szakasitsa. — Zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva napoveduje, da bodo Združene države v kratkem povedale, kaj nameravajo glede bivših italijanskih kolonij. — Francoska vlada izjavlja, da si Francija ne namerava priključiti nemškega Posaarja. — Sovjeti uradno poročajo, da so odpravili vse omejitve v prometu med Berlinom in zahodno Nemčijo.
— Predsednik portugalske vlade Salazar se zavzema, da bi tudi Španijo sprejeli v Atlantsko zvezo. — Začetek posveta zastopnikov svobodnih delavskih strokovnih orga-
Od srede
do srede
nizacij v Londonu, kjer bodo določili vse potrebno za ustanovitev nove, nekomunistične mednarodne sindikalne zveze.
26. JULIJA: Ameriški poslanik v Atenah izjavlja, da se vojaški in gospodarski položaj v Grčiji počasi, pa stalno boljša. — Trumah je podpisal zakon, s katerim je atlantska pogodba postala veljavna tudi za Ameriko. — Romunska vlada je dejansko prepovedala potovanja tujih diplomatov po državi. — Zaradi silovitega viharja ob kitajski obali je samo v Šanghaju ostalo 200.000 ljudi brez strehe. — V Angliji so preklicali izjemno stanje, ki ga je kralj razglasil zaradi stavke pristaniških delavcev. — Italijanska vlada je s 1. avgustom t. I. sklenila odpraviti nakaznice za kruh, testenine in riž. — Papež je sprejel mgr. Verolina, ki mu je poročal o preganjanu vere na Češkoslovaškem. — Sovjeti so v vzhodni Nemčiji prepovedali vsako objavo vatikanskega odloka o izobčenju komunistov iz Cerkve. — Velika Britanija zahteva, naj bi ji povečali podporo iz Marshallovega načrta za skoraj pol milijarde dolarjev.
27. JULIJA: Britanski in ameriški zastopniki odločno zavračajo pisanje sovjetskega tiska, da bi se zahodne sile nameravale umakniti iz Berlina. — Britanska poslanska zbornica je kljub zavlačevanju o-pozicije sprejela zakon o podržav-Ijenju jeklarske industrije. — Sovjeti uradno protestirajo v Beogradu zaradi zapiranja sovjetskih državljanov po Rankovičevi policiji.
— Ameriški senator Ellender napada Veliko Britanijo, da ona zavira naglo in uspešno obnovo Evrope.
•— Francoska in portugalska zbornica sta z velikansko večino odobrili atlantsko obrambno pogodbo.
— Kitajski komunisti so začeli veliko ofenzivo proti južnim pokrajinam držaje, ki so še v rokah nacionalistov. — Italijanska komunistična partija je daleč najmočnejša v Evropi, saj je število njenih vpisanih članov preseglo dva milijona. — Sovjetski zastopniki zahtevajo na mednarodni konfereci Rdečega križa, naj bi ta dovolil u-porabljati vojne ujetnil^e za odstranjevanje min in nerazstrelje-nih bomb. — Francoska vlada je odstopila.
Vojna odškodnina
Ker nas mnogi povprašujejo, kaj je z izplačevanjem vojne odškodnine, odgovarjamo vsem, da je izplačevanje v teku. Vrši pa se ta-ko-le: najprej dobijo prvi predujem tisti, ki ga niso še prejeli, in šele za njimi pridejo na vrsto tisti, ki čakajo drugega. Tako v prvem, kakor v drugem primeru potekajo izplačila po časovnem vrstnem redu, kakor so bile prijave predložene. Na vsakih sto, ki dobijo prvi predujem, pride na vrsto 25 tistih, ki imajo pravico do drugega.
Najprvo mora seveda finančna komisija škodo oceniti na licu mesta. Ta dd poročilo o ugotovitvah in na podlagi tega poročila se potem odmerijo predujmi.
Vojni odškodovanci italijanski državljani ali tisti, ki so optirali za italijansko državljanstvo, dobijo predujem nakazan direktno od zakladnega ministrstva iz Rima, če se jim je škoda povzročila na 0-zemlju, ki je sedaj priključeno Jugoslaviji, v nasprotnem slučaju pa od pristojne Finančne intendance. Le kdor je italijanski državljan, ali je optiral, ima pravico do odškodnine. To pravilo velja za premičnine. Glede nepremičnin na o-zemlju Italije bomo podrobneje sporočili pozneje v zvezi z odškodnino, ki bi se nanašala na tuje državljane odnosno begunce, ki niso optirali.
Sovjeti se izvijajo zaradi Koroške
Sovjetska zveza je te dni zavrnila nedavni jugoslovanski protest zaradi Koroške. V njem je Titova vlada obdolžila Sovjete, da so pri pogajanjih za mirovno pogodbo izdali koristi Jugoslavije s tem, da so nehali podpirati njene zahteve glede Koroške.
Sovjetska vlada pravi v svojem odgovoru, da je to samo natolcevanje. Vsega je kriva Titova vlada, ki se je glede Koroške na skrivaj in za sovjetskim hrbtom pogajala z Veliko Britanijo. S tem se je Jugoslavija sama odpovedala Koroški ter popustila zahodnim imperialistom.
V	britanskih krogih pravijo, da so te sovjetske obtožbe prazne. V razgovorih, ki so jih imeli britanski in jugoslovanski zastopniki, so seveda omenjali tudi Koroško. To je običaj pri vseh državah, ki imajo redne diplomatske zveze, da razpravljajo o vseh vprašanjih, ki se tičejo ene in druge. Ni pa bilo glede Koroške nobenih tajnih razgovorov, vsaj je to zadeva, glede katere morejo odločati edino štiri velesile.
Imetje italijianshih državljanov v Jugoslaviji
Pred nekaj tedni smo poročali o dogovoru, ki sta ga podpisali v Beogradu Italija in Jugoslavija in po katerem odkupi Jugoslavija vse premoženje italijanskih državljanov, ki leži na njenem ozemlju, tudi ono, ki je že bilo zaplenjeno. Rekli smo takrat, da bomo v zadevi poročali podrobneje, ko bo rimska vlada izdala zadevni zakon za prijave teh premoženj in navodila za tehnično izvedbo cenitve. Do danes pa, žal, tega zakona vlada ni še izdala in je še vedno v pripravljanju in preučevanju. Nekaj podatkov in pojasnil ter nasvetov pa vendar lahko nudimo prizadetim.
Cenitev premoženja, zlasti nepremičnega, se ima po dogovoru izvesti na podlagi katastralnih podatkov iz leta 1938, to je na podlagi davčne podlage ali rente iz tega leta, ki jo zaokrožijo z današnjimi cenami tržne vrednosti. To pa po našem mnenju in po mnenju mnogih strokovnjakov, še ne zadostuje za izvedbo cenitve kot take, ker ni moči vedeti, ali je treba vzeti v poštev cene, ki danes veljajo v Jugoslaviji in so skrajno nizke in ali naj se poleg tega ta premoženja o-cenijo v dinarjih ali lirah? Ali bo v prvem primeru Jugoslavija izplačevala direktno v dinarjih na podlagi valute 10 lir za en dinar, ali pa bo to izplačevala Italija dogovorno z Jugoslavijo v lirah in po posebni dogovorni valuti?
Gre namreč za sto in sto, če že ne za tisoče milijard lir. In kje naj jih vzameta tako Jugoslavija, kakor Italija? Dvomimo, da bosta zadevo uredili obe vladi tako, da bi Italija
dobila od prve le kredit, odškodnine pa plačevala svojim državljanom z morebitnimi obveznicami, ki bi potem na borznem tržišču po-vodenele.
Ne verjamemo tudi, da bi Jugoslavija mogla plačevati odškodnino v dinarjih v razmerju 1 : 10, ker bi tega ne zmogla, tudi če bi ocenjevala premoženja v dinarjih še tako nizko. Poleg tega še to: kdo naj napravi cenitev? Ali bi interesent dobil dovoljenje za ogled premoženja na licu mesta?
Drugo vprašanje je, kaj naj storijo tisti, ki so optirali za italijansko državljanstvo in niso še prejeli rešitve. Jasno je, da tem ljudem ni svetovati, da bi svoje premoženje že sedaj prijavili v prodajo, ker bi se moglo zgoditi, da bi jim jugoslovanske oblasti nalašč odklonile potrditev opcijske izjave.
Nadalje, ali je Tržačane smatrati kot italijanske državljane ali ne’
Morda bi komu kazalo preseliti se vsaj formelno v Italijo in premoženje prijaviti tam.
Na vsak način svetujemo, naj se nihče ne prenagli, saj rok za prijavo ne more biti zamujen, ko ni še izšel niti zakon, ki v podrobnostih določa način izvedbe beograjskega dogovora.	m
Mnogi zamenjajo poziv zakladnega ministrstva, da je treba prijaviti terjatve napram občinam, ki jih je Jugoslavija priključila 15. 9. 1947, in tamošnjim javnim ustanovam, s prijavami premoženj. Tega ne smejo zamenjati, ker terjatve napram občinam in ustanovam niso premoženja in jih je treba prijaviti do 30. t.m. (in ne do 26. t.m.).
Razširjenje pomoči
IRO
ZVU anglo-ameriškega področja STO-ja je obveščena, da je Mednarodna begunska organizacija na prošnjo italijanske vlade nedavno sklenila razširiti svojo pomoč na tiste begunce iz Julijske krajine m Dalmacije, ki imajo predpogoje za sprejem po pravilih Mednarodne begunske organizacije.
Begunci, ki imajo sledeče predpogoje in lahko zaprosijo za pomoč to organizacijo, so sledeči: a) Tisti, ki so rojeni na ozemljih, ki so bila odstopljena in ki so tam imeli svoje bivališče 10. junija 1940 in b), ki so optirali za italijansko državljanstvo ali katerih opcija ni bila redno odobrena. Skupine, ki ne spadajo pod Mednarodno begunsko organizacijo, so sledeče: a) begunci, ki so rojeni na ozemlju, ki sedaj spada pod Italijo; b) tisti, katerih opcija je bila odobrena pred njihovim prihodom ali po njihovem prihodu na italijansko ozemlje; c) tisti, ki so se stalno naselili v Italiji ali ki se ne nameravajo preseliti v prekomorske de-
žele; d) tisti, ki pripadajo kategorijam, katere izključujejo pravila Mednarodne begunske organizacije.
Smatra se, da je na tisoče oseb, ki bi lahko zaprosile za pomoč Mednarodno begunsko organizacijo. Vendar bodo na oskrbo v taboriščih sprejeti samo tisti, ki se nahajajo v veliki stiski, medtem ko pridejo ostali v poštev «a pomoč pri vrnitvi v domovino ali pri preselitvi in pravni zaščiti.
Begunci, ki nameravajo zaprositi za pomoč IRO in ki imajo navedene predpogoje, morajo predložiti prošnjo osebno ali po pošti neposredno Mednarodni begunski organizaciji v Rimu ali po krajevnih uradih Udruženja Julijske krajine in Zadra, najkasneje do 31. avgusta 1949.
Tisti, ki stanujejo na tem področju, se lahko obrnejo ali na urad IRO v via Rossini,4 ali na urad iste organizacije v Gorici, via Mo-relli 39. Oba urada sta pod nadzorstvom gospoda Mihaela P. Sed-naka, ml.
Besede in dejanja
današnjem uvodniku razpravlja naš goriški dopisnik o »veliki ljubezni«, demokrščanske stranke do Slovencev. Seveda nam ni treba še posebej poudariti, da bi bila ta »tiha ljubezen« na Tržaškem drugačna po svoji učinkovitosti, čeravno ji posebej za naše ozemlje ne moremo odrekati še svojih oblik, ki pogostokrat spominjajo na tipično levantinsko prakso. O tem pa pozneje enkrat kaj več.
V	zvezi z uvodnikom pa gotovo ne bo odveč, da uvodničarjeve besede podkrepimo s prepisom »u-radnih obljub in zagotovil«, da bi nam kdo ne očital pavšalnih obtožb. Sam videmski prefekt ni šte-dil z obljubami in zagotovili, kakor pravi njegovo pismo, ki zatrjuje to-le:
PREFEKTURA VIDEM KABINET
Stev. 4569-Gab. Addi 18 Sett. 1945 Častitemu gospodu
Jožefu CRAMARO župniku v Landarju
Nj. Eksc. Minister za notranje zadeve me obvešča o Vaši pritožbi glede uporabe slovenskega jezika.
ru. S tem bomo okrepili naša prizadevanja za mir in za varnost naše države.
»Združene države so kot vodnik sveta dolžne to pomoč dati. Sovjetska zveza s svojo komunistično zarotniško organizacijo in s svojo velikansko vojsko ustvarja na svetu ozračje strahu in negotovosti. S tem zadržuje obnovo, uvedbo blaginje in vzpostavitev miru. Dalje daje potuho in pomoč komunističnim prevratom.
»Ce hočemo to preprečiti, moramo svobodne narode zavarovati pred sovjetskim ogražanjem. A-tlantska obrambna pogodba sama tega ne more. Potrebno ji je dopolnilo in to dopolnilo je ameriška pomoč za oborožitev svobodnega sveta.«
Moje mnenje v tem oziru je razvidno iz pisma, ki ga prilagam v prepisu.
Hočem, da se popolnoma spoštuje pravica do gojenja slovenske narodnosti v mejah italijanske države, in v tem smislu bom izdal vse potrebne odredbe.
Ce bi se pripetil še kak konkreten neljub dogodek, Vas prosim, da me o njem natanko obvestite z o-značbo oseb, časa ter kraja, in o-sebno bom gotovo posegel v zadevo.
Drago mi je, da Vam morem zagotovili živo zanimanje narodne vlade za svobodo slovenskih prebivalcev, ki so vključeni v našo državo; obenem Vas prosim, da pravilno tolmačite in upoštevate obseg izjav, ki jih je v preteklem mesecu avgustu izdal v zadevi ministrski svčt.
Ne dvomim, da boste tudi Vi, častiti gospod, prispevali k delu, ki je dolžnost vseh državljanov, da se narodi, brez nacionalističnih prenapetosti prenašajo, spoštujejo in ljubijo v duhu svobode, demokracije in človečanskega sožitja.
Z odličnim spoštovanjem
PREFEKT A. Candolini I. r.
Or. Hladilo m -sedemdesetletnih
Te dni je praznoval sedemdesetletnico rojstva politični voditelj hr-vatskega naroda, dr. Vladko Maček. Njegov jubilej je pomemben kot jubilej moža, ki se je vse življenje boril za demokratične pravice svojega naroda in za njegovo svobodo.
Pravo politično delo in pomen dr. Mačka za Hrvate se začenja po smrti Stefana Radiča, čigar prijatelj in tesni sodelavec je dr. Maček bil. Od . leta 1928 dalje je vodil u-sodo hrvatskega naroda v boju proti raznim diktaturam. Leta 1939 je dosegel prvi uspeh svojega vstraj-nega prizadevanja za demokracijo in pravice Hrvatov. Sklenil je s tedanjim predsednikom jugoslovanske vlade Cvetkovičem sporazum, ki je Hrvatski dal obsežno avtonomijo v okviru Jugoslavije. Tedaj je postal podpredsednik jugoslovanske vlade in bil na tem mestu do aprila 1941.
Med vojno je dr. Maček ostal zvest svojim demokratičnim idealom ter ni maral s svojo stranko v nobeno sodelovanje z Nemci in z njihovim diktatorjem Paveličem. A prav tako je odklanjal vsako zvezo s titovskim gibanjem. Zaradi tega si je nakopal smrtno sovraštvo jugoslovanskega komunizma.
Po vojni se je umaknil na Zahod ter odšel leta 1946 oktobra v Združene države, kjer zdaj dela za o-svobojenje svojega naroda iz najstrašnejše sužnosti, kar jih je hr-vatsko ljudstvo v svoji grenki zgodovini doživelo.
Svobodni demokratični Slovenci hrvatskemu narodnemu prvaku ob jubileju čestitajo, saj so njegovi vzori tudi njihovi vzori ter vzori vseh svobodnih ljudij!
Kdo Se lastnik Narodnega doma pri So. loann?
Prijatelj me je opozoril, da je »Primorski dnevnik« poročal in trdil, da je Narodni dom pri Sv. Ivanu last ljudstva.
Katerega ljudstva?
Važno je, da se ta zadeva takoj pojasni in sicer:
Gospodarsko društvo »Narodni dom«, zadruga z o. z., so ustanovili nekateri narodno . požrtvovalni Sv. Ivančani in Tržačani z lastnimi sredstvi. Vodili so ga z velikim požrtvovalnim delom. Tu je bilo središče in shajališče, ne le samo Sv-Ivanskega ljudstva, temveč tudi meščanskega.
Vršile so se razne prireditve in predstave. Sokol je imel tu tudi svoj sedež. Bila je prava narodna trdnjava. Bili smo pravi očetje svojih otrok. Vse to do dobe fašizma, kateri si je prilastil te stavbe kakor tudi vseh drugih ‘slovenskih narodnih stavb. Ta stavba je bila takrat cenjena na pol milijona zlatih lir.
Bivši lastniki so že napravili vse mogoče korake, da bi se jim vrnila stavba, ki je njihova last, ali doslej so bila vsa ušesa gluha. Edini ti lastniki so upravičeni razpolagati in upravljati »Narodni dom« pri Sv. Ivanu in nihče drugi.
Bivši odbornik in solastnik »Narodnega doma« pri Sv- Ivanu.
PROSVETA
c.Divji lovec
Ne bom se spuščal v podrobnejšo oceno uprizoritve »Divjega lovca« na Repentabru, ker ne čutim, da bi bil zato poklican. Kot povprečni gledalec pa moram povedati, da sem bil hudo razočaran, posebno po veličastni uprizoritvi »Slehernika«, ki je v meni zapustila naravnost nepozabni spomin.
Predvsem mislim, da ni mogoče na prostem uprizoriti del, ki so neizprosno povezana z okoljem, posebno še, če nimamo sredstev, da bi ta okolja scenarično (s svetlobnimi in drugimi učinki) preselili tja, kamor dejanje spada. Brez odgovarjajoče scenerije ni mogoče lepe kraške vasice premestiti na slovenska področja divjih lovcev, ki jim jih je sam Bog odkazal. Zato nam je »Divji lovec«, ne glede na čisto igralsko izvedbo, ki je po mojem mnenju kvalitetno zajela le drobno manjšino sodelavcev, zapustil dojem polovičarskega in neskladnega občutka.
Izbira dela je bila v danih pogojih ponesrečena, čeravno moram prirediteljem priznati pogum, voljo in delo. Popolnoma pa mi je nerazumljivo posnemanje avtoritarnih političnih strank, ki smatrajo kulturo kot privesek in sredstvo strankarskih agitatorjev. V priložnostnem gledališkem listu je g. Javornik postavil dostojen okvir svobodne slovenske kulture, vanj pa je vložil g. Peterlin potvorjen lik in tako grobo demantiral uvodna načela. Izgleda, da so komunistična kulturna semena tudi na nekomunističnih tleh skalila, obrodila pa na tej zemlji ne bodo, o čemer se bodo tudi politični vrtnarji gotovo še prepričali, kakor so že davno spoznali rdeči semenarji.
I. U.
(Druga plat zvona
Preteklo nedeljo je Slovenski o-der uprizoril na Repentabru Fin-žgarjevega »Divjega lovca«.
Lepo vreme, prikladnost Repen-tabra kot Tzletne točke te male državice in pa uspeh, ki so ga približno isti igralci dosegli z obema nedavnima uprizoritvima »Slehernika«, vse to je pripisati veliki udeležbi, saj se je zbralo na sončnem prostoru pred cerkvijo okrog 1800 ljudi.
Igra sama je vsekakor zelo lepo uspela. Kot igralski lik je bil Ce-kutov Janez mojstrsko podan, toda največ simpatij med gledalci si je nedvomno priboril Tonček, katerega je zelo dobro podal Kranjc. Dobro sta bila tudi izdelana Globočnikov Rihtar in Dovjakov Gašper, od Majde bi pa prihodnjič pričakovali globljega vživetja v igro.
Preprosta scenerija in romantično srednjeveško okolje sta dala delu poseben pečat domačnosti, "e-
lo	lepo so celotno igro poživeli pevski vložki, le da so bili ponekod premočni. (Majdin samogovor je
Truman za obnovo Evrope
Predsednik Združenih držav Truman je poslal zbornici zakonski o-snutek o vojaški pomoči članicam Atlantske zveze ter Grčiji, Turčiji, Filipinom in Koreji. Za oborožitev teh držav zahteva v prihodnjem letu milijardo ter 450 milijo-
nov dolarjev.
Sprejem načrta o vojaški pomoči za Evropo je Truman utemeljil v dolgi poslanici, v kateri med drugim pravi:
»Priporočam zbornici, naj sprejme zakon, ki bo dal svobodnim narodom na svetu vojaško pomoč, da bodo Jaže zavarovali proti napadu sebe, a tudi uspešneje pomagali pri skupni obrambi svetovnega mi-
Neprijetno presenečenje
Titovsko nogometno moštvo »Hajduk«, ki gostuje v Avstraliji, je v Sydneyu doživelo kaj neprijetno presenečenje. Pred začetkom tekme z nekim tamošnjim klubom so zaigrali tudi himni obeh ^ držav. Ker je pa Avstralija daleč, so pozabili, da ima Jugoslavija novo himno. Zaigrali so namreč kar nekdanjo »Bože pravde«. Titovskih nogometašev, še bolj pa njihovih poglavarjev in čuvarjev, se je polotilo razumljivo razburjenje. Nekateri izmed njih so se zapodili proti godbi ter jo skušali ukrotiti, da bi nehala igrati »protidržavno« državj no himno. Nato pa so zbrali vse sile ter v znak protesta kljub vsemu zmagali s 3:1...
petje docela preglasilo!) V splošnem pa moramo še enkrat poudariti, da je igra uspela nad vse lepo in gre za to igralcem vsa pohvala.
Ko so se ljudje razhajali, fmo od marsikoga slišali pripombe: »Vidiš, to je igra, ki je za nas!« In tako tudi je. Današnjim razmeram so pač nedvomno najprimernejše slovenske narodne igre, bodisi na prostem ali pa na odru, kjer je življenjski tragiki dodana tudi komika in vmes ponavljajo vero v lepše življenje akordi slovenske narodne pesmi. To je znal Finžgar mojstrsko prikazati v svoji igri, igralci pa so jo po svojih najboljših močeh predstavili ljudstvu, ki jo je razumelo in bilo za dovoljno.	B. M.
industrijsko pristanišče u
Z upravnim ukazom št. 45 ZVU so pred kratkim imenovali člane upravnega sveta za ustanovo industrijskega pristanišča v Zavljah (Ente del Porto Industriale di Zau-le) za anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja.
Imenovani so bili: načelnik oddelka za javne naprave ZVU; načelnik oddelka za proizvodnjo ZVU; izvršni častnik finančnega in gospodarskega ravnateljstva ZVU; dr. Egone Ferian, predstavnik conskega predsednika; dr. Guido Bosutti, predstavnik finančne in-tendence; ing. Mario Prucher, nadzornik javnih del; ing. dr. France-sco Rusconi, predstavnik železniške uprave; dr. Paolo de Klodič, predstojnik pristanišča; dr. ing. Raimondo Visintin, predstavnik tržaške občine; dr. Rodolfo Bernardi, predstavnik Magazzini Generali; ing. Italo Bonazzi, predstavnik trgovske zbornice; ing. Umberto Cohen, predstavnik industrijske zveze; dr. ing. Arturo Barpi, predstavnik lastnikov ladij in dr. Vittorio Cariello, predstavnik organiziranega delavstva.
Obisk dveh funkcionarjev O, N. U. v Trstu
Gospod David J. Coddairev komisar in gospod Arthur J. Williams, tajnik pomorske komisije Združenih držav sta prispela v Trst, da se seznanita z ladjedelniško industrijo in zlasti -s tržaško pomorsko trgovino.
Pod pokroviteljstvom ZVU so se vršila razpravljanja med g. Cod-dairejem in g. Williamsom ter predstavniki tržaških ladjedelnic in lastnikov ladij za olajšanje morebitnega nakupa ladij od pomorske komisije, katere bi potem predelali v tržaških ladjedelnicah in tako povečali število ladij, ki so registrirane v Trstu.
Narodno romanje h Gospe Sneti
Do 3 1. julija nepreklicno se vsakdo lahko vpiše v seznam izletnikov v tajništvu SDZ v ulici Machiavelli 22-11 od 9-12 in 4-7 ure. Opozarjamo vse tiste, ki bi se hoteli' udeležiti izleta, da je malo mest na razpolago.
Program in pogoji so sledeči: Odhod iz Trsta v nedeljo 14. avgusta, ob 4. zjutraj s pulmanom do
Vrbskega jezera, nato s pulmanom po slovenski Koroški. Kosilo Nadaljevanje izleta po Koroški. Večerja na Vrbskem jezeru. V ponedeljek zajtrk, nato . romanje h Gospe Sveti s pulmanom. Kosilo. Popoldne ogled Celovca. Večerja. Nato povratek v Trst.
Uspelo nam je znižati skupno ceno potovanja od L 6.800 na 5.000.
Omejitev uporabe električnega toka
S 25. julijem se je uvedla omejitev porabe industrijskega električnega toka na anglo-ameriškem področju Svobodnega trž. ozemlja. Industrijski potrošniki z največjo po pogodbi določeno količino petnajstih kilovatov ali več, bodo mora-
li	znižati svojo tedensko potrošnjo za trideset odstotkov.
Te omejitve so slične tistim, ki so jih uvedli v Italiji in so potrebne zaradi izredno nizke vodne gladine rek, ki jo je pripisati splošnim vremenskim pogojem.
Domneva se, da bodo razne industrije lahko prištedile električni tok s tem, da bodo zaprle obrate zaradi počitnic in z uporabo termične energije. Vendar pa bodo potrebni predhodni razgovori z e-lektričnimi družbami SELVEG in AGEGAT, da se zagotovi sorazmerna porazdelitev dobave električne energije.
Novi člani komisije za prdmetni davek
Z zakonom ZVU štv. 41 so imenovali novo komisijo posebnega oddelka za prometni davek na an-glo-ameriškem področju STO-ja. To je bilo potrebno, ker je poslovna doba prejšnje komisije potekla 31. avgusta 1948.
Posebni oddelek rešuje spore glede prometnega davka med finančno upravo in davkoplačevalci. Poslovna doba imenovanih članov traja 4 leta.
Imenovani so:	Luigi Paolucci,
podpredsednik; Giovanni Sarti, Ruggero Flegar, Guido Maracchi, Ugo Ulessi, Alfredo Persiani, Antonio Gnezda, Giovanni Scommer-si, Iginio Randia, člani; ter namestniki: Guido Calissano, Mario An-cretti, Giuseppe Broi ter Luigi Ca-stellan.
Prisega županov
Ukaz ZVU štev. 152 določa u-radno prisego županov, ki so že bili izvoljeni ali bodo izvoljeni na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja.
Prisega se glasi: »Lojalno prisegam, da se bom ravnal po zakonih anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja in da me bo pri izvrševanju dolžnosti vodil izključno namen splošne blaginje.«
Prispevki poljedelcev za socialno zaščito
Nedavno podpisani ukaz ZVU št. 151 določa velikost prispevkov za socialno in zdravniško pomoč, ki jih morajo za 1949 plačati poljedelci na britansko-ameriškem področju Svobodnega trž. ozemlja.
Matija Škabar - zlatomašnik
V	nedeljo 31. julija 1949 bo slavil 50 letni jubilej svojega mašništva med vsemi Tržačani in primorskimi Slovenci dobro znani in visoko čislani zlatomašnik, gospod Matija Škabar.
Zlato mašo bo pel v domači župni cerkvi v starodavnih Barkov-ljah ob 9. in pol in slavnostni govor bo spregovoril častiti gospod monsignor prof. dr Jakob Ukmar,
Z gospodom Škabarjem bodo slavili ta redki jubilej ne samo njegovi ožji rojaki Barkovljani, ampak vsi tržaški Slovenci, kajti jubilant Matija Škabar je poosebljen lik onega našega primorskega slovenskega duhovnika, ki ga ljubi in spoštuje vse, mlado in staro, Slovenci in Italijani, brez razlike političnega prepričanja. Zato naj ne bo tržaškega Slovenca, ki se ne bi u-deležil te redke slavnosti v naših sončnih Barkovljah; ako že ne more prisostvovati osebno, pa naj drugače izkaže slavljencu priznanje, ki mu gre.
Matija Škabar se je rodil kot sin kmečkih staršev očetu Matiji in materi Antoniji, rojeni Kandus, dne
1.	junija 1876. — Bodi mimogrede omenjeno, da je iz te narodne družine tudi njegov brat podpolkovnik nekdanje jugoslovanske vojske
v	pokoju, Avgust Škabar, koroški borec iz 1919. leta in sodelavec generala Majstra pri osvoboditvi Maribora. Gimnazijo je Matija Škabar dovršil v Trstu in bogoslovje v Gorici. Svojo novo mašo je pel 30. julija 1899 v Barkovljah. Služboval je kot kaplan v Barkovljah in v Rojanu, kjer je bil ne samo duhovnik, ampak pravi tolažnik in svetovalec našega kmeta, delavca, ribiča in malega človeka.
Nato se je posvetil kot katehet vzvišenemu poklicu vzgoje naše mladine. Trideset let je bil Matija Škabar katehet na slovenski šoli
1899 -1949
sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu, vse do njenega uničenja s strani fašizma 1931. leta.
Med prvo svetovno vojno od 1914
do 1918 je bil tudi katehet na slovenskem učiteljišču, ki se je bilo preselilo zaradi vojne vihre iz Gorice v Trst. Od 1912 do 1921 je vodil cerkveni pevski zbor pri Sv. Jakobu. Dalje je vodil skozi 8 let do 1921 ženski pevski zbor v Marijinem domu v Trstu, od 1921 do 1931 pa v Sv. Križu pri Trstu cerkveni pevski zbor in je ostal med Križani v dragem spominu. Od 1931 do 1934 je bil administrator na Katinari. Med drugo svetovno vojno in po vojni od 1942 do 1944 je opravljal večji del slovenske službe božje zopet v svojih rojstnih Barkovljah, kjer je že pod fa-
šističnim in nacističnim terorjem tolažil s svojo prepričevalno besedo sirote in preganjane.
Jubilant Matija Škabar lahko s ponosom in zadoščenjem gleda na ogromno delo, ki ga je skozi pol stoletja opravljal kot katoliški duhovnik, vzgojitelj šolske mladine in učitelj med slovenskim narodom ter oznanjal slovenski mladini večne krščanske resnice, jo vzgajal v ljubezni do bližnjega in do svojega naroda in v veri do Boga. Tisoči in tisoči slovenskih mladeničev in deklet so črpali iz njegovih besed poleg krščanskega nauka tudi nasvete in pouk za praktično življenje. Kot vzgojitelj je bil strog, obenem pa dobrega srca in pravičen učitelj, ki je mladino dosledno navajal k odkritosrčnosti, poštenosti, pravičnosti in narodni zavesti. Zato se njegovi učenci še danes spominjajo Matija Škabarja kot vzor-kateheta in plemenitega moža.
Kot zvest sin svojega naroda je bil Matija Škabar dosledno proti strankarski cepitvi naših narodnih vrst in proti rušenju naše narodne sloge, ki nam je ravno sedaj tako krvavo potrebna in ki bi jo hoteli naši narodni sovražniki za vsako ceno razbiti.
Kot človek je zlatomašnik Matija Škabar družaben, živahen in zabaven še pri svojih 72. letih.
Barkovljani se požrtvovalno pripravljajo, da dostojno proslave ta zlatomašniški jubilej svojega rojaka.
Tudi mi čestitamo gospodu zlato-mašniku iz vsega srtca k temu jubileju in polstoletnemu delovanju med našim narodom na Tržaškem, želeč gospodu zlatomašniku, da ga Bog ohrani še mnoga leta našemu narodu v bodrilo in mlajšim duhovnikom za vzgled.
Naše strokovno šolstvo
Zakaj naletimo vedno na najbolj nemogoče in iz trte izvite izgovore, ko s tehtnimi dokazi v rokah utemeljujemo potrebe po spopolnit-
vi	našega strokovnega šolstva? Strokovno šolstvo je neobhodno dopolnilo ljudske izobrazbe. Tega se nasprotniki našega neodvisnega narodnostnega razvoja dobro zavedajo, ker vedo, da bi se ley s sistematično izvedenim strokovnim šolstvom mogla dvigniti kulturna raven našega delovnega ljudstva in s tem moč slovenstva v Trstu. Gre torej za namerno preprečevanje u-veljavljanja naših narodnostnih pravic v duhu demokratičnih svoboščin v sodobnem političnem življenju, ne glede na dejstvo, da gre poleg vsega še za kršitev naših najosnovnejših človečanskih pravic!
Šolski zakon o strokovnih učnih zavodih določa taksativno, da se mora ustanoviti v svrho izvaja-janja zakona o obvezni ljudski izobrazbi do 14. leta starosti, triletne strokovne šole; le v kolikor ne bi bilo mogoče ustanoviti triletnih šol, naj se ustanovijo dvoletni in enoletni strokovni tečaji! Kako ta zakon spoštujejo zagovorniki demokratskega reda pri nas?
Namesto da bi izvajali zakon o obveznem šolanju naših otrok do 14. leta in za te otroke, ki so se namenili delu v praktičnih poklicih in obrti, odprli po zakonu predvidene triletne strokovne šole, ne samo da nočejo odpreti te šole na našem podeželju, kjer bi bile danes najbolj potrebne, marveč celo ovirajo razvoj že obstoječih zasilnih strokovnih tečajev, ki so po zakonu le začasen nadomestek popolne triletne strokovne šole. Naj navedemo le primer nabrežinskega' kamnoseškega strokovnega tečaja, ki ga je treba v interesu naše kamnoseške obrti in v interesu industrijskega razmaha nabrežinske
občine čimprej spopolniti s tretjim razredom, da zadostimo zakonskim zahtevam in ljudskim koristim!
»Fatta la legge, trovato Vingan-no!« pravi star italijanski pregovor, ki nič kaj ugodno ne priča o pravnem čutu naših sosedov in someščanov. V duhu tega starega pregovora so mislili obiti zakon o obveznem šolstvu do 14. leta in o obveznem odpiranju triletnih strokovnih šol s tem, da so nam obljubljali (toda le nekaj časa, dokler se niso oprijeli rešilne bilke denarnih težav!) ustanovitev 5. B ali 6. razreda, kar je popolnoma proti zakonu in v duhu demokratičnega nazadnjaštva, ki se je tako bahato razpaslo na naših tleh, navzlic dvatisočletni omiki enih ^ in privrženosti demokratičnim načelom drugih!
Zato zahtevamo demokratični Slovenci, da se v interesu same demokratske stvari spoštujejo v Trstu vsaj tisti fašistični zakoni, ki so nam v prid, če si že ZVU ne upa istih spreminjati in uvajati nove v duhu demokratskih pridobitev človeštva v borbi proti na-zadnjaštvu, zatiranju in totalitarizmu vseh vrst ter barv!
Nujno vprašanje ZVU
Dne 14. 4. 1949 je »Demokracija« predložila ZVU v Trstu naslednji dve vprašanji:
a)	V Splošnem ukazu št. 46 z dne 2. novembra 1946, ki je še vedno v veljavi, je ZVU dovolila za nekatere vrste kazni amnestijo in odpust, zadevno proglasitev pa je prepustila pristojnemu sodniku.
Quid juriš, ko gre za proglasitev amnestije za dejanja, za katera je izreklo obsodbo Posebno sodišče za zaščito države (Tribunale specia-
le per la difesa dello Stato)? Katera sodna oblast Svobodnega tržaškega ozemlja, je kompetentna za proglasitev te amnestije, ko vendar Vojaško sodišče v Rimu, ki je prevzelo spise bivšega Posebnega sodišča za zaščito države, nima ju-risdikcije na anglo-ameriškem področju STO-ja?
b)	Ali ne smatra Zavezniška vojaška uprava za umestno, da bi dopolnila v tem oziru omenjeni Splošni ukaz št. 46 z dne 2. novembra 1946 s kakim legislativnim u-krepom s tem, da podeli kaki lokalni sodni oblasti kompetenco, da proglaša amnestijo za omenjena dejanja, zaradi katerih so bili sojeni od bivšega Posebnega sodišča za zaščito države (Tribunale spe-ciale per la difesa dello Stato), državljani, ki bivajo na anglo-ame-riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja?
Do danes še nismo prejeli odgovora na zgoraj navedeno vprašanje, čeprav gre za zelo važno pravno snov, ki zadeva državljanske pravice vseh demokratičnih Tržačanov.
EVROPSKA OBNOVA
V	poročilu o programu za evropsko obnovo, navaja ECA, da je obseg izmenjav v celoti znaten, da se industrijska produkcija stalno veča in da je že za 13 odstotkov prekoračila predvojno višino ter da je verjetno nevarnost inflacije odstranjena. Poročilo nadaljuje, da se pa istočasno pojavljajo druge šibke točke. Namesto vprašanja produkcije, dodeljevanja in racio-niranja se porajajo problemi tržišč, medevropskih izmenjav, cen in razdeljevanja.
»Obseg izmenjav med državami Marshallovega načrta — zaključuje poročilo — je pa še nezadosten, pojavljajo se težave za kritje notranjih zahtev iz za zaposlitev razpoložljive delovne sile.«
Posojila za industrijo
Zavezniška vojaška uprava je dala krajevnim srednjim in malim industrijam v polletju, ki je končalo 30. junija 1949, posojila v skupnem znesku 142, 300.000 lir. To število predstavlja posojila 18. raznim industrijskim organizacijam, dana iz proračuna Zavezniške vojaške uprave.
Posojila bodo omogočila malim in srednjim industrijam nakup modernih strojev in opreme ter zboljšanje in razširjanje proizvodnje podjetij. Posledica tega bo, da se bo krajevna proizvodnja zvišala. Med upoštevanimi industrijami in obrtmi so: kamnolomi, avtobusna podjetja, turistične organizacije, e-lektrična in stavbena podjetja, tovarna konzerv, izdelovalci nautič-nih instrumentov, vrezovalci stekla in kristala ter dekoraterji, tovarne pohištva, livarna, ribiči, izdelovalec pijač in lesni obrtniki.
Sedaj razpravljajo o nadaljnjih 40. posojilih za skupni znesek približno 200 milijonov lir za druge majhne in srednje industrije. Ce bodo posojila odobrena, bodo izplačana iz sklada določenega za sledečo polletno proračunsko dobo.
V	teh posojilih Zavezniške vojaške uprave niso vključena tista, ki jih dovoljuje Uprava za gospodarsko sodelovanje (ECA) iz lirskega sklada.
Kaj pravi Paul Hoffman?
Upravnik za gospodarsko sodelovanje Paul Hoffman je v zvezi z vprašanji o sestanku Svčta organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje izjavil časnikarjem, da je sedanji gospodarski položaj »normalna gospodarska preusmeritev«. Dostavil je, da se morajo, skoraj vsa podjetja v Združenih državah baviti s problemom skrčenja inventarjev in da se isti problem ponavlja tudi pri državah. Dejal je: »Pri prehodu blaga iz tržišča prodajalca na tržišče kupca nastajajo vedno problemi, pa naj gre za zakotnega trgovca ali pa za državo.«
Mlem lirskega fonda
Pri slovesnem ustoličenju novega predsednika Rotary Club-a odvetnika Bruno Forti-ja, je začasni načelnik posebnega odposlanstva Uprave za gospodarsko sodelovanje v Trstu, gospod Joseph J. Ca-puta, — v odsotnosti ministra Gal-lo\v.ay-a, ki se mudi v Rimu zaradi zadev, ki se tičejo odposlanstva
—	imel konferenco o problemu »lirskega fonda«.
O tem problemu, ki je jedro velikega zanimanja javnosti v Trstu, je gospod Joseph J. Caputa poudaril, da je »ameriška pomoč v dolarjih namenjena za nabavo surovin, strojev, goril in živil, ki jih vsaka država rabi za polno izkoriščanje lastnih produktivnih virov. „Lirski fond” pa mora vzpodbujati produktivne vire države, da s pomočjo, ki jo prejema v dolarjih in lirah, uresniči cilje, katere si je zastavila v kakem načrtu, za dosego najuspešnejše in trajne obnove.
„Lirski fond” ne nadomešča privatnih investicij, temveč mora služiti kot sočinitelj za razvoj zasebne pobude in kot vzpodbuda za dotok zasebnega kapitala.
Zasebni kapital bi moral dati največji možni prispevek k načrtu za gospodarsko obnovo.
•Zdravo podjetje ne sme sloneti na nesorazmerni sestavi zasebnega kapitala in fondov, ki se črpajo iz ..lirskega fonda”. Gospod Joseph J. Caputa je ob zaključku svoje konference pozval trgovske sloje, naj se zamislijo v pravo bistvo teh gospodarskih kriterijev.
Novi predsednik odvetnik Forti, ki se je zahvalil v imenu Rotary Cluba, je poudaril, kako veliko vrednost je imela konferenca za vidne gospodarske predstavnike, ki so v Rotary Clubu številno zasto-
pani in je dodal, da bo tudi nje- I nove za industrijsko pristanišče v mu samemu, kot predsedniku usta- Zavljah, mnogo koristila.
Borite se proti oljčni muhi!
Oljčna muha (Dacus oleae), ki čas, ko je treba začeti z borbo pro-
je štiri do pet milimetrov dolga in rjavorumene barve, je najnevarnejša škodljivka v naših oljčnih asa-dih. Kadar nastopi v večjem številu, uniči dobršni del pridelka, in lani se je to zgodilo ravno na našem tržaškem ozemlju.
Ko babica zleze iz ličinke, potrebuje za jajčka hrane, ki jo najde po večini na olivnih drevesih. Muha kmalu zleže jajca, ki jih s posebnim rilčkom v zadku vtisne v sadež. Iz jajčka nastane gosenica, ki se v notranjosti sadeža razvija in izloča iztrebke, kar povzroči gnitje ali sušenje oljčnega sadu.
Pri branju oliv moramo paziti, da sadeže čim prej pospravimo in stisnemo, ter tako preprečimo gosenicam, da bi zlezle iz sadežev in se skrile v špranjah ali v smeteh.
Na žalost je težko določiti pravi
ti oljčni muhi, ker se doba razvit-ka mrčesa stalno spreminja. Cas, ko je treba začeti s škropljenjem, najboljše določi strokovnjak krajevnega poljedelskega odseka, ki tudi svetuje kakšna sredstva so najbolj učinkovita.
Po današnjih izkušnjah je najboljše sredstvo za škropljenje oljčnih dreves sledeča raztopina: 10 kg sladkorne melase in en četrt kilograma arzenovega karbonata (ar-senico di sodio). Arzenik razstopi-mo najprej v petih litrih vrele vode, zmešamo z melaso in nato dolijemo še kakih 80 litrov vode. A-ko je raztopina močnejša, utegne oljka utrpeti škodo.
V	zadnjem času delajo poizkuse z raztopnino, ki vsebuje tudi DDT, vendar ti poizkuso še niso zaključeni.
Poljedelski oddelek Zavezniške vojaške uprave trž. ozemlja je pričel z odločno borbo proti oljčni muhi, ki je lani napra-. vila silno škodo po naših oljčnih nasadih. Na sliki vidimo prof. Mullerja, ki poučuje slovenske kmete blizu Boršta, kako je treba pripravljati raztopino ali brozgo za brizganje
r\1 nfi*jiih n n ort rf nn
Zgodovinski razvoj narodnostnega stanja v Trstu
Ker je bil Trst v rimski dobi v prvi vrsti vojaška postojanka, tudi gospodarsko ni mnogo pomenil. Gospodarski razvoj sta mu ovirala predvsem dva, faktorja: izpostavljenost mesta in pa bližina Ogleja, preko katerega se je vršila vsa trgovina s severom.
Toda kot vse druf(b, tako je tudi rimski imperij lepega dne načel j časa zob in odskočna deska za vojne pohode proti Balkanu je lepega j dne postala deska za vkrcanje na umikajočo se ladjo.
Pod udarci mladih narodov se je j rimski imperij razsul v prah in na I njegovih prostranih ozemljih so za- I vladali novi narodi, med njimi tu- j di Slovenci.
II.	NASELJEVANJE SLOVENCEV Slovenci so naselili današnje slovensko ozemlje v dobi, ki traja od srede druge polovice šestega pa do
srede sedmega stoletja. Seleč se v velikih selitvenih tokovih iz svoje pradomovine so, sledeč tokovom rek proti izviru, posedli veliko o-zemlje med Donavo in Jadranskim morjem pa približno med današnjo Vzhodno Tirolsko in Ogrsko. To ozemlje je bilo tolikšno, da današnje slovensko narodno ozemlje predstvalja komaj tretjino nekdanjega. In potem se čudijo, ako se trdno branimo in nam očitajo šovinizem in trmoglavost!
Do morja so Slovenci prodrli šele v kasnejši dobi, vsekakor še ! tekom sedmega stoletja, kajti spr- ' va jim je zapiral dohod do morja tako imenovani »ager Tergestinus«, to je področje tržaškega mesta, ki se je raztezalo> od Devina pa do Bazovice, odkoder je tekla meja preko Zavelj do morja.
V	rimski dobi precej gosto na-
seljeni Kras je bil ob prihodu Slovencev skoro prazen. Nekaj prebivalstva je bilo pobitega v borbah s slovenskimi predstražami, mnogo pa se ga je zateklo v obalna mesta ali naprej v Italijo. Gotovo je, da je strah pred prodirajočimi Slovenci skoncentriral v obalnih mestih predvsem romansko prebivalstvo in mu dal nekakšne nove življenjske pobude. Ker pa Slovenci niso prišli kot narod plenilcev in osvajalcev, kot so toliko stoletij pred njimi prišli na Kras Rimljani, se tudi primer Nezacija, Mutile in Faverije ni ponovil in v nobenih kronikah ne beremo o kakih posebnih napadih na romanska o-balna mesta, ki so še naprej v miru sanjala o starih rimskih časih.
Sele pozneje, ko so Slovenci že trdno posedovali’ Kras in s plugom
v	rpki obdelovali 'zapuščeno zemljo, so se polagoma tudi mestna vrata v Trstu odprla slovenskim doseljencem.
.Prvi zapisek o tržaških Slovencih imamo iz začetka devetega stoletja. V tej dobi so namreč Franki, pod katere so spadali Slovenci po razpadu slovenske samostojne dr-
žave, naravnost podpirali naseljevanje Slovanov v Istri, pod katero je spadal tudi Trst. In tu se nam naši pradedje pokažejo kot dobrodušni kmetje in pastirji, ki so iz nevednosti zagrešili pašo in setev na tujih poljih. Italijani zelo radi izrabljajo shod, ki se je vršil v Rižani leta 804, za protislovan-sko propagando. Ne utegnemo se tu zamujevati s popisovanjem zgodovinskega ozadja tega shoda, toda vsakdo, ki ga bo preštudiral, bo moral priznati, da shod ni bil naperjen izrecno proti Slovanom, temveč da je šlo za vse drugačne stvari, /ki z njimi niso imele nobene zveze in je bila pritožba proti Slovanom iznešena čisto slučajno, ker se je pač ponudila prilika. Prav zaradi tega se je spor glede Slovanov tudi mirno končal. Taka je prava resnica o rižanskem shodu.
Prebivalstvo, na katerega so naleteli Slovenci ob prihodu v te kraje, ni bilo latinsko, kot smo že omenili, pač pa je bilo dejansko keltsko-romanska mešanica, po kr-
vi	nedvomno bolj keltska, po duhu pa bolj lati«ska. To prebivalstvo se je v predelih, ki so jih Slovenci
kompaktno naselili, kaj kmalu poslovenilo, ohranilo pa se je v obalnih mestih in še pozneje pod vplivom gospodarskih in kulturnih vezi z Italijo pretvorilo v Italijane.
V	tem oziru lahko še pripomnimo, da smo Slovenci po svojem narodnostnem razvoju mnogo bolj homogeni kot pa Italijani, ki so se po razpadu rimskega imperija pod vplivom rimske kulture in jezika razvili iz mešanice Longobardov, Keltov, Frankov, Gotov, Grkov, Arabcev, Vandalov in drugih bar-barskih narodov, ki so zrušili rimski imperij1. To hi žalitev, kajti to ne gre niti najmanj na rovaš ugleda, časti in suverenosti italijanskega naroda. Potrebno je, da si povemo vsi resnico v obraz in potem bo vsem lažje. In če Italijani hočejo opravičevati italijanstvo slovenskih ozemelj z nekaj razvalinami^ rimskih vojaških postojank, kaj naj bi mi potem rekli glede od Nemcev potujčenega ozemlja med Donavo in Dravo, tistih skoro 50 tisoč kvadratnih kilometrov, ki1 so nekoč bili samo naši? Slava in oblast, krivde in nesreče preteklosti naj bodo le nauk za bodočnost,
ne pa netivo novemu sovraštvu!
Najkasneje od osmega stoletja dalje pa imamo tudi slovenske meščane v Trstu. In od tega časa dalje pričenja ono sožitje med Slovenci in Romani, nujno in neizbežno zaradi etnografskega sestava mesta in njegovega geografskega položaja. Demografsko sterilno mesto potrebuje naravnega demografskega dotoka in odkod naj ga dobi, ako ne iz neposrednega slovenskega zaledja? Tako je šel poslej narodnostni razvoj naprej v isti smeri, kot pod Rimljani. Duhovno in gospodarsko močnejše roman-stvo v mestu prevladuje nad Slovenci, ti pa spet zmagujem krvno nad Romani. In tako se je v teku stoletij stvoril antropološki tip Tržačana, ki po svojem zunanjem videzu spada med srednjeevropske tipe in nima ničesar skupnega — razen jezika — z mediteranskim italijanskim tipom. Slovenska in romanska kri sta stvorili tržaško kri, ki je ni mogoče zatajiti!
(Nadaljevanje sledi)
Razstava osnovne šole v Nabrežini
Teden dni po izborno uspeli zaključni šolski prireditvi nas je u-čiteljstvo naše osnovne šole presenetilo z lepo in okusno razstavo deških in ženskih ročnih del, ki so jih izvršili naši otroci v teku tega šolskega leta. Čeprav je bila lanska razstava zelo lepa, jo je letošnja preka. ala. Ta napredek razumemo in je bil omogočen tudi z razumevanjem staršev, da smo z večjim veseljem kupovali našim o-trokom potrebno blago.
Deška ročna de’a so bila izdelana po večini z žagico. Nekateri izdelki sn se odlikovali co natančnosti in snažnosti. Zal, da so bili ti predmeti razstavljeni preveč na kupu in so tako izgubili precej na svoji veljavi. Tudi razstavne mizice so bile pregosto razstavljene. Razstava bi se gotovo bolje obnesla, ako bi bili izdelki razstavljeni v dveh sobah mesto v eni, saj materiala je bilo več ko dovolj. Tako je bilo opaziti mnogo lepih del,
ki so bila nekako prekrita od drugih v ospredju.
Risarski izdelki so pokazali precejšen napre'dek v primeri s prejšnjimi leti. Zastopane so bile tudi risbe v akvarelu, kar je za osnovno šolo novost.
Glede ženskih ročnih del pa je bila pestrost izdelanih predmetov bogata. Od krasnih namiznih prtov v raznih velikostih, do prtičev in do raznih podložkov, blazin, do pletenja in do praktičnih izdelkov, ženskih torbic, izdelanih v narodnih motivih. Najbolj so se obnesle učenke 5. razreda, kar je tudi umljivo, s prekrasnimi namiznimi garniturami. Tudi deklice ostalih razredov so pokazale okusne in skrbno izdelane izdelke.
Učencem in učenkam, kot tudi našemu učiteljstvu izrekamo tem potom vse priznanje za njihovo dobro voljo in trud.
Nabrežinske matere
Župančič in rdeče pahorjade
Tista fratelančna zavozena druščina, ki že od svojega rojstva pod zeleno smreko dalje pa do danes zlorablja čisto slovensko umetnost za svojo majavo partijsko politiko, si je po Zupančičevi smrti upala nadaljevati s tem zlorabljanjem in v »Pr. dn.« poroča celo o neki Zupančičevi komemoraciji, ki so jo priredili ljudje, ki so ;o priredili ljudje, ki so celo Prešerna ob njegovi stoletnici skušali prikazati kot doslednega pristaša tistega marksizma, ki je povzročil toliko gor'a slovenskemu narodu. Giasilo pešči-
ce tržaških fratelančnih brodolom-nikov je že pri volitvah v brk svojemu »nacionalizmu« pokazalo, da pač nima pomislekov, ko je treba prosjačiti drobtinic od italijanskih komunistov in po drugi strani zlorabljati najlepše bisere slovenskega slovstva, kot so to n. pr. storili in še delajo razni paho-rjasti četniški dezerterji, ki so v najusodnejših dneh naše zgodovine pu-siili svoj narod na cedilu in zakruli'! v čast rdečim koritom!
Z. z. Z.
V esti
I 1
Dr. Novačan jv < dhod
V soboto 23. julija je odšel iz Trsta slovenski pesnik in pisatelj dr. Anton Novačan po skoro triletnem bivanju v našem mestu, kjer je končal in obelodanil tudi svoj »Peti Evangelij«.
Odšel je s soprogo v Argentino, ker ni mogel kot begunec najti v Trstu koščka kruha.
Titov režim v Sloveniji je dr. Novačana vabil domov z vsemi mogočimi obljubami in službami, ali dr. Novačan ni hotel zatajiti svojega prepričanja in iti delat tlako komunistom. Ostal je v Trstu in kot človek širokega obzorja, bivši generalni konzul, bivši odvetnik in pisatelj, je upal, da se mu posreči dobiti kako skromno mesto na slovenskih šolah ali pri radiu. Bilo pa je vse zaman. Tako je dr. Novačan zapustil Trst in odšel po svetu za kruhom, dočim so med begunci v Trstu primeri, da ima mož po dve službi in žena tudi službo, tedaj po tri plače v eni družini dveh oseb. Ali je to socialno, krščansko in pravično?
Volivci Slovenske narodne liste
Slovenska demokratska zveza vabi volivke in volivce Slovenske narodne liste na okrožne sestanke na sedežu SDZ, uliCa Machiavelli 22-11, vsakokrat ob 20.30 in sicer po naslednji časovni razporedbi za posamezna okrožja:
Skedenj dne 8. avgusta.
Sv. Ivan dne 10. avgusta,
Sv. Jakob dne 12. avgusta,
Rojan dne 17. avgusta,
Skorklja dne 19. avgusta, Barkovlje dne 22. avgusta,
Sv. Alojzij dne 24. avgusta,
Sv. Sobota dne 26. avgusta, Poncijana dne 29. avgusta,
Trst - središče dne 31. avgusta. Zaradi važnosti trenutnega političnega položaja naše občine, STO in mednarodnega sveta, prosimo vse volivke in volivce SNL, da se sestankov zanesljivo udeležijo.
Slov. demokratska zveza
Trst ne more živeti
Tržaška zbornica za trgovino in industrijo je objavila poročilo o tržaškem trgovinskem prometu v prvi polovici letošnjega leta. V tem času je bilo v Trst pripeljanega ter iz Trsta odpeljanega, po morju in po železnici vsega 3 milijone 349 tisoč 527 ton raznega blaga. Leta 1938 je ta promet znašal samo 2 milijona 605 tisoč 272 ton.
Pomorski promet v mesecu juniju izkazuje 306 tisoč 696 ton. Pri tem je na prvem mestu Amerika z nad sto tisoč tonami blaga, za njo Arabija z 28 tisoč tonami. Italija je šele na sedmem mestu s 7.987 tonami.
V železniškem prometu, bodisi v dovozu, ali v odvozu vodi Av* strija.
Od 1. do 30. juniia letos je prišlo v Trst 41 tisoč 584 ton premoga in drugega goriva. V juniju 1938 je ta številka znafala le 30 tisoč 442 ton. Raznih rudnin in podobnega je junija letos prišlo v Trst 80
t>oč 346 ton, junija 1938 pa 79 tisoč 709 ton.
Žita je pretekli mesec prišlo v tižaško pristanišče 140 tisoč 171 ton. 1938 pa le 56 tisoč 724 ton.
Lesni promet preko tržaškega | pristanišča je v juniju obsegal 48 | tisoč ton, 1938 pa 20 tisoč ton.
Sladkor
| Z ukazom ZVU štv. 149 se izpre-; minja ukaz ZVU štv. 41, ki določa j pristojbine za sladkor. Clen 3 pr-i votnega ukaza se delno spremeni j in nadomesti s sledečim: DOd sladkorja začasne pomoči, že prodanega za industrijsko uporabo, ki je še v carinskih skladiščih, čist ali predelan v dokončne proizvode, se pobere dodatna pristojbina 35 lir za en kg, ki se bo plačala poleg trošarine.«
Begunska organizacija
Prizadete obveščamo, da bo mednarodna begunska organizacija I R O po 30. juniju 1950 nehala delovati. Nove begunce bo ta organizacija sprejemala le še do 31, avgusta 1949. Po tem roku bo sprejemala samo še otroke, ki so brez spremstva in tiste begunce, ki bodo zapustili svojo' domovino po 31. avgustu 1949 in bodo zaprosili za sprejem do 15. oktobra 1949. Toda po 15. avgustu 1949 se bodo pri I R O vpisale tudi osebe, ki bodo prosile samo pravno in politično zaščito.
Poleg tega bo I R O sprejemala begunce v taborišča samo do 31. decembra 1949. Po 30. juniju 1950 bo I R O nehala dajati podpore in vzdrževalnino vsem beguncem. Podporo in vzdrževalnino pa bodo prejemali tudi po 30. juniju 1950 tisti begunci, za katere je že v teku povratek v domovino ali preselitev v nove kraje (n. pr. Avstralija itd.) in tisti, ki so potrebni trajne pomoči in ni moči drugače poskrbeti zanje.
V I R O se po novih določbah I sprejemajo tudi tisti begunci iz krajev priključenih k Jugoslaviji, ki so optirali za italijansko državljanstvo, pa opcija ni še rešena in pa tisti, ki so zamudili rok za opcijo.
Podpora brezposelnim
Generalni ravnatelj za civilne zadeve pri ZVU anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega o-zemlja je pred kratkim podpisal ukaz št. 129, s katerim popravlja ukaz ZVU št. 337, ki daje 'izredne podpore delavcem, kateri so prijavljeni za delo v tujini.
Popravek pravi, da lahko oddelek za socialno pomoč pri Zavezniški vojaški upravi razširi v primeru posebne potrebe plačilo izredne podpore posameznikom največ do 120 dni. O tej podpori govori ukaz št. 337. Podporo bo izplačeval Zavod za socialno skrbstvo (Istituto Nazionale della Previden-za Sociale) iz posebnega fonda za podporo brezposelnim, o katerem govori ukaz št. 392. Ta fond gre v breme Zavezniške vojaške uprave.
Trgovska mornarica
Ukaz Zavezniške vojaške uprave štev. 168 prinaša določila za zaposlitev krajevnih uslužbencev trgovske mornarice za tuje ladje v velikosti nad 50 bruto ton.
Ukaz med drugim določa, da iz-vzemši pomorskih častnikov, vse moštvo za ladje, ki plovejo pod tujo, neitalijansko zastavo miore biti. najeto preko Urada za zaposlitev pri tržaškem pristaniškem u-radu (Capitaneria di Porto) v skladu z navodili pristaniškega ravnatelja.
Kršilci bodo kaznovani z globo od 6.000 do 60.000 lir za vsako osebo, ki bo najeta v nasprotju z določili ukaza.
Obvestilo beguncem
Oddelek za socialno pomoč pri Zavezniški vojaški upravi sporoča, da Mednarodna begunska organizacija zdaj nudi možnost za preselitev v druge države dvema skupinama beguncev na anglo-ameri-škem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, ki doslej nista imeli možnosti za izselitev. Ti skupini sta: Prvič tisti, ki so optirali za italijansko državljanstvo, pa njihove prošnje za opcijo niso bile potrjene; drugič tisti, ki ne morejo opti-rati za italijansko državljanstvo, ker je rok za opcijo že potekel. Možnost za izselitev v Združene države ima tudi vsaka druga oseba brez državljanstva, ki biva na tem področju in ne spada v nobeno gori omenjenih skupin. Begunci vsake skupine lahko prosijo za sprejem v Mednarodno begunsko organizacijo, četudi so zaposleni ali imajo stalno bivališče (rezidenco) na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja.
Kdor je sprejet, mu Mednarodna begunska organizacija nudi pomoč, vzdrževanje in zakonito zaščito dokler se ne preseli v drugo državo. Begunci, ki jim je do tega, da si ustanovijo trajne domove drugje, naj se čimprej obrnejo s prošnjo na Mednarodno begunsko organizacijo, kajti prošnje po 30. septembru 1949 ne bodo več sprejete. U-rad Mednarodne begunske organizacije je v ulici Rossini štv. 4.
Begunci naj se zavedajo, da po obstoječih italijanskih zakonih, ki so bili raztegnjeni tudi na to področje, ne morejo prejemati pomoči več kakor eno leto. Ce jo po koncu te dobe še potrebujejo, lahko dobivajo le redno javno pomoč, ki jo daje Občinska podporna ustanova (Ente Comunale Assistenza). Tega naj se zavedajo vsi begunci, ki jih je IRO sprejela in jim nudi preselitev.
Volitve županov v podeželskih občinah
V podeželskih občinah so se v zadnjih dneh vršile volitve županov in občinskih odborov. V Miljah, v Dolini in Zgoniku, kjer so pri zadnjih volitvah dobili absolutno večino Vidalijevi komunisti, so seveda tako župani, kakor občinski odbori popolnoma v rokah kominformistov.
V Nabrežini je bil na drugi seji občinskega sveta izvoljen za župana g. Kralj Oto, član Slov. narodne liste; za odbornice so bili pa izvoljeni: Aldo Slavec (UAIS), Terčon Josip (SNL), Skerk Josip (LF), Gratton Ferruccio (UAIS); kot namestnika pa Radovič Danilo in Blažon Marij, oba UAIS.
Podrobnejše poročilo priobčimo prihodnjič.
Prevoznim nameščencem
Zavezniška vojaška uprava je nedavno pooblastila državni zavod za socialno skrbstvo (INPS), da izplača enkratni izredni predujem bivšim nameščencem, ki prejemajo pokojnino iz zavarovalnega sklada javnih prevoznih podjetnikov. To pooblastilo je dano z ozirom na to, ker bo izdan za britansko-ameriško področje Svobodnega tržaškega o-zemlja ukaz, ki uvaja italijanski zakon o tem predmetu.
Predujem bo znašal 25.000 lir za starostne upokojence, 20.000 lir za invalidne upokojence in 15.000 lir za tiste, ki prejemajo pokojnino kot preživeli.
„Jadranski koledar"
Jeseni izide »Jadranski koledar« na 250. straneh bogate vsebine.
čer bodo novice za kmete, ki se pa morajo ravnati po normalnem in ne po letnem času.
Spored od 9. do 11 ure zvečer bo poučen. Zato so svetovali poslušalcem, da poslušajo s svinčnikom v roki.
Od 11. ure zvečer naprej se domneva, da bodo vsi češkoslovaški delavci v postelji, ker je ta čas določen za koncert, ki je v glavnem namenjen »za inozemske poslušalce«.
Svečanost o Dolu
V nedeljo 10. t. m. smo imeli v naši novi duhovniji cerkveni shod s proslavo sv. Cirila in Metoda. Naša skromna cerkvica je posvečena Devici Mariji. Poleg nje smo pa že lani ob ustanovitvi duhov-nije zbrali za naša zavetnika še sv. Cirila in Metoda. Ob desetih smo imeli slovesno sv. mašo z lepim petjem. Duhovljani so se je udeležili v velikem številu. Popoldanska pobožnost je bila posvečena svetima bratoma. Priznan pridigar je v lepem govoru prikazal vernikom,
ki so prišli tudi iz okolice, pomen in blagoslovljeno delo obeh slovanskih apostolov. Pevski zbor je bil neugnan in je zapel tudi par pesmi v čast sv. Cirilu in Metodu. Po končanih cerkvenih pobožnostih smo v prijetni senci poslušali neumorni pevski zbor in smo bili prav dobre volje. Ko se zahvaljujemo g. župniku Špacapanu in pevskemu zboru za njuno požrtvovalnost, želimo, da bi naši vrli pevci nadaljevali s svojim delom nam vsem v tolažbo, veselje in ponos.
Vesti z Goriškeera
Nakaznice samo še za sladkor
Vlada je v torek sklenila, da se s prvim avgustom t. 1. ukinejo živilske nakaznice za kruh, testenine, moko in riž, ki pridejo tako zopet v prosto prodajo. Živilske nakaznice bodo tako ostale y veljavi samo še za sladkor.
Gladovna stavka
Več bivših partizanov, italijanske narodnosti, ki jih držijo zaprte v goriških zaporih, češ, da imajo na vesti razne umore, ki so se dogodili v času vojne, že več dni izvajajo gladovno stavko. Za ta korak so se odločili, ker jih držijo v zaporih, ne da bi jih sodili odnosno izpustili tiste, proti katerim ne morejo sodno postopati, ker jim krivde ne morejo dokazati. Prvič so se oblastva odločila aretirati tudi Italijane, da ne bodo krivi zločinov' samo »slavo-komunisti«...
Atentat v Tržiču
Na obletnico padca fašizma, v ponedeljek 25.’ t. m., so neofašisti v Tržiču podtaknili tri naboje tri-tola trem znanim tržaškim levičarjem. Naboji so seveda eksplodirali in s tem napravili veliko škodo na poslopjih. Človeških žrtev ni bilo. Policija je aretirala devet o-seb, ki jih sumi tega zločina, med temi 'tudi tri istrske begunce italijanske narodnosti.
Obvestilo
Obveščamo vse Slovence, ki so od goriške kvesture dobili ukaz: naj v roku treh mesecev zapustijo ozemlje Italije, da imajo po zakonu pravico prositi za preklic tega ukaza. Po členu 10. ustave imajo pravico do azila (zavetišča) vsi tuji državljani, žrtve nasilnega režima, ki vlada v njihovi domovini in jim ne dovoljuje človečanskih svoboščin.
Z onstran železne zavese
V zadnjem trenutku smo zvedeli, da je OZNA iz neznanih vzrokov zaprla župnika iz Biljane v Brdih, g. Antona Krapeža; v Kojskem v Brdih pa štiri domačine, zdi se pod obtožbo, da so sabotirali petletni plan. V Medani pa so titovci poklicali predse nekega domačina, ki je pred nedavnim javno pred vso vasjo kritiziral ves komunistični režim, da so mu vsi ploskali. Sedaj je moral »priznati zmoto« in podpisati, da tega ne bo storil nikoli več!
Vse po kopitu
Večerne sporede praškega radia so preuredili po sovjetskih izkušnjah. Nameščenci radia morajo sedaj od 6. do 11. ure zvečer svoje poslušalce poučevati in ne zabavati.
Generalni ravnatelj praškega radia je izjavil, da bodo tudi naprej koristi kmetov in delavcev prva skrb radia. Zaradi tega bodo sporedi razdeljeni v tri dele.
Od 6. do 8. ure zvečer bodo poročila, da bodo delavci *obveščeni o dogodkih. Nekaj zabavnega bodo tudi oddajal'. Od 8. do 9. zve-
V Kožbani v Brdih na Goriškem je OZNA prijela in odvedla v zapore kar 18 domačinov, ki so se uprli obmejni nasilni Titovi policiji.
* * *
Družina Bavdaž v Lipici, občina Kal nad Kanalom, je doživela v dobrih dveh mesecih dve težki izgubi. Najprej je umrl hišni gospodar Ignacij na posledicah ran, ki mu jih je zadal podivjani domači bik. Na praznik sv. Petra in Pavla je bil pa ob obilni udeležbi domačinov in sosedov pokopan 34 letni domači sin Avguštin, ki bi moral na lepem kmečkem domovanju gospodariti. Naj oba počivata v miru!
Svoboda, ki si jo mnogi želijo
O svobodi, ki vlada pod komunistično peto, živo priča pismo, ki ga je prejel neki goriški duhovnik iz Lvova. Goriški duhovnik je prosil za krstni list neke osebe, ki se je rodila v Lvovu. Dobil je naslednji odgovor:
»Prečastiti gospod! — Vaše pismo z dne 10.2. 1949 mi je bilo vročeno dne 24. aprila. Da dobite list, uberite naslednjo pot: prošnjo naslovite na poljskega poslanika v Italiji, da jo pošlje na ministrstvo za zunanje zadeve v Varšavo, ki bo odposlalo isto prošnjo na mini-
strstvo za zunanje zadeve v /Moskvo v Rusiji. Moskva bo izdala ukaz tukajšnjemu civilnemu uradu, ki se danes imenuje „Z.A.G.S.”, da izda krstni list. Dokument vam bo nato poslan po isti poti: Moskva, Varšava, poljski poslanik v Italiji. Vse matične krstne, mrtvaške in poročne knjige so danes v rokah civilnih uradnikov. Izpisi se izgotovijo samo v ruskem, odnosno ukrajinskem jeziku. Z bratskim poljubom v Kristusu, kralju usmiljenja.« — Podpis.
Počitniška kolonija
»Slovensko sirotišče« v Gorici priredi počitniško kolonijo za deklice do 12 - 14 let starosti. Kolonija bo brezplačna in se odpre s 1. avgustom t. 1. Odprta bo podnevi'.
V kolonijo se sprejemajo deklice iz Gorice in okolice. Starši, prijavite svoje hčerke v kolonijo in vpišite jih v ta namen takoj pri »Slovenskem sirotišču« ali v pisarni »Dobrodelnega društva« v Gorici, Riva Placuta 18-1.
Nepotrjena vest
Nekateri italijanski listi so prinesli vest, da se je ljudstvo uprlo titovskim mogotcem v Solkanu. Te vesti pa nam nobeden ne potrjuje.
Ločnik
Zvedeli smo, da nameravajo šolske oblasti odpreti slovensko šolo na Valerišču, kamor bi morali hoditi tudi naši učenci, to je 4 km daleč, italijanske šolske oblasti bi nas rade sedaj opeharile pač na ta način. Toda mi ne odnehamo z zahtevo, da se šola za naše otroke odpre v Ločniku. Tudi mi plačujemo davke, tudi mi imamo pravico do naše šole v našem kraju. Valerišče spada pod Steverjan, mi pa pod Gorico.
Neblo
Tu se je obesil domačin Peršolja. Revež je stopil v državno zadrugo -sovhoz, a ko je videl, da je na beraški palici, je obupal in šel prostovoljno v smrt.
»Tovariši« iz Solkasa so nam v zadnjih dneh držali tukaj zborovanje in povedali, da kdor drži za sovjetsko Rusijo, je proti Jugoslaviji in izdajalec, zato ga je treba takoj ovaditi OZNI, ki ga takoj zapre. In še: da se moramo nasloniti na Ameriko, ki nam bo dala vso pomoč. Mi bi bili, seveda, najbolj veseli, da bi prišli Amerikanci sami deliti nam pomoč.
Vipolže
V sredo 13. t. m. ob 2. urah zjutraj so »neznanci« oblečeni v bele halje uničili kapelico, ki je stala nad našo vasjo. Brezverci so se potem potuhnili proti Medani. Komunist obleče vsako obleko, samo da doseže cilj in namen.
Dornberg
O nesrečni smrti Franceta Šinigoja, p. d. Drejevega, smo naknadno zvedeli sledeče: Ko je France opazil, da se mu njegovo zdravstveno stanje zopet slabša, je hotel zopet na zdravljenje v Ljubljano, ker doma ni imel primerne zdravniške pomoči. Odhitel je na vlak. Ko je hotel skočiti v vagon, se je vlak že premikal. Spodrsnilo mu je in je padel pod kolesa, ki so mu odtrgala obe nogi in roko. Naj počiva v miru blagi pokojnik!
Sentlovrenc v Brdih
Pred štirinajstimi dnevi je Ozna aretirala domačina brata Mirkota in Antona Kocijančiča. Vzrok aretacije je zavit v gosti temi. Domačini so sklenili, da bodo vsi skupaj pomagali opraviti poljska dela na %junem posestvu.
Kozana
Nekaj rdečih Smartencev je prišlo k nam »očitat« in poučevat nas o blagostanju v zadrugah..., pa smo jih tako hudo naklestili, da se ne upajo več v vas. Menda smo i-meli prav, saj nas Ozna ni še prijela!
Medana
Pred par dnevi so nam iz Ljubljane pripeljali kino-aparat, ki so nam ga nastavili v zadružnem domu. Z aparatom pa je prišlo iz Ljubljane nič manj kot kakih dve sto oseb, katere smo morali vse dobro nasititi in napiti. Morali smo zaklati dve veliki teleti — mi, reveži, ki ne dobimo koščka mesa niti v primeru bolezni — in kuhati in točiti, pa nositi na mizo. Za plačilo nismo dobili niti vinarja, in kuharice so se morale vrniti lačne domov. Nova gospoda, tista enakopravna, misli, da bomo mi Me-danci žrli kinopredstave!...
Upravni pokrajinski odbor
Upravni pokrajinski odbor je imel 26. t. m. sejo, na kateri je razpravljal o raznih občinskih sklepih in med drugim je odobril posojilo občine Gradež v znesku 60 milijonov lir za zgradbo stanovanjskih hiš, pravilnik za izvozni sadni trg v Gorici in popravilo ceste iz Standreža v Sovodnje, ki je proračunano na 2 milijona 600 tisoč lir.
Razpisana mesta državnih arhivarjev
Uradno je razpisan natečaj za 11 službenih mest za poskušnjo pri državnih arhivih (skupina A, stopnja 10). Kdor hoče biti pripuščen k natečaju, mora vložiti svojo prošnjo z vsemi predpisanimi prilogami pri prefekturi, kjer stalno biva. Interesirani dobijo lahko vsa potrebna pojasnila v kabinetni pisarni (Ufficio di Gabinetto) na prefekturi v Gorici.
Slinovka
Zopet se je pojavila nadležna živinska kužna bolezen slinovka. Zi-vinozdravnik iz Koprive pri Krmi-nu je ugotovil več slučajev te bolezni v S. Lorenzo pri Moši. Tudi v Villesse je obolelo nekaj živali.
Pred sklepom trgovske pogodbe
Jugoslavija in Anglija bosta v kratkem podpisali dalekosežno petletno trgovinsko pogodbo v vrednosti 1,200.000 funtov šterlingov. Jugoslavija bo kupila v Angliji v glavnem stroje za svojo industrijo, medtem ko bo prodala pogodbeni stranki surovine, osnovne kovine in krmo. Ta trgovinska pogodba spada med največje slične povojne pogodbe.
ZA URŠIČEV SKLAD:
N. N., Trst daruje v počastitev zlatomašnika g. M. Škabarja lir 2.000. — G. Gulič, Trst za prispevek lir 1.000. — T. D., Sv. Križ lir 500. — S. M., Sv. Križ lir 500.
Najlepša hvala!
V DANAŠNJI številki prilagamo
položnice vsem tistim, katerim dostavljamo »Demokracijo« na ogled.
V kolikor žele postati naročniki
jih prosimo, da nam nakažejo naročnino, v nasprotnem bomo nadaljno dostavitev ustavili.
C IT A J T E »DEMOKRACIJO« !
IZLETNIKI
in vsi, ki želite priti na počitnice „A1 Lago di Cavazzo" se priporoča Elvira Zupančič Albergo Belvedere Sam p lago (Udine)
Mizarji I hmetovalci V podjetniki •
Deske smre» kooe, mačet snooe in ir« dih t e s o o, trame, oeza* ne plošče, furnir, parkete in droa nudi najugodneje
CALEA
TLLi  -	—..
90441 TRST
Viale Sonnino, 2 4
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu