Letnik L Maj 2012 Cena: 3,75 EUR Akrobatsko letenje z RV-modeli letal F3A Gradnja železniške makete Southern Railway TIM 09 www.tzs.si • Tehniška založba Slovenije, d. d. • Poštnina plačana po pogodbi Maketa letala spitfire Mk-Vb, »Slovenec« 1^3 A C N 1 pr ivi jacenje kriI i na trup I nos iI ec - bukev 2 x FVC vijak "Zračni hladi Inik na stiroporu izdelan epoksidni laninat brušeno, d = 1,5 vpet je kri I v trup 0 10 run privi jaceije kri I na trup nosilec - 2 x PVC vij. 5 N 2 K 2 rebro B 3 __ MODELARSTVO Model motornega gliserja (2.del) MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič Najprej pojasnilo vsem tistim bralcem, ki jih je v prejšnji številki revije na strani 10 zmotil »odtrgan« nos gliserja na sliki I. Z no¬ som modela v resnici ni nič narobe, pač pa smo morali zaradi pomanjkanja prostora v Timu 7 izpustiti opis izdelave premčnega dela trupa in nadgradnje ter prav tako tudi slike 18-21, ki jih zato objavljamo tokrat. Sprednji del trupa (8) je narejen iz več skupaj zleplje¬ nih kosov odpadne balze debeline S-10 mm, ki jih je treba po osušitvi lepila obrusiti tako, da se linije dna in bokov trupa enakomerno nadaljujejo v zašiljen nos (slika 23). Kot je bilo omenjeno že v prvem delu navodil na dnu strani 12, je treba krmo prelepiti s 3-mm ko¬ som balze (10; slika 19) in po robovih enako¬ merno obrusiti (slika 24). Izdelava nadgradnje Videz nadgradnje nekoliko spominja na kabine hitrih gliserjev. Komur takšna zasnova ni všeč, jo lahko poljubno spremeni. Važno je le, da se vse skupaj čim bolj tesno prilega robovom odprtine na krovu modela. Stranice kabine (18, 19, 20), streha (22) in pokrov po¬ daljška kabine (24) so iz 3 mm debele vezane plošče, medtem ko so predelna in zadnja ste¬ na kabine (21, 23) ter zadnja stena podaljška kabine (25) debele 6 mm. Seveda jih lahko nadomestite s po dvema skupaj zlepljenima 3 mm debelima kosoma enakega gradiva. Ker so stene poševne, obdelava njihovih robov zahteva kar nekaj truda in natančnosti. Pri večini sestavnih delov je treba s ploščato pilo poševno posneti vsaj en rob. da bi se izognili špranjam. Najprej k predelni in zadnji steni podalj¬ ška kabine (21 in 25) z obeh strani nalepite stranici zadnjega dela kabine (19). Pazite, da bo polovica debeline predelne stene molela čez rob stranic, da boste na preostali del la¬ hko nalepili še stranici sprednjega dela kabine (18). Sledi lepljenje pokrova podaljška kabine (24) in zadnje stene podaljška kabine (25). K osušenemu zlepku zdaj dodajte še spred¬ nji stranici kabine (18), med kateri zalepite sprednjo steno (20), ki jo na spodnji strani ožjega dela posnemite z modelarskim sko¬ beljnikom. Cisto na koncu pride na vrsto še pokrov kabine (22); (sliki 20 in 21). Da bi za¬ gotovili večjo trdnost konstrukcije nadgrad¬ nje, lahko v notranje vogale nalepite nekaj koščkov balze. Morebitne špranje med se¬ stavnimi deli zakitajte (slika 22), vse robove posnemite s finim brusilnim papirjem, nato pa zunanjo in notranjo stran nadgradnje vsaj dvakrat polakirajte oz. pobarvajte. Če bo model služil le kot okras, je dovolj, da na zunanjo površino nanesete vsaj dve pla¬ sti nekoliko razredčenega akrilnega laka, ki mu primešate malo smukca ali otroškega pu¬ dra, vse skupaj gladko obrusite (sliki 23 in 24) ter nato pobarvate z želeno barvo. Več dela čaka tiste, ki nameravajo model ‘sploviti’, saj ga je treba v tem primeru prevleči še z japon¬ skim papirjem, sicer bi trup v vodi prej ali slej razpokal. Ker je nemogoče prelepiti vso po¬ vršino naenkrat, papir narežite na več kosov, ki morajo biti na vseh straneh nekoliko ve¬ čji od obeh polovic dna in bokov gliserja. Na izbrani del obloge nanesite razredčen akrilni lak in nanj pritisnite kos japonskega papirja, nato pa s čopičem narahlo prevlecite vso po¬ vršino, da iztisnete odvečni lak in mehurčke zraka (slika 25). Ko se površina posuši, jo zgladite z vodnobrusilnim papirjem št. 240 in še dvakrat polakirajte, nato pa jo dvakrat ali trikrat pobarvajte z izbrano barvo. Videz gli¬ serja lahko popestrite s kakim napisom, okra¬ snimi črtami (sliki 26 in 27), nalepkami ipd. Čisto na koncu na prirobnico gredi z dve¬ ma priloženima vijakoma pritrdite elektro¬ motor. Podložite ga s tanko penasto gumo in dodatno utrdite s koščki mehke žice, ki jih potisnete skozi luknje v drugem rebru (5) in sprednjem delu kobilice (2). Že prej na pri¬ ključka motorja prispajkajte kondenzatorje in priključna kabla. Vse električne povezave med motorjem, akumulatorsko baterijo in 14 | maj 2012 MODELARSTVO ( SPLETNA MODELARSKA TRGOVINA ga nalepite na glavi¬ co majhnega samo- reznega vijaka. regulator števila vrtljajev motorja, servome- hanizem za premikanje krmila ter povezavo (npr. vilično spojko z žico M2) med servome- Vgradnja opreme za radijsko vodenje modela gliserja stikalom, ki morajo biti vezani zaporedno, naj bodo čim bolj zanesljive. Da se nadgradnja med vožnjo po vodi ne bi snela, jo pritrdite. To lahko storite (tudi) tako, da jo na sprednjem in zadnjem delu na trup privijete z dvema majhnima vijakom. Nju¬ no odvijanje in privijanje bo hitrejše, če odža¬ gate del pokrovčka izrabljenega flomastra in Za daljinsko upravljanje modela zadostu¬ je katera koli 2-kanalna RV naprava. Poleg RV-oddajnika in baterij za njegovo napajanje potrebujete še RV-sprejemnik, elektronski hanizmom in krmilom (33). RV-sprejemnik pritrdite v trup s pomočjo koščka sprijemlji- vega traku (velcro), da ga boste lahko kadar koli vzeli iz modela. Da bi bil čim bolje za¬ varovan pred vlago in kapljami vode, ga je priporočljivo zaviti v plastično vrečko. Na tretje rebro (6) pritrjen servomehanizem s pomočjo vilične spojke in žice z navojem M 2 povežite z ročico krmila (slika 28). Da aku- maj 2012 | 15 MODELARSTVO 26 mulatorska baterija ne bi drsela sem in tja po modelu, jo z nekaj elastikami pritrdite na dno korita. Ob vsem tem bodite pozorni na te¬ žišče in nagib modela, ki ga sproti preverjajte (najbolje v večji posodi ali kopalni kadi). Zuna¬ njo anteno naredite iz tanke jeklene žice, ki jo zgoraj in spodaj oblikujte v zanko ter z majh¬ nim vijakom, matico in podložko pritrdite na zadnji del krova ali nadgradnje (slika 29). Če z 27 28 Podjetje Dremel je pravi naslov za vse tiste, ki se vneto ukvarjajo s projekti »naredi sam«, restavriranjem, obdelavo lesa, modelarstvom in drugimi hobiji. Od iznajdbe večnamenskega električnega orodja Dremel pred več kot sedemdesetimi leti je Dremel v tej kategoriji postal znamka, kiji mnogi zaupajo in ki ponuja izdelke za širok krog uporabnikov. V seriji večnamenskih orodij Dremel ponuja novo orodje serije 4000 s 175 W moči in popolnoma nastavljivo hitrostjo med 5000 in f --X 35.000 vrt./min za širok obseg del. Ta prilagodljiva motorna enota visoke hitrosti lahko poganja različne komponente sistema, pri bMVV « katerem je na voljo več kot 150 različnih kosov pribora in nastavkov. www.dremeleurope.com Prodaja: Bauhaus Zastopa: Robert Bosch, d. o. 0., Celovška 228,1117 Ljubljana, tel.: 01/583 9133 montažo opreme za radijsko vodenje v model doslej še niste imeli opravka, poprosite za po¬ moč in nasvete kakega izkušenega modelarja. Vsakokrat preden gliser postavite v vodo in potisnete od brega, natančno preverite de¬ lovanje vse vgrajene opreme! Po vsaki upora¬ bi odstranite pokrov in pustite, da se model dobro posuši. 16 I maj 2012 MODELARSTVO Akrobatsko letenje z RV-modeli letal - kategorija F3A ALAN GOLJEVŠČEK Kaj pravzaprav je letenje F3A? To je na¬ tančno izvajanje vnaprej znanih programov oziroma zaporedja točno določenih akrobat¬ skih manevrov (slika I) z modelom letala. Za njihovo pravilno izvedbo je poleg obvladova¬ nja modela v vseh položajih leta ter natan¬ čnega in mirnega krmiljenja skozi akrobatske manevre potrebno tako poznavanje pravil FAI za kategorijo F3A kot tudi kriterijev sojenja. Kategorija F3A predstavlja vrhunec na¬ tančnega akrobatskega letenja z modeli. Izmed akrobatskih kategorij ima F3A najdalj¬ šo tradicijo; prvo uradno svetovno prvenstvo Mednarodne letalske zveze (FAI) je bilo orga¬ nizirano že leta 1960 (slika 2). Tradicija je vse¬ kakor eden od razlogov za zelo visoko raven letenja na tekmovanjih F3A. Lansko poletje sem se tudi sam udeležil dveh tekem F3A za svetovni pokal in bil priča neverjetno natan¬ čnemu letenju najboljših pilotov. Pridobljene izkušnje in stiki z nekaterimi tekmovalci iz tujine mi zdaj nudijo dober vpogled v letenje F3A, pravila in tekmovanja. Del teh izkušenj, ki bi lahko koristil RV-pilotom, ki jih zanima letenje F3A, bom poskušal preliti na papir v tem članku. Primerni modeli in oprema Za tekmovanja F3A veljajo naslednje omejitve dimenzij modelov: razpon/dolžina modela ne sme presegati 2 m, masa modela pa ne sme biti večja od 5 kg. Na mednarodnih tekmovanjih so praktično vsi modeli (slika 3) na skrajni dovoljeni meji, kar pa niti približno ne pomeni, da je takšen model potreben tudi za trening F3A ali za udeležbo na domačih tekmovanjih. Pogon modela ni določen, v zadnjem času pa prednjači električni pogon (na mednarodnih tekmovanjih je po navadi 90 % modelov ali več opremljenih s tem po¬ gonom), kar je glede na njegove zmogljivosti in predvsem enostavnost uporabe povsem razumljivo. Za preizkus kakega preprostejšega pro¬ grama F3A je primeren že klasičen »trener« s krilci, za kaj več pa priporočam nakup po¬ manjšanih modelov F3A (slika 4) ali samo¬ gradnjo kakega kakovostnega modela - npr. hypershade (slika 5). Vsi ti modeli so pred¬ videni za električni pogon. Pri njegovi izbiri je pomembno, da izberemo dovolj močan si¬ stem, saj je za letenje F3A potrebno razmerje masa : vlek = I : 1,5-2. Za izvajanje verti¬ kal, še posebno v vetru, je potrebne precej več pogonske moči kot za »hoovering«. Na modelu F3A je priporočljivo uporabiti ka¬ kovostne in zanesljive komponente, kar še posebej velja za servomehanizme. Nekateri ceneni servomehanizmi zelo slabo centrira¬ jo, zato je s takšnimi težje natančno izvajati manevre. Prav tako je zelo pomembno imeti kakovostno izvedene povezave med servo¬ mehanizmi in krmilnimi površinami. Povezave I. Uradni program FAI F3A PI3 za obdobje 2012-2014 naj bodo zanesljive, brez zračnosti, ročice na servomehanizmih in krmilnih površinah pa pravih dimenzij (takšnih, da se izkoristi celo¬ ten hod servomehanizma). Priporočam tudi, da si vzamete čas pri nastavljanju modela in oddajnika, predvsem za eksperimentiranje s 2. Tekmovalec na svetovnem prvenstvu F3A leta 1960 v Švici težiščem (večina pilotov ima težišče nastav¬ ljeno tako, da model v ravnem letu pada v rahli krivulji proti tlom, enako pri pozitivnem 3.1. Aktualni svetovni prvak Christophe Paysant Le Roux s svojim modelom axiome maj 2012 | 17 MODELARSTVO 3.2. Sebastiano Silvestri, konstruktor modela miss wind pro (s koaksialnim pogonom) 3.3. VVolfgang Matt z modelom citrin. VVolfgang je v svetovnem vrhu F3A že od leta 1969. 3.4. F3A modeli bulldog Marka Mencina, ki jih večinoma uporabljamo slovenski tekmovalci. letu kot pri hrbtnem), nastavitve hodov ser- vomehanizmov (končni hodi niso večji, kot so potrebni za izvajanje programa, stikala dual-rate), nastavitve ekspotencialnih krivulj 5. Hypershade 50 konstruktorja Marka Mencina za premikanje krmil (večina pilotov ima zelo visoke »expote«, od 60 do 95 %) ter nasta¬ vitev krivulje motorja (slika 6). Pri tem je treba vedno upoštevati predvsem to, kakšne nastavitve vam omogočajo čim bolj natančno letenje in enostavno izvajanje akrobatskih manevrov. 4.1. Šebart angel S30 E področje mehkega odziva motorja 6. Krivulja motorja, ki je dobro izhodišče za fino nastavljanje. Omeniti velja tudi to, da model pred¬ stavlja zgolj majhen delež pri kakovosti le¬ tenja. Včasih se mi zdi, da velja prepričanje, da dvometrske F3A »specialke« kar same od sebe letijo naravnost in natančno. Lahko vam zagotovim, da ni tako. Pri krmiljenju vsakega modela so potrebne stalne korekcije na vseh komandah. Prav zato je že kakšen mini model F3A povsem primeren za domača tekmova¬ nja, saj pilotovi »prsti« nosijo največje breme odgovornosti za kakovost letenja. Osnovna pravila FAI F3A (vir: FAI Sporting Code - Section 4, Volume F3) - Letalni prostor Letalni prostor se navpično razteza v vi¬ šino na razdalji približno 150 m pred pilotom. Omejen je z dvema navideznima robovoma, 4.2. Extreme flight vanquish 4.3. Šebart wind S50 E 18 | maj 2012 MODELARSTVO ki se dvigata iz točk, ki sta pod kotom 60° levo in desno od sečišča varnostne in centralne linije (slika 7). Centralna lini¬ ja je pozicionirana na tleh, pravokotno na varnostno linijo, ki je vzporedna z vzletno-pristajalno stezo. Zgoraj je letalni prostor omejen z navidezno ravnino, ki poteka pod kotom 60° navzgor od sečišča vseh linij na tleh (tam, kjer stoji pi¬ lot). Centralni manevri morajo biti izvedeni nad centralno linijo (slika 8), na sredini letalnega prostora. Robni manevri pa ne smejo biti izvedeni zunaj roba letalnega prostora, ki ga označujejo zastavice. - Izvajanje manevrov Letalna pot modela je osnova za ocenjevanje oblike ma¬ nevrov. Vsi manevri so izvedeni na letalni liniji in se začnejo ter končajo v bodisi pozitivnem ali negativnem (na hrbtu) ravnem letu na razločljivi oddaljenosti. Centralni mane¬ vri se začnejo in končajo v isti smeri, medtem ko se robni manevri končajo v smeri, nasprotni od začetne (180°). Če je vse pravilno, bo začetna in končna višina pri centralnih manevrih enaka. Popravki višine so dovoljeni pri robnih ma¬ nevrih. Pri manevrih, ki vsebujejo več kot en luping oz. dele lupingov, morajo lupingi imeti enak premer (slika 9) in v pri¬ meru zaporednih lupingov enak položaj. Podobno velja za manevre, ki vsebujejo več kot en valjček, saj morajo imeti valjčki enako hitrost vrtenja. Pri manevrih, ki vsebujejo več kot en točkovni valjček, morajo ti deli valjčkov imeti enako hitrost vrtenja in točke (pavze) morajo biti enako dolge. Faze vrtenja in faze pavz morajo biti enako dolge. Vsi valjčki na horizontalni liniji morajo biti izvedeni na enaki višini in brez spremembe smeri. Manevri, ki vključujejo valjčke, dele valjčkov ali dinamič¬ ne valjčke, morajo imeti linije enakih razdalj pred in po teh kombinacijah, razen ko je pri opisu manevra izrecno druga¬ če zapisano. Dinamični valjčki, ki to niso (sodčki ali valjčki), morajo biti strogo kaznovani (več kot 5 točk odbitka). Vriji (slika 10), ki so zgolj spiralni spusti ali če imajo dinamičen vhod, bodo ocenjeni z ničlo. Premeti (slika II) čez krilo, ki bodo imeli premer obrata večji kot dve razpetini modela, bodo ocenjeni z ničlo. - Korekcije vetra Vse manevre je treba prilagajati vetru na tak način, da letalna pot modela opiše pravilno obliko manevra (slika 12). Izjeme temu pravilu so deli manevrov, pri katerih je model v prevlečenem letu (dinamični valjčki, premeti čez krilo, vriji). - Načela sojenja Glavna načela, uporabljena za ocenjevanje izvedbe ma¬ nevrov, so: - geometrijska pravilnost in točnost manevra (pribl. 50 % vpliva na oceno); - graciozno in tekoče izvajanje manevra (pribl. 25 % vpli¬ va na oceno); - umeščanje manevrov znotraj letalnega območja (pribl. 12,5 % vpliva na oceno); - velikost manevra (pribi. 12,5 % vpliva na oceno); - delež manevra zunaj letalnega območja (dodatni od¬ bitki). LETALNI PROSTOR VZDOLŽNO 7. Letalni prostor 8. Prikaz centralne linije in napačnega umeščanja manevrov 9. Deli lupingov z enakimi premeri Namen letenja programov F3A Cilj vsakega akrobatskega pilota je vse¬ kakor popolno obvladovanje modela v vseh mogočih položajih in pogojih. Letenje z mo¬ deli F3A pa je najboljši trening za dosego tega cilja. Težavnost te vrste letenja je izjemno visoka in prav zato nam lahko nudi popestri¬ tev obiskov letališč ali celo neskončen izziv. Prava lepota letenja F3A pa se izkaže takrat, ko nam izvedba vseh manevrov in elementov v programu ne predstavlja več težav in na¬ pora. Takrat se začne intenzivno opazovanje poti modela in geometrije manevrov, njihovih položajev, natančno opazovanje linij in niha¬ nja modela, lov za popolnimi valjčki in še in še. Drugače povedano, pogled se nam lahko oddalji od modela (navadno pilot med lete¬ njem opazuje in se osredotoča zgolj na model ter njegove odzive na komande). Let moramo opazovati bolj »oddaljeno«, če hočemo zado¬ stiti vsem pravilom F3A in kriterijem sojenja. Tak način letenja omogoča konstanten napre¬ dek v našem znanju pilotiranja in se kaže pri skoraj vseh zvrsteh letenja, tudi pri prostem letenju in sestavljanju priljubljenih prostih programov na glasbo. Kot dopolnilo temu po- maj 2012 | 19 MODELARSTVO SVEDRI Narašča vpadni kot STOP Spiralni spust... NIČ točk! Skoraj vertikalni spust po svedru Odmik do 15° ...minus 1 tč! 90° odmika ...minus 6 tč! 15° do 30° ...minus 2 tč! 30 u do 45° ...minus 3 tč! Vzpenjanje, minus 1 tč! Vsiljeno z višino dol... minus 2 ali 3 tč! Vhod horizontalno Prevlek... nos in krilo padeta... začetek rotacije Model se vrti okoli C G Vhod z dvignjenim krilom (dinamični valjček)... NIČ točk! I0. Manever vrij (sveder) Radij premeta 1 razpetine krila... minus 4 (ali več) točk! Radij 11/2 razpetine... minus 7 ali več točk! 15* odmika od navpičnice... minus 1 točka! Ni linije pred valjčkom... minus 2 točki! Valjček ni na sredi vzpona... minus 1 ali 2 točki! Valjček m na sredi vzpona... minus 1 točka! Nihanje na spustu... minus 1 tč! Kompenzacija vetra... brez odbitka! Dovoljen radij premeta = 1 / 2 razpetine Pade naprej alt nazaj...NIČ! PREMET PREK KRILA 11. Manever premet čez krilo I2. Prikaz popravkov zaradi vpliva vetra glavju predlagam, da si preberete tretje poglavje v članku Akrobatsko letenje v dvorani.z radijsko vodenimi modeli letal, objavljenem v Timu 2, oktobra 20II. Tekmovanja F3A v Sloveniji Namen tekmovanj je srečati ljudi, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo kot mi, videti letenje drugih pilotov, drugih modelov in na osnovi teh izkušenj dobiti nove ide¬ je, zagon in energijo za izboljšanje svojega letenja. Na ta način postane tudi vsak trening zanimivejši, saj ima točen namen — truditi se biti vedno bolj natančen. Tekmovanja so vsekakor tudi najboljša metoda za izboljšanje kakovo¬ sti letenja. V Sloveniji se tekmovanja F3A prirejajo že zelo dolgo. V letih I96S-I980 se je kar veliko dogajalo na področju F3A; dobili smo uradne državne prvake in se udeleževa¬ li tudi evropskih prvenstev. Po daljšem zatišju se je leta 2000 spet začelo prirejati tekmovanja po Sloveniji. Temu obdobju bi lahko pri nas rekli tudi moderna doba kate¬ gorije F3A. V zadnjih letih pa smo naredili velik napredek pri sledenju pravilom in uradnim programom FAI F3A. V minuli sezoni smo imeli prve tekme, kjer smo upošte¬ vali vsa pravila, vključno z omejitvami v zvezi z modeli. Prepričan sem, da bomo v prihodnje naredili še korak naprej, predvsem na področju širjenja znanja. Prav zato smo se odločili, da bomo poleg uradnega programa Pl3 na tekmah uvedli še vstopni, lažji program F3A - basic, pri katerem veljajo enake omejitve glede modelov kot za kategorijo FAI F3A (2 x 2 m, 5 kg) in je primeren za nove navdušence nad to kategorijo. Program je primeren za neobremenjen trening, ki je vseeno ustrezno težaven in dovolj velik izziv za pilota. Ob tem velja poudariti, da v vseh pogledih zadošča vsem pravilom in kriterijem so¬ jenja. V sezoni 20I2 bosta v Sloveniji tekme F3A izvedli modelarski sekciji Aerokluba Novo Mesto (I7. junija) in Modelarskega kluba Vrhnika (9. septembra). Opis programa F3A - basic (slika I3) * Med posameznimi figurami morajo biti jasni premori - ravne linije, dolge najmanj 5-I0 m. * Ocenjevani sta tudi vzletna in pristajalna procedura. 1. Vzletna procedura (slika I4) Smer vzleta določa hkrati tudi smer vseh drugih ma¬ nevrov v programu. Vzletimo v smeri proti vetru in se blago vzpenjamo na primerno višino, naredimo 90-sto- pinjski zavoj proti letalni liniji (proč od pilota), zatem iz¬ vedemo 270-stopinjski zavoj v nasprotno smer kot prej, tako da pridemo na letalno linijo. Po ravni liniji na drugem koncu letalnega prostora izvedemo poljuben obrat za 180° in nadaljujemo let naravnost po letalni liniji v smeri vzleta. Na sredini linije začnemo z izvajanjem manevra 2. Pri vzletni proceduri se ni treba držati znotraj letal¬ nega prostora, lahko tudi prečkamo meje. Namenjena je temu, da model pripeljemo na pravo oddaljenost, da dobimo občutek, kakšni so pogoji v zraku, ter preraču¬ namo, kolikšni popravki bodo zaradi vetra predvidoma potrebni v programu. 2. Luping Nad centralno linijo izvedemo luping in nadaljujemo v ravnem letu. Napotki: Model mora orisati pravilno krožnico, začetek in konec lupinga točno nad centralno linijo ter na enaki višini. Luping mora biti izveden brez popravkov po višini (stopničasti luping) in nihanja po nagibu, letalna linija pa se ne sme spre¬ minjati po smeri (oddaljenosti). 20 | maj 2012 MODELARSTVO 3. Polovica obrnjene kubanske osmice s polovico valjčka na spustu Na robu letalnega prostora izvedemo 5/8 lupinga in na sredini linije pod kotom 45° na¬ vzdol izvedemo polovico valjčka. Ko pridemo do letalne linije izravnamo model in nadaljuje¬ mo v ravnem letu. Napotki: Model mora orisati pravilen del krožnice, v manevru pa ne smemo prečkati roba letalnega prostora (zastavice). Polovica valjčka mora biti izvedena na sredini linije, naklon lini¬ je se po valjčku ne sme spremeniti, začetek in konec manevra pa morata biti jasno nakazana. 4. Dva zaporedna valjčka Nad centralno linijo izvedemo dva valjčka brez premora in nadaljujemo v ravnem letu. Napotki: Valjčki morajo biti izvedeni v ra¬ vni liniji in letalna linija se ne sme spreminjati po smeri. Konec prvega valjčka mora biti točno nad centralno linijo, hitrost vrtenja mora biti kon¬ stantna skozi celoten manever, začetek in konec manevra pa morata biti jasno nakazana. 5. Premet čez krilo Na robu letalnega prostora izvedemo četrtino lupinga, na vrhu vertikale izvedemo premet čez krilo, po vertikali navzdol izvede¬ mo četrtino lupinga in nadaljujemo v ravnem letu. Napotki (glej sliko II): Ravne linije (verti¬ kale), pri premetu čez krilo čim manjši premer polkrožnice (manj kot ena razpetina kril brez odbitka, več kot dve razpetini krila bo ocenjeno z nič), enaki polmeri delov lupingov. 6. Humpty-Bump Manever je umeščen nad centralno lini¬ jo. Izvedemo (povlečemo) četrtino lupinga. Po vertikali naredimo (potisnemo) polovico lupinga in po vertikali navzdol izpeljemo (po¬ vlečemo) še četrtino lupinga. Nadaljujemo v ravnem letu. Napotki: Ravne linije (vertikale), model je nad centralno linijo na polovici drugega dela lupinga (polovice lupinga), enaki polmeri delov lupingov. Smer vetra 14. Vzletna procedura maj 2012 | 21 MODELARSTVO 7. Immelman Na robu letalnega prostora izvedemo polovico lupinga. Ko model na vrhu letalnega prostora poravnamo, takoj izvedemo polovi¬ co valjčka (brez premora). Napotki: Model mora orisati pravilen del krožnice, v manevru ne smemo prečkati roba letalnega prostora (zastavice). Polovica valjčka mora biti izvedena takoj po polovici lupinga, na¬ klon linije se po valjčku ne sme spremeniti, del lupinga mora biti izveden brez popravkov po višini (stopničasti luping) in nihanja po nagibu, začetek in konec manevra pa morata biti jasno nakazana. 8. Raven let Model vodimo v ravnem letu po zgornji letalni liniji. Napotki: Letalna linija ne sme padati proti tlom ali se dvigati, let mora biti miren in brez sunkovitih, vidnih popravkov. 9. Split S Pred robom letalnega prostora izvede¬ mo polovico valjčka in takoj zatem polovico lupinga navzdol. Model izravnamo na spodnji letalni liniji in nadaljujemo v ravnem letu. Napotki: Model mora orisati pravilen del krožnice, v manevru ne smemo prečkati roba letalnega prostora (zastavice). Polovica lupinga mora biti izvedena takoj po polovici valjčka, za¬ četek in konec manevra morata biti jasno naka¬ zana. 10. 2 x polovica lupinga Manever je umeščen nad centralno linijo. Izvedemo polovico lupinga, ki ji sledi ravna linija v hrbtnem letu. Zatem izvedemo polovi¬ co lupinga in nadaljujemo v ravnem letu. Napotki: Dolžina manevra mora biti enaka premeroma dveh lupingov, model mora biti nad centralno linijo na sredini ravnih linij med polovi¬ cama lupingov - tako na spodnji kot na zgornji letalni liniji, ravne linije, enaki polmeri delov lu¬ pingov. 11. Zob morskega psa s polovico valjčka na spustu Na robu letalnega prostora izvedemo če¬ trtino lupinga. Po vertikali izvedemo 3/8 lu¬ pinga, na sredini 45-stopinjske linije navzdol pa izvedemo polovico valjčka. Ko pridemo do letalne linije, izravnamo model in nadaljujemo v ravnem letu. Napotki: Ravne linije, v manevru ne smemo prečkati roba letalnega prostora (zastavice), po¬ lovica valjčka mora biti izvedena na sredini linije, naklon linije se po valjčku ne sme spremeniti, enaki polmeri delov lupingov, začetek in konec manevra morata biti jasno nakazana. 12. Trikotni luping Nad centralno linijo izvedemo 1/8 lupin¬ ga, po 45-stopinjski vzpenjajoči liniji izvede¬ mo 3/8 lupinga in po ravni liniji v hrbtnem letu še 3/8 lupinga. Po 45-stopinjski padajoči liniji izvedemo 1/8 lupinga in nadaljujemo v ravnem letu. Napotki: Ravne linije, model začne manever točno nad centralno linijo, na vrhu pa prečka cen¬ tralno linijo na sredini hrbtnega leta, enaki pol¬ meri delov lupingov, začetek in konec manevra morata biti jasno nakazana. 13. Polovica kvadratnega lupinga s polo¬ vico valjčka zgoraj Na robu letalnega prostora izvedemo četrtino lupinga. Po vertikali naredimo če¬ trtino lupinga, ki mu sledi polovica valjčka. Nadaljujemo na visoki letalni liniji v ravnem letu. Napotki: Ravne linije, v manevru ne smemo prečkati roba letalnega prostora (zastavice), po¬ lovica valjčka mora biti izvedena takoj po četrtini lupinga zgoraj, enaki polmeri delov lupingov. 14. Vrij z dvema obratoma Postopoma znižujemo hitrost modela in povečujemo vpadni kot, tako da model ohranja ravno letalno linijo. Nad centralno linijo moramo model prevleči (naklon trupa je močno povečan, brez hitrosti), ko model povesi nos, izvedemo vrij z dvema obratoma. Po tem elementu poravnamo model navpično proti tlom (nad centralno linijo) in izvedemo četrtino lupinga. Nadaljujemo v ravnem letu. Napotki (glej sliko 10): Ravna linija (brez vzpenjanja) pred vrijem, zares prevlečen model pred vrijem, manever nad centralno linijo (če piha veter se odnašanje dopušča, toda začetek mora biti nad centralno linijo), pravi vrij in ne spiralni spust, po vriju poravnava navpično proti tlom. 15. Pristajalna procedura (slika 15) Po zadnjem manevru letimo v tisti smeri, kot smo jo izbrali pri vzletu. Nadaljujemo let naravnost do roba letalnega prostora, izvede¬ mo 180-stopinjski zavoj in nadaljujemo raven let po letalni liniji, tokrat v nasprotni smeri kot pri vzletu. Po ravni liniji na robu letalne¬ ga prostora izvedemo 180-stopinjski zavoj in poravnamo model proti pristajalni stezi. Začnemo se postopoma spuščati in prista¬ nemo v isti smeri, kot smo vzleteli. Tako pri vzletni kot pri pristajalni proceduri smemo leteti zunaj letalnega prostora. Zaključek Letenje F3A in izvajanje programov je podkrepljeno z obsežnimi pravili, ki jih mora¬ mo dosledno upoštevati, če hočemo na tekmi dobiti čim manj odbitkov točk in tudi, če ho¬ čemo čim bolj napredovati v natančnem lete¬ nju. Ta zvrst letenja presega laično dojemanje akrobatskega letenja, ki je omejeno zgolj na površno opazovanje povprečnega gledalca, ter ga dviguje na višjo in zahtevnejšo raven. Za trening letenja F3A priporočam postavi¬ tev zastavic, ki označujejo prostor za pilota in omejujejo prostor za izvajanje programov (centralna in robni zastavici naj bodo pod ko¬ tom 60 stopinj). Ob tem boste kaj hitro ugo¬ tovili, da je letenje znotraj letalnega prostora in umeščanje centralnih likov nad central¬ no zastavico vse prej kot enostavna naloga. Upam, da bo ta članek dosegel tako akrobat¬ ske RV-pilote kot tiste, ki se s tem želijo za¬ četi ukvarjati, in bo pripomogel k seznanjanju s to zanimivo zvrstjo letenja. Želim vam obilo užitkov ob treningih in upam, da se srečamo tudi na kakšnem te¬ kmovanju F3A. Prelet te LINIJE pomeni oceno 0 točk! 15. Pristajalna procedura 22 | maj 2012 OGLASI TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vseTimove načrte. Cena vsakega je 5,17 EUR. TIMOV NAČRT I TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT II TIMOV NAČRT 12 TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 14 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KIM I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke -tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis -jadralni RV-model gita -racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H TIMOV NAČRT 15 TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 TIMOV NAČRT 30 - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda -e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-5 1 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-IO9E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 - fokker E III, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, I m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra CAT 262 VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Cena mape je 4,17 € Vložna mapa je namenjena za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavr¬ že, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadar koli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. 'm uživaj! Naroči se na 21 številk revije Računalniške novice za samo 33,50 €, obenem dobiš še Philips blazino z zvočniki za svoj prenosnik! Računalniške novice! Sprosti se J Z Notesniki.si in -■' Naročite zdaj gsm:041 393 830 I gsm: 040 222 911 tel.: 01 620 88 03 I mail: narocnine@nevtron.si Akcija velja do 30. 06. 2012 oz. do razprodaje zalog! maj 2012 | 23 MODELARSTVO Načini izdelave glav za raketne modele (2. del) JOŽE in MIHA ČUDEN V prejšnji številki smo odprli obširno poglavje o načinih izdelave glav za raketne modele. Predstavili smo nekaj uveljavljenih načinov izdelave, ki so v raketnem modelar¬ stvu med najpogostejšimi. Seznanili smo se s struženjem glav iz lahkega lesa, s struženjem penastega gradiva stirodura oz. stiropora, spoznali smo način z laminiranjem na pozi¬ tivnem kalupu, z laminiranjem v dvodelnem negativnem kalupu in ulivanjem komponent trde poliuretanske pene v negativni kalup. Tokrat jih bomo podrobnje predstavili še nekaj. 6. Način z ulivanjem poliuretanske (ali epoksidne) smole v negativni kalup Ta postopek je v osnovi zelo podoben zadnjemu, ki smo ga predstavili v prvem delu. Tudi tu potrebujemo enodelni, lahko pa tudi dvodelni kalup iz silikonskega kavčuka. Razlika je predvsem v tem, da bo poliuretan¬ ska smola za litje, ki jo bomo ulili v kalup, po strjevanju zavzela enako prostornino, kot jo je imela v tekočem stanju. S tem pa je povezana tudi masa izdelka. Ker morajo biti tako komponente raketnih modelov kot tudi večine drugih letečih modelov čim lažje, ima ta način omejene možnosti uporabe. Po Ker mora biti stena glave letečega raket¬ nega modela čim tanjša, potrebujemo v tem primeru poleg kalupa želene oblike in veliko¬ sti (slika I) še nekoliko manjši vstavek podo¬ bne oblike, katerega premer je za približno 10 % ožji od glave. Vstavek mora biti nekoli¬ ko daljši in imeti na spodnjem valjastem delu nastavek, ki omogoča natančno centriranje v osi kalupa glave (slika 2). Vstavek pred litjem namestimo v notranjost kalupa tako, da je povsod enako odmaknjen od notranje stene kalupa in se je nikjer ne dotika. Se posebno previdni moram biti, ko ga potisnemo v ko¬ nico, da bo odmik enak tudi na tem mestu in bo debelina stene ulitka povsod enaka. Poli¬ uretansko livno maso dobimo v dveh kompo¬ nentah (izocianat in poliolna komponenta), ki ju zmešamo v enakem utežnem razmer¬ ju. Količino, potrebno, da zapolni prostor v kalupu med steno kalupa in vstavkom, dolo¬ čimo s preizkusom. Zmes dobro premeša¬ mo in ulijemo v kalup. Izbiramo lahko med običajnimi in hitrejšimi smolami. S hitrejšimi utegnemo imeti težave že v času priprave ali med samim ulivanjem v kalup, saj je čas upo¬ rabnosti mešanice (angl, pot life), v katerem je viskoznost zmesi takšna, da omogoča nor¬ malno delo, le nekaj minut. Strjevati se začno v 10-15 minutah, ulitke pa lahko odstranimo iz kalupa že v manj kot eni uri. Zato je pri¬ poročljiva uporaba običajne različice. Pri tej je čas uporabnosti mešanice okoli 10 minut, zmes začne želirati po 20-30 minutah, kar je odvisno tudi od temperature delovnega oko¬ lja, ulitek pa se strdi in ga lahko izvlečemo iz kalupa že po nekaj urah. V primeru glave premera 18-20 m, uli¬ te iz poliuretana, bo stena debela od 1,5 do 2 mm (slika 3), kar je za šolske modele še povsem sprejemljivo. Lastnost poliuretanske livne mase je, da odlično zapolni vse odprti¬ ne v notranjosti kalupa in izredno natančno povzame njegovo obliko tako, da so na povr¬ šini jasno vidne tudi najmanjše podrobnosti, in če pri izdelavi pramodela nismo bili dovolj natančni, tudi vse napake. Postopek je zato, kot že rečeno, uporaben predvsem pri grad¬ nji maket, kjer je natančen prikaz detajlov pomembnejši od doseganja čim manjše teže. 7. Postopek s kaširanjem papirja na pozitivnem kalupu Način izdelave glav s kaširanjem je ena od starejših tehnologij izdelave glav, ki je bila pred prihodom sodobnejših tehnologij zelo priljubljena. Modelarji so za kaširanje pred¬ vsem trupov pa tudi glav uporabljali rjav pa¬ pirnat lepilni trak z vodotopnim lepilom (pri nas so ga izdelovali v celjskem Aeru). Danes tega traku skoraj ni več mogoče dobiti, saj so tem postopku izdelujemo predvsem detajle za makete, če pa gre za večje ulitke, kot so glave, morajo te biti votle. Postopek je torej primeren za makete ali za glave manjših šol¬ skih oz. demonstracijskih modelov, saj so za tekmovalne modele v trajanju leta običajno pretežke. Sicer pa je to postopek, ki je zelo pogost v plastičnem maketarstvu. Na ta na¬ čin so izdelani izpopolnjeni poliuretanski ali epoksidni dodatki za dodelavo pomanjkljivej¬ še izdelanih plastičnih maket (statičnih), po katerih posegajo predvsem zahtevnejši ma- ketarji, ki želijo z njimi čim bolj verodostojno upodobiti določeno maketo. ga izpodrinili najrazličnejši plastični samole¬ pilni trakovi. Kljub temu pa ta tehnika še ni povsem utonila v pozabo, saj se v modelar¬ skih delavnicah še vedno najdejo zaloge ome¬ njenega traku. Seveda si lahko za ta postopek sami pripravimo papirnat trak ustreznih di¬ menzij ali kos pisarniškega papirja, na katere¬ ga sproti nanašamo z vodo razredčeno belo polivinilacetatno lepilo. Postopek je podoben kaširanju z rjavim lepilnim trakom, izdelek pa ni veliko drugačen, kot če bi ga izdelali na kla¬ sičen način. Za kaširanje glave potrebujemo tako kot v večini primerov kalup, ki ga moramo izstru- 24 | maj 2012 MODELARSTVO žiti iz tršega lesa, kovine ali plastike takega premera, da bo za debelino stene glave manj¬ ši od zunanjega premera trupa rakete. Kalup pred začetkom kaširanja gladko površinsko obdelamo. Poleg tega, da ga prebrusimo in prelakiramo (če je izdelan iz lesa), ga pred začetkom kaširanja premažemo še z ločilnim sredstvom (Formula Five). Na kalup najprej položimo prvo plast pa¬ pirja. V ta namen uporabimo tanjši pisemski papir (ali običajni pisarniški papir), na katere¬ ga narišemo približno obliko plašča glave, in to tako, da najprej na spodnji strani nariše¬ mo pravokotnik dolžine, kot je obseg glave z dodanim preklopom za lepljenje. Nato zgoraj dodamo del v dolžini glave, ki naj bo nekaj mi¬ limetrov daljši, kot bo končna dimenzija, in ga po obsegu razdelimo na 6 do 8 delov. Po višini zarišemo segmente v obliki enakokrakih tri¬ kotnikov. Ti bi ustrezali glavi konične oblike, ne pa povsem tudi eliptični. Pri tej bodo med posameznimi segmenti nastale vrzeli, ki jih Vse segmente lepimo izključno po robovih, pri čemer pazimo, da se nikjer ne prilepijo na kalup. Osnova za glavo je tako pripravljena in lahko začnemo s kaširanjem. Iz rjavega lepil¬ nega traku narežemo posamezne segmente, vsakega posebej dobro navlažimo in jih dru¬ gega za drugim stično prilepimo na osnovo (slika 5). Pri tem jih močno pritiskamo na podlago, da se po celotni površini prilepijo nanj in da nikjer ne ostanejo zračni mehurji. Ko zaključimo z lepljenjem prve plasti, pu¬ stimo, da se lepilo nekoliko posuši in po po¬ trebi z gladilnikom ali valjarčkom izravnamo neravnine ter pobrusimo morebitne gube ali izbokline. Glavo nato nekoliko premaknemo na kalupu, da ugotovimo, ali se ni kje prilepila, ter nadaljujemo s polaganjem naslednje pla¬ sti. Pri tem pazimo, da vsak naslednji segment sredinsko prilepimo čez spoj dveh sosednjih segmentov spodnje plasti. Glavo odvisno od velikosti kaširamo iz najmanj treh plasti pa- 5 8. Izdelava s »kuhanjem« iz tanke plastike Pri postopku s t. i. kuhanjem prek pramo- dela nataknemo kos plastike primerne oblike (običajno od odslužene plastenke za pijače) in vse skupaj potopimo v vrelo vodo, pri čemer se plastika skrči in povzame obliko pramode- la. Čeprav je povsem sprejemljiv, se ta način v raketnem modelarstvu uporablja precej red¬ ko. Pogosteje ga srečamo v letalskem mode¬ larstvu pri izdelavi zasteklitev kabin. bo treba naknadno zapolniti s koščki papirja, zato je tu bolje trikotne segmente narisati z nekoliko izbočenimi stranicami (slika 4), kar bo zahtevalo nekaj natančnega predhodnega preizkušanja. Tako pripravljen plašč ovijemo okoli kalu¬ pa in prilepimo presežek za preklop. Posame¬ zne segmente rahlo navlažimo, pritisnemo ob kalup in vrhove segmentov, ki segajo nekoliko čez konico kalupa glave med seboj zlepimo z razredčenim belim lepilom. Če smo bili pri risanju natančni, vrzeli med segmenti skoraj ne bo opaziti. Morebitne prazne prostore za¬ polnimo s papirjem v obliki manjkajočega del. pirja. Pri tem raje dodamo kako plast več kot manj, saj bomo morali površino na koncu še pobrusiti. Po končanem kaširanju glavo pusti¬ mo na kalupu, da se temeljito posuši (najmanj 12 ur). Nato jo prebrusimo z vodnobrusilnim papirjem zrnatosti 400, da je popolnoma gladka. Površino obdelamo z razredčenim modelarskim kitom (nitrolak ali akrilni lak z dodanim otroškim pudrom), prelakiramo in spoliramo. Presežek na spodnjem delu ravno odrežemo in glavo snamemo s kalupa. Vanjo vlepimo vsadilo (slika 6), ki ga izdelamo iz od¬ padnega kosa trupa, in v notranjost prilepimo še ploščico iz balzovega furnirja (slika 7). 9. Izdelava glav z globokim vlekom iz tanke plastike Kadar potrebujemo več enakih glav, je najpreprostejši način poleg litja poliuretanske pene v kalupe iz silikonskega kavčuka globoki vlek. V tem primeru gre za postopek toplot¬ nega preoblikovanja tankih plošč oz. folije ustrezne debeline iz termoplastičnih umetnih mas (običajno polistirena) z vtiskovanjem pa- trice v obliki glave. Postopek izdelave glav z globokim vlekom je zelo preprost. Potrebujemo le natančno oblikovan kalup (patrico) ustreznega pre- maj 2012 | 25 MODELARSTVO mera (manjši od premera glave za debelino folije) z rahlo zaobljeno konico in naslonom nekoliko večjega premera na spodnjem delu. Patrica naj bo v dolžino glave in z dodanim naslonom postružena iz aluminija (sliki 8 in 9) in nam jo lahko izdela kovinostrugar. Poleg tega potrebujemo še dvodelno kovinsko ma¬ trico - dve ploščici iz aluminija debeline 4 mm in velikosti približno 100 x 100 mm, ki imata na sredini okrogel izrez takega premera, da je za 0,8-1 mm večji od premera glave, in ju je mogoče s pomočjo vijakov, ki jih privijemo v izvrtine z vrezanimi navoji na ogliščih, spojiti natančno drugo nad drugo. Material, iz kate¬ rega bodo glave, je nekoliko debelejša poli- stirenska folija, debeline 0,5 do 0,7 mm, ki se da toplotno preoblikovati. Posebne folije za to niti ne potrebujemo, saj lahko v ta namen uporabimo kar dna plastičnih krožnikov za enkratno uporabo, ki jih enostavno razreže¬ mo na mero (slika 8) in trdno vpnemo v ma¬ trico (slika 9). Seveda lahko uporabimo tudi kakšno drugo primerno termoplastično foli¬ jo. Matrico primemo z zaščitnimi rokavicami in jo nad grelnim telesom (npr. nad ploščo kuhalnika) dobro segrejemo (slika 10), najprej po obodu in nato še v sredini, ali jo za nekaj trenutkov postavimo v segreto pečico, da se zmehčana folija rahlo usloči. Nato matrico ta¬ koj položimo na dva dovolj visoka podstavka in segreto patrico previdno potisnemo vse do naslona (slika II). Počakamo nekaj časa, da se folija ohladi in utrdi, ter povzame novo obliko, nato razstavimo ploščici matrice in ju odstranimo. Glavo je zdaj treba samo še obrezati oz. odstraniti presežek folije. To lahko naredimo ročno z ostrim modelarskim nožem, še natančneje pa jo odrežemo kar na stružnici (slika 12). Glavo snamemo s kalupa in vanjo s kontaktnim ali epoksidnim lepilom vlepimo vsadilo. To je lahko valjček iz stiro¬ pora ali nekoliko zožen košček cevi iz papirja ali epoksidnega laminata, ki nam je ostal pri izdelavi trupa. Na ta preprost način lahko hitro in brez večjih težav izdelamo serijo popolnoma ena¬ kih glav, ki jih zaradi gladke površine sploh ni treba površinsko obdelovati, za povrh pa so še zelo lahke. Morda nam na začetku vsaka ne bo uspela, z nekaj izkušnjami pri izbiri ma¬ teriala ustrezne debeline in z ravno pravšnjo temperaturo segretosti folije ter previdnim vtiskovanjem patrice pa bodo kmalu vsi izdel¬ ki brez napak. 10. Izdelava glav z vakuumiranjem iz tanke plastike Prej opisani postopek je v načelu zelo blizu metodi, ki je podprta z vakuumsko te¬ hnologijo, pri kateri lahko zaradi močnejšega vleka oblikujemo tudi predmete z zahtevnej¬ šo reliefno površino. V ta namen seveda po¬ trebujemo napravo za vakuumiranje. Teh je več vrst, od velikih profesionalnih strojev do manjših hobijskih naprav, ki jih je sicer mo¬ goče tudi kupiti ali pa izdelati v samogradnji. Pred začetkom vakuumiranja v okvir vpne¬ mo kos plastike ustrezne debeline, ki je odvi¬ sna od velikosti in predvsem višine pramodela. Plastiko na mestih vijakov preluknjamo, name¬ stimo na spodnji del okvirja, čeznjo namesti¬ mo zgornji del in ga trdno privijemo s krilnimi maticami. Okvir z vpeto plastiko za nekaj časa postavimo v kuhinjsko pečico in opazujemo, kako se ta deformira med segrevanjem. Ko se usloči, vse skupaj z zaščitnimi rokavicami vzamemo iz pečice (slika 13), okvir s plastiko previdno do konca navlečemo čez pramodel ter hkrati vključimo sesalnik, da izčrpa zrak in plastiko tesno pritisne ob pramodel in per- forirano delovno površino. Za močnejši vlek je vakuumirko priporočljivo opremiti še z do¬ datnim priključkom za vakuumsko črpalko, ki jo vključimo hkrati s sesalnikom. Plastika se hitro ohladi in prevzame obliko pramodela. Sesalnik (in vakuumsko črpalko) izključimo, odtis previdno snamemo s pramodela in ga na spodnji strani obrežemo (slika 14). Vsadilo prav tako izdelamo z vakuumira¬ njem po prej pripravljenem valjastem pramo- delu nekoliko manjšega premera, kot je pra¬ model glave (za dvojno debelino folije), lahko pa ga izdelamo tudi iz stirodura oz. stiropora ali zanj uporabimo odpadni košček cevi trupa in ga s kontaktnim lepilom za stiropor (UHU por) vlepimo v glavo. Postopek izdelave pred¬ metov z vakuumiranjem zahteva nekaj prak¬ se, preden dobimo izkušnje in občutek za delo s posameznimi vrstami in debelinami folij pri glavah različnih premerov in oblik. 26 I maj 2012 MODELARSTVO 11. Izdelava glav z ekspandiranjem polistirenskega granulata v zaprtih negativnih kalupih V tem primeru gre za hobijsko različico znanega tehnološkega po¬ stopka izdelave stiropornih izdelkov različnih oblik v zaprtih kovinskih oblikah, ki z notranjo, gladko površino povzemajo obliko nekega iz¬ delka, v našem primeru glave raketnega modela (slika 15). Poleg ko¬ vinskega kalupa ustrezne oblike za izdelavo potrebujemo še gradivo, polistirenski granulat v obliki drobnih kroglic, ki jih ustrezno količino, od katere je odvisna gostota in tudi teža glave, nasujemo v kalup in segrevamo. Po končanem toplotnem postopku in ekspandiranju gra¬ nulata izdelek izvlečemo iz kalupa. Površina tako izdelane glave je sicer razmeroma gladka, vendar jo običajno še površinsko obdelamo z mo¬ delarskim kitom na epoksidni ali akrilni osnovi. 12. Kombinirane metode Včasih je treba glave za nekatere tekmovalne modele, predvsem pa konstrukcije glav maket raket, ki so zahtevnejših oblik, izdelati na način, ki je skupek več tu opisanih postopkov in je zato njihova izdelava tudi zamudnejša. V takem primeru govorimo o kombiniranih metodah gradnje (slika 16). Vabljeni tako RAZSTAVLJALO kot obiskovalci! Spremljevalni program, RC drift, letenje, nagradna igra. maj 2012 | 27 MAKETARSTVO Oklepno transportno bojno vozilo GTK boxer (GTFz - GepanzertesTransport-Kraftfahrzeug) (Revell, kat. št. 03093, M I : 35) ANDREJ KOGOVŠEK Po prvi zalivski vojni na začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko je ameriška vojska v operaciji Puščavski vihar s precejšnjim uspehom uporabila kolesna oklepna vozila (piranha), so tudi v Evropi in dru¬ god po svetu začeli s pospešenim razvojem kolesnih oklepnih vozil. Računali so, da bodo cenejša, da jih bo lažje premeščati na odda¬ ljena bojišča, ohranila naj bi mobilnost in ustrezno raven oklepne zaščite v primerjavi s takrat še precej dražjimi goseničnimi vozili in tanki ter jih v prihodnosti tudi popolnoma nadomestila. Kruta realnost pa je na bojiščih Iraka in Afganistana te želje večinoma postavila na glavo, saj so poleg že omenjenih vozil na sceno sto¬ pila še različna specialna transportna, izvidniška in druga močno oklepljena vozila, pomembno vlogo pa so obdržali tudi goseničarji. Eno od takih kolesnih vozil, ki je nastalo že v novem stoletju, je nemško-nizozemski GTK boxer. ARMTEC-ov (konzorcij podjetij Krauss-Maffei VVegmann in Rheinmetal) NRAV (Multirole Armou- red Vehicle - večnamensko oklepno vozilo) je nastal iz prvotnega nemško-britanskega projekta osemkolesnega oklepnega bojnega vozila, ki so se mu na kratko pridružili tudi Francozi, izvedbo pa je doživel kot nemško-nizozemski projekt z imenom GTK boxer. Gre za prvo resnično modularno kolesno oklepno bojno vozilo, ki je zgrajeno iz nosilne platforme, podvozja z upravljalno-nosilnim delom in zamenljivo nadgradnjo (školjko) za različne namene. Tako je mogoče vozilu v eni uri popolnoma zamenjati namembnost. Za potrebe nizozemske in nemške vojske so tako med leti 2009 in 2011 izdelali naslednje izvedenke: oklepni transporter, poveljniško, sanitetno, tovorno-transportno, tehnično-izvlečno in šolsko-tre- nažno vozilo v skupno 472 primerkih (272 za Nemčijo in 200 za Nizozemsko). 7,9 m dolgo in 25 ton težko (prazno) vozilo poganja v spred¬ njem levem delu nameščen osemvaljni MTU-jev turbodizelski po¬ gonski agregat z močjo 500 l DTR(H> RX<3> TX<2> Namestitev komponent na komponentni strani TIV GND<5> DTR<4> RX<3> TX<2> GND DI0 Namestitev kondenzatorja Cl in mikrokrmilnika Ul na bakreni strani TIV. Na spajkalne otočke KI prispajkamo konektor DB9, na otočka K2 pa kabel z dvokontaktno žensko letvico. Ta »konek¬ tor« se je že uveljavil. popraviti/spremeniti. V danem trenutku časovnik deblokiramo z gumbom »Začni« in se pripravimo na iz¬ strelitev modela. Nadaljevanje je prepuščeno modelarju. Če moramo izstrelitev zaradi kakšnega vzroka odpovedati, uporabimo gumb »Blo¬ kiranje«. Posredno povzročijo blokado vžiga TEV tudi »Mirovanje«, »Beri« in »Vpis«. Po uspešnem aktiviranju TEV se časovnik samo¬ dejno blokira in preide v stanje mirovanja. Povsem enak je postopek nastavitve za¬ kasnitve, ko želimo, da časovnik deluje avto¬ nomno. Izberemo ga z gumbom »Avto«. Ča¬ sovnik samodejno preide v stanje mirovanja, vendar ga bo zbudila že prva sprememba na komunikacijskem vhodu. Način delovanja se shrani v EEPROM-pomnilnik časovnika, zato se stanje ohrani tudi po tem, ko izvlečemo bateriji iz časovnika. Priporočilo je, da bateriji (vsaj eno) po vrnitvi v domačo delavnico od¬ stranimo iz časovnika. Obratno postopamo, ko se spet odpravimo na poligon. Ocena je, da povsem novi bateriji SR626 vzdržita približno 100 ur, torej dobre štiri dni. Pri doslednem odstranjevanju baterij bo en par verjetno zadostoval za celotno sezo- C2, C3 100 pF/1 0 V (elektrolit) D1 1N4001 D2 zenerjeva dioda 5 V/0,5 W K1 priključek DB9 (ženski) spajkalni priključek za kabel (glej besedilo) _ R1 820 U1 PIC12F683* (SOT32) * Element za površinsko montažo Kabelski vmesnik. Elektronika je vgrajena v ohišje konektorja. no. Ne prijemamo jih z golo roko in pazimo, da baterija ne pride v kratek stik s prevodnimi materiali. Pri vstavljanju baterij moramo biti nadvse previdni, ker časovnik ni zaščiten pred napa¬ čnim vstavljanjem. Pozitivni priključek mora biti na zunanji strani časovnika. Oznaka »+« je praviloma izpisana na ohišju baterijskega nosilca. Za upravljanje časovnika pri avtonomnem delova¬ nju časovnika uporabimo kratkostičnik ali krajši kratkostični podaljšek. Prednost avtonomnega delovanja časov¬ nika je, da za sprožitev zakasnitve ni potreben računalnik, temveč le enostaven žični mostič. Pred štartom ga nataknemo na komunika¬ cijski vhod na modelu rakete. Za aktiviranje zadostuje zgolj njegovo izvlečenje. Aktivira¬ nje TEV preprečimo z vnovično namestitvijo mostiča. Ob tem resetiramo časovnik na iz¬ hodiščno vrednost. Avtonomno delovanje je primerno za vklop determalizatorja pri rake¬ toplanih (kategorija S4) ali raketah s padalom (kategorija S3), čeprav ga lahko uporabimo tudi pri aktiviranju vsake zgornje stopnje ra¬ kete. Toda previdno, vsako napačno ravnanje aktivira TEV v nepravem trenutku. Program FARO je dosegljiv prek uredni¬ štva revije in prek spleta. Seznam komponent C1 100 nF* (velikost 1208) maj 20I2 | 35 ZA SPRETNE ROKE Rezbarstvo - izdelava reliefa iz lipovega lesa Žabica na drevesnem listu IZTOK MUNIH Oblikovanje lesa kot vsestransko uporab¬ nega naravnega gradiva spremlja človeka od davnine pa vse do današnjih dni. Ohranjeni so številni rezbarski predmeti, kot na primer: čudoviti oltarji in lesene plastike - skulpture, ki krasijo notranjost cerkev na Slovenskem in drugod, okvirji za slike in ogledala, rezljani svečniki, okrasni deli pohištva ipd. Vse to je nastalo pod veščimi rokami rezbarjev v rez- barskih in podobarskih delavnicah, v katerih so poleg rezbarjev delali in ustvarjali tudi ki¬ parji, slikarji, pozlatarji in drugi predstavniki tradicionalne umetne obrti 17., 18. in 19. sto¬ letja. Tako je na primer eden izmed drago¬ cenejših primerkov slovenske dediščine iz obdobja gotike izrezljani leseni oltarček iz Britofa pri Ukanju (pri Idriji). V Ljubljani je v drugi polovici 19. stoletja in na začetku 20. stoletja delovalo kar nekaj rezbarskih in podobarskih delavnic, ki pa so svojo dejavnost pozneje usmerile v restavri¬ ranje umetnin in starin. Se leta 1987 je pri Suštarskem mostu v Ljubljani delovala delav¬ nica, v kateri je deloval mojster rezbar, kipar, pozlatar in restavrator. Rezbarstvo v lesu je neke vrste umetnost, ki se je ohranila le še v izdelkih domače in umetne obrti. Zato te izdelke danes prište¬ vamo med izdelke t. i. domače in umetne obrti. Rezbarstvo lahko v grobem razdelimo na dva glavna dela, in sicer na ornamentiko ter figuraliko. Že sami imeni nakazujeta, da med figuraliko štejemo različne lesene plasti¬ ke oziroma skulpture ipd., medtem ko med ornamentiko največkrat prištevamo različne okrasne dekorativne izdelke v reliefni obliki. Značilnost predmeta, izdelanega v reliefu, je v tem, da nam izdelek dvodimenzionalnih oblik prikaže plastično z globino izbranega motiva na ploskvi. Relief lahko izdelamo v t. i. plitvem ali globokem rezu. V nadaljevanju prispevka bom poskušal opisati izdelavo reliefa v za rezbarjenje pri¬ mernem lesu, izbiro motiva, predstaviti osnovno orodje ter še kaj. Za rezbarjenje primeren les Les kot pristen naravni material delimo na les iglavcev (smreka, bor, macesen, jelka, planinski bor ipd.), listavcev (hrast, hruška, oreh, javor, lipa, jelša, breza, jesen, češnja, oljka, sliva ipd.) ter na t. i. eksotični les (ebe¬ novina, mahagoni, palisander, hikori, tik ipd.). Posamezne vrste lesa imajo različne mehan¬ ske lastnosti, kot so prožnost, žilavost, trdota itd., zato jih tudi uporabljamo v različne na¬ mene. Nekatere vrste so primerne za izdela¬ vo pohištva, druge se uporabljajo v stavbnem mizarstvu, tretje v ladjedelništvu, za športne rekvizite, izdelavo glasbil itd. Glede na trdoto se z ročnim orodjem nekatere vrste obdelu¬ jejo lažje druge težje. Rezbarimo lahko v ra¬ zličnih vrstah lesa, seveda pa mora biti izbrani les primerno suh oziroma vsebovati določen odstotek vlage, in to zaradi preprostega ra¬ zloga, da ne bi pozneje prišlo do deformacij (zvijanja, razpok) izdelka. V kateri vrsti lesa nameravamo rezbariti, je odločitev vsakega posameznika. Se posebno za začetnike kot tudi za izkušene rezbarje je zelo primeren li¬ pov les. Razlog je njegova enakomerna struk¬ tura. Lipovina je rumenobele barve, srednje mehka, nima izrazitih značilnih letnic, zato se lepo obdeluje (žaga, reže, brusi, struži). Tudi iz literature je razvidno, da je večina rezbar¬ jev v minulih stoletjih v Evropi za izdelavo svojih umetnin - večinoma plastik nabožne vsebine, dekorativnih in podobnih izdelkov - največkrat uporabila lipovino. Za izdelavo našega reliefnega rezbarskega izdelka bomo tudi mi uporabili lipov les. Rezbarsko in drugo orodje ter pripomočki Pri rezbarjenju lesa v prvi vrsti uporablja¬ mo rezbarska dleta različnih dimenzij in oblik, od ploščatih z ravnim ali poševnim rezilom, žlebastih in kotnih dlet ali V-oblike do rezbar¬ skih nožev. Ko dleta kupimo, niso naostrena, zato jih je treba pred začetkom dela dobro nabrusiti. O samem brušenju malo pozneje. Za začetek zadostuje nekaj osnovnih dlet, običajno med šest in deset (pozneje jih po potrebi dokupimo): - ravna dleta, širine 20, 12 in 4 mm; - polkrožna ali žlebasta, širine 20, 12 in 4 mm; - kotni dleti ali dleti V-oblike, širine 8 in 4 mm; - dleti s poševnim rezilom, širine 12 in 4 mm. Ostalo orodje in pripomočki so še: - risalni pribor (šestilo, svinčnik, ravnilo, trikotnik ipd.); - različne žage za les; - lesen kiparski bat; 36 | maj 2012 ZA SPRETNE ROKE - svore (za pritrditev obdelovanca na de¬ lovno mizo); - rezbarski vijak (za kipce in podobne iz¬ delke); - votlinsko in objemno šestilo; - rašpe različnih oblik in grobosti (ploščata, polkrožna in okroglo); - brusilni kamni za ročno brušenje ipd. (sli¬ ke I, 2, 3, 4 in 5). Brušenje in ostrenje rezbarskih dlet Rezbarska dleta so narejena iz specialne¬ ga jekla. Če želimo, da nam bo rezbarjenje v veselje in da bodo rezi gladki oziroma čisti, je pomembno, da so rezbarska dleta dobro, če ne odlično naostrena. Kakovost ostrine dleta ugotavljamo na več enostavnih načinov. Ostrino je mogoče preizkusiti tako na listu papirja ali preprosto z otipavanjem ostrine, lahko pa tudi tako, da si poskušamo obriti ne¬ kaj dlak na roki. Dleta lahko nabrusimo na različne rezil¬ ne kote. Rezilni kot dleta je največkrat enak brusilnemu kotu. V primeru, da rezbarimo v mehkejši vrsti lesa (lipa, jelša ipd.), je rezilni kot dleta med 15 in 20°. V primeru rezbarje¬ nja v trdem lesu (češnja, hruška, hrast ipd.) pa mora biti rezilni kot nekje med 25 in 30°. Ločimo t. i. suho in mokro brušenje. Oba na¬ čina prištevamo med osnovno ali grobo bru¬ šenje, kateremu sledi fino brušenje. Slednje je večinoma ročno. Pri suhem brušenju se bru¬ silni kolut vrti zelo hitro, zato moramo biti še posebno previdni, da materiala ne pregre- jemo in s tem razkalimo ter tako poškoduje¬ mo dleto. Pri mokrem brušenju pa se brusilni kolut vrti počasi in je do polovice v vo¬ dni kadici, tako da se voda enakomerno prenaša na brusilno površino koluta. Pri mokrem brušenju zato tudi težje pride do pregretja in s tem do poškodbe mate¬ riala, iz katerega je narejeno rezbarsko dleto. Med brušenjem se na zgornji stra¬ ni rezila ustvari t. i. igla (srh), ki jo moramo odstraniti. To naredimo največ¬ krat z ročnim bru¬ šenjem in glajenjem na drobnozrnatem umetnem ali naravnem (Arkansas) brusilnem kamnu. Pri ročnem finem brušenju in glajenju uporabljamo olje, včasih tudi vodo, odvisno od vrste brusilnega kamna. Rezilno površi¬ no dleta brusimo in gladimo toliko časa, da iglo popolnoma odstranimo. To delamo tako, da rezilno površino dleta ob enakomernem ročnem pritisku na brusilni kamen pomikamo naprej in nazaj ali krožno po kamnu. Brusimo in gladimo izmenično enkrat na eni, drugič na drugi strani rezilne površine. Pri tem je po¬ membno, da obdržimo enakomernost gibanja in nagiba. Ponavljamo toliko časa, da je igla popolnoma odstranjena. Kot ostrenja pre¬ verjamo s šablono, ki si jo naredimo iz tanke pločevine. Za ročno brušenje in glajenje rezil¬ ne površine potrebujemo kar nekaj izkušenj, spretnosti in potrpljenja. Rezbarska dleta nam lahko nabrusijo tudi v brusilnici rezilnega orodja (skica I in slika 5). Osnovna pravila rezbarjenja Pri rezbarjenju imejmo vseskozi v mislih, da sta varnost in zdravje pri delu na prvem mestu. Zato moramo pri rezbarjenju upošte¬ vati nekaj osnovnih pravil: - Obdelovanec naj bo vedno trdno pritrjen na podlago - delovno mizo. - Pri delu z dleti teh nimamo nikoli obrnje¬ nih proti svojemu telesu ali posameznim delom telesa. To pomeni, da klešemo, režemo, zarezujemo in izrezujemo vedno stran od sebe. - Pomembna je tudi pravilna drža dleta. Delamo vedno z dleti, ki so ostra, nikoli s skrhanimi. - Rezbarimo v smeri lesnih vlaken. - Pri rezbarjenju odvzemamo oziroma od¬ stranjujemo odvečni material. Obdelo- vancu odvzemamo material v manjših ko¬ ličinah. - Rezbarimo pri dobri svetlobi. - Nikoli ne rezbarimo, ko smo utrujeni, ker lahko kaj hitro pride do nesreče pri delu. barjenje oziroma za njihovo upodobitev v lesu. Za izdelavo reliefa tako lahko izberemo motive iz narave, po spominu, po fotografiji, po modelu ipd. Izbrani motiv običajno najprej skiciramo na papir, da dobimo predstavo, kakšen naj bi bil končni izdelek. Včasih je treba narediti več skic, da pridemo do želene podobe. Skica je neke vrste osnutek in s tem predloga za po¬ znejše delo v lesu. Osnutek ima tudi že vse značilnosti končnega izdelka, zato ga kot take¬ ga prenesemo na izbrani kos lesa. Lahko pa iz¬ brani motiv narišemo tudi neposredno na les. Ko sem razmišljal, kakšen motiv bi bil primeren in zanimiv za začetnike za prikaz postopka izdelave lesenega reliefa, sem se spomnil majhne barvne fotografije v angleški reviji BBC VVildlife iz aprila 2010, na kateri je bila upodobljena majhna žabica na drevesnem listu nekje v pragozdu Papue Nove Gvineje, ki mi je že takrat vzbudila pozornost. Odločil sem se, da bo to motiv za prikaz izdelave relie¬ fa v lesu, in to v globokem rezu ter s tem po¬ skus prikaza realistične upodobitve (slika 6). Izbira motiva in oblikovanje v lesu Ce se ozremo naokoli, bomo opazili, da je okoli nas veliko motivov, primernih za rez- Za izdelavo izbranega motiva v reliefu bomo potrebovali: - lipov les s približnimi merami 150 x 120 x 30 mm; - osnovni risarski pribor; maj 2012 I 37 ZA SPRETNE ROKE - rezbarska dleta naslednjih dimenzij: plo¬ ščato, širine 12 in 4 mm, žlebasto, ši¬ rine 12 in 4 mm, kotno dleto oz. dleto V-oblike, širine 8 in 4 mm, ter ploščato s poševnim rezilom, širine 10 mm; - lesen kiparski bat; - dve manjši mizarski svori; - manjši fino ozobljeni ploščato in polkro¬ žno rašpo; - brusilni papir fine zrnatosti ter kanček ustvarjalnosti, risarskega zna¬ nja in veščin pri obdelavi lesa. Postopek rezbarjenja Postopek rezbarjenja izbranega motiva v lesu bom poskušal prikazati v naslednjih nekaj korakih: Prvi korak - prenos izbranega motiva na les Barvno fotografijo z izbranim motivom sem s pomočjo fotokopirnega stroja povečal na velikost, da je trup žabice dosegel dolžino 60 mm. Tako povečan motiv sem prerisal na papir in nato risbo prenesel na izbrani kos li¬ povega lesa. S tem smo dobili na les zarisano tlorisno obliko motiva (slika 7). Drugi korak - klesanje, zarezovanje in iz¬ rezovanje oziroma odstranjevanje odvečnega lesa Kos lipovine pritrdimo na delovno mizo in z dletom V-oblike širine 8 mm napravimo zarezo približno 2-3 mm od zarisanih zuna¬ njih linij našega motiva, vse naokoli do globi¬ ne 4-5 mm. Nato s polkrožnim (žlebastim) 12-mm dletom in s pomočjo lesenega kipar¬ skega bata (slika 8) začnemo klesati, zarezo¬ vati in izrezovati v globino oziroma odvzemati odvečni del lesa ter s tem poglabljati (nižati) ozadje našega motiva do globine, kjer naj bi debelina ozadja znašala 8 mm. Pri tem mora¬ mo biti previdni, da odvečni les odvzemamo v smeri lesnih vlaken ter da se nam pri klesanju in izrezovanju ne odlomi kakšen nepredviden del. Leseni kiparski bat uporabljamo le pri grobi obdelavi, medtem ko pri fini obdelavi, to je zarezovanju, izrezovanju in oblikovanju posameznih podrobnosti motiva lesenega bata ne uporabljamo. Nadaljujemo delo s plo¬ ščatim dletom širine 12 in 4 mm, s katerim odstranjujemo oziroma odvzemamo še pre¬ ostali odvečni les, tokrat natančno v smeri od zarisanih zunanjih linij drevesnih listov motiva pravokotno na že izrezano ploskev ozadja. Ko smo to postorili, ponovimo postopek z odvzemanjem odvečnega dela lesa in s tem poglabljanje dela motiva drevesnih listov. Na tej stopnji odvzemamo les in znižujemo povr¬ šino drevesnih listov od zarisanih linij žabice do globine, kjer naj bi debelina listov znašala 8 mm. Ko smo končali tudi to, naš motiv že dobiva svojo izstopajočo reliefno plastično podobo. Z dokončanjem tega koraka smo tako do¬ bili tri različne nivoje našega izdelka, in sicer: 8 mm debelo ploskev ozadja, 8 mm debelo raven drevesnih listov ter 14 mm za višino žabice. Tretji korak - oblikovanje drevesnih listov ter najzahtevnejše delo, oblikovanje žabice Z dosedanjo obdelavo smo dobili grob reliefni obris našega motiva. Pred začetkom podrobnega oblikovanja drevesnih listov ter žabice, kot najzahtevnejšega dela, si natančno ogledamo fotografijo celotnega motiva ali prej narejene skice. Pri delu po potrebi upo¬ rabljamo vsa razpoložljiva dleta. Tako s po¬ močjo ploščatega in žlebastega dleta najprej oblikujemo drevesna lista. Nato s fino ozo- bljeno rašpo ter brusilnim papirjem zgladimo tako ozadje kot oblikovana drevesna lista. Se posebno previdno in natančno se lo¬ timo zarezovanja in izrezovanja ter s tem podrobnega oblikovanja posameznih delov žabice (trupa z glavo in očesoma, sprednjih in zadnjih nog s prsti). Previdni moramo biti pri izrezovanju in oblikovanju žabičinih nog in prstov na njih, da se nam po nerodnosti ne odlomi kakšen nepredviden košček lesa (sli- z lanenim oljem ali firnežem oziroma s pre¬ mazom, ki si ga naredimo iz čebeljega voska, raztopljenega v terpentinu. V obeh primerih pride lepo do izraza naravna tekstura lesa. Seveda pa lahko izdelek prej prebarvamo z v vodi zelo razredčeno akrilno zeleno ter rjavo barvo in ga šele po tem, ko se barva posuši, premažemo s firnežem (slika 12 - vidna tek¬ stura lesa), oziroma relief najprej poslikamo s temeljno slikarsko barvo, nato z akrilnimi slikarskimi barvami in pozneje še umetno po¬ staramo ali patiniramo. Relief v lesu kot dekorativni rezbarski izdelek izobesimo na steno v stanovanju ali ga uokvirimo in nato izobesimo. ki 9 in 10). V tem pri¬ meru odlomljeni košček prilepimo na prvotno mesto in počakamo z delom, dokler lepilo ni popolnoma suho. Na koncu celoten izdelani motiv narahlo prebru- simo s finim brusilnim papirjem (slika 11). Zaključek Ko smo izbrani mo¬ tiv v lesu reliefno obliko¬ vali, je zdaj treba izdelek še zaščititi. To naredimo tako, da rezbarijo v ce¬ loti večkrat premažemo 38 | maj 2012 NAGRADNO VPRAŠAM J E! KaJ Je hubansha osmica? Revijo podrobno preberite in prelistajte. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneža, hi bo prejel Multi primež (Multi-Vise) Dremel, hi ga podarja podjetje Robert Boscfi. Na drugi strani vpišite pravilen odgovor, izpolnite podathe, izrežite in oddajte v nabiralnih. facebooh.com/REVDATIM Tehniška založba Slovenije KNJIGA A4 E SEGA Tehniške založbe Slovenije Akcija velja od 5. s. 2.062. do S. 6. 2.062. oz.iroma do razprodaje z.alog. maj 2012 | 39 Vaše odgovore pričakujemo najkasneje do 16.5. 2012. Ime nagrajenca bo objavljeno v naslednji številki. Za nagradno vprašanje iz prejšnje številke smo prejeli veliko pravilnik odgovorov. 3. Timovo tekmovanje s papirnatimi letalci in modeli Leonardovega padala je potekalo 3.3.2012 v telovadnici Biotehniškega izobraževalnega centra. Nagrado - knjigo Izumi genija Leonarda da Vinci prejmeta: JAN 5P0RI5 (Radomlje) BLAŽ MDREL (Košana) Čestitamo! Napišite pravilen odgovor: *lme in priimek: "Naslov in hišna številka: Toštna št. in kraj: "E-pošta: *Tel: ‘Podpis: ‘Podat®, ozmčeini z zvezdico, so obvezni, 5 podpisom dovoljujete, da založnih revije TIM, Tehnišha založba Slovenije, z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatfov o nagra¬ jencih vzpostavi, vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podat®, Sodelujočim pri nagradnih igrah zagotavljamo varstvo osebnih podathov po Zahonu o varstvu osebnih podathov. S podpisom dovoljujete, da se v reviji ali na spletni strani založniha revije objavijo vaše ime, priimeh in hraJ bivanja, Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 1001 Ljubljana www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA {( (• 080 17 90 ) (Zl Tehniška založba Slovenije NAROČILNICA Iz zbirke VELIKE PUSTOLOVŠČINE naročam knjigo C kot naročnik revije TIM po ceni 1 3 €. ] po redni ceni 21,99 €. *lme in priimek: * Ulica in hišna številka: * Poštna št.: *Kraj: "“Telefon: E-pošta: Datum: "“Podpis: Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 1 5 dni po prejemu pošiljke. * Podatki, označeni z zvedico, so obvezni. S svojim podpisom dovoljujete Tehniški založbi Slovenije, da vaše podatke hranimo v naši evidenci in vas redno obveščamo o naših najboljših ponudbah ter možnostih za osvojitev privlačnih nagrad. Vaše podatke bomo hranili, vse dokler se morda ne boste odločili drugače - kadar koli, lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da v 1 5 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja. Tehniška založba zagotavlja varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Poštnina plačana po pogodbi št. 88/1/S. Znamka ni potrebna. Tehniška založba Slovenije, d. d. p. p. 541 1001 Ljubljana fZJ Tehniška založba Slovenije www.tzs.si MODRA ŠTEVILKA {( (•080 17 90 ) 40 | maj 2012 V OBJEKTIVU 4. Jurij Marhold se je na lanskem DP v plastičnem maketarstvu poleg za¬ vzetega dela pri organizaciji tekmovanja izkazal tudi z maketo sovjetskega tanka KV-2 v merilu I : 35. 5. Jani Kovaček je avtor mlina na vodo, ki ga je izdelal s pomočjo načrta, objavljenega v 8. številki lanskega letnika Tima. Foto; 4. Kogovšek, A. Korčagin, J. Kovaček in S. Pavko 1. Maketo enega od zadnjih nekaj letal lovskega letala MiG-21 bis D v in¬ ventarju Hrvaškega vojnega letalstva v merilu I : 72 je na lanskem odpr¬ tem državnem prvenstvu v plastičnem maketarstvu predstavil Tomislav Ivankovič. 2. Sašo Pavko je po tem, ko je srečal abrahama, uresničil svoje otroške sa¬ nje in se posvetil letalskemu modelarstvu. Svoje modele spušča na mode¬ larskem letališču na ljubljanskem Barju. Na sliki je z modelom ameriškega trenažnega letala AT-6, imenovanega tudi texan ali harvard, ki je nastalo leta 1935. Graupnerjev model tega letala z maso 2,2 kg in razpetino kril 1580 mm je opremljen s 600-vatnim brezkrtačnim elektromotorjem, ki omogoča realistično letenje in osnovne akrobacije. 3. Maketo raketnega sistema Krug z dvema raketama 3M8 je izdelal Alek¬ sander Korčagin, učitelj tehnične vzgoje na Mednarodni vesoljski šoli v Bajkonurju. Za gradnjo je uporabil izključno gradiva, ki so bila na voljo v kraju, kjer poučuje. Tako je uporabil vezano ploščo, papir, umetne mase, les in aluminijasto folijo. Na ta način je učencem najlepše pokazal, kaj vse je mogoče ustvariti tudi v skromnejših delovnih pogojih. , i 1_ r Li. i\' » NfiRODNfi IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICO Ustvarjajte s kj^, Tefy „ Z 10Q 0 I 12011! 2012 920115248,9 Gosji, parith jpfoiM havoiIUa »rM ■ 'Itelinišlsa zal3? Slovenije j Tehniška založba Slovenije Več o vsebini si preberite na WWW.tzS.Si I Ig v « kot 300 idei m । ' > « male in velike Redna cena posavnezne knjige: 2.3^^ € Cena posamezne knjige za naročnike revije TIM: € MODRA ŠTEVILKA (( (• 080 17 90 ) narocifa@tzs.si' UZ-igrMVOVt Najlepše ideje za vso družino B 10 VP 4 5 F©gl®d na kr sl© ©d zgoraj VP 4 815 trupa 0 17 _ _ J_ B blok b o - B 10 B 10 W rebra B 2 K) to CM VP 1,5 JO CM CD 00 CM m - SS1 CD 00 a> sl 1870 B blok 66,5 67,5 67,5 65,5 67,5 67,5 67,5 80,5 67,5 67,5 66,5 65,5 67,5 80,5 67,5 122,5 rebra B 2 VP 1,5 SS2 B blok TJ rebra B 2 B 1,5 Biblok B blok VP 1,5 B blok VP 1,5 B 1,5 B 1,5 B blok B 10 VP 1.5 rebra B 2 SS5 B 2 B 1,5 B 1,5 Biblok B 10 rebra B 2 B 2 B 1.5 B blok B 1,5 B 10 rebra B 2 SS7 n B 2 Pogled na kril© ©d spodaj B 1,5 Bjblok B 1,5 B 10 B 10 B 2 SS8 rebro B 2 VP 1,5 B 1,5 P©glod ©d epredaj m V^lom kr 5 1 B blok N 2 blok SS9 P 10. VP 1,5- rebro B 2 2 B blok VS 2 :bfok< B blok B blok rebro B 2 B 10 VS 3 B blok B 10 rebro B 2 VS 6 rebro B 2 VS 4 B 2 B 2 konična S letvica 8x5 B blok B 2 rebro B 2 VS 8 VS 7 rebro B 2 B blok B 1,5 S 10 x 5 K 13 rebro B 3 B 2 VS 5 B 2 2 0 N 4 M B 2 pr@r@z o B 10 konična S letvica 8x5 B 1,5 VS 9 T 9 VP 4 T 10 VP 4 NosiIci kril N 1, N 2, N 3 in N 4 & N 1 VS 1 2 kosa "S "m ct Ig pr@r@z o B 2 S 10 x 5 B 1,5 B 1,5 S 10 x 5 B 1,5 S 10 x 5 B 1,5 S 10 x 5 oznaka na obeh straneh 0 1.5 S 10 x 5 "SLOVENEC" napis na zračnem filtru, na nosu letala, šaro na desni strani trupa M = 1 : 1 oznaka na obeh straneh smernega stabilizatorja M = 1 : 2 oznaka na krilih spadaj oznaka na krilih zgoraj M = 1 : 2 S 10 x 5 B 1,5 S 10 x 5 S 10 x 5 B 1,5 S 10 x- 5 . _ S 10 x 5 B 1.5 1Q x 5 SUPERMRR1NE SF1TF1RE Mk=Vb "SLOVENEC” Model v mer iIu 1 : 6 Konstruiral: Sašo Krašovec S 10 x 5 0 1,5 B blok S 10 x 5 B 1,5 B 1,5 S 10 x 5 S 10 x 5 konična Sletvica 2 o 8 g u-8in CUN - B 1,5 S 10 x 5 Robra viiinskssa i1izaihsrJa R®bra kr I la * konična S letvica K 7 rebro B 3 387 Bi blok VP 1,5 (B 1,5) izdefai B 10 VP 2 B 1,5 brušeno IB 1,5) B 10 B 10 (B 1,5 epoksidni laninat 1,5 mn. IB 1,5 VP 2 VP 2 B 10 B 10 Izat ica idni Irminat dni I aninat br uSeno 1313 1516 .delan !> mm. kolo 0 100 mn As rod I nanl Cr i prehod na stiroporu izdelan brušeno, d 4 1,5 mn. ■ Pokrov kabi akrilno ste J « C_I- I m Int d e l I- r-epok 8+dn-l I ani nat Zracni filter >a stiropora iz* >r useno, d 4 1 । Pokrov kabli ne, akr iIno steklo d = 1,5 mr kolo 0 46 nim AfirodinanlOni prehod - na stiroporu izdelan epoksi brušeno, d=T,5nm. Aerodinemi eni pr Zračn i filte i ričrst l roponr brušeno, d = , ehod — na stiroporu izdelan epoksidni laninat ' - mn. VS 4 VS 5 VS 6 VS 7 VS 8 VS 9 M