356
Politični pregled.
Shod odposlancev čeških občin in okrajev. — Minolo nedeljo vršil se je Pragi sijajen shod, katerega se je udeležilo 660 povabljenih zastopnikov čeških mest in okrajev ter mnogo državnih in deželnih poslancev. Shod je otvoril praški župan dr Podlipnv, potem pa so razni govorniki pojasnjevali velike krivice, ki se gode Čehom od strani Nemcev, ter naglašali, da zase ne zahtevajo druzega nič. kakor popolno ravnopravnost. Predlagala se je na to resolucija, ki pozdravlja jezikovne naredbe kot čin pravičnosti in zahteva, naj se jednaka naredba izda tudi za Šlezijo. Obsoja se vsak poskus, omejeti veljavo jezikovnih naredb, poslancem pa se izreka zaupanje z nado, da bodo dosegli odpomoč vse neprilikam, končno pa se obžaluje postopanje vseh, Slovanom nasprotnih strank. Zadnji je govoril dr. Herold, ki je podrobno opisal vse češke zahteve in navduševal zborovalec, naj vztrajajo v boju za narodno stvar in izrekel, da končni cilj vseh čeških bojev je neodvisna Češka v okviru monarhije in v zvezi z drugimi zveznimi državami avsirijskimi.
Socijalno demokratična manifestacija za narodnostno spravo. — češki in nemški socijalni demokratje priredili so v nedeljo v Pragi veliko demonstracije v prid narodnostnemu miru. Postavili so se na stališče narodne ravno-pravnosti, in priredili sprevod po Pragi, katerega se je udeležilo kacih 15000 oseb. Vse to je prav in lepo, a kaj, ko socijalnim demokratom ni možno verjeti, da so res za narodno ravnopravnost, ko vsa njih politika  svedoči, da temu ni tako.
— Protiavstrijske demonstracije. Na Nemškem praznovali so tudi letos obletnico bitke pri tedanu, to pot posebno slovesno, ker jih je razgrela rusko-francoska zveza. V Lipskem pa so priredili slavnost, katera imela očitno pro-tiavstrijski značaj. Iz Avstrije je priromaio več sto Nemcev, kateri so napadali Avstrijo in dvigali prusko trobojnico, pod katero se hočejo združeno bojevati za svoje pravice. Daleč smo prišli!
Hrvatska. — Te dni so je razšel hrvatski sabor. V zadnji seji so Madjaroni zavrgli adresni načrt združene narodne opozicije in vzprejeli svoj načrt, potem pa so si razdelili dobiček, namreč mandate za ogerski drž. zbor. Pred volitvijo je opozicija zapustila dvorano in sledila ste jej oba barona Rauch. Zasedanje je bilo kratko, a vender ostane pomembno, zakaj večina je imela priliko, pojasniti hrvatske razmere, in že to je zadostovalo, da je omajano stališče banovo.
—   Madjari proti nemškemu cesarju. Dne 20. septembra pride nemški cesar v Budimpešto, ker se udeleži velikih manevrov na Ogrskem. Oficijeini krogi se seveda na vso moč trudijo, da prirede nemškemu cesarju sijajen sprejem, narodni krogi pa se temu ustavljajo in vse kaže, da se primerijo pri tej priliki velike protinemške demonstracije.
Rusija in Francija. — Ko se je predsednik francoski republiki vrnil s potovanja na Rusko, bil je na Francoskem vzprejet s sitajem in z izredno navdušenostjo. Cela pot od Dunkirchena do Pariza je bila ozaljšana, Pariz je bil pa ves v zastavah. Predsedniku se je poklonilo nebroj deputacij, katere so mu čestitale na doseženem uspehu. Francoze je navdušilo dejstvo, da je bila v Kronstatu proglašena rusko-francoska alijanca, kar je seveda znatno utrdilo prijateljstvo mej Ra3i in Francozi.
Italija in Nemčija. -— Italijanski kralj Umberto se je mudil te dni na Nemškem kot gost nemškega cesarja. Italijanski in nemški listi so povdarjali, da je ta obisk v zvezi z obiskom nemškega cesarja v Budimpešti dokaz trdnosti trozveze. Da je zveza mej Nemčijo in Italijo trdna, o tem ni dvoma, da bi pa bila to tudi trozveza, o tem dvomimo.
Italija. — Laški kralj je minoli teden obiskal nemškega cesarja. Slednji je pri tej priliki sam povdarjal, da tima obisk namen dokazati, da trozveza še vedno obstoji. Te besede nemškega cesarja osvetljuje kaj čudno faktum, da hoče Italija ob avstrijski meji zgradati več trdnjav, dasi še ni dolgo, kar je v rimskem parlamentu rekel, da meje proti Avstriji ni treba utrditi.
Car v Varšavi. — Ruski car obiskal je Varšavo, Njegov prihod je naznanilo boljše prihodnjosti na Ruskem živečih Poljakov. Poljaki so carja lepo sprejeli in car je opeto-vovno pokazal toliko spoštovanja za poljsko narodnost, poljski jezik in katoliško vero, da si je pridobil srca vseh Poljakov, toliko bolj, ker je sam naznanil premembo dosedanjega sistema.
v
—  Anarhisti   na Španskem kar ne nehajo s svojimi grozodejstvi. V   petek, dne 3. septembra, je anarhist Sampan v Barceloni   na cesti umoril policijskega ravnatelja Porcasa.
Nacijonalno gibanje mej Židi. — Židje so se jeli čutiti kot samostojen narod. To gibanje še ni posebno močno, vender že toliko, da so njega prvoboritelji mogli v nedeljo teden prirediti v Baslu v Švici shod, na katarem so se posvetovali o vprašanju, kako ustanoviti samostojno židovsko kraljestvo v Palestini. Sijonisti hočejo za zdaj delati na to, da se naseli v Palestini kar mogoče največ zidov. Rothschild in drugi židovski bogataši imajo toliko denarja, da bi lahko vso Palestino kupili, a ko bi se židje tja izselili, bi gotovo nihče ne pokal za njim.