POßTNlNA PLAČANA V GOTOVINI
O	O -'vrjr' o	o	O
i^l IE INf % lICk H
fVCT
TA
v
iiEiriNiik viiK
ŠTEV. 3.
Radion
pere sam
Perite tako:
»Raztopite Radion ▼ mrxli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel«
Varuje perilo!

ZENXKI rVET
LETNIK VIII.
3. ŠTEVILKA
OBRAZI IN DUŠE
Erna Destinova (f 29. I. 1930).
5 smrtjo Eme Destinove je odšla s svetovne scene naj-slovitejša sopra-nistka našega stoletja. Z njo izgublja češki narod ne samo velik umetniški pojav, temveč tudi iskreno češki in slovanski čutečo žensko dušo.
Ema Destinova, rojena Kit-tlova, je bila že od svoje zgodnje mladosti na-dahnjena za vso umetnost in zlasti za glasbo in petje. Ze kot učenka ugledne praške „Višje dekliške šole" je poizkušala pisati razne pesmice, ki so
radi svoje ekscentrične vsebine krožile v številnih prepisih med součenka-mi. Sploh je veljala med svojimi kolegicami za „fenomen". Prav dobro je že tedaj tudi igrala na gosli, toda marljivo se je učila zlasti petja v šoli gospe Destinoue-Löweove, po kateri je tudi sprejela svoj poznejši igralski pseudonim.
Po absolvira-nju omenjene pevske šole je nameravala priti v opero „Ndrod-niho divadla" v Pragi, kar pa se ji
65
iz neznanih nam vzrokov ni posrečilo. Bila je to ista usoda kakor s Karlom Burianom: šele tujina je odkrila njen veliki pevski in dramatski talent. Takorekoč čez noč je postala slavna, ko je 1. i898. bila angažirana k berlinski operi, kjer je z malimi presledki radi turnej po Evropi vztrajala do 1. i908.
V tem času je tudi nekolikokrat nastopila v Pragi in očarala umetniške kroge s svojim srebrnim sopranom in visokim kultom petja. Od 1. 1918. skoro do prevrata je bila članica njujorške velike opere „Metropolitan", po prevratu pa je živela večinoma na Češkem, nastopajoč le od časa do časa na dobrodelnih koncertih. Večjo turnejo je napravila .mmp enkrat po Jugoslaviji, takrat je posetila tudi belo Ljubljano.
Velika je vrsta njenih opernih o.9eb, ki jih je tekom svoje umetniške karijere ustvarila na svetovnih in domačih odrih. Iz Wagnerjevih oper je zlasti rada pela Sento, Elzo in Elizabeto, najraje je pa imela romansko opero, predvsem pa Puceinija, kar so ji v Nemčiji seveda hudo očitali. Med domačimi češkimi mojstri je posebno ljubila Smetano, in njena kreacija njegove Libuše je še dandanes v trajnem spominu Pražanom.
Destinovi pripada ludi zelo častno mesto v zgodovini češkega osvo-bojenja za časa svetovne vojne, ker se je dejansko udejstvovala i> revo-lucijski „Maffiji". Njen nastop na sokolskem koncertu 1. 1916. v praškem „Obecnim donriie", kjer si je upala zapeti češko in .dovansko himno, okrašena s trakom v čeških narodnih barvah, je bil prav za prav ne samo protest, temveč tudi spontanen vzklik češke vere v boljšo prihodnost češkega naroda ter vseh Slovanov sploh.
Toda Destinova je bila tudi dobra in požrtvovalna duša. Njena slava in njeno dobesedno „kneževsko" življenje nista v nji zatrli iskrenega socialnega čuta. Rada se je v.'^ikdar odzvala pogostim vabilom za dobrodelne koncerte in se je požrtvovalno udeleževala v.'iake humani-tetne akcije.
Nič manjša ni bila njena ljubezen do prirode, ki ji je posebno v zadnjih letih ostala najzvestejša prijateljica, ko je nepravično pozabljena in v precej težavnih skrbeh živela na južnočeški deželi.
Dr. V. Burian.
KRISTINA:
Bolečina.
utihnila je srca sladka melodija in pesem v molakordu izzvenela, zavese padle so na težke misli... beseda jih nobena več ni razodela.
Občutja vsa in mehke fantazije
izlile so se v eno samlo bolečino,
ki nerazumljena o.itane večno .'skrita,
kot padla bi v morja neskončno globočino.
66
ANKA NIKOLIČEVA:
Gospa Marina.
m.
Pomlad v listih kraijh se je zdela Marini vsa drugačna. Bilo je, kakor da sam zeleni Jurij jaše po deželi. A to ni bil listi bohotni mla-denit, ki meče -doma polne pesti pestrega cvetja po smej oči se slovenski zemlji. Sveti Jurij je bil tod vse bolj hladen. Bolj strog je bil njegov obraz, njegov pogled bolj resen, ko si je na svojem belcu utiral pot po vz;bujajoči se ipakrajini. A kamorkoli je iztegnil roko, tam je pognala mlada trava iz rjave prsti, kamor je obrnil lice, tam je vzbrstelo nežno listje iz črnih vej, da je kaj kmalu pod pomladanskim nebom ležala vsa pokrajina sočna in zelena. V zeleni pokrajini pa ni bilo skoro nič cvctja. Marini se je založilo, po rožicah, po zlatu domačih kaiužnic, po nebesni miodrini potočnic, po belih in rožnatih vrhovih cvetočih jablan. —
Neke noči pa se je zgodil čudež.,Ko je Marina zjutraj odprla okno, so bile v zeleno poiltrajino vtkane mirijade belih zvezd — slive so zacvetele. Vasica ob gozdnem robu je utonila v cvetju, da nisi na razdaljo več razločil njenih siromašnih streh. Ob plateh, ob robu njiv, med mejami, po travnikih razmetane, v razteptani ilovici med barakami in predorom so stale gruče sliv in cvetele. Cvetele brezskrbno in malomarno tja v solnčni dan, v toplo noč, cvetele in dehtele. Prav malo, prav nežno je dišalo to rahlo cvetje. Marina ni nikdar slutila, da slive diše. Morda se ji je tudi zdaj samo zdelo, da je nekak nov, neskončno' lahek vonj v temi zraku, ki je dosedaj dišal samo nekoliko trpko po svežem zelenju. Prav tako rahel je bil ta vonj, kakor je bila ra-hla impresija belega cvetja v zeleni pokrajmi, kajti navzlic mirijadam belih cvetov je ostala zelena, saimo da so se sočne boje listots' raznežile do najsvetlejših odtenkov. Bilo je, kakor da so vile i-azgrnile nad zelena pokrajino, zelen pajčolan, gosto pretkan z belimi cvetovi, ki prepuščajo skozi alabaster cvetnih čaš zelene luči mladega zelenja.
Marina je iimela sredi prostranega travnika svoj ljub prostorček. Tam je bila ob gruči sliv naložena skladavnica otesanih brun. Zjutraj, ko se je, kakor mačica, rada grela v solncu, so metale slive svoje sence uslužno na zapad. Oipoldan so jo rahlo varovale prevročih žarkov, a vendajr puščale toploti prosto pot. Za poletje pa, tako^ je štela Marina, za poletje bodo dajale ob dolgih popoldnevih zadosti hlalda, da bo ugodno njej in onemlu, malemu, nežnemu, novemu, ki bo spalo v belem košku poleg nje.
Da, tu bo spalo poleg nje, tu bdelo in kričalo in se smehljalo. Ubogo, sladko, zlato majceno-, ki bo. Nad njim; bodo zorele slive, trava bo takrat visoka, zrali bo dišal po smoli, ki se cedi iz brun.
67
v Lilibljano bi jo poslali! Kakor da se nikjer drugod pod božjim solncem ne rode otroci! Ti ljubi Bog, zdaj naj bi odšla, ko je pravzaprav najlepše. Z doktoa-jem se je z^'e'zala m — ostala. Resni zdravnik, ki je ■bil dodeljen gradilveni naseLbini, je Marino najprej nekam čudno gledal, a njenim zgovornim airgumentom se je podal. Govoril je nekaj o babi Smiljanki iz vasi, Id da je pametna in spretna, pa mnogo o snagi in higijeni, pa o dobri volji in pogumu. „Sicer pa," je dodal, „zadeva ni tako nujna, in do takrat bo menda že stekla železnica in Vam bo še v zadnjem trenutku prosta komodna pot do enega ali drugega miesta."
Slednji argument je tudi najbolj držal pri Andru, morda ker mu je prijal ta izhod. Saj tako bo mogel Marino še dolgo obdržati poleg sebe. In prav sedaj, ko se je skoroi podvojilo, delo, ko je pritisniloi novo krdelo delavcev, ki gradi nasipe, izpopolnjuje tir, piostavlja v bližini vasi kolodvor, gori Andru glava, živci so prenapeti. Izanozga-n, onemogel se vrača na večer. Treba mu je skrbne nege. Iz oči mu moraš brati želje, uganiti, ali si želi še izprehoda, družbe, mirnega počitka. Vse za telesno olo-epiitev, mrzla, gorka voda, zaželjen prigrizek, dobra beseda in topel pogled, vse je pripravljenoi. Mnogokrat, ko se je po kopeli odpočil, ga zamiče še kratka šetnja v svežem nočnem zraku. Takrat navadno hodita molče do skladanice brun. Marina sede malo ^'išje in Andro nasloni glavo, v njeno krilo-. Mesečina sveti, v travi pojejo črički, od daleč sijejo medle luči naselbine. Tako je neiamemo dobro in pokojno.
Drugikrat si zalželijo moževi razburkani živci druščine. Tedaj ga Marina zvesto spremlja v uradniško kantino. Družba je zdaj bolj pes.tra. Nekaj novih inženirjev je prišlo, par železniških uradnikov dela predpriprave. Tudi dve dami sta navzoči, ženi dveh graditeljev, ki sta pozimi živeli v mestu. Marini sta ostali tuji, čeprav se mnogo .skupaj iz-prehajaj.o. Pogovor teče o oblekah, cipelaih in modi, o ikinu in toncertih, o .deci malokdaj. Ena izmed gospej sploh nima otrok, hčerke druge so v inozem'ßkem pensdjonatu. Vsaka dama pa ima za Marino kup nasvetov, tisoč zgodb o ponesrečenih porodih,'Marina naj gre proč, naj gre v sanatorij, v bolnico, k materi — Marina se smiehlja in misli na Maro, žen.o delavca Stipe iz vasice, ki ima dvanajist .otrok.
Cesto prihaijajo pisma o.d mame. Najprej je bila z Androm v komplotu. Pa se je tudi podala. Zdaj piše pisma, zlata pisma zlate matere. In odpremlja pakete s tisočerimi potrebščinami, ki se „tamkaj" ne dobe. Morda bo nekdaj Marina, po desetletjih prav tako s .skTbj.o pisala skrbna pisma, prav tako odpremljala pakete, prav tako nestrpno čačkala, da postane stara mamica.
Tako tečejo tedni, bežijo meseci. Eo pritisne julijska vročina, odideta tuji dami na sever, v hladno kopališče. Nikdo ju ne pogreša, niti lastna mloža ne, saj kapaciteta dela se je napela zdaj do viška. Se dober mesec in delo bo končano.
68
Tuđi ta mesec je pretekel, in preteklo je še teden dni. S'lawostno razpoloženje se je polastilo vseh, odkar je bila prebita zaldnja stena in se je vzduh od severa združil z zrakom od juga. Medtem, ko so dokončevali v predoru zadnja dela, ko so gladili in likali pi'ogo, odstranjevali navlako in podirali nepotrebne barake, ko so zasadili ob postajnem posloipjiu par topolov in je mlada žena postajnega načelnika postavila na okna rože, so ženske v vasi plele vence. Tudi Marina je plela vence in zatikala v zelenje vesele troibojnice. Ruža ji je pomagala.
Ruža je bilo dekle-iz vasice. Nelepo dekle širokega obraza, in davno ne več mlado, ki je imelo v vasi ^svoj poseben položaj. A la položaj ni bil kaj odličen. Stvar je bila namreč taka. Ko je bilo Ruži šestnajst let in je njena krepka mladost navzlic vsemu siromaštvu imela svojo ceno, je odšla od siromašnega doma v mesto služit. V tistih krajih pa ni sramotno samio za ono hišo, sramiotno je za celo vas, če gre mladenka delat v tujo hišo za" denar. Rajši bodi doma v razpadajočem krilu, rajši je dan v dan le suh 'koruzen kruh, samo da ži\'i oib lastnem siromaštvu. Ruža pa ni hotela živeti in umreti ob lastnem siromaištvu. Sicer bi bila morda tudi ona tako storila, da je ni pregoTOrila strinja, ki je živela v mestecu lam preko gor, kamor zdaj grade železnioo'. Njen mož je imel lam branjerijo, točil' je slivovko, prodajal mrzlo, svinjetino, čebulo, pečene ribe.
Ko je uimrl, je prišla Ruža k obitelji z mnogimi otroki, velikim posestvom in z gospodinjo, ki je bila pridna kot čebela. Ruža, bistra, pridna in poštena, je pomagala z obema rokama. Navadila se je mostne snage, postrežbe in kuhe. Kmalu je bila 'stebeir hiše in je ostala steber tja do vojne. Ko so pobegnili njeni gospodarji pred sovražno vojsko, se je vrnila Ruža v domačo vas. Kočica roditeljev je medtem osirotela. Starši so pomrli, braitje odšli na vojno, sestra se je bila poročila. Ruža je delala in snažila, kopala in sadila, šivala in prala, samo da ni bilo treba izmenjati srebrnih novcev, ki jih je prištedila v dolgih letih službe. Kdor je hotel imeti pogačo za krst in svatbo, jo je naročil pri Ruži; kjer je bil v hiši bolnik, so poslali po Ružo, kjer je umrla hišna mati, je prišla za prvo silo gospodinjit Ruža. Ce se je pojavil v vasi tuj trgovec, ki je za lepo iz^'ezene prtičke ponujal domačinkam pisane fabriške rute, steklene korale in zaponke iz m:edi, ali barantal za v dolgih zimsldh mesecih natkane čilime, so vedno poklicali Ružo kot izvedenko. Njena avtoriteta o vseh „svetskih" vprašanjih je bila nepobitna, a vendar ni uživala ugleda. Saj je nekoč bila neslobodna, bila je sužnja, delala je za plačilo tujcem.
Ko je pred dobrim mesecem vprašala Marina babo Smiljanko za dekle, ki bi prišlo vsaj za par mesecev k njej na pomoč, je bila zadeva gladka: Ruža! In od tedaj je vsako jutro prihajala Ruža, pospravljala in poslužila gospodo, šivala, snažila in prala. Zdaj plete z Marino vence.
69

Se dva dni in stekla bo železnica. Otvoritev bo slavnostna. Sam minister se bo prvi vozil, in še en minister „in čuj bre", koliko drugih odličnjakov! Na kolodvoru, ob predoru bodo stali delavci in seljaki iz daljnje in bližnje okoKce. Otroci bodo mahali s papirnatimi barjački. Marina jih je ipripi-avila že velik kup. Ruža je pripovedovalai bajke a krasotah pisanih zastavic, o ddlžini zelenih vencev in vaška mladež, ne-razvajena, nepoučena, nepismena, saj daleč na okoli ni bilo šole, ni vedela, ali se bolj veseli velikega dogodila, ko bo iz črnegai predora prvič privozil stroj, ali trobojne zastave iz papirja ki joi bo smela takrat držati v umazani ročici.
A tudi kar se snage tiče, so se delale izredne priprave. Povsod so krpali opanke, stepali suknje in ženske niso že daA-no porabile tolikO' luga in mila.
Že popoldan pred slovesno otvoritvijo' se je odpeljal Andro s šef-inženirji in tovariši skozi predor do mesteca onkraj, da so še zadnjič preskusili stroj in progO', predno so odvedli visoke goste. Tostran je ostalo delavstvo, nekaj železniškega in tehniškega osobja. Kako si je Andro želel, da bi vzel Marino s seboj, da bi ji ponosno prvi razkazal ogrombo delo, pri katerem je tako vestno in tehtno sodeloval. A pot je bila strogo službena, žene izključene in celo Marina, ki je —
Čeprav ni bilo lOgledalce v njeni sobi mnogo večje od dlani, je vendar že davno kritičnO' ugotovila, da ni več za med hrupni svet.
Tako je stala tisti popoldan le ob progi, z zelenim venceni v rokah, s trobojno zastavico in s solzami v očeh. Dolgo je stala in zrla za urnim vlakom, ki je naiglo izginjal v črni temini. Napeto je poslušala, dokler je njeno tenko uho ujelo še slutnjo odmeva v daljini drdrajočih koles.
.Tutri se vrnejo'. .Tutri jih sprejmemo. Jutri bomo slavili.
„Zdaj, Ruža, zdaj pa pojdimo počivat."
sV Ä iV
Najprej so Idioali zdravnika. Potem je tekel Stipe v vas po> babO' Smiljanko.
Ko je drugo jutro pozlatilo rano solnce zelene vrhe Zlatibora, je kričalo v belem košku, ki ga je bila Marina pripravila že davno, dete.
Ko je opoldan privozil na postajo vlak s slavnostnimi gosti in so' se izmenjavali pozdravi, je poiskal doktor Sime izmed gruče udeležencev mladega inženirja, ga poljubil v lice in mu rekel: „Rodil se ti je sin."
* iV iV
Kmalu je stal njegov beli košek ob skladanici brim, ki so dišali po smoli, in slive, velike, višnjevo-žametne so zorele nad njim. Na brunih je takor vedno sedela Marina in Andro je sedel poleg nje. „Se veseliš. Marina?"
Pravkar je prišel ukaz o novih razvrstitvah in Andro^ je dobil odlično mesto pri železniškem ravnateljstvu v Sarajevu. „Saj si želela Sarajevo?"
70
Tukaj je bilo defe fcončano', vlaki so dixirali svojo pot, vozili blago in potfläfce, prinaišali nepcdcvarjenemu ljudstvu v pozabljeoih doilmali zlo in blagt)f zapadne kulture. Vlaki so drdrali in po kratkih tednih se je zdelo vsakomtir samoposebi u'HievnOi, da vozi mimo tihe vasice štirikrat na dan potniMd voz, tako da ise »iti najmanjši vaški pđbić ni več zmenil zainj.
„Ce ti je '.prav, Marina, ise lodpeljem jutri za par dni, da nam po-iščem stan — nam trem," je prista\'U toplo in pogreznil v beli košeik očetovski pogled. „Imaš posebne želje?"
„Da, želje, Amdro. Ce bi mogel — če bi bilo — oj, če bi našel stanovanje malo v breg, z okni proli sohicu, s pogledom na Trebevič —"
„Še kaj?"
„Da se mi vrneš zdrav."
„S sitanovanjem v žepu, ki leži malo v breg, in proti solncu in z očetom Tirebevičem vis-a hs. — O, Marina —"
■Ji * a
Ko je pozni september razpenjal nad lejpim Sarajevim svoje najbolj modro nebO', se je selila v Nemanjino ulico majhna družina. Hišica starega Španjola je stala malo v breg, v vsa štiri okna, polna jutranjega solnoa, je gledal stari Trebevič. Iz zanemarjenega vrtiča pod okni so raistli umetni 'izrezljani stebriči in nosili veliko verando iz lesa. Na verandi je stal beli košek, v kuhinji je ropotala Ruža, gospa Marina pa, gospa Marina si ni vedela kaj od zadovoljstva. —
TEA B. ABB.:
V mestnem parku sneži. . .
Sred parka, kjer molčijo nagi lesi, kjer mlade breze v mrazu trepetajo,, gre bela pot med golimi drevesi, nad njo snežinke z vetrcem igrajo.
.Jaz grem na belo pot s teboj. Kot tiha melodija je tvoja govorica, in zdi se mi, da nova pomlad diha in da nje cvetje boža moja lica.
Večerni zvon — pobožna smreka moli — v nedolžno bele misli vtakne veje, krog nje zapuSčeni .-strme topoli, razsipajoč kosmiče mehke preje
v neskončno beli mir. — V daljavi mßsto pa vre in ječi, kot grenke strasti -množice vrve iz ceste na cesto in nihče ne misli na bele poti---
71
Stritarjeva pisma Lujizi Pesjakovi.
(Obj.: Avg. Pirjevec.)
Josip Stritar in Liijiza Pesjakov a sta si dopisovala skoraj polnih osem let od 1870 do 1877, torej v dobi, ki jo karakterizirajo trije literarni pojavi: dunajski „Zvom", Levstikov „Pavliha" in Stritarjevi „Dunajski soneti". To je bil boj mlađega rodu proti ljubljanskim „prvakom", boj za svobodo umetnosti in kritike. — Že v prvem letniku dunajskega „Zvona" se je pojavila med sotrudniki Lujiza Pesjakova in to sotrudništvo je sprožilo dopisovanje med njo in Stritarjem. Ohranjena so nam samo ona pisma, ki jih je pisal Stritar Lujizi, izmed Lujizinih pisem Stritarju nam ni danes še nobeno znano. Zanimiva so ta pisma, intimna ilustracija one dobe, važna za spoznavanje Stritarja-človeka in poeta, a še posebej zanimiva, ker nam odpro tudi pogled v Lujizino dušo, pričajo nam o njenem občudovanju Borisa Mirana, ki je dalo njenim pesnitvam značilne znake Stritarjeve muze in Stritarjevega svetožalja.
V kolikor bo za razumevanje potrebno, bomo dodali Stritarjevim pismom odlomke iz korespondence med Stritarjem in Cimpermanom ter med I^ujizo Pesjakovo in Cimpermanom. Vsa la pisma lirani drž. biblioteka v Ljubljani.
1.
Blagorodna gospa!
Dolgo že čutim, da je moja dolžnost, spodobno zahvaliti se Vam za prijazno skerb, ki sle jo že lolikokral skazali mlademu „Zvonu". Prejmile lorej, gospd, mojo serčno zahvalol
Poslana pesem se bo tiskala že v prihodnjem listu. Morda hi se bilo storilo to že iz hvaležnosti ali galanterije — mogoče — pa hvala bogu, pesem je sama na sebi tako dobra, da bi jo bil vzel list, ko bi bila ludi prišla iz — — moških rok! — Samo to pomislite, gospn, da mi časnikarji in zraven jezikoslovci smo strašni možje; s trojnim oklepom imamo zavarovane persi, zastonj vsa ženska orožja! Oblika, jezik, pusta reč, res, zlasti pa genijalnim ženskim, je nam pedantom silno važna, tako da se vname časi med nami, kakor se je nekdaj za lepo Heleno, za suho partikulo, serdita vojska. Ta mora tudi galanterija molčati. Dejal sem da Vnša pesem je dobra, lepa, meni všeč, — to je res; pa kaj je popolno, doveršeno na lem grešnem svela? Tako ima tudi Vaša lepa pesem svoje nepopolnosti, kar se tiče vnanje forme zlasti pa jezika, tako na primer, besede na e in e ne delajo čistih rim, in pa enkrat je en akusaliv mesto genitiva; to so malenkosti, gotovo, pa vendar se ne smejo- prezirati. Zato upam, gospa, da mi boste dali to dovoljenje; pesem ostane kakor je bila, to je -ravno tako, kakor bi prah popihal z lepe obleke! Res bi mi bilo lahko odvaliti uso to težko odgovornost se svojih na rame „Zvonovega" Radamanta. g. Levstika, ki je strašan filolog! pa lega ne bom storil, ker bojim se, da bova imela dovolj nositi oba skupaj. Prosim lorej, če izbude samooblaslne pre-naredbe Vašo jezo, izlijte je polovico na mojega pomočnika! To je junaštvo!
Prosim torej, dajte mi potrebno privoljenje, pa veselilo me bo, če me počesUte kmalo zopet z enakim pismom, in enako priklado. Zvon ne vzame sicer vsega, kar se mu pošlje, še prav izbirčen je — cel kup ima poslanih pesmi, ki pa ne bodo nikdar zagledale belega dne, in vmes so tudi pesmi tacih
72
mož, ki imajo pri nas nekaj veljave; pa moj namen je ta, da kar pride v „Zuon" mora biti vse nekaj vredno, tako da si mora vsak pisatelj nekako u čast šteti, če Zvon prinese njegovo delo. V tej reči se je pri nas veliko grešilo.
Pa, vidim, da moje pismo je že predolgo, čas je končati. Se to: Boris Miran, ki ma ni kmalo pesem po volji, se je kar čudil poslani pesmi, in to gotovo ni galanten mož. Tudi Vaše pisanje in pisava mu je jako po všeči; pravi da to ni navadno pri ženskih, in on ima v tej reči precej skušnje.
Razveselite ga torej kmalo zopet s prijaznim dopisom, (saj imam navado da mu v.se pokažem) kakor tudi podpisanega, ki se Vam priporoča s posebnim spoštovanjem
Na Dunaji, 7. 4. 70.	J. Stritar.
Blagorodna gospa!
Vselej sem vesel, ko zagledam Vaš lepi rokopis na pismu; zadnje mi je prišlo včeraj v roke, ko sem bil na Dunaji. Obljubljene pesmi z veseljem pričakujem, nikomur ne pridejo v roke razen Boris Miranu, še Zvonovemu Ra-damantu ne.
Tako lepe pomladi nijsva že dolgo imela z B. Miranom. Sredi zelenja in cvetja živiva in tičjega petja! Kako je moči človeku pisati, ko se krog njega vse giblje, vse se veseli in žvergoli. Boris Miranu so zdaj glavna skerb mladi tiči — ščinkovci, ki jih je iz gnjezda vzel, pa v kletko dejal, da jih stara pita. Včeraj je tri izpustil, ko so popolnoma dorasli, enega pa še hrarii. Danes je ves pobit. Imel je namreč v seči gnjezdo drobnih vertnih penic, ki se jih je posebno veselil. Danes zjutraj pa najde gnjezdo razdertoH Kaj porečete bi. gospa! ko boste brali te otročarije? Smijajte se, pa pomislite, kaj pravi Kristus: Resnično, resnično vam povem, če ne boste, kakor eden teh malih, ne pridete v nebeško kraljestvo! Ko se je človek toliko z ljudmi bavil, kakor sva se midva, izbudi se mu v serci nepremagljivo hrepenenje po nepopačeni, nedolžni naravi. Le v njenem krilu se čuti, če ne srečnega, pa vsaj mirnega.
Pa dovolj teh osobnih stvarij. Hvalo lepo, bi gospa, za prijazno pisemce, pa kmalu, prosim, pošljite, kar ste obljubili.
Boris Miran se Vam priporoča in roko poljublja, kar nij sicer njegova navada, ravno talw Vaš sluga
V Badnu. 27. 5. 70.
J. Stritar Baden. Heleneng. li.
3.
Blagorodna gospa!
Pismo in pesmi .sem z ve.seljem prejel. Odgovoriti nijsem mogel ne-utegoma, ker sem bil včeraj ves dan na Dunaji in sem imel veliko preglavico z listom. Kjer človek nij sam. pa gre vse narobe.
Morda bi pa bilo bolje, da bi Vam .še danes ne odgovarjal. Spodobi se namreč, da govorim z Vami le, kader sem pri najboljši volji, sicer je bolje, da molčim. Ker bi pa morda predolgo terpelo, predno mi pride dobra volja, moram se vendar v nevarnost podati, da Vas dolgočasim, ali pa še hujega kaj. Imejte torej poterpljenje, blaga gospa, če bo to pismo prezvesta podoba mojega čemernega obličja. Če so mi poslane pesmi všeč pri takej volji, posebno J. in 3. (Spančkaj in Avrora), morajo biti zares dobre!
73
Boria Miranu jih ne morem pokazati, ker ga že nekaj časa ne vidim, boy ve, kod se pa klati po gozdih; če se ne motim tičja gnjezda išče. Ne spodobi se sicer, naravnost reči gospe, da se moti; vendar Vam moram jaz nekaj enacega reči. Nij namreč res, da sva z Boris Miranom neločljiva, kakor pišete. Saj sva si časi čisto tuja, da se ne poznava, ne umeva. On je ves drug človek, kakor sem jaz. On je se r c e , jaz sem glava (kolikor toliko!) Srce in glava pa nijsta vedno v najlepši harmoniji, kakor hi morala bili in to je nesreča, velika nesreča. Kakor mi je hudo, pa velikokrat moram nespametno, .škodljivo, smešno imenovati, kar dela; peča se z otročarijami, bolj na druge misli, kakor nase, bolj ga druzih bolečine bole, kakor lastne; z eno besedo: To Vam je čuden človek, iz katerega ne bo nikoli nič! Zadnjič, ko ga je bila tista velika nesreča zadela, mi na enkrat pravi: Kaj pa, ko bi nazadnje mislila tiča, da sem jima jaz sam to storil! In res mu je šla ta reč po glavi; revež nij vedel, kako bi dopovedal ubogi živali, da je nedolžen. Že iz tega lahko sodite, kako je otročji! Pustimo ga: „Es muß auch solche Käuze geben", kakor pravi Faust. Očitali ste mi gospa, da je bilo zadnje pismo prekratko; to bo pa gotovo predolgo; sčasoma sem prišel v boljšo voljo — tako moč imate ženske! — Končati moram, da ne padem iz enega greha v druzega. Jaz se nobene reči na sveti ne bojim tako, kakor nadležen biti komu, zlasti pa ženi, ki jo tako spoštujem, kakor Vas spoštuje Faš sluga
y Badnu, 2. Junija 1870.	J. Stritar.
k.
Blagorodna gospa!
La donna e mobile, ali: „Souvent femme varie", kakor je pel Franc L galantni kralj francozki, ki je poznal, kakor malo kedo, ženski spol. — tako sem si mislil, ker nijsem toliko časa prijazne verstice od Vas prejel. Zakaj ste me razvadili?
Vaša lepa pesem mi je prepozno došla, da bi bila mogla priti v zadnji „Zvon". Bojite se, da ne pride prehitro ob veljavo; o ne bojte se, gospa! Le predolgo bo še času priležna žalostna pesem; le predolgo bo še divjal narod proti narodu!
Pa nočem tožiti, da mi ne očitate tudi Vi, gospa, kar se mi očita v „feuillelonu" zadnjega lista slov. Naroda, da so moji spisi „polni ahov in ohov" in da so le za mladino „pod maturo". To meri očevidno na „Zorina", ubozega Zorina, ki nema še v grobu miru in pokoja.
Gospa, prosim Vas ohranite „Zvonu" svojo prijaznost še do konca lega leta, po tem je ne bode več potreboval!
Priporočuje se Vam, gospa, s posebnim spoštovanjem Vaš
Na Dunaji 6. 10. 70.	Stritar.
5.
Blagorodna gospa!
Serčno hvalo Vam za Vaše tako prijazne verstice. Ne bole me, upam, krivo sodili, ako Vam pravim, da ima najserčneji mož včasi trenolja, ko .se čuti tako osamljenega, lako zapuščenega, tako od vsega sveta nerazumljenega, da mu je potreba, ne rečem, tolažbe, a vsaj prijazne besede iz blazih ust, iz blažega serca. Glejte, blaga gospa, kako se z mano dela! Bog ve, in ve tudi, kedor me pozna, da meni nij za slavo, ne za dobiček. Slavoželjnosii imam toliko v sebi, kolikor hudobije; velikokrat sem moral že slišali od tacih ljudij,
74
ki me dobro poznajo, in, smem pač reči, ludi radi imajo, da je ta pomanklji-vosl ravno moja največja napaka. Ko bi mi ne bila vsa malerijalnost tako malo mar, kakor mi je, pač smem reči, da bi ne stal tu, kjer stojim. Prisegel sem, da od svojega naroda si nočem krajcarja prislužiti; do zdaj si ga nijsem. Lotil sme se tega težkega početja iz najčistejšega namena. Priganjali .so me, prigovarjali so mi od vseh stranij, naj začnem, rekoč, da bom vstregel živi potrebi, da bom koristil svoji domovini. Koliko časa .sem žertvoval, koliko truda, koliko skerbij sem imel! Vse sem storil vse preterpel z veseljem upajoč, da moj trud ne bode brez sadu za moj narod. Kak je vspeh mojega prizadevanja? Kakor razdraženi seršeni gredo na moj Ust; ne dovolj, obrekovanje, černenje, najgerja denuncijacija s černo lažjo v zvezi leti name. Podtikajo se mi besede, ki jih nijsem nikoli govoril, ki jih nijsem mogel govoriti, to ve kedor me pozna a koliko jUi je, da me poznajo? Dalo se mi je ime, najger je, kar jih ima človeški jezik: Efijaltes, izdajalec domovine!
Pa, gospa, vse to se preterpi, in lahko se preterpi zlasti, če ima človek tako čisto vest, kakor jo imam jaz! Verjemite mi, gospa, če Vam je mogoče, kar me boli, nema nič osobnega v sebi; žalosten sem le za to, in tega ne bom tajil, ker vidim, da je, ne moj trud, da je sploh vse prizadevanje pri nas zastonj. Saj^ Vam je znano, kaka moč vlada pri nas! Upal sem nekoliko, časa, kedo bi ne imel nikoli sladkih iluzij? upal sem, da se zbere pri nas s časom stranka, na poliličnem in na literarnem polji, imenujemo jo, ako Vam drago, mlado Slovenijo, ki bode nosila na svoji zastavi, v svojem serci zapisano: Za svobodo, omiko, narodnost, bratovsko ljubezen med posamnimi in narodi! — ^ K temu sem hotel pripomoči po svoji zmožnosti se „Zvonom". To upanje je slo po vodi! Morda pride kedaj ugodneji čas, bog ga daj kmalo. Zdaj nij nič storiti. Morda sem preveč rekel. Rečem raji: Jaz ne morem nič storiti. To pa pravim: Ko bi imel materijalne pripomočke, da bi lehko delal, kakor bi hotel, potem bi ne deržal križem rok!
To Vam bodi odgovor, gospa, na Vaše tako prijazne besede.
Quant ä la „variation" de.s femmes, soyez sure, madame, que je ne lernen fais point de reproches; elles ne sauraient faire mieux. Car, j'en suis con-vaincu, elles ne changent, elles ne varient toujours, que pour nous amuser nous autres pouvres hommes. Leur eternel changement, ce n'esl qu'un sacrifice! Les femmes agissent suivant le proverbe latin: La variete amuse. Tous les genres sont bons, dit Voltaire, hormis le genre ennuyeux. Cest pourquoi je met(s) un terme d mon bavardage, peut-etre trop tard!^
Ne zamerite, da sem na napačni strani začel svoje pisanje. B. Miran Vam se priporoča ter Vas p r aš a najprej ali Vas sme prositi, damu pošljete eno prestavljeno pesem, potem, ako mu dovolite, prosi Vas, da mu jo po.šljele! S posebnim spoštovanjem
Na Dunaji J5. 10. 70.	j. Stritar.
1 Prim. Davorina Roleta pamflet „Črtice o Pavliha-Zvunovcih" v Novicah 1870, str. 321-2; Stritarjev odgovor v Zvonu 1870, 320 in Boletovo repliko v Novicah 1870, 341—2.
= Kar se tiče „spremenljivosti" Žensk, bodite prepričani, gospa, da jim jaz zaradi lega ne delam očitkov; one ne morejo hiti drugačne. One se spreminjajo in predrugačujejo vedno le zalo, da zabavajo po latinskem pregovoru: Razlika mika. Vse vrste so dobre, pravi Voltaire, razen onih, ki dolgočasijo. Zategadelj končam svoje čebljanje, morebiti prepozno.
75
6.
Blagorodna gospa!
Vem, da sle me obsodili. AU uzrok, da Vam nijsem lakn dolgo odgovoril ter sposobno se zahvalil za Vaše lepe pesmi, bi! Je zame dovolj žalosten. Oči so me namreč bolele, in me še bole, tako da ne smem še zdaj veliko brati, in le prav malo pisati. Najbolje pa bi bilo, ko bi kakih 14 dnij ne bral čerke ne pisal. Žalibog, da to ne gre. Ne zamerite torej, blagorodna gospa, da nijsem tako dolgo storil svoje do!fno.s;i, in tudi zdaj je ne morem popolnoma. Spodobno Vam se priporoča Vaš' sluga
Na Dunaji 23. 11. 70.	Stritar.
6. a
Jos. Stritar — Jos. Cimpermanu. iz Badna 19. julija 1871.'
... V svojem pismu govorite o gospe L. Pesjakovej. To ime je meni dobro znano. Gospa je bila tako prijazna z mano, da mi je nekaj časa dopisovala o . literarnih stvareh, pisma so mi bila pravo tolažilo; da ji nijsem vredno odgovarjal, tega so bile krive neugodne okolnosti. Na zadnje pismo mi ni odgovorila. S čim sem gospo razžalil, ne vem. Človek nema sreče ..
' Ob koncu 1870. lela je prenehal izhajati „Zvon". Strilarjeva polemika v „Zvonu" in Levstikova satira v „Pavlihu" je izvala med ljubljanskimi konservativci silno ogorčenje in ker niso mogli odgovarjali z enakim duhovitim orožjem, so si pomagali z obrekovanjem in sumničenjem. Prenehati je moral „Pavliha" in prenehal je „Zvon". Vsled tega je nastopil tudi v dopisovanju med Lujizo in Stritarjem odmor, ki je traja:l skoraj leto dni. Na novo je sprožil dopisovanje med njima Lujizin prijatelj, pe.snik Josip Ci m p er m an, ki si je lajšal svoje jetnišlvo (bil je hrom), s tem, da je iskal vsaj pismeire zveze z vsemi pomembnejšiuii Slovenci in Slovenkami. Julija meseca 1871 je pisal Stritarju in dobil odgovor iz Badna z dne 19. jul. 1871.
« Stritarjev odgovor je poslal Gimperman Pesjakovi, ki mu je pisala 7. avgusta iz Dola, kako iskreno se je razveselila, da se je Gimperman seznanil s Strilarjcm, „s lem plenienilim in genijalnim možem" in ga je istočasno prosila, naj ji lakoj sporoči Stritarjev naslov. Že dva dni pozneje je pisala Lujiza zopet Gimpermanu.	(Dalje prihodnjič.)
TEA B. ABB.
Smreka.
Mlada smreka .se je okna dotaknila, mlada smreka v plašč noči zavita, u mladi smreki tvoja senca skrita, .sred noči je moje okno poljubila.
Ah, ne vračaj se, ne vračaj se več k meni — — v mladi smreki se budi življenje, s smreko raste moje hrepenenje, zgini, senca, na spomin pa kamen deni!
76
RADIYOJ REHAR:
Glej, zdaj sem že vse ti bližji . .
Glej, zdaf sem že vse ti bliiji: kakor jadro, ki blodilo je po silnih oceanih, vračam k tebi se v pristan!
V tišjih urah, ko' se unesel je strasti in želj orkan, ko je boj, ki sam s seboj bil sem ga, dobojevan, nisi več mi ljubica ne žena, si vse več mi: — mati, mati, mojega otroka mati...
Si vse več mi: — žar večerni, tleč za daljnimi gorami: čalmm ves ga, da predrami mi spomin na prošle čase, da verjel bom zopet vase, mlad — in novih nad bogat...
Domovina v tujini.
(Iz pogovora z go. Pavlo Lovšetovo.)
Domovina! Kdor te ni nikdar zapustil, ta te ne bo znal nikdar ceniti. Dokler te imamo, se natn zdi vse, karkoli se godi lepega in dobrega okoli nas, tako samoobsebi umevno, kot bi drugače sploh biti ne moglo. Ko pa stopimo, v tuji svet, kjer nas nihče ne pozna, se nihče ne zmeni za nas, kjer smio tujci med tujci, tedaj mahoma začutimo, kako lepo je bilo vendar v domovini, in čeprav se nam je zdela prej vsa majhna in betežna, se nam v daljavi zazdi kljub vsej skromnosti najlepši dei širnega sveta.
Četudi strmimo drugod pred svetovnimi čudi in se divimo razkoš-nostim, ki jih ustvarja tuje bogastvo, vendar mas greje v srcu topla misel: pri iias res nimamo tega in onega, kar imate vi — tujci, toda imamo zato lepo domovino, ki je kos našega srca in ki se ne da nikoli pozabiti, če nas tok življenja vrže 'tudi na nasprotni tečaj naiše zemlje.
Naša urednica je obiskala go. Pavlo Lovšetovo, ki je doslej prepotovala precejšen kos Evrope in Amerike, da poizve o vtisih, ki jih je dobila pevka mied našimi rojailii, prav posebno v daljni Ameriki.
Na vprašanje če in kako se ameriški Slovenci spoininjajo stare domovine, je ga. Lovšetova odgovorila: „Od viseh neštetih vtisov je pač najmogočnejši ta, da čim delj so naši ljudje od domovine, tem toplejša in svetcjša čustva goje do nje. Salbo brezčutneži ali pa ljudje, ki jih je usoda v domovini tepla s tež-
77
kimi udarci, ne mislijoi radi na rodni kraj in jim je ugodneje tam, kjer se jim bolje godi. A tudi te izjeme so vesele, kadar srečajo v tujini rojaka, da se vsaj v rodnem jeziku lahko poigovore ž njim. Tujina je najboljši propagalor demokracije. D'oma se razni sloji lako radi ločijo, v tujini pa se druži vse, kar go-vori isti jezik, ker sredi ogromnega tujega navala podzavestno čutijo, da so v slogi m'očnejši.
Združene Države v Ameriki — piosebno značilno iime. Cloveik bi lahko rekel: to iSo združeni narodi skozo iz vsega sveta. Zanimivo je opazovaiti tako po Telikih kot po malih mestih, kaiko. se naseljujejo vedno rojaki poleg rojakov. Včaisih nanese, da si postavi cela vrsla ožjih rojakov svoje domove v istem delu mest»,' in takrat kaj radi imenujejo ves okraj po svojem rojstnem kraju. Tak imajo Slovenci v večjih naselbinah že: Ljubljano (ki obsega pet kvadratnih milj), Vrhniko (od taiml so poslali dozdaj največjo zbirko denarja za Cankarjev spomenik), Ribnico (emo prvih slovenskih naselbin). Žužemberk itd.
Ko stopa človek po taki ameriški cesti in gleda desno in levo trgovine s samiimi zanimivimi imeni: Bukovnik, Grdina, Žele itd., tedaj se mu milijonsko mesilo ne zdi več tako tuje. Eo's domovine zaslutiš za temi okni, in ko vstoij^iš, se te razvesele, kot da so zagledali svoj mili rodni ■kraj. Izredno gostoljubje, njiho'va požrtviovalnost iti vsa ganljiva ljubezen, ki jo izkazujejo gostu rojaku, vse to ima globoke korenine v nji-hvi veliki domoivinski Ijiubezni. Človek, ki prihaja iz starega kraja, je za te dobre ljudi kaikor kos njihovega srca, katerega se oklepajo z uprav otročjo^ iskrenoistjo.
Naštela bi Vaim lahko nešteto ganljivih zgodbic, ki sem jih doživela po svojih koncertniih nastopih. Ne samo, da mte je slovensko časopisje — z eno samo izjemo — po vseh mestih podpiralo s svojimi uspe.š-nimi reklamnimi noticami, še več: ponatisnili so tudi razne pesmice, ki so jih naši delavski trpini zlagali v počast osebi, ki jim je zbudila tako žarke spomine na domovino. Začetek in konec teh njihovih srčnih izlivov pa je bila domovina — Slovenija, 'ki so jo gledali 'Oib petju naših
Umetnici ge. Pavli Lovšetovi.
Pozdravljena bodi, umetnica naša,	Slovensko si pesem zapela tujini,
Vesela in zdrava ostani pri nas:	Po mestili Evrope pač tujcem v oči;.
Nebrojno ameriških src ti prinaša	A danes v tujini jo poieš mladini,
Pozdrave slovenske vsak sleherni čas.	t^ojeni od staršev slovenske krvi.
Z velikim ti duhom v slovenske domove	Vresničila želia se tebi je draga,
Prinašaš nam pesem, tolažbo v srce;	Da poješ izgnancem v deželi zlata.
Zdramila pri srcu občutke si nove,	„Ostani nam zdrava, Slovenka ti blaga,"
Obdane s krasoto slovenskih gora.	Ti kličejo bratje iz globine srca.
Rotter.
78
pesmic tako živo .pred seboj, da se je na marsikaterem koncertu poto-čilo toliko solza kot pri kakem pogrebu.*)
Rojaik, ki živi tam že preko 20 let, nii je čez par mesecev po koncertu dejal: „Vsi moji v Sloveniji -so pomrli, in nikoli me ni vleklo nazaj, toda zadnje mssece, odkar prepevamo spet o naših planinah, me je obšlo tako domotožje, da sem se kar prijavil za skupili zlet v maju 1930."
V neizbrisnem hvaležnem spominu mi ostane tudi lanski 23. februar. Škiripaijoč mraz, nenavaden za Evropo, naravnost usoden pa za ameriški avtoproimet. Little Falls, slikovito mesto, ki ima na enem; svojih hribökors'" sloveniski Narodni dom, je za ta dan določil moj koncert. Bila sem prepričana, da se ne bo mogel vršiti, zlasti še, ker je po tisti strahoviti poledici začelo popoldne še v debelih kosmih snežiti. Kdo bi
•) Z dovoljenjem ge. Lovšetove priobčujerao nekaj teh priložnostnih pesmic:
Ge. Pavli Lovšetovi v pozdrav.
In talto se Tebi želja davna slednjič je spolniia, da na tla svobodne zemlje tudi naše si stopila.
Kdor z namenom tem prihaja, naj prisrčno bo pozdravljen! Dobrodošel kot znanilec pesmi lepe, bo pozdravljen!
Semkaj v domovino novo daljno priti si želela, da priiiašaš nam pozdrave v pesmi, kojo boš zapela.
Pesmi Ti saj naše mile kakor slavček nam prepevaš v melodijah krasnih, čarnih, Srce vsakega ogrevaš.
Naj tvoj glas slovenske pesmi torej daleč se razlega, navdušuje ljudstvo naše, mu globoko v srce sega.
Prijatelj slovenske pesmi.
Glasiteljici naše pesmi ge. Pavli Lovšetovi ob njenem povratku v domovino.
Sem	iz domovine.
Kjer	najlepše so gore,
Kjer	najlepše so livade.
Kjer	najlepše sploh je vse.
V pesmi naši, krasni, mili Nas je vse očarala. Vendar tukaj pa med nami Ni ostati marala.
Pevka naša je dospela, — Kakor slavčkov njen je glas — Da bi tukaj v tujini Pesmi čul se naše kras.
Vleklo jo nazaj je v kraje. Znane, ljube, drage nam. Da pozdrave srčne naše Domovini nese tam.
Srca so se nam topila, Ko je njene pesmi čar Zbujal sladke nam spomine, Nepozabljene nikdar.
Srečna pot domov Ti bodi, V pesmi osrečuj še svet! Nas v tujini ne pozabi. Kmalu k nam se vrni spet!
Ivan Zupan.
79
zameril na vse sti-ani raztresenim rojakom, če bi se na sobotni večer namesto za nevarni pocestni avto-ples odločili raje za udobje tople sobe in tam toliko priljubljenega radija? Na loni čudoviti večer pa so mi little-fallški rojaki povedali brez besed, kaj je klic domovine. Prišli so, kot da je zunaj najlepša poletna noč: možje, žene in otroci. Cndili po se samo enemu, Id se je pripeljal v takemf metežu 60 milj daleč z neke farme. Tisti večer me je oihšel občutek, da je pevec včasih — svečenik.
Odpalovati mi je bilo takoj po' nastopu, ker je bil za drugo, popoldne določen že koncert v New Yorku (Mimogrede: radi ogromnih oddaljenosti in takratne nevarne vožnje so naši rajše prirejali koncerte nedeljo popoldne mesto zvečer). Nastala pa je neprilika, ker se v Little Fallsu ni ustavil spalni vlak, ki je vozil direktno v New York. Treba se je bilo peljati par postaj nazaj do križišča Utica. Dasi iso ponudili avlo, sem radi varnosti raje sedla v lokalno železnico. Moja „gospodinja" in še par drugih je prisedlo, dva avta -pa sta oddrčala po bližnjici do Utice po 1/2 m visolio na novo zapadlem snegu. Vsi moji ugovori niso nič pomagali. „Mislite da Vas bomo pustili ob dveh ponoči samo čakati na vlak? Kaj bi si mislili o nas v domiovini?" — Zopet ljuba dorporvina! Ob misli na rodni kraj je desetorica izmučenih delavcev brez pomisleka žrtvovala noč in tvegala nevarno nočno vožnjo, samo da pospremi osebo, ki bo odnesla njihove pozdrave tja, kamor jim kipi srce. Nikogar nisem poznala, ko semi došla v L. F., ko ipa sem iodšla, mi je bilo, kol da jemljem slovo od bližnjih prijateljev, ne le od bežnih znancev.
Beseda „znanec" me spoiminja tudi marsikatere „špasne" dogodivščine. Neredko se nu je zgodilo, da so se izdajali za moje znance ljudje, o katerih sploih nisem vedela, da eksistirajo-. Nekoč je prihitela k meni v garderobo stara gospa, ter me burno objela, nalivajoč me venomer: Misis Pa'vla! Ker je bilo njeno vedenje le lod sile domače, so mi nä moj začuđeni pogled okoli stoječi pojasnili, da je to leta moje najboljše prijateljice Ivanke. Katere Ivanke? Te in le. Prvič v življenju sem čula njeno iinle. Teta pa se ni dala ugnati — igrala je tisti hip glavno vlogo za odrom! — in je ročno' privlekla iz torbice pismo nečakinje Ivanke iz Ljubljane, kjer sem čitala črno' na belem, da je ta Ivanka moja najboljša prijateljica. 'Hvaila tej nepiOfZnani, dobri Ivanki za originalno reklamo! Njeni teti je bilo silno všeč, da je tisti večer nastopala kot moja dobra znanka in „skoraj teta" ter rr^e je ob .slovesu odipremila s solznim poljubom in s križem na čelo.
Kalio topol in tesen je pri večini izseljencev pojem domovine! Pristopil je n. pr. rojak in me vprašal, če vem, kjer je Velika Loka. Ko sein pritrdila, se je zmagoslavno lobrnil k sosedu: „Vidiš, ta je tudi od nas doma!" In tako sem bila skoraj vedno „iz naše fare", ker na Kranjskem ni nMtamor daleč, saj si iz Gorenjske na Dolenjsko lahko kar ppžvižgamoi — kakor so trdili naiši Amerikanci."
(Koiiec prih.)
80
ANGELA VODETOVA:
Privatne nameščenke drugod in pri nas.
O priliki letošnjega kongresa Mednarodne ■ ženske zveze v Berlinu je priredila Zveza privatnih nameščenk (Verband der ■weiblichen Handels- und Bureaüangeste.llten) domačim in ino-zemsidm] delegatkam lep družalbni večer, kjer smo imele priliko, da se seznanimio z delovanjem in stremljenjem te izvrstne ženste strokovne organizacije. Predsednica Zveze, inteligentna žena iz vrst privatnih nameščenk, nam je v pozdravnem nagovoru ipojalsnila, zakaj je njih izrazito strokovna organizacija čutila potrebo, da povabi feministke v svojo sredo: „Me nismo le strokovno gibanje delojemalcev, ki se bori samo za s~vioj gmiotni položaj v poklicu, temveč smo in hočemio^ biti tudi žensko gibanje na poklicni podlagi. Poklicna podlaga je lono, po čemer se razlikujemo od splo'snega ženskega gibanja in kar smiatramo kot prednosit naše ženske organizacije, kajti ravno poklic nas veže z življenjem ljudstva in posameznika. Smatramo kot našo nalogo napram ljudstvu, da se združujemo zlasti žene v poklicu v enotno^ delovno zajednico v blaigor celokupnosti." Priznati mioram, da me je to globoko etično pojmovanje smolira strokovne organizacije naravnost iznenadilo — kajti v duhu mi je vstala slika iz domo\'ine.
Po prijetnem kramljanju pri čaju nam je agilna članica podala v izčrpnem referatu ipregled o ustroju, delu in uspehih Zveze, ki bazira na nepolitični podlagi in ima včlanjene nameščenke vseh 'političnih na-ziranj, le socijialistinje vseh fraikcij so organizirane zase, a nastopajo ž njimi, kadar gre za skupne interese.
Vsled go&podarsikih težkoč v do'bi inflacije in po njej so bilč najtežje, prizadete ženske moči po službah. Omejitve v velikem obsegu, ustavitve obratov so bile vzrok, da je nešteto nameščenk izgubilo službe, kajti ženske pridejo ob takih prilikah prve na vrsto. Odpuščanje iz služb je zelo občutila organizacija: z ene strani, ker je število članic padalo, z druge strani pa je morala občutno izčrpati svoj fond za brezposelne. Sedaj se čuti v tem pogledu znatno izboljšanje in število članstva zopet počasi narašča. Danes šteje Zveza 80.000 članic.
Organizacija je razdeljena na 260 krajevnih skupin, ki jih vodijo posebni odbori: ti so neposredno v zvezi z okrožnimi odbori, ki imajo svoje sedeže v 76 mestih; centrala je v Berlinu. V Zvezi je zaposlenih 240 plačanih uradnic, kar kaže, kako velik delokrog ima organizacija.
Kot eno prvih nalog .smatra organizacija vsestransko izboljšanje položaja nameščenk. In kakor so že Nemci vseskozi temeljiti, zgrabijo tudi tu vprašanje ipri jedru: dvigniti hočejo izobrazbo uslužbenk, in si-
81
cer predvsem strokovno, a tudi spliošno. Statistika namreč dokazuje, da je med brezposelnimii največ lakih, Id nimajo temeljitega strokovnega znanja. Zato skuša ^■plivati Zveza na one korporacije in osebnosti, ki imajo ingerenoa na razvoj poklicnega in trgovskega šolstva, na drugi strani pa skrbi sama za spopolniteY svojega članstva s prirejanjem tečajev, predavanj, publikacij i. t. d. V prostorih organizacije je članicam na razpolago strokovna knjižnica, ki pa ne stoji za pairado, ampak ima zelo veliko ftilalk. Zveza je dosegla že zvišanje obveznih ur v poklicnih šolah za trgovske pomočnice vseh strok. Islotako sodeluje tudi z nasvetom fpri sestavljanju učnih načrtov po šolali, ki naj podajo tudi dekletom tako izobrazbo, da ne bodo samo deli obrata, temveč da bodo razumevale svoj poldic v bistvu in bodo sposobne postati kdaj vodilne moči, istotako' kakor moški. Poučujejo naj- na šolah moške in ženske učne moči, kar je najbolj naravno z obzirom na vzgojni mloment. Zveza zajiteva tudi temeljito prediaobrazbo; ki naj se doseže s priključitvijio 9. razreda osnovni Soli, na to pa naj zida tn-dletna strokovna izobrazba poklicno znanje.
Zveza skrbi po možnosti tudi za primerna mesta svojih članic, kar spada vsekako med njene najtežje naloge, zlasti pri splošni brezposelnosti zadnji hlet.
Važno je sodelovanje Zveze pri vpralšanjih socijalne politike, ki je neposredno odvisna od gospodarskega stanja. Ko je kapital v dobi gospodarske krize zagnal velik hrup proti raznim socijalnim .odredbam, zlasti proti socijalnemu zavairovanju, so organizacije skušale vplivati na minisitrstvo dela, da nadaljuje z reformami na polju socijalnega skrbstva ter tako lajša bedno stanje najpotrebnejših. Boj za dejansko uve-Ijavljenje osemurnika «e ponekje še vedno 'bije. Izvoijeval se je tudi zaščitni zakon glede odpovedi, glede uslužbenih mater itd.
Toda ne le da vpliva organizacija na državno upravov temveč ima tudi sama izvrstno organizirano socijalno skrbstvo za svoje članice. Poleg brezposelnih izdatno podpira tudi bolne; iz posebnega isklada za tuberkulozne daje podpore za boljšo prehrano- in daljše zdravljenje. Starostni fond nudi pomoč starim delanezmožnim članiicam. Vsako leto priredi vsak krajevni odbo-r bozičnico', ki nudi poleg božičnega pribolj'ška tudi raizvedrilo. V treh planinskih krajih ima organizacija lastne domove, kamior ipošilja na oddih svoje članice.
Za vsabo članiocn je obvezna narckčiba mesečnika „Die Handels- imd Bureauaingestellte" s prilogo „Die Verkäuferin". Za mlajge članice pod 18. letom pa izdaja Zveza mesečnik „Junge Kräfte". Od 1. 1924. izhaja letno „.Jahrbuch der Frauenarbeit", ki prinašal pregled o mezdnem gibanju ženskih delovnih moči, o zaposlenovsti žen pO' raznih obraitih, o ženskem delu na podlagi poročil nadzorstvenega urada itd. Priključen je pregled literature o ženksem delu.
82
lO organizatorični sposobnosti Zveze prića zlasti dejsltvo-, kalto zna pridobiti mlajše članice'. Ljubeznivot jih sprejmejo, nudijo jim pomioč pri vpeljavi v poklicmo delo, prirejajo jim poučna predavanja, poiskrbe za zabavo s skupnimi izleti in zabavnimi večeri, a če treba, stopijo celo v stik s stariši.
In kaiko je pri .nas v :tem pogledu? Ker sem bila pred leti sama privatna nameščenka, se vedno rada zanimam za položaj ženskih name-ščenk, ioda priznati je treba, da pri nas ne naipredujemo, lemveč na-2?a)dujemo. Samoistoijne lorganizacije privatne nameščenke niso nikdar imele, temveč so organizirane z mtoškimi tovariši v skupni organizaciji. S teoretičnega vidika je to edino pravilno, toda dejansko bo prišel ta princip do veljave šele tedaj, ko bodo mošld priznali enakovrednost ženskega dela, enakopravnost žene v vsakem, oziru, ko se bodo zavedli, da 'SC morajo sikupno boriti zsl isti cilj, ne da bi kruhoborsko spodrivali dirug drugega. Nemke utemeljujejo' ustanovitev ženske strokovne organizacije z naslednjimi argumenti: V skupni strokovni organizaciji so bile ženske vedno prikrajšane. Ker so le v malem številu sodelovale pri odborih — tovariši jih niso znali ali hoteli pritegniti k delu — se tudi na njih zahteve ni oziralo. Njih 'delo se je smatral'O kot manjvredno in je bilo kot talko tudi plačano. Kakor vemo, je pri nas položaj isti aH pa še slabši. Vendar kljub slabemu materijclnemu položaju so ženske nameščenke v isplošnem, popolnoma pasivne z ozirom na organizacijo'. Tajnik neke tukajšnje strokovne organizacije priv. nam. je sam priznal, da bi bilo gotovo več zanimanja, če bi namieščenke znali njih moški tovariši vzpodbuditi in pritegniti k sodelovanju. Omalovaževanje pa napravi človeka pasivnega. Poleg,tega pa navadno dekleta smatrajio službo za nökak 'prehoden stadij, saj njih smoter je vendarle možitev. In to je čisto naravno. To'da danes zakion po večini' ni več gmotna preskrba za življenje, temveč je večina žen primorana, da si tudi še potem išče zaslužka izven domia, da more sikupno z možem vzdrževati družino. Zato ji nikakor ne bi smelo biti vseenO', pod kakšnimi pogo'ji prodaja isvoje delovne moči. Kaltor se moški bore za zboljšanje svojega položaja, tako bi se morala tudi ženska. Toda k temu jo je treba pri nas šele vz'gojiti, vzbuditi je treba stanovsko zavest. To najdemo pri nas «amo pri delavkah, dočim vlada pri srednjem sloju še velika indo-lenca. Naravnost porazno je vplival name la-le slučaj; na raizpisano mesto je bila sprejeta tipkarica, ki je dotlej služila pri advolcatu za mesečnih Din 300.—, dočim je imela v novi službi Din 800.—. Z delom nikakor ni bila obremenjena, a kljub temu je po par dneh med j'oko'm izjavila, da je tu delo predolgočasno, da je bilo pri o'dvetniku bolj zanimivo in zabavnO'. Sla je raje nalzaj — za Din 300. — Toda delo je zanimivo in zabavno! To ne znači samio indolence, to znači še kaj drugega! Kaj se hoče, dušena hrana je tudi nekaj! Nedvomno je tudi med
83
našimi namešče.iikami dosti deklet, ki vzamejo, poklic resno in ki bi _se pod drugačnimi, okoliščinami in vplivi tudi v organizaciji bolje uveljavile. Danes je največ organiziranih v Zvezi društev priv. nam. za Slovenijo, kjer tvorijo žeMsiwi skoro 1/3 članov, dasi pasivnih. Po zavednosti prednjači Maribor. V Sawezu priv. nam. Jugoslavije so pri nais zastopane ženske moči le v zadružni sekciji (nameščenke kons, društev) in v sekciji za socijalno zavarovanje. V Jugo.slov. strokovni zvezi so organizirane članice katoliškega svetovnega naziranja. Članstvo je torej razcepljeno na tradicijonalne tri gtruje, ki navadno ne nasBopajo skupno, niti kdar gre za bistveno skupne interese. Morda bi se v enotni slroikovni organizaciji dvignila stanovska zavesi tudi ženskih članov?
IVANKA CIZELJEVA:
Higijena stanovanja.
Predmet tega članka je kmetsko stanovanje. To vprašanje se mi zdi zelo važno in ipotrebrao., da se temeljito prouči. Z njim se miora seznaniti vsaka gospodinja.
Težko je popisati stanovanje, kaikršno. je. Saj je drugačno na Gorenjskem, drugačna na Dolenjskem ali na Štajerskem in Notranjskem. Našteti hočem predvsem hiibe, ki jih imajo več ali manj vsa. Iz naštetih pomanjkljivosti bomo seveda takoj lahko zaključili, kakšno, bi tako stanovanje moralo biti, da bo v njem zdravje doma.
Oglejmo si stanovanje v njegovi notranjščini, ker je le za to odgovorna gospodinja Govorili seveda ne moremio. v teji zvezi z zgradbo, stanovanja samega, ki je večinoma — mimogrede omenjeno- - potaanj-kljivo in zgrešeno.
Ko stopimo v hišo-, smo že marsikje kar v kuhinji, to se pravi, kuhinjo imajo kar v veži. Kakšna reva je taka gospodinja. Tla so iz ilovice, iz opeke ali iz .kamenja, v veži je stalno prepih, ker so na drugi strani vhoda vrata na dvorišče, kjer stojita živinski hlev in svinjak. Kdo se bo čudil, če gospodinjo v taki kuhinji trga po nogah, ušesih in vse povsod. Kako naj skrbi za snago in red v taki kuhinji? Pometati nič ne pomaga, beliti tudi ne, ker so stene in strop na debelo pokrite s sajami in čiTie kot tinta. V kuhinji ni dimnika in se dim razširja z ognjišča po veži v podstrešje. V taki kuhinji je tudi zatočišče vseh domačih ži-VÄ od drobne pntke do debelega prašička. Tukaj dobivata iz skupnega krožnika svoje mleko gospodinjina Ijiubljenka muca in .stari hišni čuvaj Hektor svojo polento. Nekaj .polic in omara, to je pohištvo v kuhinji; kuhinjska in jedilna iposoda, kolikor je hiša premore — sicer je pa ni potreba mnogo, ker večinoma jedo iz skupne sklede — je izložena po policah in na omari. Težko je delo gospodinje v taki kuhinji in pri ta-
84
kern ognjišču, reda in snage ni mogoče držati, tudi če bi imela kaj zmisla zanj.
Kuhinja v veži ima še drugi zelo važen nedastatok: vsakdoi, ki hoče v hišo, mora iti skozi kuhinjo, kjer se odlaga vsa nesnaga, ki jo nosimo na čevljih. Tako lahko po pravici rečemo, da je talka kuhinja leglo marsikatere kužne bolezni, kakor so griža in tifus, ki imajo izvor v raznih odpadkih in slabi vodi.
Pa recimfo, da pridemo v hišo boljšega gospodarja, ki je hišo pred nekaj leti preuredil. Pri njem vidimo kuhinjio že ipoiscbej, toda njena notranjost se ne razlikuje minogo od kuhinje v veži.
Kuhinja je svetišče vsalkc gospodinje, zato mora biti tako urejena, da je gospodinja lahko ponosna nanjo. Ognjišče naj bo zidano in s treh strani prosto, da se kuharica lahko, giblje lokoli. Dobro je, če je s ploščicami obloženo, da se lažje umiva. A tudi navadno železno ognjišče, primerno veliko, zadostuje. Tla naj bodo lesena in jih je treba vsaj enkrat na teden poimiti, stene enkrat na leto na novo pobeliti. Okno iiaj bo veliko in tako naipravljeno, da ise da zgornje okence poseJbe odpreti. Poleti naj bo na oknu napeta mreža, da je okno lahko odprto in muhe ne morejo v kuhinjo. Za brambo proti muham naj ima gospodinja v kuliinji vedno ^eplji^'i papir zoper muhe, ali pa steklenice — muholovke. Jedila naj bodo ipokrita, ostanki jedil se morajo takoj odstraniti in miza pomiili. Kako neokusno je v kuhinji, kjer se zbirajo roji 'muh, pa se nihče zanje ne brigal
Pohištva naj bo čim manj v kuhinji. V kuhinjski omari s predali ali kredenco naj bo spravljena vsa posoda in kuhinjsko orodje. Obešanje predmetov na steno' bodisi radi lepšega ali iz komodnosti ni priporočljivo. Pribor in ipoisodo je treba ipo uporabi z gorko vodo pomiti in nato v tekoči vodi izplahnili. Pred vsako kuhinjo mora biti predpražnik (slama ali preproga), da se ne zanaša nesnaga.
Ne smemo' pa pozabiti na kuhinjske zabojčke, ki so neobhodno potrebni za vsako kuhinjo, t. j. eden za odpadke, drugi za smeti. Žalostno je gledati razvade naših gospodinj, M puščajo različne odpadke jedil razrnetane pio tleh. Ce jih pa odlagajo v posebne posode, jih ne pokrivajo, zato imajo do njih dostop domače živali in mrčes. Druga slaba razvada je puščati vodo v škafih nepokrito, pri tem; se voda naSmeti in okuži, živali pridejo tudi do nje, kar je zopet škodljivo zdravju.
K vsaki kuhinji spada .shramba za jedila, ki naj bo v posebnem prostoru. Pohištvo v jedilni shrambi bodi čislo enostavno.: omara s policami in še par prostih polic. Vse naj bo nepleskano, da se lahko po potrebi večkrat pomije. Omara naj ima zamreženo odprtino radi zadostnega zračenja. Namen shrambe je, shraniti razaia že gotova jedila ali pa «urova živila. Da se prepreči v jedilno shrambo dostop raznemu mrčesju — prenašalcu bolezni — je potrebno., da ima zamreženo okno.
85
Drugi važen prostor v hiši je dnevna sobai, ali, kaibar pravijo na ■kmetih, „hiša", .kjer se odigrava večina druždnskega domaćega življenja. Navadno vidimio v tem prostoru obširno peč z zapečkom in klopmi okoli, v drugem kotu je velika miza, v tretjem kotu postelja, kje ob steni še liakai omara in morda tudi zibelka. Prostor je nizek, okna so seveda tudi majhna, zadelana s cvetlicami in pozimi še s cunjami ali žaganjem. Po stenah visijo slike, fotografije, razglednice itd., na drogovih okoli peči pa se isuši obleka iin periloi.
Poleti zlo še ni tako veliko, ko je družina ves dan zaposlena zunaj, huje je pozinin, ko so dnevi kraitiki in je zunaj mraz. Bivanje in spanje v segretem, skvarjenem zraku gotovo ne more biti zdrajvo. Tudi prehla-jenje kaj lahko nastane pri naglem prehodu od vroče peči na mrzel zrak. Iz izkušnje pa vemo, da prihaja iz prehlajenja bolezen.
Pomlanjkljivosti v taki hiši je še več, ai kdo bi jih mogel vse našteti! Dnevna soba naj bo res samio za bivanje čez dan. Zato naj bo prostorna in svetla ter naj se da zračiti. Gospodinja naj jo vsako jutro temeljito prezraiči, pospravi, pobriše prah dn tla vsaj enkrat na teden pomije. Cim manj je slik po stenah in policah, tem manj se bo nabralo tam prahu. Ce obdržimo v „hiši" domačo peč, naj ne bo prevelika in ne sme imeti „slavnega" zapečka, a tudi perilo, zlasti umaizano-, se ne sme tam sušiti. Na peč se sploh ne sme nič odkladati. Miza naj bo vedno pomiita ali pokrita s čistim prtom.
■V pra\ilno urejeni stanovanjski hiši so potrebni torej še prostori za .spalnice. Tak prostor je lahko v čumnatii poleg dnevne, sobe ali na drugem koncu hiše ali pa v podstrešju. Starši naj imajo svojo spabiico, otroci svojo. Bolj zdravo je, če -spalnica poeimi ni zakurjena, seveda mora biti peč v sobi, če se primeri bolezen. Tudi .spalne sobe je treba vsako jutro zračiti in pospravljati. Posteljnina naj se med pospravljanjem (položi na okno ali obesi na dvorišče, da se presuši in prezrači. So.be in metlo je treba pred pometanjem vedno z vodo poškropiti.
Glede postelj isamih je poudariti važnost či.ste posteljnine. Vsaka postelj naj ima spodnjo ih zgomnjo rjuho- ter prevleko za blazinio. Po potrebi se postelja preoblači. Posteljnina brez perila je vsa zaniaščena, črna, smrdljiva in -odvratna. Pernice na posteljah niso priporočljive, ker povzročajo močno potenje. Ak-o- spimo v mrzli sobi, uporabljamo pernice samo nad spodnjo -odejo.
Izogibati se je -tudi razvadi, da spita dve -osebi na eni postelji. To je kvam-o iz vzgojnih in zdravstvenih ozirov. Bolnik pa mora imeti celo svojo lastno .siobo in naj; -se stan-orvalci o-b bolezni umaknejo drugam.
V -spalni sobi -naj bo tudi še priprava za umivanje.
Po zgoraj omenjenih nav-odil-ih si bo gospodinja -m-o-gla urediti ali preurediti svoj dom. Mnogo je odvisno od nje sam.e, bo li imela raj ali pekel v svojem domu.
m
MARA T. B.:
Dunaj, mesto otroka. (Konec)
V- poslopju je šolska restavracija, kjer dobe vajenci za mal denar kosilo; mnogi ostanejo namreč čez poldne v šali. Večina nosi hrano s seboj in ima možnost, da jo eventuelno pogreje. Belo-črno opremljena restavracija je lokal, kakor ga vidiš v vsakem moderno urejenem elegatnem hotelu. Poleg jedilnice je družabna soba, istotako okusno in jirijazno opremljena. Okolica vpliva na vajence, da se obnašajo kaikor v restavraciji in v salonu. Ta stavba je veljala 9 milijonov šilingov.
Poleg tega je presltrbljeno tudi za telesno vzgojo obrtnih vajencev. Telovadba ni obligatna, vendar je udeležba zelo velika. Učenci so razdeljeni po obrtnih skupinah. Talio imajo vajenci ene obrti skupno telovadbo: krojači svojo, mizarji svojo, šivilje in morlistke svojo i. t. d. Vsaka taka telovadba uravnava in preprečuje telesne hibe, ki jih povzroča izvrševanje posameznih obrti.
Po prevratu , je padlo število otrok v dunajskih šolah skoro na polovico. Kljub temu niso v Avstriji odpustili iz humamilete niti enega učitelja iz službe. Šolska reforma je zahtevala preorientacijo učiteljstva, ki je bilo vzgojeno v starem duhu. Za nadaljne izobraževalne tečaje se oglaša vsako leto ogromno število učiteljstva, da ga ni mogoče vsega sprejeti. V akademske tečaje sprejemajo dijalce z gimnazijsko ali realčno maturo. Di-jaüd se izobražujejo na dunajski univerzi, podagoškem inštitutu in na osnovnih šolah. Na, pedagoškem inštitutu poučujejo profesorji in učitelji, Id se znanstveno udejstvujejo. Ped. inštitut ima poleg raznih seminarjev tudi osnovno šolo s takozvanimi poizkusinnii razredi, kjer so začeli posamezni učitelji uveljavljati principe nove delovne šole.
Stara šola je kopičila nu'tvo znanje, opirajoč se le na učenčev spomin in na dresuro, vzgajala je pasivne ljudi, ki niso smeli poznati samostojnosti niti v mišljenju niti v dejanju. Orijentacija je bila snov, osebnost otrokova je bila postranskega pomena. Nova šola hoče vzgojiti iz otroka demokratičnega,' socialno čutečega človeka, ki bo imel lasten kriterij. Nova šola ustvarja delovnega, samostojnega človeka, mu pomaga razviti vse individualne zmožnosti do najvišje stopnje. Zato ni v novi šoli stvarno znanje namen, ampak le sredstvo za dosego cilja. Izhodišče pouka je otrokova osebnost. Učitelj se poglablja v otroško dušo, jo doživlja; njegovo delo preneha biti obrt, postane umetniško ustvarjanje. Otrok je od narave uka-željen in delaven. Šola mora te njegove lastnosti ohraniti in poglobiti. Otroka je treba bodriti^ vzpodbujati, lajšati mu težke krize razvojne dobe. Dunajska šola se opira na novo poglavje moderne psihologije, na takozvano individualno psihologijo, ki ,se bavi z duševiiostjo posameznega otroka, predvsem otroka, ki se ne more vživeti" v šolsko zajednico. O individualni psihologiji nam je zelo zanimivo predaval strokovnjak Oskar Spiel. Iz tega predavanja naj povzamem nekatere misli!
Vsak otrok ima občutek manjvrednosti. Pri nekaterih otrocih je ta občutek zlasti velik, n. pr. pri otrocih, ki imajo organsko napalio, in pri otrocih, ki jih domači sovražijo ali pa pri zelo razvajeni in nesamostojni deci. Vsak otrok stremi tudi po priznanju. Otrok vidi v odraslem človeku bitje, ki je močnejše in zmožnejše od njega, bitje, ki ima oblast in svojo voljo. Odrasel človek nm postane vzor. Zato se otroci talvO radi igrajo „očete in matere"; zakaj v starših vidijo najvišjo avtoriteto in jo v igri doživljajo.
87
Odrasel človek mnogokrat klone in ubupa v življenju, če ne rlobi ob težkih krizah poLrdbne opore. Tem hitreje izgubi pogum v življenju otrok, ki je v resnici re^-en in potreben pomoči. Zato je otroku priznanje odraslega človeka nujna življenska potreba. Če otrok ne dobi v svojem pozilivncm stremljenju priznanja, se izvrže njegovo stremljenje v negativno smer. Izmed mnogih zanimivih primerov, ki nam jih je j)redavatelj omenil iz lastne šolske prakse, naj omenim to-le:
Naki učenec., ki jc prišel v prvi meščan.ski razred, je bil v osnovni šoli med součenci zaznamovan kot . tat. Učitelj je namenoma poudarjal, da ga preteklost učencev nič ne zanima, da nikogar ne pozna in si bo o vsakem ustvaril mnenje po vedenju v meščanski šoli. Do'tičnemu dečku je poveril šolsko knjižnico. Otrok je bil ves vesel tega zaupanja. Cez nekaj tednov pa je izginilo par Imjig iz laijižnice. Otroci so takoj pokazali na tata. Učitelj je zanikal tatvino in omenil, da so knjige kje založene. Našel pa je priliko, da se je neopaženo pogovoril s prizadetim učencem, ki mu je tatvino takuj priznal. Tekom daljšega, prijateljskega razgovora je otrok priznal, da je nekatere knjige daroval tovarišem, da bi mu dovolili igrati se z njimi. Ta ubogi izobčenec je storil nov greh, da bi si kupil naklonjenost tovarišev. Učitelj ga je navajal do spoznanja, da to ni bila prava pot, po kateri bi si pridobil spoštovanje in priljubljenost; pokazal mu jc drugo pot in mu izjavil, da mu zaupa kljub njegovi zmoti. Izgubljene knjige so se našle in deček je ostal nadalje knjižničar. Otrok jc' bil rešen. Danes je fant v tretji meščanski priden učenec in priljubljen tovariš.
Dunajski starši se živo zanimajo za šolo. Organizirajii so v roditeljska udruženja. Vsaka šola ima svoje udruženje. Člani so vsi starši, ki imajo otroke v dotični šoli. Članarina je minimalna, nikogar ne silijo plačevati. Odbor, v katerem je tudi za.stopnik učiteljstva, prireja roditeljske sestanke, predavanja, skupne izlete s šolo, nabavlja iz lastne inicijative šoli učila, najema igrišča, drsališča i. t. d. Roditeljska udruženja kar teknuijejo med seboj, katero bo svojo šolo bolje oskrbelo. Po zborovalnicah dunajskih šol opaziš fotografije odbornikov rod. uda-uženja. Tretjino odbornikov tvorijo žene. Dunajske šole uvajajo bospitaoije staršev. Starši spoznavajo delo učitelja in spnzjiavajo svoje dete. Marsikatera zaslepljena mati, ki je mislila, da ima najpametnejšega in najboljšega otroka na svetu, spozna, da so tudi drugi otroci inteligentni in ga celo prekašajo. Tako spoznanje rodi vedno dobre sadove za mater in za otroka.
Vstopimo v osnovno šolski razred dunajske šole! Že po opremi se razlikuje od naših razredov. Tu vidimo mize in stole, postavljene .večinoma v polkrogih, več stenskih tabel, in ob steni, večinoma zadnji, mize in police, polne izdelkov, ki so jih napravili učenci pri rokotvornem pouku. V razredu se vrši živahna debata. Prosti razgovor je moderni način poučevanja. V prvih trenotkih ne moreš razbrati, kam stremi ves razgovor. Kmalu pa spoznaš, s kakšnim pedagoškim taktom in s kakšno fineso vodi učiteljica ves pouk. Zakaj ona mora biti vedno osrednja postava vsega pouka, tudi takrat, kadar stoji skromno ob strani debatirujočlh otrok. VsA trenotek mora biti na pažnji, da se pouk vsled velike zgovornosti otrok ne razblini. Včasih seveda govori več otrok naenkrat. Ko vidijo, da se vsled tega niso razumeli, se sjiomnijo na pravilo, ki so ga sami določili: samo eden .sme govoriti. Na la način nastane tudi ves šolski disciplinarni red.
(Mimogrede naj omenim, da dunajska šola zelo goji izlete in izprehode, za katere dobiva tudi učiteljstvo poseben prispevek.) Tako izhaja pouk iz
88
življenja, iz otrokovega doživetja in se v njem koncentrira ves jezikovni, zgodovinski, matematični pouk; tudi risanje, petje in telovadba so izrazi notranjega dožvetja. Do četrtega razreda otroci ne ločijo predmetov in tudi nimajo nikakoga urnika. Določeno je samo število tedenskih ur ter ure za verouk in telovadbo. Učitelj si uredi tedensko snov po lastnem preudarku, oziraje se pri tem na razne prilike in na voljo otrok. Tu ima učitelj popolno svobodo. Učenci sede ležerno v klopeh in se pogovarjajo v domačem tonu. Malokateri vstane, kadai- ima besedo. Vstajanje opažaš šele v višjih razredih. Otroci vedo namreč veliko povedati, dokler sede, če pa jili pozoveš, naj vstanejo, ne vedo mnogi ničesar več. Zato otroke le polagoma navajajo na vstajamje. Učenci so zelo samostojni, delaželjni in kritičnega duha. Tu opažaš najrazličnejše individualnosti in temperamente. Marsikateri učenec se ne oglasi nikdar k besedi. Napak bi bilo mislili, da ne sledi pouku, in napak bi bilo, da bi ga opozorili, da ni še ničesar povedal, ker bi s tem izgubil pogum. Takega učenca, ki nikdar ne sili v ospredje in je molčeče narave, mora učitelj pač sam večkrat poklicati. Učenci imajo svojo upravo — šolsko občino — in če kak član delovne zajednice moli skupni pouk, ga kaznujejo učenci sami. Najhujša in zelo vplivna kazen je, če učenci ignorirajo poredneža za določeno dobo.
Pl-i učencu, ki he sodeluje pri pouku, je treba iskati vzrok v njegovem zdravstvenem stanju in v njegovih socialnih raz.merah. Zdrav, normahio razvit otrok, ki so mu dani potrebni življenjski pogoji, mora uspevati v moderni šoli. Zato moderna šola ne pozna kazni za slabe učence, pač pa na šolah pridno poslujejo šolski zdravniki in šolske skrbstvene sestre. Princip javnih šolskih kuhinj je, da ni noben otrok opoldne brez kosila. Poleg tega so organizirala mnoga roditeljska udruženja, da dobivajo otroci v odmoru mleko, deloma brezplačno, deloma pa za neznaten prispevek. Vse šolske knjige in potrebščine dobe vsi učeđici od dunajske občine brezplačno. Za mladinsko slo-bstvo je izdala dunajska občina 1. 1928. 29 milijonov šilingov. Občevanje z otroki je zelo prijazno. Če vstopiš v šolsko poslopje, ne slišiš iz posameznih razredov tistega glasnega govorjenja, ki je značilno v naših šolah. Učitelj govori z navadnim glasom, se he krega, ni ne jezi, če otrok grdo piše, ga vzpodbuja, hvali, četudi samo eno vrstico ali eno besedo, ki je lepše napisana. Da pa ne ovirajo slabo nadarjeni otroci pouka, imajo zanje posebne razrede, takozvane L razrede (langsam lernende Kinder — otroci, ki se počasi uče). Za učence, ki so nadarjeni za risanje, glasbo in ročno delo, imajo posebne popoldanske tečaje.
Avstrij.ska šolska reforma izvira iz posebnih socialnih razmer in političnih prilik v Avstriji. Njena vsebina ni samo tvorba Dunaja in sedanjega časa, temveč je Dunaj ustvaril in uresničil samo ono, kar so premislili znameniti vzgojitelji in učitelji vsega sveta. Šolsko reformo pa je izvedel Olon Glockel, ki ga je prva dunajska socialistična vlada imenovala za nauč-nega ministra. Za svoje sotrudnike si je izbral brez vsake ozkosrčnosti ljudi raznih pedagoških smeri in osebnih temperamentov. Znal je vsakemu pustiti svobodo, a ob enem ostati vodilelj. Kot močna osebnost in kot izvrsten govornik je znal Glockel populazirati idejo šolske reforme med najširšimi plastmi. Zato je danes šolska reforma v republiki Avstriji ukoreninjena in nima več naspi-otnikov. Da je Glockl doživel v začetku svojega delovanja zasmehovanje konservativne javnosti, kakor to doživljajo Tsi reformatorji vseh časov in dob, nam priča knjiga, ki so jo izdali Glöcklovi
89
sotmdniki ab desetletnici šolslsc reforme. V tej knjigi najdeš ponatisnjene kai-ikatuie in duvlipe iz dnevnikov, vse na račun Glöckla in njegove reforme.
Kulturno aktivni liTogi v tujini so se začeli zanimati za šolsko i-e-formo v Avstriji in so začeli prihajali na Dunaj v veduo večjem številu. Sloves dunajskih šol gre po vsem svetu. Pred kratkim so bili na Dunaju Japonci, Kanadci, da celo osebe iz Indije in Filipinov.
ANGELA VODETOVA:
Vsem ženam v pomislek.
Sedanje razdobje v naši drža"vi je relativno eno' najvaižnejših tudi zato, ker se snujejo in grade zakoni, ki bodo lodločali o pravicah in dolžnostih državljanov. Dvojno, važen pa je sadanji čas za ženo. Kajti vemo, da so dosedanji zakoni vsebovali vse polno ddločb, ki ponižujejo ženo kot človeika in ji odkaizujejo vlogo.manjvrednega bitja v družini, družbi in državi. To zapostavljanje žene se jasnoi odraža v vseh važnejših zadevah v javnem, gospodarskem, a tudi privatnem življenju.
Od mnogih dosedanjih zaitonskih določb, ki niso v prilog žemi, naj opozorim samo na eno, Id najbolj jasno kaže, da so zakone snovali • moški — v svoj lastni prilog seveda — in ki naravnost podpisuje dvojno moralo današnje družbe. To je zakon, tičoč se nezakonskih mater. Avstrijski zajnon, ki je veljal doslej za naše ä^raje, je sicer obsodil nezakonskega očeta; na plačevanje za otroka, če se je posrečilo dokazati njegovo očetovstvo, dočim je za srbske pokrajine veljal Napoleonov kodeks, M prepoveduje iskati nezakonskega očeta. Kaikšne boido nove doloćbe v tem oziru? Ali bo obvlejal avstrijslkd ali srbski zakon? Vemo, da je za moške kiomodncjši in prikladnejši zadnji, dasi v oči bije vsakemu piojmovanju človeških pra^'ic — vsaj v današnjem zmjslu — ter vsem naravno-etičnim načelom. Toda zakone snujejoi moški, zakaj bi jih ne snovali v svoj prilog! Tu mora uvideti vsaka žena, tudi tista, ki hodi vedno po ravni in uglajeni poti, kolikega pomena bi bilo- za, žene, da, za vse človeštvo, če bi tudi one soodločale o usodi državljanov, zlasti pa o svoji lastni. 2e samo ta primer bi moral ženam dovolj jasno za-klicati: Memfentol
Ce po-vprečnd moški trdijo, da žena ne spada v javno življenje, kdo bi jim zameril; to je pač moška samiozavest, Id jim daje namišljeno sigurnost, da sami vse najbolje opravijo. Toda če žene same to izjavljajo, če se same apatično izogibljejo zanimanju za vsa javna vprašanja, ki ludi nje v živo zadevajo, ledaj je to nairavnoist neodpustno. Res, da so včasih žene izhajale brez zanimanja za javno življenje; toda sedaj je to drugače, sedaj ko je žena vi-žena v konkurenčni boj za zaslužek, sedaj, ko mora nositi dvojno breme, ko je s svojim delom dokazala, da ne zaositaja za moškim, sedaj naj ise ji omogoči, da tudi o svoji usoidi odloča sama, ali da vsaj sodeluje pri odločanju.
»O
Starostno zavarovanje naših služkinj. Z
ozirom na dejstvo, da se je obetala takoj po novem letu revizija delavske zakonodaje ter naj bi izšle izdatne izpremembe k zakonu o zavarovanju in zaščiti delavcev, je poslalo Splošno žensko društvo v Ljubljani potom Osrednjega urada za zavarovanje delavcev na ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja prošnjo, naj bi se uvedlo zavarovanje za starost in onemoglost tudi za služkinje. Saj je ne-socijalno, da se prepuščajo na starost brez zaščite najhujši bedi, sramotnemu beračenju in žalostnemu poginu žene, ki so bile v mnogih primerih prave trpinke, ki so delale in še delajo čestokrat po 15—16 ur dnevno, a jim je — ne po krivdi gospodinj nego zaradi slabili stanovanjskih razmer — dostikrat odkazan za bivanje in počitek zdravstveno docela neprimeren prostor. Vsi sloji uživajo samopomoč in se združujejo v krepke organizacije. Preko njih in potom svojih listov razkrivajo svetu svoje želje, bolesti in rane ter se bore za izpolnitev svojih upravičenih zahtev. Le brezpravne služkinje — Fepelke za ognjiščem, vajene samo delati, vse premalo mislijo nase. Molče trpe in čakajo lepih časov, a dočakajo v najboljšem primeru — ubožnico ah bridko očitano, dasi skrajno skopo oskrbo v rojstni občipi. Zato se je Splošno žensko društvo, ki se od svojega postanka, 1. 1901, zavzema za koristi in zaščito žene vobče, obrnilo na ministra za soc. politiko s prošnjo, naj nemudoma stori vse, da se zakon p soc. zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1923 začne končno izvajati. — Društvo je predlagalo ministrstvu: Ako ni mogoče takoj uvesti zavarovanja za onemoglost in starost za vse panoge delavstva, naj v skrajnem primeru uvede to zavarovanje vsaj za služkinje, ki tvorijo 6.5% vsega članstva pri uradih za zavarovanje delavcev. Ako bi služkinje potom starostnega zavarovanja bile rešene najhujših skrbi za obstanek na svojo starost, bi se z veseljem in z večjo odvažnostjo ter zato tudi z uspehom posvečale svojemu poklicu;
tako bi bilo ustreženo predvsem njim, pa tudi gospodinjam, ki bi dobivale zares dobre in vestne pomočnice.
Razstava ženskega dela. V juniju letošnjega leta priredi Splošno žensko društvo v Ljubljani zanimivo ter predvsem poučno razstavo ženskih ročnih del, ki bodo natančno in pregledno razdeljena po raznih tehnikah. Namen razstave je, vzgojiti v Slovenkah okus do zares lepega in navajati jih, da bodo znale tudi v ročnih delih ločiti ročno delo od strojnega, pristno od nepristnega, skrbno in umetniško izdelano od površnega in zanikarnega. Na razstavi bodo zastopane v prvi vrsti sledeče tehinke: Navadno in umetno pletenje. — Privolite - delo (Occhi). — Biserne vezenine, in sicer: šivane, kvačkane, pletene, tkane, na blagu in sestavljene. — Kvačkanje: navadne čipke, ogrske, grške, gipire i. dr., dalje kvačkane volnene obleke, jopice, telovniki, otroško perilo, blazine itd. — Mrežasti izdelki (f i 1 e t) do prvotnih ribiških mrež in sakov pa do antičnih čipk, kombiniranih zastorov, pregrinjal in prtičkov. — Šivane čipke: dalmatinske, turške, armenske, ruske, bruseljske, monakovske, milanske point lace (šivanje s trakovi), punto tirato (ažur) itd. — Bele vezenine: zobčki, ažur, rišeljž, renesančne, angleške, toledo, hardanger, kombinacije. — Barvaste vezenine vseh vrst in-tehnik. — Zlate vezenine na svili, baršunu, da-mastu, avbe. — Gobelini : tkani, vezeni, kvačkani, mešani. — Klekljane ali idrijske čipke. — Makrame (čipke in rese). — Starinske čipke in vezenine. — Preproge in blazine:^ smirnske, perzijske, kilimske, kara-mani. — Ročna dela v usnju, kovini in lesu. — Slikanje na svili. — Umetne cvetlice ter razni drugi predmeti, izdelani iz blaga, svile, volne, trakov, žice i. dr. Razstava bo nekako nazorno pojasnilo in izpopolnilo vseh mnogoštevilnih in razno.vrstinh ženskih ročnih del, ki jih je na slikah in v popisu priobčil „Ženski Svet" in jih hoče tudi nadalje priobčevati. Odsek za prireditev razstave se obrača na naše žen-stvo s prošnjo, da se blagovolijo javiti na' naslov ge. M a r i j a n c e L i n d t n e r j e -ve, Ljubljana, Bleiweisova cesta 11. vse one, ki imajo ali bi hotele izvršiti za razstavo kaj posebno primernega in izbrano lepega.
91
Važnost gospodinje. V Avstriji se oglašajo stanovi s svojimi zahtevami, kako naj se uredi gospodarsko življenje. Gospa dr. Johanna Kraft zahteva, da sliäi javnost tudi stan, ki deluje v skromni tišini domaäe hiše in je zato neopazen in ne tako spoštovan. V Avstriji da je več kakor deset odstotkov žena, ki so samo gospodinje. In ravno gospodinja odločuje v važnem vprašanju kon-suma, gospodinja opravlja sploh delo neprecenljive vrednosti. Slišali smo, kak račun je spisala gospodinja, ki je skuhala toliko in toliko kosil, zajutrekov in drugega. Gospodinjski letopis (Wirtschaftliche Jahrbücher) v Stutgartu sodi, da je delo, ki ga opravlja gospodinja sama, za 130 mark več vredno kakor delo plačane pomočnice. Novi čas pa je tudi izpremenil podlago gospodinjstva tako, da si gospodinja sploh ne more privoščiti pomočnice. Vsak prodajalec se obrača na gospodinje, samo meščanski politiki se ne spomnijo, da bi vprašali pri urejevanju gospodarstva stan, ki pozna najbolj vse potrebe in trpi pri nerodnem odmotavanju gospodarskega navoja.
Nagrade za duševno delo smemo pač pozdraviti kot vreden protiutež lepotnim nagradam. Naša poštna hranilnica je razpisala lani nagrade za najbolje izdelano nalogo „Zakaj in kako naj varčuje ra ?" Na to vprašanje so odgovorili IV. letniki vseh učiteljišč v državi. Komisija v ministrstvu prosvete je prisodila prvo nagrado gojenki Erni Cesnikovi iz JMaribora. Zanimivo je, da so tudi ostale nagrade prejele po večini ženske kandidatke.
Letošnjo svetosavsko nagrado na filozofski fakulteti ljubljanske univerze sta med S odlikovane! tudi 2 ženski slušatelj ici: naša sotrudnica Marja Borštnikova za študij o „Herderjev pomen za evropsko literaturo" in Olga Sker-1 j e v a za ■ nalogo „Porotniki v srednjeveški Srbij i".
Vsern trem odlikovankain naše iskrene čestitke!

rraiiENA
o masaži.
(Dalje.)
'3.) Gnetenje povzročuje krčenje raišičnili vlaken in tako krepi mišice. To je nekaka pasivna telovadba mišic. Proizvaja se tako, da se popolnoma mehke mišice prijemljejo
povprek (ne po dolžini) vlaken, privzdigujejo in tlačijo ali stiskajo s prsti, pri čemur palec prijemlje z ene strani, ostali štirje prsti z druge.
Onetenje se vrši na istem mestu stabilno, ali se premika od zunanjega dela k središču. Posreči se pa tem bolje, čim lažie se privzdigujejo zagrabliene mišice, katere se masirajo.
Nekako pomožno gibanje h gnetenju je valjanje, pri čemur se mišice gnetejo z dlanmi, katere ležijo sporedno na mišicah ter se premikajo v protivni smeri druga proti drugi (valjar). Pri gnetenju s prsti uporabljaj mažo, drugače ne.
4.) Tresenje razteguje in gnete mehko tkanino, povečuje kapilarni in limfatični obtok kakor obtok v soko^mih kanalcih, zvišuje krvni tlak in učinkuje na živce, dostopne masaži, kakor je potrebno, ali pomirjevalno ali dražilno. Ta prijem je težko opisati ah predočiti v sliki; sestoji pa iz cele vrste tresočih gibanj, ki se proizvajalo potom nagle izmenjave upogibanja in razr gibanja lakti. Po predlakti in pesti maserja prehaja to gibanje na oni del telesa, kateri se masira, ter povzroča v njem lahka, pravilna kolebanja.
Tresenje se oddaja telesu z zunanjo površino pesti, katera je rahlo stisnjena, ali s konci prstov, stoječih ostrokotno na koži, ter se mora vršiti tako nežno in mehko, da komaj čutimo krčenje mišic, če držimo roko na predlakti maserja. Med tem postopanjem so sklepi prstov in predlakti negibčni, fiksirani).
,5.) Sekanje obstoja v energičnem tresenju tkanin, izzivajočem istočasno krčenje mišic, ter vpliva hkrati kot tresenje in gnetenje. Prijem obstoja v pretrganih sunkih, kateri se oddajajo s konci ravno stisnjenih prstov spodnje ali zgornje plati dlani, ali z laketnim krajem stegnjene ali stisnjene p_e-sti, pri čemur roka deluje kot prej; ko se ena vzdiguje, druga pada. (Mlatenje). Gibanje se proizvaja izključno z zapestnirai členki, ter mora biti prožno in gibčno, med tem ko laket in rama mirujeta.
Posamezni prijemi se kombinirajo, n. pr. gnetenje se menjava z gladenjem tako, da ko ena roka gnete, druga gladi.
Glajenje in tresenje se izvaja z eno roko. Tresenje, sekanje in glajenje se tudi včasih kombinira. Pri tem izvaja maserjeva roka centripetalno, (idoče k središču) sunkovito glajenje, način, po katerem roka, ki masira, hkrati trese in gladi, včasih pa samo gladi. Prične se navadno samo z gnetenjem, prehajajoč v glajenje; konča se s sekanjem, prehajajoč v tresenje.
Dotični, kateremu sta vsaj v splošnem nekoliko znani anatomija in filozofija človeškega telesa, tudi maser, kateri ima v
92
danem slučaju zdravniška navodila, se hitro spozna in ve, kdaj začne masaža s periferije, icdaj s središča, kje je masirati vzdolž, kje naokrolo, kje po teku migic.
Masaža posameznih delov telesa.
Glava, namazana z maščobo, se masira z glajenjem, in sicer z dlanmi, položenimi sporedno ob strelnem šivu lobanje, po temenicah k tilniku. IVlanjši deli se masirajo s krožnim glalenjem, katero se izvršuje s konci dveh ali treh prstov.
Na obrazu, in sicer v sencih, čelu, pred ušesi, na licih se masažno postopanje proizvaja s konci prstov ali z blazinico palca, s katero se gnete, ali z glajenjem na okroglo. Ravno tako nosni hrbet in nosnici.
Podbradek in vrat se masirata s celo dlanjo od kraja spodnje čeljusti navzdol do ključnice samo z glajenjem.
Prsa se tudi masirajo z glajenjem, katero se izvršuje z dlanmi, položenimi sporedno ob prsni kosti pod ključnicami. Gladi se bolj ali manj močno in prožno proti pazduhi ali vzdolž reber. Pri navadni masaži prs se ženska prsa izključijo, ter se masažno postopanje vrši le nad in pod njimi, po mišicah. Kadar je pa zanje predpisana masaža — pri slabotnem razvoju na primer, ali po poškodbah, se sladi z dlanmi na okroglo po obliki prs. Od prsnih mišic pride za masažo v poštev zobčasta prsna mišica in medrebrne mišice. Pri masiranju prve mora bolnik držati roko dotične strani za hrbtom; medtem maser gladi mišico z blazinico palca ali s celo dlanjo od pazduhe k ključnici. Medrebrne mišice in živci se gladijo ali gnetejo z blazinico palca ali s konci prstov od pazduhe proti prsni kosti.
Masaža trebuha se proizvaja na tešče ali 3—4 ure po jedi, torej na prazen želodec in izpraznjen mehur. Bolnik leži z blazino pod glavo in skrčenimi koleni na trdem di-vanu ali žimnici. Maser sedi ob desni strani bolnika ter gladi ali gnete trebušne mišice in dostopne dele čreves. Namen te masaže je okrepitev trebušnih in nekoliko tudi črevesnih mišic, da bolje delujejo. Bolnik mora med masažo počasi in z odprtimi usti dihati ali glasno šteti. Maser pokrije z dlanjo desne roke popek tako, da so prsti obrnjeni proti spodnjim rebrom desne strani; potem proizvaja glajenje na okroglo v smeri proti levemu stegnu. Povračajoč se zopet na izhodno točko, ponavlja glajenje z dlanmi z desne na levo, vedno v isti smeri, ter postopa hitreje in močneje. Tudi gnetenje se uporablja, in sicer pri masaži čreves. Postopanje se izvršuje s konci srednih prstov ene ali obeh rok. Položivši prste nad slepičem, t. j. v desni kot spodnjega trebuha, kroži rahlo, prožno v smeri navzgor pod desni rebrni kot, potem vodoravno pod želodcem do levega podrebernega kota in odtod navzdol, v levi kot spodnjega trebuha.
vse po legi debelega črevesa, katero pride vpoštev za masažo. Omenjeno kroženje prstov se pri bolj debelih bolnikih spreminja v močnejše gnetenje tako, da se povrh ene roke položi druga in obe delujeta v krožnem gnetenju. Postopanje je pretrgano, ker obstoja iz kroženja na mestu in se počasi premika v omenjeni smeri. Glajenje je nepretrgano, ter se uporablja samo zase ali po gnetenju. Tudi tresenje je včasih priporočljivo. Proizvaja se s prsti, stisnjenimi v pest in v isti smeri kot poprej tako, da se laket rahlo trese in prsti udarjajo kot mehka kladiva ob trebušno površino, ali pa z navpično stoječimi konci prstov obeh rok. Prijemi morajo biti dobro izvežbani in za vsak primer trebušne masaže izbrani po potrebi.	(Dalje prih.)
RIN^TVO
PRED PORODOM.
(Nadaljevanje.) — Ko je žena v šestem mesecu nosečnosti, mora biti pripravljena na porod. Do sedmega meseca je mogoč splav. V sedmem mesecu pa, utegne biti že porod. Naravna nosečnost traja devet mesecev, zgodi se pa, da nosi žena tudi dlje. Ce ie otrok rojen v sedmem mesecu nosečnosti, je zmožen življenja, a je navadno slaboten in še ne popolnoma razvit. Zakaj vsak dan, ki ga preživi otrok dalje časa v materinem telesu, je za otroka velike vrednosti zato, da se popolnoma razvije.
Torej že v šestem mesecu je potrebno, da je vse pripravljeno za porod in za otroka. Dobro je, da preišče zdravnik nosečo ženo zaradi pravilne lege otroka. Če je otrok obrnjen z nogami proti izhodu, je težak porod in je otrok v nevarnosti, da se zaduši. Zdravnik pa lahko uredi pravo lego otroka v maternici. Za porod imej pripravljeno: 1 kg dištilirane bombaževine (vate) za kr-vavljenje, izpiranje porodnic, kopanje otroka, za obvezovanje popka pri otroku in še za kaj. Namesto bombaževine rabijo platnene krpe. Priporoča se bombaževina, ker je očiščena, rarzkužena jn zato ni nevarna, da bi se kaj zastrupilo. Ce. pa krpe niso prekuhane in čiste, pa se utegne porodnica zastrupiti. Bolje je kupiti bombaževino, ki jo po vporabi sežgeš, kakor pa so krpe, ki jih moraš prati in so čisto oprane ali pa tudi niso. Zato ni, da bi človek varčeval pri taki stvari.
93
Va—Vi litra lizola za umivanie rok onih oseb, ki pridejo v dotiko s porodnico, in za izmivanie porodnice.
1 kos lizoiovega mila tudi za umivanje rok (za babico).
Nočno posodo za porodnico, ki je nalašč zato pripravljena. Ali star lavor, ki ga tudi uporabljaš v ta namen.'
Majhno steklenico čistega špirita za de-sinfisciranje škarjic, ki babica prereže z njimi popkovino.
Za te škarjice je treba pripraviti pri porodu lonec vrele vode, da se škarjice tik pred uporabo prekuhajo in potem desiniici-rajo še v čistem alkoholu.
Lavor, kjer se umiva babica ali zdravnik.
Kolikor mogoče veliko posteljnega perila za porodnico in brisače za babico.
Otroško platno, ki ga pregrneš čez spodnjo rjuho, da se postelja od poroda ne uma-že, in čez to platno deneš še eno rjuho. Na platno prišiješ na vseh štirih koncih trakove, ki z njimi podvežeš platno na posteljo, da ne drsi'sem in tja. Lahko ga tudi na voglih pripneš.
Dobro je, če imaš doma kolinsko vodo, ki sveži trudnost, in majhno steklenico konjaka za izredne primere oslabelosti. Sicer pa opojnih pijač ni treba.
Kamelice za različno uporabo in odvajalno sredstvo, če trpi porodnica na zaprtju.
Za otroka je treba pripraviti:
a)	12 plenic, ki merijo 75 cm v kvadratu.
b)	12 plenic, ki merijo 75 cm v kvadratu.
c)	12 plenic, ki merijo 90 cm v kvadratu.
Plenice a) naj bodo iz navadnega sifona
in boli mehke, ker pridejo otroku na telesce; plenice b) iz kotenine (bele ali ru-jave); plenice c) pa naj bodo iz flanele. Za plenice a) lahko rabiš staro perilo, za plenice b) lahko rabiš stare rjuhe.
Otroško platno — mera za dojenčke.
6 srajčk, ki so najbolj trpežne in obenem zadosti mehke iz sifona, batista; tudi ir starega, mehkega perila lahko napraviš srajčke. "Srajčke so okoh pasu široke 54 cm, dolge 22 cm, okrog vratu je 30 cm odprtina, kamor napelješ trakec in zadrgneš, kolikor je potrebno. Srajčko vreži kimono in je ro-kavček od podpazduhe do zapestja 12 cm dolg, širok pa 9 cm.
4 povoje (za čez popek), ki so široki 5 cm in dolgi iKm. Na koncu seSiješ povoj v špico na sredi, kjer prišiješ trak, kakršnega ■ rabimo vobče za perilo. Trak bodi 76 cm dolg in ga predeneš na dvoje in prišiješ sredino (38 cm) k špici povoja. S tem trakom zavežeš poviti povoj pri povijanju; ta povoj ie navadno platnen.
6 povojev, ki jih rabiš, ko povijaš otroka čez plenice. Ti povoji so široki 10 cm, dolgi
iVt m. Prišiješ jim trakove kakor pri prejšnjih.
6 majic (platnenih), ki so velike kakor srajčke.
3 „platice", ki so najboljše iz barhenta.
Pripraviti je treba še posteljico, najboljša je pletena košara na stojalu. Za žirnnico priporočajo pleve, uporabiš lahko tudi morsko travo. Blazina bodi čisto tenka, le malo napolnjena, da leži otrok ravno. Odeja bodi lahka in pozimi topla.
(Dalje prill.)
Razstava kuharske umetnosti. V Ljubljani so kuharski mojstri najuglednejših Ijublj. restavracij, razne slaščičarne, kuharske šole, delikatesne trgovine in druga podjetja priredila od 3.—6. febr. t. 1. v vseh dvoranah in stranskih prostorih razsežnega hotela Uniona prvo iugoslovensko kulinarično razstavo. Namen razstave je bil „pokazati svetu, da Slovenci prav nič ne zaostajamo na polju kuharske umetnosti za drugimi narodi. Občinstvo naj na razstavi spozna kuharske finese in trike ' ter razne načine pripravljanja jedi"... Ta namen se je prireditvenemu odboru v vrhovni meri posrečil in ie dosegel vsako pričakovanje. Kuharska razstava je vzbudila zanimanje, kakor doslej še nobena druga, ljudi se je vse tri dni kar trlo. Saj je bilo pa tudi kaj videti! Razne paštete, domačo in divjo perutnino, sveže in prekajene gnjati, pečenke vseh vrst in oblik prirejene v raznih aspikih in hladetinah ter na najraznovrstnejši način garnirane in glazirane. Najlepši so pač bili kot okraski mali kolački .iz prosojnega mesnega ali ribjega aspika z zvezdami ali cvetkami, ki so bile umetno sestavljene iz trdo kuhanih jajec, pese, korenja, peteršilja, kumaric in gobic, svinjine, kavjarja i. dr. Mesne jedi in velike cele ribe na podstavkih, kakor da plavajo, garnirane z majonezo, kaviarjem, aspikom itd. so kazale tudi za najbolj razvajeno oko nad vse prijetno zunanjost in bi se bile prilegale tudi najobčutljivejšemu želodcu. Veliki morski raki, živo-rdeči, ker kuhani, so celi počivali na ogromnih krožnikih, okoh njih in po njih pa je bilo razprostrto njihovo snežnobelo, rožnato na-dahnjeno meso, narezano na rezine, garnirano s kaviarjem, redkvicami, kaprami, li-monovimi rezinami i. dr. V ribniku aspika, po katerem so rasle povodne rože iz jajčnih beljakov, so plavale kuhane ribice... Te
94
cele gromade peciva, torte, kolački, sladki ježki, hišice, vse iz sladkorja, čokolade in piškotov! In najlepše domače in'južno sadje ter zelenjava, od čebule, zelja in ohrovta tja do najfinejših špargljev in artičokov. Kot dopolnilo ali pravzaprav kot začetek vse razstave so viseli v liladni verandni dvorani velikanski kosi naše najlepše klavne živine, osnaženi odojčki, gnjati in znamenite kranjske klobase.
Razstava ie bila domalega vsa prvovrstna, izvzemši nekatere kiiharske prireditve, ki so bile vse preveč nakičene. Rakor v pohištvu in v oblekah, hi morala tudi v pripravljanju jedil vladati enostavnost in namenu ustrezajoč resen slog brez posebno komphclranih dekoracij. Za prihodnje leto ši torej želimo kuharske razstave, ki' bi bila podučna za najvišje, pa tudi in predvsem za srednje in nižje .sloje. Kajti naš narod ima le par sto družin in družb, ki si morejo od časa do časa privoščiti dobrote, kakoršne smo videh na razstavi. Naša demokratična doba pa zahteva, da se oziramo tudi pri takih prireditvah na veliko večino. Pokazati, kako pripraviti s skromnimi sredstvi nekaj tečnega in tudi po zunanjosti ustreznega in prikupnega, to bi bilo hvaležno polje za razstav-Ijalce kulinaričnih umetnosti. Isto velja za razstavo pogrnjenih miz. Končno naj še pripomnim, da je na razstavi kuharskega slovstva manjkalo dvoje pomembnih slovenskih kuharskih knjig.	I. S.
BlEsiek (beefsteak) je angleška beseda in pomen j a rezino govejega mesa. Za bifsteke treba mesa od dobro obležane pljučne pečenke ali ribice. Najprej odstrani ves loj in žilice ter zreži pljučno pečenko na 2—3 cm debele rezine, katere samo nekoliko potolči s kladivom ter jih pusti par ur ležati drugo na drugi. Potem jih peci na surovem maslu ali na masti, in sicer 6 minut na prvi in 4 minute na drugi strani. Sele potem jih potresi z drobno soljo in belim poprom. Na to se treba posebno ozirati, kajti ako nasoliš bifsteke, preden jih pečeš, potegne sol sok iz njih. in so zato pusti in suhi, dočim ostanejo sicer sočni. Ko pečeš bifsteke, včasih malo potresi ponev, da se meso ne prime posode in ga od vseh strani obdaja mast. Vsak pečen bifstek polij že na krožniku z žlico krepke juhe. Ako hočeš, da so bifsteki znotraj še rdeči, jih peci še manje časa. Kadar pa hočeš imeti bifsteke docela prepečene, jih potresi z moko potem, ko so se že nekoliko pekh in si jih nasolila in s poprom potresla. Nato jih peci še nekaj časa. Za popolnoma prepečene bifsteke prideni čebulo pozneje, ko se je meso že nekoliko peklo, ker se sicer čebula prižge.
Bifsteki z iaici. Ubij z zajemalko sirovo jajce ter drži zajemalko deloma v vreli vodi ali juhi tako dolgo, da se beljak strdi, rumenjak pa naj ostane še redek. Derii vrhu vsakega še rdečega ali prepečenega bifsteka
po eno tako jajce. Mesto zakrknjenih jajec deneš lahko na bifsteke tudi ocvrta jajca.
Na laški način. Pokapaj potolčene rezine pljučne pečenke z oljem; tako naj leže druga na drugi par ur. Potem jih posoli in popo-praj, povaljaj v moki ter hitro speci na vroči masti, Zloži bifsteke na gorak krožnik, odlij nekoliko masti, v ponev pa daj malo sirovega masla, par žlic juhe in nekaj kapljic Umonovega soka. Ko zavre, vlij poleg bifstekov na krožnik.
S sardelami in drobniakom peci bifsteke kakih 10 minut na hudem ognju. Potem jih pomaži s sardelnim maslom in deni na vsakega zakrknjeno ali ocvrto jajce, ki ga po-sui z drobno zfezanim drobnjakom.
Bifsteki za bolnike. Za malokrvne in slabotne ljudi nastrgaj meso. Kakor prej, primešaj mu malo soli, olja in limonovega soka, napravi prav majhne kepice, ki jih bolnik lahko použije zavite v oblate, ako jih morda ne morejo jesti.
DINJSTVO
o pomivanju posode. Lepo vas prosmi, ne smešite se s tem, da hočete pisati o nečem, kar ve vsaka služkinja! Da, da, služkinja že zna, če je v službi že več let ter pod vodstvom pridne gospodinje. Pac pa ne zna pomivati posode marsikatera gospodinja, posebno neizkušena in nevajena gospodinjstva in kuhinjskega dela. Pišem iz lastne izkušnje, ker dobro pomnim, kako mi je bilo, nevešči gospodinji, hudo, če sem ostala kdaj dan ali dva brez služkinje. Tako sem bila nesrečna, pa prav za prav za nič drugega nego radi pomivanja posode. Sedaj se mi zdi smešno, ko se spominjam tega, in čudno, ko slišim marsikatero gospodinjo tožiti, da je pomivanje posode najhujše domače delo.
Predno začneš pomivati, poberi iz posode vse ostanke, ki jih lahko uporabiš za žival, ali pa jih vrzi v smeti, če nimaš živali. Isto-tako tudi kosti. Ako imaš perutnino, tedaj pomij ne potrebuješ, ali goste ostanke le lahko uporabiš. Skrbna gospodinja izbriše posodo najprej z otrobi; pri tem vpijejo posevki maščobo, so zato boli izdatna piča, obenem se pa posoda očisti.
Za pomivanje posode vzemi vselej dosti vode, ki naj bo tako vroča, da lahko zdržiš z roko v njej. Ker se voda v kotlu včasih ne segreje dovolj, imej pri kuhi zadaj na štedilniku lonec s čisto vodo, da jo porabiš za pomivanje, če v kotlu ni zadosti vroča.
95
v vodo deni malo peščico sode. Brez sode je voda trda in maščoba se sprijema sklede in rok, V tej raztopini pomij najprej skodelice in krožnike, in sicer tako, da zmočiš cunjo, s katero pomivaš, in ozmeä vodo iz nje na prvi krožnik (če nisi iz posode prej dobro očistila ostankov); iz tega krožnika pomiješ in preliješ vodo na drugega in tako naprej, da odstraniš glavno maščoba. Zdaj so krožniki že skoro čisti in jih lepo drugega za drugim izplahneš in jili povezneš v škaf ali drugo skledo, da se odcedijo.
Pribor: nože, vilice in žlice moraš vsak dan malo odrgniti s peskom, dobro preplak-niti in takoj obrisati. Nato začneš z lonci in kožicami, in sicer najprej z emajliranimi, potem šele s črnimi železnimi. Ako je ta posoda na zunaj sajasta od drv ali premoga, [e ne smeš vtakniti v vodo. da ne bo voda črna. Vzemi časopisnega ali drugega mehkega papirja, pa obriši saje najprej s suhim, potem pa z mokrim papirjem in peskom. Ko ni posoda več sajasta, jo lahko umiješ v vodi, ne da bi vodo umazala. Na ta način ostane voda snažna, da ti posode še splak-niti ni treba. Za kozarce vzemi čiste, ne prevroče vode, izmij jih zunai in znotraj, splakni jih z mrzlo vodo — najboljše pri vodovodu — potem jih povezni na čisto mesto, da se odcede. Potem jih briši in drgni z brisačo tako dolgo, da se bodo svetili in da ne bo na njih nobene nitke od brisače. Ko si s pomivanjem gotova, ožmi cunjo, s katero si pomila, potem vzemi čiste tople vode, izperi cunjo in skledo z milom ter cunjo iztrepaj in obesi, da se posuši. Če pustiš cunjo stisnjeno v kepo, zasmrdi.
Maca.
tüjNjräEVNA

POROČILA
„Vzorna gospodinja". Sestavila G i z e 1 a Majeva. Izdala književna zadruga „Goriška Matica". Potrebna in koristna knjiga posebno za take ženske, ki nimajo prilike, da bi se poučile v gospodinjstvu po gospodinjskih tečajih in iz listov. Knjigi je pridelan toplo napisan predgovor, vsebina jo razdeljena v štiri poglavja: žena v gospodinjstvu, naš dom, obleka, prehrana. Kot zaklju- ■ cek je še dodano poglavlje o štedenju in domačem knjigovodstvu. Sestavljalka se ie ozirala na dejanski položaj kmetske in meščanske gospodinje, splošnim navodilom je vsa-
kokrat dodala še niz kratkih praktičnih nasvetov. Tako dobimo v knjigi pojasnilo na katerokoli vprašanje v domačem delu. Moderna industralizacija gospodinjstva je seveda omenjena s prav skromnimi besedami, saj so naši domovi z malimi izjemami urejeni še priprosto in po starem. Le poglavje o prehrani je zasnovano na modernih smernicah, kar je edino pravilno, saj se da tudi ob najskromnejšem ognjišču higijenično kuhati. Pozna se, da je knjigo sestavila oseba, ki ima sama mnogo gospodinjske izkušnje, ki dobro pozna hišo v mestu in na deželi in je tudi mnogo čitala iz te stroke. Zato knjigo lahko priporočamo ženam iti dekletom, pa tudi podeželskim gospodinjskim tečajem.
Vendar je naslov Vzorna gospodinja malo drzen, do te lastnosti nedostajata knii-gi vsaj še dve poglavji: navodila za splošno duševno izobrazbo gospodinje in poznavanje poglavitnih točk njenega pravnega položaja, kar je dobro razumela prva sestavljalka naše gospodinjske knjige, Minka Qo-vekarjeva.
Kakor moramo knjigo pahvaiiti po vsebini, tako je ne morem po jeziku. V tem pogledu bi bila potrebna temeljitega popravila. Slovenščina je preočitno „primorska". Ne mislim tu toliko na strokovne izraze, nego na govorico samo. Da navedem samo nekatere primere: posodo umiti namesto pomiti; spraviti sobo namesto: pospraviti; oprano cunjo raztegniti na prostem namesto: izfrepai in obesi; pazi, da poležeš preprogo: pogrneš; cunjo na prah otepaj: iztepaj, iztrepaj, otresaj;
cunjo streseš skozi okno; otreseš, iztrep-Iješ;
gumb se zašije; prišije; obleka se v šivih odšiva: para, razdira; ako obleke ne zdereš, odvzemi podlago; ne razparaš, ne razdereš, odparaj podlogo;
hkaj blago na desno in levo: nalice in narobe;
ponev z repom: z ročajem; deska za sekanje mesa; ploh, plohek; Priloži meso k ognju: pristavi; če zliješ črnilo: razliješ, poliješ; jedilno orodje: pribor; _ Izraze za posamezne kose mesa naj si čitateljica popravi po vzorcu, obiavljenem v 1. letošnji štev. našega lista.
Sestavljalka rabi dovršnik in nedovršnik nedosledno in nesmotreno, istotako tudi ni-kalni rodilnik. K pravilu o rodilniku v ni-kainem stavku nikakor ne spadajo primeri, kakor: ne da bi kazala gub, nego gube (to-žilnik!) itd.
Ali: kljub tem in sličnim nedostatkom ima knjiga svojo vrednost, posebno za one, katerim ie v prvi vrsti namenjena... Vida P.
96
VSEBINA 3. ŠTEVILKE:
OBRAZI IN DUŠE: EMA DESTINOVA. — (Dr. V. Burian).........65
PESEM. — (Kristina)................................66
GOSPA MARINA. — Nadalievanie. — (Anka Nikoličeva)........' . .'	6T
V MESTNEM PARKU SNEŽI... — PESEM. — (Tea B. Abb.)........71
SMREKA. — PESEM. — (Tea B. Abb.)................70
STRITARJEVA PISMA LUJIZI PESJAKOVI. — (Obi. Avgust Pirjevec) ....	72
GLEJ, ZDAJ SEM ZE VSE TI BLIŽJI (Radivoj Rehar)..........77
DOMOVINA V TUJINI. — (Pavla Lovšetova)..............77
PRIVATNE NAMEŠCENKE DRUGOD IN PRI NAS. — (Angela Vodetova) ...	81
HIGIJENA STANOVANJA. — (Ivanka Cizelieva).............84
DUNAJ, MESTO OTROKA. — (Konec). — (Mara T. B.)..........87
VSEM ŽENAM V POMISLEK. - (Angela Vodetova)...........90
IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Higijena. — Materinstvo. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — Književna poročila ................91
MODNA PRILOGA.
„ŽENSKI SVET"
Izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina Din 64'—, polletna Din 32—, četrtletna Din 16— Za Italijo Lir 20—, za Ü. S. A. Dol. 2—, za Argentino Pes. 4'50, za Avstrijo Sch. IO—, ostalo inozemstvo Din 85. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici 12/n. Izdajateljica in odgovorna urednica: Darinka Vdovičeva. Tiskali J. Blasnika nasi.. Univerzitetna tiskarna d. d., v Ljubljani. Odgovoren Janez Vehar.
VEZILJE - SmUEl Ako potrebujete novih vzorcev za okras vsakovrstnega perila, naročite si knjižico „Oprema za nevest e", kjer dobite na petih prilogah nebroj novih vzorcev za belo in barvano vezenje ter okrog iO krojev za vsakovrstno moderno iensko perilo.
„Oprema za neveste" stane v razprodaji Din iO.—, za naroč-nice „Ženskega Sveta" pa 35 Din s poštnino vred. Naroča se prt upravi „Ženskega Sveta", Ljubljana, pošt. pred. 119. Denar se pošlje skupno z naročilom.
DARINKII VDOVIC
prej Ivanka Praznik
LJUBLJANA, ERJAVČEVA CESTA ŠTEV. 2
(NASPROTI DRAMSKEGA GLEDALIŠČA)
Novost za gospodinje I
I^la je knjiga ..Vsorna gos»«cllnia'>. Sestavila Gizela Majeva. Obsega navodilo za gospodinjstvo v kmetskem in meščanskem domu, za ureditev stanovanja, o pravilni prehrani in obleki, o Stedenju in kuhinjske recepte. VelU cost knjige 20X11 in ima 181 strani. Cena s poštnino vred Din 18. Zahtevajte položnico ali poSljite ta znesek v znamkah.
postanep lahko t^o lepi, da jih bo vsakdo občudoval. Seveda morajo biti mehki kot svila m se ne sm?jo sprijemati/ imeti morajo fcsk svi e k, ga imajo običajno rdravi lasje. U,^rabl,a,te tudi Vi Elida Shampoo, kakor to delajo druge negovane žene.
elida shampoo