Časopis Literarne sekcije DPD Svoboda za kulturna in družbena vprašanja na Žirovskem Št. 1(1980) Izdaja gas Uredili so ga; Gl. in odg. urednik Tehnična urednica Likovna urednika Literarna sekcija DPD Svoboda Žiri Miha Naglic Tone Eniko Prane Temelj Anuška Kavčič Tomaž Kržišnik Helena Zorjan Naklada Cena Izdajo so finančno in materialno omogočili 300 izvodov 15 dinarjev Alpina Etiketa Slovenijales-trgovina TOZD Stanovanjska oprema - veleprodaja, Ljubljana DPD Svoboda Žiri KK SZDL Žiri Krajevna skupnost Ziri To številko posvečamo; krajevnemu prazniku, 25-letnici DPD Svoboda in ?5-letnici TD Sokol Žiri. Risba na ovitku: Ledinica (Tomaž Kržišnik) Ledinica ne vasica pri Zireh, kjer je bil 23.10.1943 ustanovljen prvi narodnoosvobodilni odbor (1700) na Gorenjskem. Tako so Žirovci prvič v svoji zgodovini postavili svojo lastno, ljudsko oblast; oblast, ki ni "od zgoraj", temveč izhaja od kmetov in delavcev samih. V Žireh, 23.10.1980 :emu občasnik? ■ Mogoče kdo poreče: čemu zdaj še ta Žirovski občasnik, ko pa že imamo več glasil v Žireb (Delo-življenje, Kladivar, Iskrice), izhajajo časopisi odpr' ije za zahtevnejše zap: (Glas) in periodične publi- . razpiledi)? to rje res, a velja 3 za tisto peščico Zirovcev, ki dejansko bčasno kaj napišejo. Koliko pa je v Zlreh ljudi, ko so zmožni pi-ati, vendar dejansko ne pišejo?! Prvim in tem drugim še posebej e namenjen naš časopis; tistim, ki že pišejo, da bi pisali še več n tistim, ki so pisanja zmožni, a imajo tremo pred. že obstoječimi, olj ali manj odprtimi in uglednimi publikacijami. očemo torej vzpodbuditi k pisanju čimveč posameznikov in s tem krati dvigniti splošno kulturo pismenosti. zhaJali bomo občasno - predvidoma, dvakrat letno s najprej ob pri-iki žirovskega krajevnega praznika m potem še ob slovenskem kul-urnem prazniku.. Prva številka, k' ik, kroniko. pomena za Žiri) aktualno v Žireb, sredico, dokumente In drob- uvodnik, kroniko, tribuno bralcev, dogajanja v svetu (ki so posel: Ko vse to preberet Mogoče pa Imate dr vredni objave. Oglasite se nam najkasneje Ijatd drugo Številko; .mive pap ni kaj napisali, . ki bi bili anuarja, ko začnemo priprav Uredništvo n o n Miha Naglic Literarna sekcija DPD Svobo- da Ziri Franc Temelj Pregled spreminjanja števila is m prebivalcev v Zlreh 178C~1980 Franc Jereb KO ZliVS v Žiri ob razvitju svojega prapora LITERARNA SEKCIJA DPD SVOBODA žiri Miha Naglic Časopis, ki ga imate v rokah, tje glasilo n- novo ustanovljene li-terarne sekcije žirovske Svohode. Okrog rjega naj hi se zbirali vsi Žirovci in pri j''.tel j 5. Žirov, ki zmedejo kaj dobrega napis-in so dejavni v kulturnem življenju kraja. Taisti občan-' o" v""-sestavljajo in predstavljajo omenjeno sekcijo, ki mora p ostati literarni interesni medij in s tem središče raziskovanja ter : ranja gradiva o gospodarski, politični in kulturni pretel ost.i ter sedanjosti Žirov, iz katerega bi jeseni 1983-leta, o't '■*~0-Tfi niči osvoboditve Žirov in ustanovitve prve ljudske oblasti na Co-renjskem, izdali Žirovski zbornik. Naše hotenje je, da bi dali literarni produkciji, ki se dogaja razdrobljeno in nepovezano, v omejenih - javnih ali zasebnih -okoljih, bolj načrtno, usklajeno in smotrno obliko. In prepričani smo, da bi literarna sekcija lahko postala takšno vzpodbujajoče težišče individualnih literarnih prizadevanj! 0 dosedanji dejavnosti literarne sekcije: Pripravili in izvedli smo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku 1980 na temo Prešer novih Sonetov nesreče; naš je bil literarni del programa na letos nji prvomajski proslavi, posvečen E. Kardelju; prispevali smo kra tek prikaz dosedanje dejavnosti v DS Partizan ob priliki ponovne otvoritve. 0 prihodnji dejavnosti: Sodelujoč s pravtako nanovo ustanovljenim ženskim pevskim zborom "Svobode" bomo izvedli kulturni del progra ma na letošnji proslavi krajevnega praznika, ki bo tokrat posveče na tudi 25-letnici društva in 75-letnici ustanovitve žirovskega Sokola. Nasploh naj bi bila dejavnost sekcije trojna: izdajanje glasila, občasno sodelovanje na proslavah in literarnih večerih, predvsem pa naj bi se nekateri člani sekcije lotili posameznih raziskovalnih nalog na teme iz žirovske preteklosti in sedanjosti. K sodelovanju Ido treba pritegniti tudi marsikaterega strokovnjaka, katerega od naših rojakov ter študente, ki bi lahko ta1' a raziskave uveljavili kot seminarske ali diplomske naloge. Odlomci iz teh in takih del bi se objavljali v Žirovskem občasniku, integralno pa v Zirovskem zborniku oz. v Loških razgledih. Izdaja samostojnega zbornika bi bila vsekakor krona vseh prizadevan-' sekcije. Možne teme: A. Splošna zgodovina Zirov po 1. 1803 B. GOSPODARSTVO 1. Globalna analiza preteklih ekonomskih tokov in sedanjega gospo-darskega položaja v Zireh. 2. Kmetijstvo v Zireh in okolici (razvoj, stanje, perspektive). 3. Gozdarstvo. 4. Rastlinstvo in živalstvo (lov in ribolov). 5. Obrt. 6. Industrija - prikazi posameznih delovnih organizacij. 7. Prometne povezave Zirov z ostalim svetom. 8. Trgovina, gostinstvo in turizem. 9. Komunalna in urbanistična ureditev Zirov. C. POLITIČNE IN PRAVNE ZADEVE 1. Politični tokovi in sedanja politična podoba Žirov (predstavitev delovanja DPO, delegatskega sistema, krajevne samouprave...). 2. Za kaj vse in kako smo se Žirovci pravdali? (Zanimivosti iz sodnijskih arhivov.) D. KULTURA 1. Naše društveno življenje. (Popis in kratki prikazi delovanja vseh dosedanjih in sedanjih društev v Žireh.) 2. Poskusi arheoloških raziskovanj v žirovski okolici. 3. Arhitekturna podoba Žirov. 4. Nastajanje žirovskih muzejskih zbirk. 5. Cerkve v žirovski župniji. Oris njene zgodovine. v 6. Razvoj šolstva v Zireh. 7. Razvoj telesne kulture. 8. Žirovski amaterski oder. 9. Likovna umetnost na žirovskih tleh. 10. Glasbeno življenje. 11. Znameniti Žirovci. E. RAZNO 1. Jame, brezna in požiralniki okrog Zirov. 2. Geološka sestava žirovskih tal. 3. Vreme v Žireh. Rezultati dolgoletnih meteoroloških opazovanj. 4-. Statistični prikaz naraščanja prebivalstva in migracijskih gibanj. 5. Žirovci po svetu. 6. KRONOLOŠKI PREGLED glavnih dogodkov i', procesov v dosedanji žirovski zgodovini nasploh. ;* 7. ŽIROVSKA BIBLIOGRAFIJA. Seznam knjig, razprav, člankov, pomembnejšega rokopisnega in ciklostiranega gradiva, piso- in leposlovnih prispevkov. P. LEPOSLOVNI DEL. Poezija, kratka proza, eseji, potopisi, s;oct!r G. PONATISI že objavljenih, a starih In težko dostopnih tekstov, dokumentov, pisem... H. FOTOGRAFIJE IN REPRODUKCIJE LIKOVNIH DEL. Kdor želi sodelovati pri izpopolnitvi teh predlogov ali udejanjen ju, naj se ustno ali pismeno oglasi enemu od urednikov! Franc Temelj LETO ŠTETJA PREGLED SPREMINJANJA ŠTEVILA PREBIVALCEV IN HIŠ V ŽIREH (1780-1980) 1780. 1817 Naselje preb«hi§e______-pgeb. Jiige_ preb. M 1957 1979 >reb.hiše preb. M Z Rosp. Gorooeke 53 9 58 10 71 . 40 «3L_ 12 66 14 50 24 26 17 Brekovice 46 11 60 10 72 »32 40_ JJ___ 103 14 . 54 26 _28_ 19 Breznica 66 10 68 11 124 64 60 20 X _ _ 40 24 _ 11 Dobračeva 224 31 251 ._ 35________ 365 177 188 61 538. _J)2__ 7f5 40Q 386 _ 264 -Rakulk. Skale 199 101 98 35 ; -Koče 45 ^2 16 -Rudnik 31 38 10 Govejk,Srn j ak 37 6 67 8 130 68 _JS2_ 2_1__ X _ X_______ _ x_ X X Hlevni vrb X X X X 73 36 Ji X X X X X _X___ Hleviše X X X X 108 55 53. 21 X X X X X X Izeror je X X X X 53 27 26 11 41 14 13 Jaroia dolina 87 12 108 16 115 54 61 21 116 21 82 41 41 __28 Javorjev dol 46 8 49 _______8.____ 68 35 33 11 28 6 X X X X Krnice 29 6 53 8 74 - 39 13 X X X X X X Korita 30 ... 5. 31 5 ..... 39... 21 9 X X X X X X Lavrovec X X X ___X_ 54 50 _20__ X X X X X X Ledine 59 9 7? 10 135 63 72 24 X X X X X - Ledinica 43 6 41 6 67 31 36 9 90 14 86 41 45 29 Nova vas 213 25 201 _J32 _ 266 ih3_ 341 65 . 445 2?3 212 143 Opale X X X 64 .30 _ 34 _ _ 14 70 19 18 11 -Log p -7 Osojnica 25 & 4; ™_21 ___3JL- 20 18 6 _ x_ X '-r7 X ( 18 19 9 Pečnik, Razpotje 55 ___4____ , 59 53 21 32 _ 9k__ X ___JC__ X ~ X X X Podklanec X __X___^ X X 12 6 6 7 8 4 4 4 Račeva 72 —14_ 82 16 128 68 60 25J .161 28 148 72 76 ^6 -Podlesc 18 9 _JL 4 -Račeva__________ 110 59 31 _12~.„ Ravne 54 8 _66_ _____8_ 69 34 35 15 _4§L .- 7 7 14 7 Zaorežnik 22 6 42 C, D <+"> 17 28_ Q 55 _7_ 11 15 p, Žiri______ 271 4o __267_ __44 387 187 200 ___Trt—,___ 58 615 96 : () -Zadnica ___ : : 53 15 18 _ 5 -Žiri__________ :g2g 115 112 -Tabor 54 42 a.i-< -Ugnikonc __________53 25 28 7 Žirovski vrh 292 _5°_ 362 1 59 409 195 214 78 „382, 81 240 118 122 80 Žirovnica 50 6 49. ________6_ __________41_ 25 13,,, __x__ x_ X____ X X ; X Seio 51 8 58 8 122 58 64 21 ,35 202 97 105 67 Sovra 50 4 28 5 42 _ja_~25__ _6_______ 34 5 17 8 9 1 Stara vas 127 19 146 23 182 31 347 66 12J95 629 664 416 Vrb X X X X 88 44 44 X___ X _______x__ X X X Ze.Vrsnik« Drage 96 15 ._ lgl __15_ 102 53 49 21 ____x__ X -v X X X Dol,ini Vrsnik 61 10 52 10 / " 95 50 45 17 X X X X X Konrivnik 184 35 235 38 X X X X ,_x__. X 15 4 11 'J. Mrzli vrb 74 14 79 14 X _ X X *_ X X X ____________37 19 18 15 Ideršek 88 14 67 14 . X X _ x_ X ^X _ X X X X X Žir»vrh Sv.Urbana 166 26 189 28 _ X X X X IT x_^ X X X ZJTRI _(skupaj) 2603 415 2^5J_ 463 _ 3 82r n 5 - 099 2164 1417 x nI pripadalo ŽIrem v tistem času KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN ŽIRI OB RAZVITJU SVOJEGA PRAPORA Franc Jereb Letos, ko praznujemo 35« obletnico zmage r arodno-osvobodilneg;• in socialistične revolucije, za osvobodi ,ev slovenskega lj"'d'": vseh narodov in na:. odnosti Jugoslavije izpod fašistične: praznuje naša organizacija ZEVS osemindvajseto obletnice • • • o obstoja. Na svoji letni konferenci smo sprejeli sklep, da razvij: :" organizacije ob krajevnem prazniku Krajevne skupnosti Zi i. S tem, da razvit:!:) prapora sovpada v čas praznovanja 35. obl.-t" " ■ -že omenjene zmage NOB in 37. obletnice osvoboditve Zirov, is.;'•■•> še posebej vsebinski okvir, še slovesnejši pomen ter pomembnojs družbenopolitično osnovo in trdnejšo smer naše prihodne qv--" ■ - Naša organizacija se je v okviru ZRVS Slovenije s svojim delom programom v omenjenem časovnem obdobju, polnem revolucionarnega hoja delavskega razreda in Zveze komunistov za materialni Ar\ duhovni napredek naše socialistične skupnosti, v boju za mir in neuvrščeno gibanje v svetu, za obrambo pridobitev NOB in socialistične revolucije, vsestransko vključevala s svojim članstvom in se pri tem. oblikovala v pomemben obrambni in družbenopolitični faktor. Tako je tov. Tito v svoji poslanici ob 25. obletnici obstoja Zveze . rezervnih vojaških starešin Jugoslavije med drugim dejal: "V četrt stoletja svojega obstoja je ZRVS dosegla pomembne rezultate. Kot e~ notna organizacija, v kateri se zbirajo rezervni vojaški starešine vseh generacij - tako prekaljeni borci naše narodnoosvobodilne vojne kakor tudi mlade generacije rezervnih vojaških starešin, opravlja vaša zveza eno izmed zelo odgovornih funkcij v naši družbi. Zrasla je v močno oporo splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter. v veliko šolo vodilnih kadrov za naše oborožene sile In druge strukture obrambe". Besede tovariša Tita so nam veliko priznanje in hkrati spodbuda za novo prizadevanje v vseh osnovnih smereh naše aktivnosti. Naša krajevna organizacija Zveza rezervnih oficirjev, ki je takrat predstavljala tudi občinsko organizacijo, je ob svoji \stanovitvi leta 1952. štela 25 članov,, V letu 1959. je prišlo d' oblikovanja Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev. Število članstva se je močno povečalo in sicer kar na 80 članov. Potem p . so iz leta v leto prihajali novi mlajši člani, ki so končali š lo za rezervne starešine. Tako je do danes narasla organizacija na 150 članov, povezanih v 9 aktivib. Podobno kot se je spreminjalo številčno stanje članstva, se postopoma razširjal tudi program njene aktivnosti. Pri tem je -....., da se povdari, da so splošno vojaško in idejnopolitično izobr: "evar-je, izgrajevanje razredno usmerjenih, moralno politično čvrstih *.n Politiki Zveze komunistov predanih rezervnih vojaških stare— , od ustanovitve dalje težiščne naloge vseh članov in organov a-> c ganizacije. 2 oblikovanjem samostojne organizacije Zveze rezervnih vojaških rešin v letu 1969, ko se je s sklepom 5. kongresa ZRVSJ oddvojl Zveze borcev HOV, še posebej pa s sprejemom nove Ustave in dokumentov kongresov Zveze komunistov Jugoslavije, je zrasel tud-' ro™r šega družbenega angažiranja Zveze rezervnih vojaških starešin., J v: sestavnega dela organiziranih socialističnih sil, združenih v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, v boju za uresničevanje ciljev in nalog samoupravnega socialističnega razvoja naše družbe. v tem smislu se je program dela Zveze rezervnih vojaških starešin razširil na poglabljanje procesa podružbljanja ljudske obrambe in iručbe-ne samozaščite, ter krepitev obrambnih priprav v krajevni skupnosti in delovnih organizacijah v kraju. To je postala ena od novih pomembnih težiščnih smeri v aktivnosti naše organizacije. Ko omenjam novo usmeritev, mislim predvsem na to, da je pridobila pomen idejno politična komponenta našega dela, ki ima svoj izvor v našem samoupravnem družbenopolitičnem sistemu. Pri tem se dobro zavedamo, da je naša aktivnost odvisna od dela članstva in aktivov znotraj krajevne skupnosti in delovnih organizacij. Gre za našo navzočnost in vključenost v družbenopolitično in samoupravno življenje kraja, kjer starešine delajo v organizacijah združenega dela in kjer se bije glavna bitka za realizacijo velikih razrednih ciljev - osvoboditev človeka, ki jih prinaša Ustava in konkretizira Zakon o združenem delu. Tovariš Tito ,;je med drugim večkrat povdar jal: "Mnogo mi je do ter a, da rezervne vojaške starešine čimbolj proučujejo marksizem." Pri tem je vedno povdarjal tudi potrebo po čimbolj intenzivni splošno vojaški in vojaško strokovni izgradnji rezervnr vojaškega starešinskega kadra. Gre torej za dvojno obvezo članov Zveze re vrvnih vojaških, sta 'm, Prvo: da se sami idejno politično in vojaško usposabljajo, in da delujejo navzven, dv so aktivni udeleženci v družben-življenju našo samoupravne skupnosti, še posebej na pod: ske obrambe. Dejstvo, da so člani naše organizacije vključeni v drvu" v ol" nem življenju krajevne skupnosti in delovnih organizacij, jo naslednji podatki: V tem času je 41 članov vključeni1 v T'""'r delegacijah - od krajevne skupnosti do republike; 65 članov ;e raznih samoupravnih organih krajevne skupnosti In delovnih o,p zacij, 32 članov je v raznih organih družbenopolitičnih organi' 115 članov dela v raznih društvih, ki so pomembna za IjudsV'- in 77 članov je direktno vezanih na razne obrambne strukl LO, NZ, CZ, TO, v KS in OZD. Med tem še vedno niso prikazani r, vp >.■ redi v JLA in pe, Zato naj bo ta naš praznik - razvitje prapora, pod. katerim, bomo naprej delovali - predvsem delovna obljuba vsem delovnim ljudem Zirov, krajevni skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam kraja, da se bomo še bolj uporno, vztrajno in z več znanja razvijali in utrjevali v praksi koncepcijo splošne ljudske obrambe in družbene samozašči te, kot zagotovilo za neoviran razvoj naše krajevne skupnosti v okviru širše samoupravne socialistične domovine in za mirno ustvarjalno delo vseh delovnih ljudi in krajanov. /Viri za članek P. Temelja: Obširen imenik krajev na Kranjskem, Wien 1884. Leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937« 30 let tovarne obutve Alpina Žiri 1977» Almanah občine Škofja Loka za leto 1979./ a Col J udi V tej rubriki naj bi se objavljala kritična mnenja bralcev o posameznih člankih oz. o našem časopisu nasploh in pa predlogi, kako vse skupaj še izpopolniti. Seveda ho kaj takega mogoče šele v drugi šte- v: .ki Ko oreberete to prvo štev ko, napišite, kaj vam ni bilo všeč, kje smo se zmotili in kaj predlagate za naprej. Mogoče kdo ve, kje bi utegnil biti prvi del pisma pesnika Otona Zupančiča zirovskim kulturni-kom (SKTJD Oton Zupančič), katerega drugi list objavljamo v tej številki. Zanima nas tudi vaše mnenje o likovni podobi časopisa. Kar se tiče tiskovne plati, je treba povedati, da se v njej izražajo pogoji finančne, tehnične in kadrovske stiske, v katerih je bil časopis narejen. Oglasite se torej ustno ali pismeno enemu od tehle naslovnikov: 1. Literarna sekcija DPD Svoboda (za Žirovski občasnik) Osnovna šola "Padlih prvoborcev" 2. ENTKO Tone, Dobračeva 128 ali 3. NAGLIC Miha, Stara vas 110 ali 4. TEMELJ Prane, Dobračeva 138. Vsi v Žireh (64226). Kl s:.: H ct H CD N< H" 4 O 01 te1 (1) t3 H" H" O b o ca ct J—U CD P c_i. ca ct p 4 CJ. ca o B CJ. CD 0 H° p4 p H H' o< 1-3 CD N CD O H p. ti O 4 4 CD t* p TO O oJ o p- CD O CJ. CD W ct p p. 0 CJ, t3 CD p 4 p« 4 CD CJ« p o< H" o< O ca 4 o p 4 CJ. CD P? p Cj. O 4 p H O (K CD -O co p-. o 13 ca IV CD O pL H o H* H* N i-3 O CD o O* H P H 4 P1-. ca N< ct 4 H* CJ. ca p H* INDUSTRIJSKA CONA ZIR] /ODLOMKI IZ DIPLOMSKE NALOGE/" Anton Oblak 3.4. Nekateri -problemi organizacijskega ' istema " Indu s tri j ski'j,. '." on" Z ozirom na način svojega delovanja v nekem prostoru je .": cona" tista oblika izvajanja določenih poslovnih procese , .1 v 1 večji meri prispeva k družbeni produktivnosti in racionalizacij "' osjega in tudi širšega prostora. Zaradi visoke vrednosti i , ki predstavlja industrijsko cono In pa zaradi karakterja .-.ca nosti, imajo "Industrijske cone" velik vpliv na investicijske - -J '..... tiko in to pri vseh udeležencih družbene strukture v nekem pre ru. Praviloma se ob dobri organiziranosti izgradnje in uspešni koordinaciji teh udeležencev med seboj bistveno skrajša čas njene nje oziroma čas investiranja, pred tem vplivom pa so sprerr^.-V di vsi ekonomski kazalci investicije, kajti do izraza pridejo rr ■•■ vsem tehnični in mikr o ekonomski dejavniki, medtem ko je In.C^acl.,'iSki dejavnik investicije povsem odstranjen. S tem se približamo p:o:"s-vodno tehničnim normativom razvitih dežel in možnosti njihove uporabe, oziroma primerjave z njimi, kar nam daje sliko našega mesta v svetovni produktivnosti in opozarja na ustrezne intervencije. Programiranje industrijskih con, pridobitev ustreznega zemljišča in skrb za njegovo infrastrukturo, pridobitev, organiziranje dejavnosti v "Industrijski coni", ipd. so pravzaprav aktivnosti, ki zadevajo poslovne cilje vsakega elementa združenega dela kot tudi širši družbeni interes. Takoj ob ideji so že dana tudi razna vprašanja kot na primer, kdo bo iniciator vsebine dela v "Industrijski coni", kakšna je najprimernejša organizacijska oblika ustanovitelja in kakšne so njegove pravice in dolžnosti, kako najracionalneje spravljati vse potrebne mikrolokacijske raziskave in še posebno, kako ob kriteriju optimalnega upravljanja določenega družbenega prostora zagotoviti razvojne možnosti ter dejavnosti in njihovih nosilcev, kar predstavlja celoten splet makroekonomskih dejavnikov. Vse to so po svojem bistvu strateška vprašanja, zato je nujno, da so v njihovo reševanje že na samem začetku vključeni vsi. aktivni elementi določenega procesa. 4. Industrijska cona ZjLri 4.1. Splošna opredelitev Na prostoru, ki ga obravnava industrijska cona Iv .jo gospodarske organizacije ALPINA, KLADIVAR, ETIKETA in KGZ S'RA že nekatere obstoječe proizvodne obrate, pripadajoča skladišča in pomožne prostore. Ti obstoječi objekti pa so prostorsko neurejeni, ker so večinoma bili grajeni za povsem druge namene in so se adaptiral", oziroma prilagajali k tekočim potrebam. Tudi lokacija posamesrd.h objektov je neprimerna za ustrezno tebnologijo in je vpeljav te v sedanjib razmerah nemogoča. Ker so tudi komunikacije neprimerne - saj jih nekje praktično ni - je normalen transport otežkočen. Prav tako ostala komunikalna ureditev obravnavanega prostora :::: ustrezna in je potrebno pristopiti h kompleksnem reševanju tegp problema v celotni Industrijski coni. Rezervat industrijske cone se nahaja na zahodnem delu naselja žiri in ga omejujejo potoka Rakulk in Račeva na zahodu pa reka Sors ter ima še dovolj prostih površin za nadaljnje potrebe razvoja industrije na tem področju. V primeru, da bi industrija v bodočnosti potrebovala še več prostih površin, bi bilo potrebno pristopiti k regulaciji Sore, kajti to v času izredno visokih voda poplavlja zahodni del rezervata. Slaba stran obravnavanega območja je tudi izredno nizka nosilnost tal, povprečno 0,4 kg/cm", vendar to ne more biti prepreka za razvoj in gradnjo objektov pri današnji stopnji tehnologije v gradbeništvu. Program industrijske cone prikazuje smernice širitve in postavitve novih objektov, rešitve transporta, podaja idejne rešitve komunalnih objektov (elektrike, vodovodne kanalizacije, PTT) ter definira velikost zemljišč, ki naj služijo posameznim gospodarskim organizacijam. Predlaga in locira prostor in objekte skupnega, sanitarnega in ekološkega pomena (toplarna, obrat družbene prehrane, čistilne naprave) ter nakazuje možnost eventuelnega večanja predvidenih prostorskih kapacitet za posamezne gospodarske organizacije. Predlaga tudi lociranje lesne industrije v Žireh v enotnem kompleksu. Predvidene zemljišče površine in površine novih obj kcov so določene na podlagi razpoložljivih podatkov, ki jih ivajo posamezne gospodarske organizacije, točno pa se precizira-'j z lokacijskimi dokumentacijami, ki so izdelane na podlagi zaz .dalnih načrtov za posamezne organizacije. Argumentirana odstopanja so možna v posameznih detajlih zazidave in morajo hiti rrikazane v lokacijskih dokumentacijah, vendar ne smejo rušit., osnovnega koncepta zazidave obravnavanega kompleksa. 5.2. Programske osnove industrijske cone Program bodoče zazidave izhaja iz ciljev, ki so določeni r srednjeročnim programom razvoja organizacij in bosegajo proste— zahteve kot potrebe proizvodnje po zazidanih površinah in komunalnih objektih. a/ Potrebe po funkcionalnem zemljišču za potrebe proizvodnje, skupno s predvideno rezervo ALPINA 5,37 ha ETIKETA 1,97 ha KLADIVAR 1,69 ha LESNA INDUSTRIJA 4,80 ha REMONT - P0LIK.S 2,04 ha CENTRALNE PUNKCIJE 0,68 ha Skupaj 16,55 ha V celotni kompleks industrijske cone so vključeni tudi rezervat industrijske cone, komunikacije in parkirišča, tako da znaša površina celotnega kompleksa industrijske cone 16,55 ha. b/ Potrebe po zazidalnih površinah p p površine obstoječe (m ) predvidene (m ) ALPINA 9.350 29.000 ETIKETA 2.000 8.600 KLADIVAR 2.900 7.800 LESNA INDUSTRIJA 800 9.600 CENTRALNE PUNKCIJE_______800 Skupaj 16.250 m 55.800 m2 o Po planiranem razvoju bo v industrijski coni zazidano 55,800 m' oo- p vršine. K temu lahko prištejemo še cca 3.000 m" površine za potrebe "Remonta" in "Poliksa". NEKAJ UTRINKOV OB SNOVANJU IDEJNEGA PROJEKTA DOMA "SVOBODE" V ŽIREH Andrej Kavčič Z razvijanjem vloge krajevne skupnosti na?,ane nuja po centru krajanovih družbenih aktivnosti. Širok spekter teh aktivnosti od rekreacijskih, kulturniških, pa do političnih seveda zahteva prostore. Ti prostori morajo ustvarjati atmosfero komunikativnosti med krajani, učinkovati morajo preprosto, domače, merilo človeka naj ne bo zanemarjeno. Center krajanovih aktivnost" mora biti stičišče dogajanj nekega kraja. Nordijske dežele dajejo izreden poudarek razvoju kulturnih centrov komun (občin), imenovanih "activitv huset". Tamkaj §n jim planerje.:!, urbanistom, se zdi kulturni center komune enako pomemben kakor 5 izgradnja osnovne preskrbovalne mreže. Gradnja kulturnih centrov poteka načrtno, skupaj z gradnjo nove soseske, Kulturni centri so tam večinoma povezani z upravnim centrom komune, kar je iz ekonomskega stališča zelo upravičeno - skupno dvorane, sanitarije za javnost, buffet... Aktivnosti v teh centrih potekajo skoraj nepretrgoma. Vrstijo se aktualna predavanja, razstave krajevnih likovnikov, gledališke predstave, kino projekcije... Centri obsegajo skoraj obvezno knjižnico z diskoteko. Specifična lega Zirov, slaba povezava, posebno v zimskem času, z najbližjim večjim centrom Škofjo Loko, naravnost vpije po sodobnem centru družbenih aktivnosti. Sedanji dom "Svobode" grajen v petdesetih letih ne ustreza svojemu namenu. Stavba je nefunkcionalna. Prostori so skoraj brez opreme. Stavba, razen kino projekcije, skoraj ne zmore služiti drugemu namenu. Že sam pristop doma "Svobode" kaže odbijajočo podobo. Smetnjaki, improvizirane garaže, odpadajoči omet skupaj z odpadajočimi deli konstrukcij, neestetsko in nesmotrno locirane sanitarije podobo samo še dopolnjujejo. Projekt adaptacije obstoječega doma posega v dveh smereh, v spremembi funkcionalne zasnove, razširitvi programa aktivnosti, kakor tuli konstruktivno. Objekt po konstruktivni zasnovi, uporabi, materialov in izvedbi del ne ustreza danes veljavnim predpisom. S tem se je pokazala ,otreba po ri-goroznem posegu v stavbo. Kompleks celotnega zadružneg . doma, zdravstvenega doma, trgovin in doma Svobode, predstavlja -rbitekturni tujek v jedru Žirov. Tloris in višinski gabarit krepVj presegata okoliške hiše. Fasadno je stavba oblikovana z elementi ,ujimi krajevni avtentični arhitekturi. Neustrezne okenske odprtine, vrata, omet, kritina..«, Glede na vse te negativne predznake sedanjega doma se pri adaptacija, stremi, da se poveča notranja struktura, več prostorov, s tem veo aktivnosti, istočasno pa se zunanji izgled korigira, tako da se diskret-nejše vključuje v okolje. Slednje sem skušal doseči z menjavo kritino, Namesto zareznikov uporabimo temni eterint, ki se preko poudarjenega strešnega venca delno prelije po fasadi. Vhodni del se v celoti spremeni, oblikovno in funkcionalno, na mestu terase je prizidan del prostorov namenjen družbenim aktivnostim. Dvorana se korenito preoblikuje, za dolžino balkona se skrajša, amfiteatralno dvigne. Spremen* se izgled tehničnega stropa, dodatno se izolira. Oprema, ki je že veo kakor dotrajana se zamenja. Glede okolice doma, upam, da bo možno, s tem mislim na finančna sredstva, urediti primerno vhodno ploščad, s sedežnimi priložnostmi, razsvetljavo, zelenjem... /Pripis uredništva: Andrej Kavčič, dipl.ing.arb., je avtor idejnega načrta prenove kulturnega doma v Žireh. Priložena reprodukcija kaže, kako naj bi izgledalo ospredje doma po prenovi. Primerjajte jo s sedanjo podobo!/ TEZE O SEDANJEM STANJU IN VIDENJU PRIHODNOSTI ŽIROVSKE SLUTURE /OB VPRAŠANJU PRENOVE KULTURNEGA DOMA/ Miha Naglic Kultura, lat., noga, reja, vzgoja, obdelovanje, gojitev; enakomerni, plemeniti razvoj vseh človeških sposobnosti, kakor tudi vse, kar iz tega zraste. /Joža Golnar: Poučni slovar, Ljubljana 1931./ Kulturna dejavnost se Lahko dogaja le v kulturno urejenih zr • or4 ^ " z k,- - Imeli smo kulturne domove. Tega, ki ga še imamo smo odprli leta. Za tisti čas je bil dober, zdaj ni več. Potreben je preno , kajti novega (še) nismo zmožni graditi. II. Idejni projekt adaptacije je izdelan. Predvideni stroški znašajo nekaj več kot 10 milijonov dinarjev. V sedanjih, kriznih časih, je težko zbrati toliko denarja, a nemogoče menda vendarle ni. - Gre bolj za vprašanje našega odnosa do kulture, kakor za odrekanje v duhu stabilizacijskih prizadevanj. III. Neglede na sedanje finančne težave se ta projekt mora uvrstiti v srednjeročni načrt krajevne skupnosti Žiri in kulturne skupnosti občine Škofja Loka; ali bo udejanjen ali ne, je vprašanje pogojev, ki nastanejo čez dve ali tri leta in ti prav gotovo ne bodo enaki sedanjim. Bodo pač boljši ali slabši. IV. Zahtevati moramo od kulturne skupnosti SR Slovenije, naj sofinancira realizacijo tega projekta (po ključu: 60 % krajevna skupnost, 7 ! občina, 33 % republika), da se nam tako povrne vsaj del tistega denarja, ki ga prispeva žirovsko združeno delo že dolga leta za zadovoljevanje skupnih potreb v kulturi (Dom Ivana Cankarja, Dražgoška bitka...). financiranje kulturne dejavnosti v Žireh temelji na ber .škem princi-PJii, - kar pomeni, da se ne združuje sredstev za kultu- o po načrtih in zmožnostih, temveč je treba moledovati pri že tak j preobremenjenem združenem delu za denarno podporo pri vsaki pr .reditve posebej. To utruja. VI. Rešitev iz takega stanja vidimo v dvojem: ■j-. v vračanju večjega dela samoupravno združenih sredstev v Ziri. 2. v ustanovitvi Kulturnega centra Žiri. To bi bila ustanova z enim samim zaposlenim, ki bi bil organizator kulturnih dejavnosti n- območju Krajevne skupnosti Žiri. Vsi drugi bi bili zaposleni honorarno kot doslej (knjižničarka, blagajnik, hišnik, snažilka, kinooperator "' Poklicni organizator bi obujal, pospeševal in povezoval dejavnos'; šk obstoječih amaterskih kulturnih društev ter posameznikov in vpeljeval še kakšno novo: - DPD Svoboda (sekcije: ŽPZ Svobode, literarna, likovna, kino, dramr"' - Muzejsko društvo, ~ Godbeno-pevsko društvo (pihalna godba Alpine, MPZ Alpine, Zbor zdru ženih podjetij), ~ kotosekcija PD Žiri, ~ Žirovski slikarji. znotraj centra bi se združevale naslednje kulturne dejavnosti: Pevska, godbena, muzejska, filmska, literarna, likovne razstave, amaterski oder, proslave, koncerti, gostovanja... Kulturni center bi moral biti tudi pravni lastnik naslednjih prostore Kulturni dom Žiri (in ne le "tavel'ka" dvorana): ""■ velika dvorana z odrom in zakulisjem ~ galerija ~ knjižnica s čitalnico - garderobe in sanitarije ~ bife - pisarna 2. Muzej Ziri - zbirka čevljarstva in čipkarstva - zbirka 1T0B ~ stalna zbirka žirovskih slikarjev. 3. Kasneje bi morali dokupiti S t al ar j evo hišo in mo p':e tudi še preostale zidove stare žirovske cerkve. VII. Pogled v prihodnost žirovske kulture torej r .zkriva rrenletanje dveh dejavnikov, ki le v svoji neločljivi - ovezanosti zagotavl j ta renesanso in nov polet naše kulturne rstvarjalnosti: prenovljeni kulturni dom, ki šele prav zagota/1 ja objektivne pogoje delo in na drugi ustanovitev kulturnega centra, ki zagotavl '■ , se ho v prenovljenih prostorih tudi zares dogajala kult in bodo samevali prazni. /Večina teh tez je napisanih v duhu, ki je prevladoval n vaz-širjenem sestanku 10 DPD Svoboda in predstavnikov širše druHb'^ skupnosti ter žirovskega združenega dela, 14.10.1980/. &) o®© n Andrej Pagon -Ogarev Peter Naglic Prane Kopač Matevž Pečelin ^ -januar W v Zireh Izhrane pesmi Izhrane pesmi Sareško jezero z okolico Kajetan Stranetzkv Jame in požiralniki okrog Zirov T van Regent Govor na ustanovnem občnem zboru "Svobode" v Zireh 1 Q^ 4. JANUAR 19 44 V ŽIREH Andrej Vagon - Ogarev Utihnilo strojnic srdito regljanje, švah željen krvi je pokazal pete', v žirovski cerkvi zvonilo poldan je, mir padlim, ki so dali življenje za te* Na bukovem štoru ves izmučen sedim, živi jen j e premišljam, ki zdaj ga živim, zdaj borba, zdaj pesem, zdaj članek za list, program naše borbe kristalno je 5ist. "Glej", v dusi mi kljuje, "se tukaj sediš, si ranjen in iz rane modno krvaviš, a kaj, če bi krogla v srce te zadela in pesem zvonov v slovo bi ti pela?!" Ne strašim se smrti, ne krogel vihar, saj bijem za sveto se naroda stvar. Moja pot na tem svetu končana še ni, naprej, naprej v borbo za lepše nam dni ! Kri naša žirovsko zemljo je pojila in novih junakov ta dan nam rodila. Gorje ti bo švab, ko brigad naših moč kot plaz iz gore te stisne v obroč. Tedaj ne bo časa, da utečeš od tod; naših strojnic bo pesem na zadnjo ti pot donela iz grmov, bregov in gozdov; iDomovina, svoboden tedaj bo tvoj krov. /Pripis uredništva: I o Zgodovinsko ozadje nastanka pesmi s Dne 3. januarja okrog 9« ure zjutraj je v Zireh strahovito zaropotalo. Strojnice in puške so regljale. Domačini, ne da bi vedeli, kaj se godi, so se prestrašeni poskrili« Opaziti je bilo le nekaj partizanov, ki so se hitro umikali in iskali kritje za hišami skozi Staro vas proti Dobračevi«, Pokalo je tako strahovito, da je zvenelo vse ozračje. Iz Idrije so prišli Nemci z domačimi izdajalci skozi Osojnico. Pri Rupčarjevi klonici so krenili skozi Tabor in naravnost do kamnolo-ma v Zirku. Udarili so z vso silo na župnišče, kjer je bil nastanjen štab brigade. Ta napad je bil tako nenaden in silovit, da ni bilo mogoče misliti na obrambo« Več kot eno uro je trajalo to smrtonosno regljanje, nato pa so se Nemci usuli po cesti in čez travnike proti župnišču. V župnišču so bili ob napadu samo dežurni oficir, dva obveščevalca in kuhar, ki je pripravljal kosilo. Spoznali so, da ni druge rešitve kot umik,, Nemci so s streli, podrli vsakega, ki se je prikazal. Pri žirovskem mostu sta obležala dva fanta, ki sta se hotela umakniti proti Stari vasi. Iz župnišča so se vsi srečno rešili, žrtve pa so "bili vsi, ki jih je nenadni napad zajel na cesti,. Mrtvi in ranjeni so ležali za Katrnikom, za Isteničevo in Jurčni-kovo hišo, ker so se tu hoteli umakniti -proti Fricovemu brdu. Nemci so se pripodili do Stare vasi, nato pa so se urno umaknili nazaj proti Idriji, Domačini so pobrali mrtve, žene in dekleta so jih umile in očistile, nato pa so jih položili na mrtvaški oder v Poljanškovi garaži. Osem mladih fantov in mož partizanske vojske so bili žrtve izdajstva in okupatorskega divjanja, med njimi tudi domačin Vinko Uše-ničnik, delavec s Sela. Padel, je na stezi med strojarno in novim žup-niščem, ko je nosil kot obveščevalec poročilo v štab. Ostali pa so bili iz Logatca, Ljubljane in Primorske. Nehote se nam je vsilila misel, da je izdajalec tudi med partizani, Pri Katrniku je bil ob napadu Blaž Ostrovrhar, komandant Vojkove brigade, ki je bolan ležal v poS* tel ji, spodaj v gostilni, -pa je bil operativni oficir Hojan. Oba sta se srečno umaknila. Domačini so se poslavljali od mrtvih tovarišev in prinašali cvetje ter zelenje. Iz oblakov so padale redke snežinke In oster mraz je rezal do kosti. Turobno razpoloženje je leglo nad dolino. Partizani, ki so bili v okolici, so se omejili na manjše akcije. V manjših skupinah so demonstrativno napadali belogardistične in nemške postojanke ter sovražne patrulje. Mnogi pa so na tihem premišljevali o napadu Nemcev in štab Vojkove brigade v Žireh. Sumljivo je bilo zlasti to, da ob napadu ni bilo v bližini štaba nobene oborožene enote in je tako sovražnik neopaženo prišel v neposredno bližino štaba. Vseh teh misli pa se nihče ni upal na glas Izraziti." ...Domačini so za mrtve tovariše, ki so počivali v Poljanškovi garaži, pripravljali slovesen pogreb. Vodstvo I. bataljona Vojkove brigade pa se je odločilo, da jih pokoplje ponoči, da bi belogardisti ne skrunili in motili pogreba, kar so, kot je kazalo, hoteli, saj so bili na dan predvidenega pogreba že zjutraj v Goropekah. Tam so se spopadli z našimi borci. Četa partizanov je pripravila na pokopališču poslednji dom za svoje bojne tovariše, ostali pa so naložili krste s trupli enajstih tovarišev, ki so bili žrtve Nemcev in njih pomagačev. V noči med 5« in 6. januarjem se je v hudem mrazu pomikal žalni si^revod proti Dobračevi. Ob turobnem ropotanju voz po zmrzli cesti je spremljal ves bataljon mrtve tovariše k zadnjemu počitku." Citirano besedilo je Iz "Kronističnega zapisa o Žireh in Žirovcih med osvobodilnim bojem, in ljudsko revolucijo III", ki ga je avtor Vinko Govekar objavil v Loških razgledih XV (1968), str. 11-12, 13. Beseda o avtorju: Andrej Pagon - Ogarev je bil v času nastanka te pesmi vojni dopisnik XXXI. divizije. Zdaj živi v Tolminu (Grajska 12). Pesem je napisal doma na peči po zdravljenju v bolnici Franji; ...osnutek te pesmi pa je nastal v gozdu na vzhodni strani Žirov, ko so v žirovski. cerkvi zvonili zvonovi poldan. Sedel sem na bukovem parobku in premišljeval, kako sem se rešil, čeprav ranjen v levo koleno." Izvirnik pesmi je v Arhivu slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva na Katedri za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Posredovala nam ga je Marija Stanonik. Za Žirovski zbornik °o pripravila širši izbor pesmi, ki so jih napisali Žirovci ali pa so nastale na žirovskem terenu med. NOB./ IZBRANE PESMI Peter Naglic V SPOMIN ŽRTVAM NACIZMA, USTRELJENIM V DRAGI NA GORENJSKEM Oj Draga ti, oj Draga ti, pomnik Slovencem si. Tukaj Nemci so streljali nase brate in sestre, tu smo mi izgubili cvet gorenjske zemlje.. Oj Draga ti, dom tihi padlim si. O j Draga ti, o j Draga ti, kri slovenska te poji. Tu so umirali junaki naroda slovenskega, z njih krvi vzkalilo seme, svobode zarja vstajala. O j Draga ti, simbol svobode si. Spisana v l. 1043 na poljanskem terenu. Pero. HITLERJU Ošabno držiš se, obraz ti je jezen, ko slabo ti vojska v Rusiji gre, Heil Hitler, ponosni, tvoj tron se že maje, kraljestvo uhaja iz rok i,ebi že. Le drži s pestmi ga, da ne bode ušlo ti, ker ga že malo v rokah imaš, že tudi Moskito te bo bombardiral, ne pozabi, da kraljestvo v rokah imaš., Tebi poteka, ura že zadnja, vojska tvoja pa hitro proti domu hiti, v tvojem kraljestvu, največje se mesto, podira se ti in vedno gori., V valovih je dima, v groznih plamenih, eksplo z i je vedno i z njega d one, a Hitler ti v glavnem stanu poslušaš, kako tebe časti j o, že drugi ljudje. Z bombami slave izkazuj ej o tebi, ker tvoja vojska je dobra, za hitri umik, ogenj z Berlina pa zmeraj ti sveti, da z Raj ha naredil boš lahko urnik. Se ne boš se umaknil, boš kmalu obkoljen, kaj bo, če te Rusi dobijo v pesti, ne bode človeka, ki bi Heil še klical, vpili bodo "živio Rusi", ki ste dobili ga Zmešali o j Hitler, ti bodo frizuro, orel ti padel ho iz rokava, ponos tvoj zabili ti bodo v pete, Lieg Heil boš takrat tudi spoznal. Tvojo zmago je zima, v Rusiji vzela, pri Stalingradu kraljestvo iz rok ti je u zdaj Hitler postale zate skrbi so, kam ob koncu te vojne, ušel boš, kaj bo. Najbolje, da sodbo najprej si pripraviš, da ne bodeš premilostno zbral, v glavnem stanu pripravi zabavo, in sluge pokorne, ko boš sodbo prebral. Izvrši si sam jo, zapomni si Hitler, zapomnite Nemci, da raj h strt bo v nič, bo konec predstave in Gobbelsa hvale, na zemlji vas nemški, vzel bo hudič. Napisana na "Poljanskem terenu v letu 1944 Recitirana na mitingu Gorenjskega vojnega področja za Novo leto 1044-45 v Zalem logu, V Selški dolini. Recitiral jo je Habjan Tone - Pikcov Tone, ki je bil tudi takrat v čevljarski delavnici G.V.P. Sedaj živi v Selcih. Peter KAM? Tiha resnica obrača življenju tek. V pusto samoto se zavija dolina. Časa vihar tuli v praznino, da razžene morečo tišino. Ko lo časa spreminj a svoj tek iz veka v vek. Kazalec časa v prostoru se je že dvignil visoko, spet padel globoko - zakaj? Trepetajoč je njegov nihaj nazaj, v preteklo strmino, živi j en j a praznino j se Vrinja preteklosti tek i n p o l n i rano bolečo, ki se spreminja v grozečo razvalino. V oktobru 197 5. Peter. DELAVČEVA ŽELJA Je ob izviru misel cista proletarcev kot kristal za srečo vseh privrela iz srca, življenja tek jo je skalil, preizkušal vrednost in drobil, uničil njene ni moči ter želje. Na pustih tleh rojeni siromaki, V znoju zrasli mehkih src, znanja lačni, zapuščeni. Navzgor se vzpenjamo z močjo dlani, ki je naš dar narave; iz klešč se trgamo težko navad, tradicij starih, v objemu njih živeli tisočletja - čas drveči, komu ti plodiš? Preorali mi to 3taro smo ledino, v spočitih tleh neiztrošenih kali, vseh vrst bogastva, brstje mlado gre počasi v rast. Kdaj zrasli bomo mi, da tek teh dni našega duha spo znanj ne bo ve a prehiteval i r i b o b o g as t v o znan j a. I a 8 tni temelj naš. šele tedaj očetov dom bo naša rojstna hiša, i z sra a j o varuj m o vsi, k i smo v s tali iz krvi, trpi j en j a ne pozabimo, mi smo njegov - nov čas. Iz te prvine, korenine, oboga tirno svojega, duha, srca prekalimo, sebe; raste naj nov rod iz teh kali, 8 l o vens ke m i sli in krvi, s ino v i tvoj i, vedno vsi, x s t h r a ni l i tvo j o - domovina. V žireh, septembra 1979. Peter. KAJ NAM TARE MOČI Kam bratje, sestre vsi drvimo in na § a strma vodi pot, le za bogastvom hrepenimo, prinaša mnogo zlobnih zmot. Si 8 reč o iščemo v denarju, strast njega marsikje vodnik, človečnost puščamo iskanju, njegova vrednost naš svetnik. Ni mar nam znanja moč in a ena, ne mot i ve S 8 o sedo v klic, njegova s lava, čast imena, z boga a i v O m s v o j i m bo dem s tri o Družabnosti ugaža nam veselje, v imetje vlagamo moči, hla dimo z nj in s i s kri te želje največja vrednost naših dni. Stroj, zid ostala zapuščina, podob o k a že ml a d i rod, je vredno našega spomina, ob spoznanju ognimo se zmot. Za zadnji dom. zagotovili na jlepši sebi s pomeni k, ko v s i že bodo pozabili, vsaj kamen bodi naš pomnik. V januarj u 19 30. Peter. IZBRANE PESMI 17 NASTAJAJOČE ZBIRKE VENEC MLADEGA SRCA Vrano Kovač ml. 1. Vrideš na proslavo nekega srca? Vri demj pridem! Vridi, pridi, se odpeljeva v središče človeških želja, človeškega zlata. Veš, tam trkati treba ni, lahko kar vstopiš in zavpiješ: Pozdravi j en, pozdravljen, ti, ki plešeš sredi polja, sredi te dežele prekrasne, sredi delavskega sveta, ki pije mnogo krvi, zlata. S. Dobro jutro dežela v srcu. Dobro jutro ptica na nebu. Za steklenimi vrati so sedeli možje ki so cel svet vodili. Dobil sem steklino ob pogledu na te ljudi. Dobro jutro mama, ata, brat, sestra Dobro jutro ob počivanju v miru. Dobro jutro navdih svobode. Dobro jutro kri, ki si tekla, da jaz lahko ljubim. Plaval sem po srcu svojega srca, Velik in neizčrpen je bil ta bazen življenja. Dobro jutro ura molitve v srcu. Dobro jutro dekle, ki si prvič ljubilo in bilo ljubljeno. Dobro jutro iskreni politik, moj glas je za tvoj glas. Dobro jutro delavec, vselej sem stružil elemente življenja. Dobro jutro sonce, ki si vstalo da je s teboj vstal človek, narava, živali... Dobro jutro, z mojim spoštovan jem. Nedeljsko jutro leta 1980. 7 9 Nekega dne sel sem mimo svojega očesa, ko sem recitiral pesem o fantu in dekletu, ko so tolmunske ode skicirale svoj žamet, ko je dan dozorel v blestečem klasju, ko darovanje Najvišjemu je bila daritev; V bistvu sem ljubil življenje, v življenju sem ljubil srce, s srcem ljubil sem tebe; kaj pa se hočeš dekle? ko poljub Najnižjemu pripadal je v celoti, ko delo je iskalo moj obraz in moje roke, ko nisem mogel vež ostati v zaprti sobi, ko iskrenost zmagala je v prihodnjem stanju; V tej bitki vojaki so izgubili hrano, hrano, ki se je imenovala kri. Kri, prepojena z ubijalskimi nagoni, je obtičala v breznu moreSih dni. ko nevestin poljub popeljal ženina je na odprto morje; Da še nekam zavijem, da ji zaželim še mnogo let moji mami, kajti danes praznuj e svoj god, moj ata; vse najboljše, vse najboljše... ko voščil srečno novo leto sem življenju. Poljubljal sem "esem srca. Smeh nekega otroka. Božajoče spomine na tvoj obraz. Strašen je bil klic po življenju. Mladeniča. Nisem vež spal ne sanjal. Poljubljal sem polja, travnike, gozdove. Poznal nisem go •■orečnežev. Obuti v visoke škornje tlačili so življenja. Avtomobil je treščil 'irektno v ograjo. Krvoločni nasmeh., sla po ubijanju. Lahkotno vetje na svobodi, o svobodi, sreča. Grozde moderne 'obe. Virtuoznost norega ubijanja. Poljubljal sem tvo:' obraz, v tihoti. Mladi vojaki so ob ležali na bojišču. Ki obležal. Je umrl, ubit je bil. Pripel j ali so ga v bolnišnico. Mladenič a. Srce še živi, šivi, živi, mora živeti. Kelih resnične ljubezni. 'Razuzdanost v hiši j avnosti. Srečnež pod mizo v gostilni. Gledam te in ti gledaš mene, prijatelj. Jok matere, neutolažljiv klic do mrtvega. Kapi de dežja na licu pokošene smrti. Bog je bil priča pokolu pri odprtih vratih. Ideal mnogih je opustošeno zrl skozi mrtve oči. Poljubljal sem delo mnogokaterih rok. . tražen krik mojega srca ob pogledu na mrtvega prijatelja Mladeniča. Poljubljal sem zadnje vprašanje tvojega sroa. 23. Stal sem na podeželju nekega sroa, pripravljen, da iskreno ljubim ga. Ko mi Je sijal obraz v tem, da 1 i bolj l j ubil k o t sem l j ubil, je bila pravilna zapoved, zapoved mojega srna. Ji}, zik b ru ta '-ni vse pomori, l o v ežka ni t vež ne zdrži. Napredka veo ni. Kakor betonski zid, se vam ne zdi, d a kri se na pila .7 e druge k. rvi . °re je to p i srn': . vi jate Ija i z i a l j n e d ežele■ V njem piše : Velikanski most ljubezni je porušen! Po z rt je 8 kostmi vred. Pok p ani s o m nogi ob razi, neverjetne pesmi,, športni dosežki , poki 1 ii M Marijan Dolenc Utrinki OD 10. oblet- nica "žirovske •epublike" UTRINKI OB 10. OBLETNICI wŽIROVSKE REPUBLIKE" Marijan Dolenc 23» oktober 1943- - Pozno jesenski dan z medlim, vendar prijaznim soncem ter porumenelimi gmajnami. Narava je v svojem neprenebnem spreminjanju v procesu odmiranja. Toda ne tako partizanske Ziri. v Ziri se drami,jo ta dan. k novemu življenju, svoboda udarja vanje od vsepovsod: iz temačnih grap Zirovskega vrha, z Blegaša in sončne Primorske. V predhodnici enot NOV, ki so pregnale Nemce, so kurirji o Negotovih korakov in srečnih obrazov gredo kot prvi partizani mimo utrjenega župnišča čez most. Pozdravljajo jih solze sreče in smeh,, Cesta polagoma oživi, vendar se zdi. še vse kot utvara• Pred "občino" prvo zborovanje: Rajkovi.6 govori, o očuvanju reda in zakonitosti, 'vm.es trušč in ropot - mlad partizan zruši med vzklikanjem prisotnih desko z nemškim, orlom in napisom: 111 GEME1NDEA.MT SAIRACH" - prvi. trg na Gorenjskem in v "velikem" nemškem Reie.hu je osvobojeno Slede dnevi "žirovske republike". Razglašena je splošna mobilizacija. Partizani že napadajo Gorenjo vas in njim so posvečene vse misli in napori ljudi. Temni naklepi, poznejše Izdaje nekaterih se še skrivajo v potuhnjenih pogledih in vsi smo enotni pod geslom: Vsi -- vse za svobodo! Mitingi so eno samo veliko navdušenje. Z odra se, kot izraz nove kulture, zopet čuje slovenska beseda, neopiljena In borbena, toda vedno draga kot ljudje, ki jo posredujejo. Tu so: Matjažek iz Bele Krajine, ki. poziva fante v borbo "kajti ko bomo zasedli Dunaj, bi šla tudi moja stara mati v partizane", potem Džoli. - "Mi vstajamo" in nepozabni Blaž - epska pojava velikana-junaka, ki z brzostrelko v roki citira svoje pesmi in slika vizijo skorajšnjega propada Hitlerjeve Nemčije: "Takrat se tresel boš, Berlin.!"... "Palače lizal bo požar!" Vsem se zdi, da bo ta dan maščevalnega zmagoslavja nastopil prav kmalu, morda Čez kak teden dni in Blaž bo zakoračil s četo partizanov po "Unter den Linden." Toda sovražnik je bil takrat še močan. Partizani niso trepetali pred bližajočo se burjo, vendar so se zgrinjali nad "žirovsko republiko" temni oblaki. Zadnji miting v "prvi svobodi" preveva posebno vzdušje. Ob zaključku govori čokat komisar, ki opozarja; "Naj ne bo med vami izdajalcev!" Čudno in zagrizeno zvene njegove besede: Zirov nočemo in ne moremo braniti, toda. vrnili se bomo vanje vedno, in če nas premoč vrže ven desetkrat, se bomo vrnili tudi enajstič!" Tako je bilo; vrnili so se tudi enajstič, le, da ni med njimi ne Blaža in ne mnogih drugih, ki jih težko pogrešamo. Njihova setev pa si uporno utira pot v naši družbi in k novemu slovenskemu človeku. letošnji 23. oktober praznujemo v podobnih okoliščinah. Spet bi radi kramarji poželi naš nadčloveški trud. In tudi to pot jim enodušno odgovarjamo s "Roke proč od naše zemlje!" In drugače tudi biti ne more; zakaj z nami je Blaž, Matjažek in stotine padlih tovarišev, ki z vsakim dnem močneje živijo v nas in prav oni so simbol, našega ponosa in še večje vere v tisti dan, ko bomo na naši zemlji od. Žile do Gorjancev, od Rabskih polj do Tržaške obale vsi složno uresničevali Titovo zamisel. /Pripis uredništva: Pričujoči sestavek je avtor objavil v Gledališkem listu (št. 2,1953), ki sta ga izdajala SKUP Oton Župančič in Študentski klub Ziri. Ponatiskujemo ga v počastitev krajevnega praznika./