RUSKO PRAVOPISANJE ZA UČEČE SE Spisal AneKCaHAp-b M/ibHHT> Ejibcmrb, poslovenil dr. Jenko. TRST. TISKARNA DOLENC 1892. 109586 4. fc. FONETIŠKI DEL Tcarjanje in podrazde!jen]e členom?delnih glasov. Besede, katere izrekamo, sestajejo iz razdelnih ali po- jedinih glasovih delov, nazivanih členorazdelnimi glasovi. Ti glasovi besed se tvarjajo z delovanjem organov izrekanja na vzdihovani tok zraka. Jedni iz glasov so sposobni sami po sebi tvarjati zlog, a drugi nimajo te sposobnosti. Glasovi prvega roda se nazivljejo glasnimi (samoglasniki); a gla¬ sovi drugega roda — soglasnimi (soglasniki). Ti in drugi glasovi, izražani na papirji pismeno ali tiskovno, na- zivajo se črkami ali pismeni. Bazun 32 črk, s katerimi se v pismu izražaj o'glasovi ruskega jezika, upotrebljajo se še tri neme črke, tako zvane poluglasne. Na tak način je v azbuki ruskega jezika vsega 35 črk, katera se razdeljuje na samoglasnike [a, e. u, i, o, y. u, %, a, »o, jr ), soglasnike (6, e , a , d, m, 3, k, ji, m, n , p, n, c, t, (fi, x, V/, n, m, o) in p o 1 u g 1 a s n i k e (u, z, b). Po svojem izviranju se razdeljujejo glasniki na golt- nike: a, h; nebnike: e, u, i, h, a in ustnike: o, y, u, to. Soglasniki, po svojem izviranju, razdeljujejo se na golt- nike: a, k, x- nebnike: ji, n, p-, zobnike: d, t ; ustnike: d, e, m, n, efi, e ; šumnike: m, u, m, uf, in sičnike: 3 , c, n. 4 — Poluglasniki u, z, & sami po sebi ne izražajo niti glas¬ nika, niti soglasnika; upotrebljajo se samo v pisavi kot končnice besed in kot znamenja trdega in mehkega izrekanja pred njimi stoječih soglasnikov. O p o m n j a. Črka u se upotreblja za glasniki mesto črke u, kedar je to črko, po zahtevanja izrekanja, izgovar¬ jati v dvoje krajše. Ta črka u se nazivlje u e« KpaTKu.nz. O p o m n j a. Črka * se nazivlje trdim znakom in se upotreblja za soglasniki, kedar je te, po zahtevanju izrekanja, izgovarjati trdo. O p o m n j a. Črka & se nazivlje mehkim znakom in se upotreblja za soglasniki, kedar je te, po zahtevanju izrekanja, izgovarjati mehko. Skladanje glasov v zloge. Soglasniki med dvema glasnikoma v besedi, se razdeljujejo med njima po naslednjih pravilih. Ako se med dvema glasnikoma sliši jeden sam soglas¬ nik, sestavlja on zlog z drugim glasnikom; n. pr. čuda : da-dn ; npuftoncji : npu-eo-My, 6epe3a: de-pe-sa itd. Ako se med dvema glasnikoma slišita jednaka soglas¬ nika, in prvi teh soglasnikov pripada pristavku ali pa korenu, sestavlja zlog s prvim glasnikom; ako pa oba soglasnika pripadata korenu, sestavljata nerazdelno zlog z drugim glas¬ nikom n. pr. paaaHaKOMiiTi): paa-aHaKOMHTi, pyccicifi: pve- CKifi, 3aK0HHKiH: aaKOH-HF.ih, pasaa^opim.: paa-aagopMTt, saacHceHHHH: sa-acateHHHH, noccopitTt: no-ccopim. itd. O p o m n j a. V tujih besedah se jednaka soglasnika med dvema glasnikoma razdelita med poslednja; n. pr. rpaMMaTHKa: rpant-MaTHica, Kaccnpn : Kac-cnpt, KOJioHHa : Konoii-iia, Koppugopi: Kop-pn^opt, cvCoČTa: cy6-6oTa, Tpyn- na: Tpyn-na itd. - 5 - Dva c med dvema glasnikoma sestavljata zlog z dru¬ gim glasnikom, ne glede na to, da prvi c ne pripada korenu; n. pr. noccr.rmiTL: no-ccnman, iioccobutl : no-ccoBan., itd. Zveza glasov ned med dvema glasnikoma sestavlja zlog z drugim glasnikom, ako ta zveza proizhaja od zmehčanja črke d; n. pr. ydkiKji;aTi> (od glagola Tot^im,) CHiicxo;K;i,eHie (od glagola chiicxoji;iiti>) : cjiiiexo-;E r : r,oHie, noBpesflenie (od glagola noBpeflim.) : iroBpe-uc^enie, itd. Ako pa v zvezi ;icd črka ;/c proizhaja od zmehčanja črke z, sestavlja m zlog s prvim glasnikom; n. pr. Bpauc^ediiUH (od samost. Bpart) Bpaac-^edHHii, itd. Zveza črk d ji, bji, mji, nji, (p ji med dvema glasni¬ koma sestavlja nerazdelno zlog z drugim glasnikom ; n. pr. Kopad.ni: Kopa-djui, KpoBJia: Kpo-BJia, CTpeMJieme: CTpe- MJienie, iio^Kpkn.mnie; iio.T.Kpk-n.ieiiie, tv^jiii : Tj-juir, itd. Ako se v tujih besedah, sprejetih v ruski jez k, slišijo zveze kc, K3, nc, čjk med dvema glasnikoma, pridenejo se nerazdelno drugemu glasniku; ako se pa za temi zvezami sliši še tretji soglasnik, sestavlja ta poslednji zlog z drugim glasnikom in kc, k 3, nc, čjk s prvim glasnikom; n. pr. A:ieKcaH;i,p , i.: A:ie-Kcan;i,p-F,, reivsaitieTpE: re-K3aMeTpK, ami- jieiicia: ami-jie-ncia, pajaca: pa-^aca, aKC-noneiiTT,, Kasido/m;- CKiii: Kaiidosac-CKiii, itd. Ako se v tuji besedi med dvema glasnikoma slišijo različni soglasniki, in prvi iz teh je nebni e, sestavlja ta zlog s prvim glasnikom; n. pr. aBropt: aB-Top'i>, EBpona: Eb- pdna, peBMaTH3MT>: peB-aaTirarL, itd. Ako se med dvema glasnikoma slišijo različni soglas¬ niki, in prvi iz teh je plavnik (ji, m, h, p) ali pa šumnik (jk, n, m, uf), sestavlja ta plavnik ali pa šumnik zlog s prvim glasnikom ; n. pr. en kr (Lik a : CBimLi-Ka, CKpoMHtiii : CKpoM- HBifi, daMojKK: dam-djKK, Kamjmpa : KaH-cjtopa, KJieeHKa: KaeeH-Ka, irpo;i;o,iror:aTKiit: npofloa-roBaTtifi, ropaocTt: rop- SOCTt, xojhukk : xo.i-j[HK'L, jjpjTKda: AP)^-6a, BHknmifi: — 6 — Bffifcui-Hifi. oaiitMaK'/:,: dain-aiaKE, cviuhoctf, : cym,-HOCTt, aepe- BeHCKifi : aepeBeH-CKifi, no,nyiUKa: liojijiii-Ka, itd. O p o m n j a. V besedah iiomhhtl, npoimrHii ih no- ioima soglasniki mh , uuui sestavljajo zlog z drugim glasni¬ kom : no-MHHTB, npo-uiJiHH in no-mjnma. Ako se med dvema glasnikoma slišijo različni soglas¬ niki, in prvi iz teh soglasnikov pripada pristavku ali pa ko¬ renu, sestavlja zlog s prvim glasnikom; ako pa poslednji iz soglasnikov pripada suffiksu, sestavlja zlog z drugim glasni¬ kom; naposled, ako vsi soglasniki pripadajo samo korenu ali pa suffiksu, sestavljajo zlog nerazdelno z drugim glasnikom; n. pr. paadopt : paa-66p't, OTCTynaTt : ot-ctjuiuti., TpyČKa: Tpy6-Ka, npiiHaRjieamocTt: npima3,-.Tte>E-HOCTL, ^epuiaii: aep3- Kif, KpknKiu : Kpkn-Kifi, HCKyccTBO : nc-Kyc-CTBO, ropoftCKofi: ropoft-cicofi, pa3CTira: no-CTyniiTi>, noTpedoBaTt: no-TpedoBaTt, npo- CMOTpf,TF>: npo-CMO-nptTL, MOCKOBCKift: mockob-ckui, pacreHie: pa-CTeme, noB3ji,6pim> : iio-BssopiiTL, noflBiirt: no-ffiBiins, noflpodHHii:: iio-^poG-Htifr, no^JuniHBiil: npe- JtbCTHTB : irpe-;u>CTiiTL, itd. O p o m n j a. Zveza ct med dvema glasnikoma sestavlja zlog z drugim glasnikom, cel<5 tedaj, kedar črka c pripada korenu, in črka t suffiksu; n. pr. Hecni: He-cra, n;B'hcTn: u,B r k- cth, itd. Ako se med dvema g’asnikoma slišijo različni soglas¬ niki z mehkim znakom v sredi, pripade prvi soglasnik z mehkim znakom vred k prvemu glasniku; n. pr. BecLMa: BecL-Ma, HHCtMO: mict-iro, noanaa: noat-aa, TOHeHBKifi, TOHeim-Kit, bosbmv : B03B-My, xo,n;i>6a : xo,T;E-6a, CBh.nBda: CBa^L-da, itd. — 7 - O p o m n j a. V besedah biiotbmst, (v temi) in Hejtrsa (zaman) črke TbM in ju,3 sestavljajo zlog z drugim glasni¬ kom: Bno-TMaxT. in iie-aina. Ako se med dvema glasnikoma sliši jeden sam soglas¬ nik (redko dva) z mehkim znakom, sestavlja ta z mehkim znakom vred zlog z drugim glasnikom; n. pr. aepeBta: ,o;epe-Bi>s, iraaTLe : n.ia-ri.e, uiictbh : jm-CTta, KpecTBHHinrB: Kpe-CTtaHHHB, itd. Izgovarjanje črk v udarjenih in neudarjenih zlogih besed. Glasniki a, o. y, u, o, se izgovarjajo trdo. a glasniki e , m, i, h, w, n — mehko. Prvi se nazivljejo trdimi, drugi mehkimi. Glasnik a. V udarjenih zlogih se glasnik a, za vsakim soglasnikom, izgovarja svojim glasom, primerno svoji črki; n. pr.. dapiiHi. (barin), iuaaocTB (šalost), cajpiKB (sadik), itd. V neudarjenih zlogih je glasnik a za šumniki {sk, u, ui, wj) jednak glasniku e, a za drugimi soglasniki se izgovarja kakor udarjeni a; n pr. acajiTB (izgovarjaj: ace-rfern, želetj), n:acH (izgov. uecH, česui). fflazjHB (izgov. nre.ivHB šelun) maaliTi. (izgov. m,esHTL ščeditj) ;T;apiiTL, aapiiTB itd. Glasnik e. V začetku besede se glasnik e, udarjen ali neudarjen, izgovarja mehko, kakor ue (je), n. pr. e,n;Ba (se izgov. fte^Ba, jedvd), eatejrn (se izgov. tejsejni ježeli), e^K- Him,a (se izgov. ie^iiHima, jedinica), enamič, (se izgov. te- nanua, jepanča), epoimiTB (se izgov. fieponriiTB, jerošitj), erepn (se izgov. SerepB jeger) itd. Opomnja. Izvzete iz tega pravila so naslednje be¬ sede, v začetku katerih se udarjeni e izgovarja kakor uo : eara (se izgov. noati jož), e.iKa (se izgov. iiojiKa, jolka) ep3aTB (se izgov. flopsaTB, jorzatj), epHiiKB (se izgov. fiop- hhkb, jornik), epnra (se izgov. fiopniB, jorš), eMKifi (se izg. 8 — HOMKift, jomkij), ctenma (se izgov. ciitoMKa, s’jomka), npieiit (se izgov. npitoMi, prijom) in iz teh izvedene besede. Glasnik e se na koncu besede pod udarjenjem izgovori kakor fio (jo), in brez udarjenja kakor ne (je); n. pr. 6'fe.r>e (se izgov. 6'kbfw, beljo), ji o e (se izgov. momo, mojd), eo- bpanie, (se izgov. co6p;iniite, sobranije), acapicoe (se izgov. acapKoite, žarkoje) itd. V udarjenih zlogih se glasnik e, za katerim koli so¬ glasnikom, izgovarja svojim glasom, primerno svoji črki, ako je na koncu udarjenega zloga mehki z n a k ali pa v na¬ slednjem zlogu mehki glasnik (e. u, i, i>. to, n ); n. pr. xo;io 3 ;hojlko (haladnjenjko), xopomeHi>KO (harašenjko), tio- Jieiti. (tjuljenj), aepeBO (djerivo), TepnKifi (tjerpkij), ^ocutl (desjetj), KO.ied.iiocL (kaijebljus), Jia.ieHeKT, (maljenik), maae- HeHKO maljeničko), xopoiueneuKO (barašeničko), ueTBepo (če- tviro), mecrepo (šestiro), itd. Opomnja. Izvzete so iz tega pravila naslednje be¬ sede, v katerih se glasnik e pod udarjenjem izgovarja kakor e: Jlens (Ljčlja), Tera (tjotja), nepeiiaeTUiiKT, (piripljdtčik), ;i,euieno (djošivo), aapeio (zarjoju, instr.) 3 apeii (zarjoj, instr.), CTVirnero, CTjurneir (instr., stupnjoju, stupnjdj), Majio^eacL (malo- djriž), xojioct(': 3 ;b (halastjož), jcvueueKB (kuljočik) in druge besede na eueKB. V udarjenih zlogih je glasnik e za šumniki (src, u , m, «f) v izgovarjanju jednak glasniku o, in za drugimi soglas¬ niki se izgovarja primerno svoji črki, ako je na koncu udar¬ jenega zloga samo jeden soglasnik ali pa v naslednjem zlogu trd glasnik (a, o, y, u ); n. pr. bepeacejn, (se izgov. 6 epe- jkomb, berežom) atearaffl (se izg. jkojithh, žoltuij), acepnoBE (se izg. acopHOBi, žornov), uepiiBiit (se izgov. uopHHŽ, čor- nuij), uepcTBHfi (sei zgov. uopcTUBiii, čorstvuij), npnuecKa, (se izgov. npiiuocKa, pričoska), ueTHi.rii (se izgov. uothbih, čotnuij) igerojiL (se izgov. igoroai., ščogolj), igemaTi. (se izgov. 111,631- EaTf>, ščolkatj) menca (se izgov. moTKa, ščotka), igeuKa (se — 9 — izgov. igoHKa, ščočka), npiimejii. (se izgov. npmiiojrE, prišoi), cuott. (se izgov. cmott., ščot), npoue.iT. (se izgov. npoHoai., pračol), h.tott. (se izgov. u^eri,. idjdt), soboti. (se izgov. 30BeTi>, zavjot), me^t (se izgov. ne,HT>, mjod), kohčkb (se izgov. KOHeKt, kanjok), Ha^eaca (se izgov. Ha^eaca, nadjoža), o^eaca (se izgov. oneaca, adjoža), najjeaiB (se izgov. nafteaca, padjož, Hanp, na^eacB CKOTa), ne6o (njobo, vrli ust), Be^po (se izgov. Beapo, vjodro in pomeni jasno vreme) BepcTii (vjorsti nominativ, pl.) 3epHa (zjorna nom. pl.). KpecTHBift (se izg. KpecTHHfi, krjostnuij), Jlede^Ka (se izgov. JledeflKa, lebjodka), JTendn (se izgov. nemil, ljohkij), neiieniKa, (se izgov. ae- neuiKa, lepjoška) niepsaHii, (se izgov. .nepMJiBiii, mjorzluij) MeTeana (se izgov. MeTejiKa, metjolka), cmicTeaKa (se izgov. CBiiereaKa, svistjolka), i. dr. na eaica. O p o m n j a. Iz tega pravila se izključujejo naslednje besede, v katerih se glasnik e pod udarjenjem izgovarja pri¬ merno svoji črki: .hčjiohi. (demon), Kečapi., aeca (pomeni nit ali las udice), aeiga^B, (pomeni kamenitno ploščo), aenpB, jreatK, m e ut., mpeaca, HeBe;i/i>, lubtoui., caecapt, Tempi., rpe6a, HeHaBiiCTB. TpedoBaTL Tpeiju,!, n,ecapB, ujiein,, upeno, niaeiia. hč6o (nebesa), Hečeci. (gen. plur.), npeAMeri, KaeBpeTi., jpečeTK, CKaenB, KJieBeTi. (gen. plur.) cy,a,e6T> (gen pl.), ujaecB (gen. pl.), MaeKO, Bpe^i, 3anpeTB (prepoved), npeji.Ei upeai, ij])e r T,T., rpoua, vrjrrea;!, ua^euci, (gram. termin), OTeip., Myji,pen,'B in druge na eu/r., siepeaia (arpeaca, ribolovna). O p o m n j a. V naslednjih besedah se glasnik e za šum¬ niki izgovarja primerno svoji črki: Boodige, BOTige, Jicuesi., jiem,epa, yace. V udarjenih zlogih se glasnik e, za vsakim soglasnikom, izgovarja čisto, primerno svoji črki, ako je na koncu udar¬ jenega zloga več nego jeden soglasnik, ali pa, ako je v na¬ slednjem zlogu trdi glasnik (a, o, y, bi): TpecKT. (tresk), B,epK0BE, nepcTT., necTi, ponnocTi., 6e3Toaoub, acesm, acep- tbu, uepMiu.nl, HepnaTL, uecTBOBaiu., uiecri., iiepKHyTL, Ha- — 10 — fleacaa, ogeacfta, cpejCTBO, CKBepHuii, TpesButt, KOBepKaTt, cjiOBecHMii, ApCRČCHr.ril, Hj^ecnuit, HedecHtif, necraBiii, yue6- Bo;iiiie6iiui1, igeima, iipejpptiii, ym,ep6i, itd. O p o m n j a. Iz tega pravila so izvzete naslednje be¬ sede, v katerih se izgovarja udarjeni e za šumniki, kakor o : atecTKif (žostkij) acecTue, 'leTidit. Udaijeni glasnik e je v suffiksih eHOKt, eHKa, e.iKa, eHHtifi ali eHufi v izgovarjanju jednak glasniku o, kedar pred tem e stoji šumnik (jk, n, m , iij ); n. pr. MHiueHOKS (se izgov. MtniiOHOKB, muišonok), skBueHKa (se izgov. ghB- noHKa, devčonka), nocBfliii,eHHHt (se izgov. nocBaipoHiiBin), 0CB r biu,eHHHn (se izgov. ocBhmoHHiiii), nopaacČHiiLiit (se izgov. nopajKOHimii) 6epea:eHHt (se izgov. čepeacoHut), Ha;a,yiiieH- Htiii (se izgov. HagvuioHHHfi), yueHLiit (se izgov. ynoHi.ni),, i. t. d. Op o m n j a. Iz tega pravila so izvzete naslednje besede r v katerih se glasnik e pod udarjenjem izgovarja čisto, pri¬ merno svoji črki: 6aa;KeJiHr,ri1. CBnui,eHHLiit (pridevnik), CBa- iu,eHHHKt, coBepnreHHHfi (pridevnik). Ako pred udarjenim suffiksom čhokt., eHKa, eHHufr in eHHii stoji glasnik ali pa šumnik, se udarjeni e teh sufnksov izgovarja kakor e (jo); n. pr. airteHOKB (se izgov. aMhfioHOK), Kneemca (se izgov. K.ieiioHKa), BeaeHHii (se izgov. 3ejieHLiir), iureTeHKa (se izg. rLiereHKa), cpaBHeHHBrii (se izgov. cpaBHeHHHii, deležnik trpne- preteklega časa) in drugi v obliki deležnika na eHHtm. Op oranja. V naslednjih besedah se udarjeni a izgo¬ varja čisto, primerno svoji črki: cordeHHtrir, iTHOBeHmii, ČJiaaceHHBni, cBHiu;eHHtifr, BceneHHaa, coBpeMeHHtifi, očhkho- BeHHHH, CTeneHHBIII, 3aOpOBeHHBlil, He3a6BeHHHH, HecpaB- HeHHuii (pridevnik in ne deležnik). V besedah, izhajajočih iz tujih, se glasnik e, udarjen ali neudarjen, za katerim koli soglasnikom, izgovarja čisto,, primerno svoji črki; n. pr. KapeTa (kareta), ra3ČTa, KneB- peTt, TapeaKa, ooaceTi itd. — 11 — V besedah pa na ept, tudi tujih, se glasnik e tega sufiiksa izgovarja kakor e ; n. pr. BoaoHrepi., napaasiaHTept, airrepi., ^»paaepi, cjujaepT., itd. O p o in n j a. Y besedah otjnruep, KaBaJiepT), iiHaceiiept se glasnik e pod udarjenjem izgovarja čisto, primerno svoji črki, in ne kakor e V neudarjenih zlogih je glasnik e za kakoršnim koli soglasnikom v izgovarjanju jednak glasniku u ; n. pr. nepo (se izgov. napo), Tebi se izgov. rabi), MaaeHLKii (se izg. MajHitKit), nanemKa (se izgov. nammtKa) sopomeHKift (se izgov. xoponiHHLKifi), itd. Glasnik u. V udarjenih in neudarjenih zlogih se glas¬ nik u za soglasniki, razvun i\•„ izgovarja čisto, primerno svoji črki; n. pr. jingo (lico), emia (sila), rairaa, nmpiiHa, ii:iiTe;rr>, hiicthž, HCKpa, itd. Glasnik u za v, v udarjenih in neudarjenih zlogih je v izgovarjanju jednak glasniku u ; n. pr. giipin. (se izgovarja n.upK/B), aKi^Hsi (se izgov. aKipjct), aKanja (se izgov. aica- gnia); nponopnjoHaj[i,Hi.iii (se izgovarja iiponopn,HOHajii>HHii) f ajKgioHi (se izgov. ajKiproHt), itd. Glasnik o. V udarjenih zlogih se glasnik o za vsemi soglasniki, brez razločka, izgovarja čisto, svojim glasom, pri¬ merno svoji črki; n. pr. ctojeb (stol), BORKa (vodka) 6aao- BaHHHH, Tpyin,66a, ocen., osepo, itd. V neudarjenih zlogih je glasnik o za vsakim soglasni¬ kom v izgovarjanju jednak glasniku a; n. pr. cto.im (se izgov. ctujih), BORa (se izgov. BaRa), rop<5xi> (se izgov. rapost), mojioroh (se izgov. MaaaRof), roBopim. (se izgov. raBapsTt), itd. O p o m n j a. Omeniti je treba, da neudarjeni glasnik o. sploh in redno ni jednak glasniku a. Jednakost glasnika o z glasnikom a velja samo za ta slučaj, kedar stoji neudarjeni me d udarjenim zlogom besede, obratno pa, kedar stoji o za udarjenim zlogom besede, se izgovarja o — 12 — kakor tak; u. pr. Mopo3i (se izgov. Mapost), coitoMa (se izgov. caaoMa), xoponi6 (se izgov. xapanio), roaooT, (se izgov. ro.aocTi, in ne roaaca.), caagocTL (se izgov. caasocTt, in ne e.ia r T,acTi,), Tpe3B0CT (se izgov. Tpesiiocrt, in ne Tpe3BacTi>). Glasniki y, bi, to (u, ui ju). Y udarjenih in neudarje- nih zlogih se glasniki y, u, m, za vsakim soglasnikom, izgo¬ varjajo čisto, vsak primerno svoji črki; n. pr. (dub), jijdoKB (dubok), pyica (ruka), pyuKa, 6 htt», 6r.iB.aTB (buivatj), KOJiHČejE (kaluibelj), aioavirna (djužina), aiočon: (ljuboj), itd. O p o m n j a. V besedah, izvirajočih od glagolov ncKa/rt, TirpaTt, n .n ari, s pristavki B3i>, pa-37., poaa,, ooa., ott., iio,t,t., ch se u, ako stoji na čelu korena, izgovarja kakor w pod vplivom predstoječega a; n. pr. ooraicKaTi, (se izgovarja o6ucKaTi>), po3T.ircKB (se izgovarja pontrcrct), ooBurpan, (se izgov. (oČHrpaTt), po.rr.nrpr,mn, (se izgovarja po3HrpHiuT>), iro.n, Miran, (se izgov. uoftmaTL), itd. O p o m n j a. Iz tega pravila so izvzete besede na enuiuz, hiunco, ako udarjenje takih besed pada ne na suffiks enj.iiin,, j.riiiKO, ampak na predstoječi zlog; n. pr. rplvroHi.iJiiT. (se izgov. s'kTeHyin r B), naberi r.nirr, (se izgov. nrbeHvrirr.), Hafi- jeHHiHT. (se izgov. Hait^eHviiiT,), neptmiKO (se izgov. ne- pyniKo), cojmtmiKO (se izgov. c6jmyniKO), 3epHtniiKO (se izgov. '3epHyniKo), itd. Glasnik t. V udarjenih in neudarjenih zlogih se glasnik h za soglasniki razun izgovarja mehko, kakor e, v besedi denb\ n. pr. ()1;dz (ded), nf./uiTj. (vedatj), oCt.iuanie, ncrpi- naTB, itd. O p o m n j a. Izvzete so iz občega pravila naslednje besede s tem, da se v njih glasnik i> pod udarenjem izgo¬ varja kakor e; n. pr. rutama, (se izgov. rnea^a, gnjozda), 3Bte3,H (se izgov. 3Be33,H), ci/pa, (se izgovarja cejpa), rrjrfcn, (se izgov. ipise.ri,), ripiobpluT, (se izgov. npio6pe.rr>), rrajphiiairr, (se izgov. na;i,eBairr.), cnitTita (se izgov. CMČTKa), B/gkacica (se izgov. BsexKa, vdevalna igla), uo.Tl;r!r,iBaTi. (se izgov. 13 noseBHBaTt). na,i,f,Bi,M!aTJ, (se izgov. iia,a,(‘B!,iBaTi,), aaireuar- .liiiTi (se izgov. aaneaaT.ieir/,). Glasnik t za ^ v udarjenih in neudarjenih zlogih je v izgovarjanju jednak glasniku a; n. pr.' ipkiBiil (se izgovarja naaijir, čelui), ujLikobijh (se izgov. nptKOBHf, (ceikovuij), u,h- Ha (se izgov. npHa, cena), uparon.tHHir (se izgov. uparo- H8HFJH), itd. Glasnik a. V udarjenih in neudarjenih zlogih se glasnik a izgovarja trdo, primerno svoji črki; n. pr. »tott, (etot), noaTOMy (paetomu), axo (eho), BTaacB (etaž), aroiiBMt (ego- fzm), itd. Glasnik ji. V udarjenih zlogih se glasnik ji izgovarja čisto, primerno svoji črki; n. pr. npimaTL (se izgov. prinjatj)^ TaatecTB (tjažestj), adaoKO (jabloko), itd. O p o m n j a. Iz tega pravila so izvzete naslednje be¬ sede, v katerih se udarjeni si izgovarja kakor e (jo): ea, Hea (se izgov. ee, Hee), aanpari. (se izgov. aaiipert), Tpact (se izgov. Tpect), Biipara. (se izgov. Bnperi), noTpact (se izgov. HOTpecT,). V nedol. nakl. gl. 3anpauL se glasnik jz izgovarja kakor e: aaupeui,. V neudarjenih zlogih pa je glasnik sz jednak v izgo¬ varjanju glasniku e ; n. pr. ajira,iiKT. (se izgov. ejuiunri,, jem- ščik), KaaHČTca (se izgov. KJieHeTca), o(5i>hbiitl (se izgov. odteBHTt, abjevltj), noTaHjTL (se izgov. iiotohjtb, patjenutj), Taacear.TH (se izgov. TeacoJiHii, tježolui), itd. Opomnja. V glagolni končnici csz je glasnik a v izgovarjanju jednak glasniku a, celo v preteklem času na¬ slednjih glagolov: dpaiLca (se izgovarja dpappa, bracca), maTLca, noacaaTtca, 3BaTi>ca, pBari.ca, nameri,ca, BiiTtca. HaacHTtca, juti, ca, HamiTtca, BsaTnca, aanaTLca (tudi z dru¬ gimi pristavki), k.xh cTi.ca in poji,HTi.ca, in v nedol. nakl. gla¬ golov v obče, pri,čemur se b opušča v izgovarjanju: HaaaTLca (se izgov. HaaaTca), nauajca (se izgov. Haaaaca), itd. 14 Izgovarjanje soglasnikov pred in za glasniki ’* r ' v zlogih besed. Soglasniki k, ji, m , h, p, c, t , (ji, x , g, n, m, ug o nahajajoči se v zlogu pred ali pa za glasnikom, se izgovar¬ jajo jasno, vsak primerno svoji črki. Soglasniki ji, m, m, p se nazivljejo p 1 a v n i m i, ostali pa jasnimi soglasniki. Soglasniki d, e, e, d, jk, s, nahajajoči se v zlogu pred glasnikom, se izgovarjajo jasno, primerno svojim črkam; ako se pa nahajajo v zlogu za glasnikom, se izgovarjajo nejasno, odlomljeno, neprimerno svojim črkam. Zato se te črke na¬ zivljejo nejasnimi soglasniki. Soglasniki ji, m, h, p. Plavniki ji, m, h, p, zraven jasnih ali pa nejasnih, in obratno, se izgovarjajo čisto, jasno, vsak primerno svoji črki; n. pr. uo-Ihmu, KOMiiaTa, ni.ičop- HLiil, acHtif, BecJio, Begpo, go.iCiiTB, Bopca amapL, BecHa, Bepča, pa3opBaTi>, JthcHofl, nogi He 6 oMi, nagi ajnofi, 1103,1 mockboii, nogMaBaTB, oti pjkii, OTpaacaTt, usMopoan, n aropogi oČBajii, pa3dopi, pa3gBirayTi>, noKynKa, očucKiiBaTt, itd. Soglasniki ic, n, c, t, ji, x, g, u, m, ig, o. Jasni so¬ glasniki zraven nejasnega soglasnika 0 se izgovarjajo pri¬ merno svojim črkam; n. pr. OTBopim, CBeeni otbIiti, u,rrkTi, nonBa, nmes, ki BOCTOKy, oti Bači itd. Soglasniki k, c, t, ji. Ako je prvi iz dveh jeden poleg drugega stoječih glasnikov jasni (k, c, t, ), in drugi ne¬ jasni (g, b, r, 3 ;, ac, 3), je jasni v izgovarjanju jednak nejas¬ nemu, t. j. izgovarja se, kakor da bi bil nejasen, neprimerno svoji črki; n. pr. OTgaTt (se izgov. oggan), e (lepem, (se izgov. 36epeni>), iipdciča (se izgov. iip63i6a), o ti goaroBi (se izgov. oggoaroBi), ci godpoMi (se izgov. agočpom), ki ghnv (se izgov. rji/kjiv), atjtranen,! (se izgov. aBraneni), i. t. d. Soglasnik k je jednak soglasniku x samo v dveh be¬ sedah, namreč: kto in h+.kto (se izgov. xto in u 1 ;xto. Soglasnik n pred h je v izgovarjanji jednak soglasniku m; n. pr. kohcuho (se izgov. kohčhiho). mojiouhhh (se izgov. MOJioffiHtiii), danniauHJfKT. (se izgov. oaiu.MaiiniirKT,), Hhkh- THUHa (se izgov. Hiikiitiiiii h a), itd. O p o in n j a. Soglasniku m je soglasnik % jednak še v sledečih besedah: uto, h^uto in hiihto (se izgovarja ihto HimTO in hiiuito), ut66li in uto6t> (se izgovarja iiitočh in 1 IITOO'l). Soglasniki d, e, z, d, x, 3. Ako je prvi iz dveh jeden poleg drugega stoječih soglasnikov nejasen (d, e, z, d, sk, 3), in drugi jasen (n, ep, k , t , c), je v izgovarjanju nejasni jednak jasnemu, namreč: d soglasniku n, e soglasniku p, z soglasniku k, d soglasniku t, x soglasniku m, 3 soglasniku c ; n. pr. Kopofea (se izgov. Koponua), JiaBKa (se izgovarja nagica), jiogua (se izgov. .lOTica), jioaiua (se izgov. jiomua), TJiaaKii (se izgov. rjiacKii), BCTaBaTi, (se izgov. ijicTaBaTt), o6xBaTiiTB (se izgov. onsBaTiiTt), ii 3 cynmTi> (se izgov. nccy- iiiiitb), neTpoBCKifi (se izgov. neTpoljicKifi, kobkut (se izgov. KOijudii), oČCTasiiTL (se izgov. oncTaBim.) JiogCTvnaTL (se izgov. noTCTynaTi>), HagB codofi (se izgov. HaTB codčit), npe^t T0661I (se izgov. iipeTB točoh), ibt. Tpy6ti (se izgov. hce Tpy6i»i), itd. Nejasni soglasniki d, e, z , d, šk, 3) so na koncu be¬ sede pred 7, ali pa 5 jednaki odgovarjajočim jasnim ; n. pr. jio6t, (se izgov. jtoitb). npopy6t (se izgov. npopjoit), kpobb (se izgov. Kpoijm), r (se izgovarja jicu&ihvtl), pa3iuapKaTtca (se izgov. pacnrapKaTnca), pas- ige;i,pirrKca (se izgov. pacinegpHThca), hii3xo;uiti> (se izgov. ’ hhcxo^hxi>), iraipLiHTE (se izgov. ncu,i;;nm>). B3Kopxtim> (se izgov. BCKopMi[T3>), iriiia.vaTf. (se izgov. BcnaxaTt), B3Tpax- hjtb (se izgov. BCTpaxHjTL), posniicB (se izgov. pocnucn), Ceairo.ieoFtijft (se izgov. decnoJieaHHfi), uepeauvp’/. (se izgov. aepecujpT,), pfccKaai (se izgovarja paccKasi.), po3CLinL (se izgov. poccHnn), 6e3xapaKTepHiiir (se izgov. 6ecxapa,KTep- hhu), itd. Opomnja. Soglasnik a se pred * na koncu besede izgovarja ali kakor k, ali pa kakor x ; n. pr. gpvrn (se izgov. r T,pyx’j> ali pa gpvKT.), cairorr. (se izgov. canora ali pa can6xB), itd. Opomnja. Soglasnik a v sredi besed pred k ali pred t se izgovarja kakor x ; n. pr. hoith (se izgov. hoxth), .leniifi (se izgov. ;rexKiit). itd. Soglasnika 3 in c pred ne ali u sta v izgovarjanju jednaka soglasnikoma ne ali m; n. pr. aato^aTJ, (se izgov. sakjKataTh), iraacapirm (se izgov. iiasacapiiTi,), caceun (se izgov. acsceu), cueTB (se izgov. Jiiucn.), nepeBosuiiKt (se izgovarja TTepCROinUIIKT.), pa3M03aCHTI» (se izgov. paSMOHcacHTt), BII3 »CctTJj (se izgov. BIIJKacaTt), V besedah na ena, a mr, se teh suffiksov soglasnik ne izgovarja primerno svoji črki; n. pr. aTaJKt (eraž, <(ypa>K7,. naaTeaCB, repate® 7 ,, rpabeaci, itd. Opomnja. Beseda ftoacjuiKB se izgovarja: RoacaciiKB. O p o m n j a. Končnice azo, ozo , nzo in ezo se izgo¬ varjajo aeo, 6eo, eeo (ječo ); n. pr. Be.im;aro (se izgovarja 17 — b e.iiiKaBo), npocToro (se izgov. npoe-TOBo), iiBiiiiniHaro (se izgov. HBiH'JfeuiHeBo), Hauiero (se izgov. HanieBo), itd. O p o m n j a. Besede iEypa,Bjn>, py6jit, KOpaC.ir., cepape, C0JiHii,e go^HO, jioatut, y3,nn,£i, vfeflimii, rpycT- HHli, IBSBhCTHBTH, OKpeCTHOCTB, KaBKaBCKif, (jf)paHuy3CKit, uerep- 6yprcKif, iipaajHnKB in npšsstet se izgov. tako: 3KypaBx, Kopadt, pvdt, cepile, coHii;e, ho3ho. ji;oaci>, homhbbih, y3HH, yfeHH0, rpyCHHii, naBkcimii, OKpecnocTi,, KaBKacidfr, (JipaH- nycKiS, neTep6ypcKiI, upaaHiiKB, npaaHBifi. O p o ni n j a. Zveza soglasnikov tck in čck je v izgov. jednaka zvezi soglasnikov v f ic ; n. pr. CBkTCKiit (se izgov. CBkpKifi), KaneTCKifi (se izgov. tcasecidii, uocagCKifi (se izgov. nocapidl), lUBe^cKifi (se izgov. niBeriKiit), nepcujicKift (se izgov. nepcHgKif), itd. MORFOLOGIŠKI ODDELEK. Podrazdeljenje zlogov besede. Zlogi, po svoji sestavi, se razdeljujejo na zakrite, po- luzakrite in odkrite. Zakrit zlog se imenuje tak zlog, katerega glas¬ nik je z obeh stranij zakrit ali zaprt s soglasniki; n. pr. panji, duri. : pas-gfcrE, itd. Poluzakrit zlog se imenuje tak zlog, katerega glasnik je samo z jedne strani s soglasniki zakrit, z leve ali z desne; n. pr. pyica: py-Ka, OTpajja OT-pa-ga, TpaBa: Tpa- Ba itd. Odkrit zlog se imenuje tak zlog, katerega glasnik ni z nobene strani zakrit ali zaprt s soglasniki; n. pr. nofeaTt: no-k-xaTL, 03epo: o-3epo, naairie: ua-a-Hi-e, itd. — 18 — Pravopisanje glasnikov v udarjenih in neudarjenih zlogih besed. Črka a. V udarjenem zlogu besede se glasnik a izraža v pismu s črko a; n. pr. čapiiHT, (barin), acamo. caijiiKB, no^apoKT,, itd. S črko a se izraža glasnik neudarjenega zloga besede, ako se v tem zlogu v drugi obliki besede pod udarjenjem sliši glasnik a; n. pr. iraoiu;aji;i. (se izgov. : iraoigesE), v drugi obliki: njreigf/SKa (se izgov. plaščadka); yacac r B (se zgov. jxe m) — ya:acHHfi (užasnuj); aonia^i. (se izgov. Jtoniejp) — Jionrfflji,Ka (lašadka) ; ucaoTKa (se izgov. ueKOT- jca) — u;Ixhvtl ; iiomaKHTn (se izgov. noipesim,, paščedftj) — nomada (paščada); no,a,apim, — no,n;«poK (padaritj-pa- darok); vicpamenie — jTcpacirri,. (Glej izgovarjanje glas¬ nika a j. S črko e se izraža glasnik neudarjenega zloga besede, ako se v tem zlogu v drugi obliki besede pod udarjenjem sliši glasnik e, ali pa ta glasnik izpade popolnoma; n. pr. nepo (se izgov. mipo), v drugi obliki: iiepa; aepeBO (se izgov. sepiiBo) — aepeBLa; a 6epy (se izgov. 6upy) — 6paTB ; pa3ji;epy (se izgov. pagjmpv) — pa30,apaTt ali spam, ; bapamenn (se izgovarja čapanniKi.) — čapauiKH, i. t. d. S početka ali pa na koncu besede se glasniki e, fio, fie izražajo s črko e; n. pr. ji,eroTL (se izgov. fleroTt), bocb- Mepica (se izgov. BOCtaiepKa), črnca (se izgov. Muca), eaci (se izgov. hohcb), aciiTte (se izgov. ikhtlho), moč (se izgov. srofio), eji,Ba (se izgov. fieflBa), eacejui (se izgov. i&Kem) ecjni (se izgov. fiecjui), cočpame (se izgov. codpamiie), ot- Kptirie (se izgov. OTKpHTiire), itd. V besedah, iz tujega vzetih, se udarjeni in neudarjeni e izraža s črko e ; n. pr. icapeTa, ra3ČTa, KieBpeTB, Tapčaica, cioa;eTB, o(j)im;ep'i, repoft, CKeaern. xepvBiiMB. (Glej izgova¬ rjanje črke e). — 19 — Črka u. V udarjanem in neudarjanem zlogu besede se glasnik u izraža v pismu s črko u; n. pr. cima, r.nma, jnrn;6, nrapiiHa, iipininc;uiTt, itd. O p o m n j a. Črka u se upotreblja pred soglasniki in za njimi; črka i pa se upotreblja samo pred glasniki in pred poluglasnim it; n. pr. JI na, cima, iioHL, Moaiiiu, BHtinnifi, nemil, sopniit, itd. Ako beseda Mupz pomenja „ vesoljni svet, občestvo, zbor ljudij“, se v njej črka u zamenja s črko i; ako pa pomenja ,,družbo, soglasje, pokoj*, se ne dela ta zamena ; na pr. Mipz (vesoljni svet, občestvo, zbor ljudij), odkoder so iz¬ vedene: JiipoBoe Tino, JiipcKoit cvoji.t., iiipaHiiirn ; Miipu, (družba, soglasje, pokoj), odkoder izhajajo: MiipoBoii cyji,i>a, MIIpilLIH UCUTe.TB, CKHpHHH MUJUIIIKT., itd. V udarjenem ali pa neudarjenem zlogu besede trdi u za V/, v sredi besede, izraža se v pismu s črko u ; na pr. Medini,lina (se izgov. 5ie r iun,i,nia, medicuina), ii,u.niu;i,pT, (se izgov. n.tr.THHSpi), aKagia (se izgov. anagnia), BaKanjoH- hhh (se izgov. Banan,hi6uin,ifi), itd. O p o m n j a. Y sledečih tujih, v ruščini udomačenih besedah se trdi u za ^ izraža s črko u : gada (nazvanje koze), ni.idirKT, (posoda, v kateri se hrani čaj), gtiraHT., n;HKaTB (klicati: uti, uk!), nujidaju.i, nunca (bolezen, n. skorbut), n,MHOBKa, gnumenoicB, gmioHKii, gumen, giapjoni.- na, n,KTBapi, (rastlina), njtnjiiipi,, iipinji,! (Glej izgovarjanje glasnika u). Črka o. V udarjenem zlogu besede se v pismu glas¬ nik o tudi za soglasniki, ali ne za šumniki, izraža s črko o; n. pr. ropjiuit, tojicthh, oda, mokpkh, ocTpoBt, jjddpuii padoTa, gepeBgo, jiiiii; 6, itd. V udarjenem zlogu besede se glasnik o za šumniki (m. % ta, u/,,) izraža s črko o, v po uzakritem zlogu vselej, v zakritem zlogu pa samo tedaj, kedar stoji za črko o jeden sam soglasnik; n. pr. esenco, n ji e no, iuoiiotb, Tpym,oba, iioji,- 20 skoti, biobb, ,npyac6KB, CBepuČKB, iiacTvinoKB, čopigOKB, i. t. d. O p o m n j a. V jedini besedi: eii;e (se izgov. em,o, jiščo) se piše mesto o. V udarjenem zlogu besede, zakritem, se glasnik o za šumniki (j-k, u, m. uf,) izraža v pismu s črko e, ako stojita za glasnikom o dva soglasnika; n. pr. uuerna (se izgov. nuoJiKa), aceJiTuii (se izgov. 5 k6.ithii), aiepHOBB (se izgov. acdpHOBij), uepCTBHit (se izgov. uopcTBBiii), ueTHHH (se izgov. mothlui), inejiK'B (se izgov. ihoikb), igeaKaTB (se izgov. igoJiKaTf.), itd. Izvzeta je beseda: caMK-mocTK. S črko o se izraža glasnik neudarjenega zloga besede, ako se v tem zlogu v drugi obliki besede pod udarjenjem sliši glasnik o ali se pa izgubi popolnoma: n. pr. xoshtj> (se izgov. sa^im.), v drugi obliki: x6g,iiK'i,; npiiBOgiiTf, (se izgov. npuiBafliiTt) — iipirBO^i. ; c-iipoTa (se izgov. cupara) — cnpoTKa; yrpoa;aTB (se izgov. yrpaaca,Tt) — yrpd3a; na30By (se izgov. namBy) — Ha-3BaTt; impoBaTt (se izgov. mrpaBaTfcJ* — nnpyio, itd. O p o m n j a. V besedi uopTB se piše o zaradi razločka od besede ne p ti. (s rod. mn. besede uepTa), v kateri se e izgovarja kakor e, in ne kakor o; v množ. besed noprt se sliši in piše e : uepTir, uepTefi, uepTHMB, itd. O p o m n j a. V besedah : o ueiTB, upu hčmb, Ha ueMB. npnueMB, se v bomb za u sliši o, piše se pa e. O p o m n j a. V sledečih besedah se udarjeni o za šum¬ niki (sk, u, ui, uf) izraža s črko e, zato, ker se v oblikah, iz njih izvedenih, sliši razločno glasnik e : Taatčjmifr (primeri stop. THaceahe aii Taaceae), uiejib, npouieab (se izgov. uioat, npaiuojri.) (delež, preteki, č. mesnini, iipouie^igin, m z dru¬ gimi pristavki), npoueab (se izgov. iipauojiBj (nedol. nakl. upouecTb), cučtb (se izgov. cuotb) (od nedol. nakl. cuem>), otučtb (se izgov. aTUOTB (tudi z drugimi pristavki). — 21 - Izjemo iz pravila delajo lične ali osebne končnice pri glagolih 1. spreganja (1. vrste): euib, en, cmz, ere in trpni deležnik na eimbiti za šumniki, kedar pade na nje udarjenje, n. r,r. depeacenit (se izgov. depesomu), CTepeacemi, (se izgov. CTepeacomn), npegocTepeKeunnnt (se izgov. irpesocTepesdH- hhh), npe^ocTepeacesra. (se izgov. npe^ociepeacoin,), npo- CBimeHHHH, TTpocBhigeHT., nopaa:eHHtifr, nopaaceHB. (Glej izgovarjanje glasnika o. Črke y, bi, w. V udarjenem in neudarjenem zlogu be¬ sede se glasniki y, u. m, izražajo v pismu s črkami y, u, to\ n. pr, 3y6'B, ajdegt, pyica, pynKa, OTKptiTt, 6 hb am, kojih- dejrt, aroacima, nnjnoai>Ka, iront, jho(>htl, HioxaTi>. (Glej izgo¬ varjanje glasnikov y, bi, to). Črka t. V udarjenem ali neudarjenem zlogu čisto ruske besede se trdi e za izraža v pismu s črko h ; n. pr. gbHa (se izgovarja gona), igLinni (se izgovarja HOJiuiG, itd. O p o m n j a. V tujih besedah se trdi e za n izraža s črko e ; n. pr. gepKOBL, gecapt, gempa., gepeMonia, npo- gecca.. (Glej izgovarjanje glasnika h). Črka or. V udarjenem zlogu besede se črka or v pismu izraža s črko or; n. pr. adjiono (se izgov. jabloko), npir- HflTB, THiKeCTL, itd. Opomnj a. Izvzete iz tega pravila so sledeče besede, v katerih se pod udarjenjem sliši glasnik uo ali e, kateri se pa vendar v pismu izraža s črko or; ea, oti. Hea (se izgov. eno, otb Hefo, jejo, at njej 6), sanparn (se izgov. (eanpern), TpacB, HOTpacB (se izgov. rpecT., noTpecn.) Bnpari, (se izg. Birperi). Y nedoločniku glagola sanporHt se sliši e, piše se pa or: 3anpauB (se izgov. aanpeut). S črko or se izraža glasnik neudarjenega zloga besede, ako se v tem zlogu v drugi obliki besede pod udarjenjem sliši or; n. pr. aecam (se izgov. sečem), v drugi obliki: gecaTtiii; pčbhbiitb (se izgov. očneBiiTt) — odnaBJteHHmi; — 22 — nepeTHiivTf, (se izgov. nepeTeHyTt) — th neperaHeniL. (Glej izgovarjanje glasnika n). Črka a. V ruskih besedah se piše črka a samo v sle¬ dečih besedah : stoti., sTaicifi, sKofi, noaTOMy. ait! oxt> ! 3 Ba er/n ! sbo ! sTarci.! sctoji6ko ! V tujih besedah, sprejetih v ruski jezik, se črka a piše jedino tedaj, kedar ta v ruskem jeziku ohrani svoj trdi, tuji značaj; n. pr. arori 3 MT., aTaam, sxo, noeTt, eram., BKBiiTopi., i. t. d. Ako pa se glasnik e v tujih besedah izgovarja mehko, po ruski, izraža se v pismu s črko e, a n e a; n. pr. Eb- poiia, Erimert, EBijipaTB, eBaHreaie, euapxia, emiCKOin., TepMOMČTpT,, Tena, aiLieioia, npoeKTB, cy6T.eKTT., odieKTt, o6T.eKTnBHi.rfl, cy6teKTJiBHr.ni, itd. O p o m n j a. V občih tujih imenih se glasnik e, za soglasniki, izraža s črko e, ne glede na to, ali se izgovarja ta trdo ali mehko; v tujih lastnih imenih pa se dopušča včasih upotrebljenje črke a, ali samo tedaj, kednr pade uda- rjenje na zlog te črke ; n. pr. Kirrreraa, Teopoia, Tepiro- iieTpi, Teierpaijrt, TenetjroHt, (jiOHeTirea, Peie in Eaie, HJjje- n;epT. ali pa IljjiapepT, (Glej izgovarjanje črke a). Pmvopisanje soglasnikov pred in za glasniki v zlogih hesed Črke ji, m, h, p. Plavniki ( ji, m , m, p) sami ali v zvezi z jasnimi ali nejasnimi črkami pred in za glasniki se izražajo v pismu s črkami ji, m, h, p ; n. pr. ir6.ini.ni, KoMHaTa, BBibopiiHii, hchbiii, Be,a,p6, sojrbrrTJ., Bepča, akcHorr, noji He6oiiB, 1103,1. JiyHofr, itd. Črke k, n, c, t, ep, x, n, u, m, uf, e. Jasni soglas¬ niki (k, n, c, t, (p, x, Mj, n, m, e), stoječi pred ali za glasnikom, izražajo se v pismu s črkami k, n } c, t, p, x, Vf, h, m, itf, e ; n. pr. ocnapriBaTB, rroKyiiKa, 6TKym>, ox- THHKa, bojiČTge, jiouth, Hn-parjroBaTr., Tarjml, i\iy(j)Ta, itd. - 23 — Grke 6 , a, z, d, sk, s. Nejasne črke { 6 , e, z, d, m, 3), stoječe pred ali za glasnikom zlogov, izražajo se v pismu s črkami d, e, z, d, m, 3; n. pr. iraroposB, C03iiaTL, 06Ba.11, npeHBapiiTB, 6oac6a, ^pyaK6a, acgaTt, co3fldTL, no^Briri, 113- rii6aTt, H36aBHTL, Hajeac^a, paBgRjurvTB, itd. Jasne črke pred e se izražajo z odgovarjajočimi jim črkami; n. pr. iipiiTBopirn,, CBeorn, nouBa. uogonrBa. iimea ki Bepxy, itd. V zakritem zlogu besede se soglasnik na koncu zloga izraža v pismu s črko d (e, z, d, sk, s) ali n ( k , c, r, 0 , x, v,, u, m, uf a), ako se ta končni soglasnik zjedinja z na¬ slednjim glasnikom in se izgovarja kakor 6 (e, z. d, sk, 3) ali pa kakor n (k, c, 2 ’, m 6 hl, ravpi. KaxTa, dpomiopa, IKiosiiki, SJiojil, — 'bap-i,. aciopn, pugiiKroJit, Ijropnii, itd. ŽN — 24 Črka e se izgovarja kakor cp in se upotreblje jedino v besedah iz grškega jezika ; v besedah pa, vzetih iz drugih tujih jezikov, se upotreblja črka cfi namesto ph ; n. pr. apno- leTiiKa (se izgov. apmjjjieTHKa), Teaerpaij)!., itd. Pravopisanje zloženih (dvokorennih) besecl. Zložene (dvokorenne) besede se skladajo iz dveh ko¬ renin ali besed, zjedinjenih s pomočjo e ali o v jeden cel pojem. S pomočjo glasnika e se skladajo med seboj taki ko¬ reni ali besede, iz katerih prva se končuje na t ali a; n. pr. jKiiaHeomicaHie (od jKiiaHn+oniicaHie), aeii.iie.nhjiie (od aeirjia-f ftkjiie), itd. S posredovanjem glasnika o se skladajo med seboj taki koreni ali besede, iz katerih prva se končuje na t ali a; n. pr. napoKoai. (od napi-f-vojvi), BOftOMhpi (od Bo^a-pukpi), i. t. d. O p o m n j a. Ako pa se besedi KpoBL in zlagati z drugimi besedami, izvršuje se to zjedinjenje s posredova¬ njem glasnika o namesto e; n. pr. KpoBoacagHBiil (od KpoBL+ acajtHBiii), skTOJiiodnBEiii (od jtkTii+aiodnBtifi), itd. O p o m n j a. Ako se prvi koren ali beseda končuje na mci, na, uta, iqa, ev/, i^a, i^e. se njuno zjedinjenje z drugimi besedami izvršuje s pomočjo e namesto o; n. pr. svineiipii- KaaunKB (od jijma-pripiiKaBUHKi), KoasesrsEa (od icoata-p MaKa), KOJmeuorifi (od KOJraa+Horifi), iiaatiteBirgHHH (od Hajien;B-)-Bit4,HHfi), nTiigeaoBB (od iiTiin,a + jiobb), iiiimeBapeme (od nniga+BapeHie), KOJimeodpaaHBin (od KOJu.i;6-f o6pa3HBifi), i. t. d. Beseda uojiz (noJtOBmia), zlagajoč se z drugimi bese¬ dami, sedaj obdrži svoj z, sedaj na ga izgubi, včasih ga pa zamenja z glasnikom y. Tako, na primer, v skladanju z be¬ sedami, katere se začenjajo z glasnikom ali pa s črko ji, beseda nojit ohrani svoj z in se zveže z drugo besedo s - 25 — črtico; n. pr. lio-iTb-iDiimk, noat-odopoTa, no.iT,-JiircTa, ho.ib- jioTa, nojii-jroacKii. Pred drugimi soglasniki beseda uojiz izgubi svoj z ter se zjedini z besedami neposredno, brez čr¬ tice; n. pr. noaro;a;a, nosnem,, noauaca, noanj,n,a, iroacoTHir. Konečno, beseda uojiz zamenja svoj z s črko y, kedar se besede z njo zložene jemljejo v imenovalniku, ne pa v rod., kakor v prvih dveh slučajih; n. pr. noajro^ie; noaj^eHtra, noajEcpjTt, noayoTKpHTHit, itd. O p o m n j a. Izjemo dela beseda noa^eHt, rod. no- dajalnik noayji;Hio, itd. Ako prvi del zložene (dvokorenne) besede ohrani svoj konec, zjedini se z drugim delom s posredovanjem črtice; n. pr. acap'i>-rniin;a. 6a6a-ara, Kynž-imca, n,apt-iryniKa, imači.- otjnrgepr,, reHepajri-asMOTanTi reHepajra-^čepHaTopi, reHe- part-iratopa,, rpoTB-jiamra, itd. O p o m n j a. Iz tega pravila so izvzete naslednje besede: BaxEiiCTpx, poTMHCTpi, erepjietcTept, icaiieprepr., KaiiepKOH- Kepi., rotfuieftcTept, jbejm^MapiiranB, roCTBO, Baine UpeBocsoflHTeaBCTBO, Ero Ciaieat- ctbo, Banie BucoKonpeocBameHCTBO, Ero BHCOKo6.iaropoji;ie, Ero Ilpeno^odie, itd. Nazvanja vi šili državnih in učenili uradov in zavodov in tudi različnih ruskih društev; n. pr. lIpaBHTe.n>eTByioiii,iii CeHaTB, CBaThiiiuiit Chho.o.b, Docyji,apcTBeHHHfi CobPtb. HjinepaTopcKaa AKa^eaia H ayicB, Mockobckui ymrB epcm 6 tb t T evHiruecKoe <56in,ecTBO, MninrcTepcTBO HapojHaro lIpocBh- igema, OdigecTBO aaa nocodia nvirjaio igrača aiiTepaTO- paiiB, itd. Zaglavja knjig, časnikov, časopisov, spisov in pesmar- stva; n. pr. Hcropia Pocy,n,apCTBa Pocciitcicaro, juhama Cbu- thxb AnocToaoBB, MocKOBCKia BhgoiiocTEi, HoBoe Bpeita, KaimraHCKaa gonita, SainiCKii osothiiku, itd. Nazvanja brodov in drugih ladij; n. pr. Operam „IIa- MaTL A30Ba“, ijiperaTB „BaagraipB MoiiOMaxT>“, KpeiicepB „ AgMiipiLiB HaxiuiinoB r B “, nogica B KopeegB“, axTa „IIo;iHp- Haa BBfegaN, itd. Nazvanja znamenitih dob in dogodkov zgodovinskih in literaturnih; n. pr. EKaTepimiiHB BducB, Chnepnaa Bofraa,, KpecTOBBie iioxogii, itd. — 27 — O p o m n j a. Osebni, oziralni in kazalni zaimki, rabljeni namesto nazvanja treh oseb Božjih in prevzvišenih oseb v Busiji vladajočega Doma, se tudi pišejo z veliko črko. 0 p o m n j a. V osebnih imenih, sestavljenih iz pridev¬ nika in občnega samostalnika, se piše samo pridevnik z ve¬ liko črko, ako samostalnik pri njem ohrani pomen občnega samostalnika, obratno pa se piše z veliko črko tudi samo¬ stalnik, ako ta izgubi pomen občnega samostalnika; n. pr. Ehaoe rope, Tsepcnaa rjbepma, Jlhrnii ca ji, ChBepHaa BofiHa, JIjvobb fleHB, CBhTjiaa iie/r/bjia; ropoči Ejapcicoe Ceao, ropoaB Beranek jTjkh, itd. Op o mnj a. V nazvanjib, sestavljenih iz zloženega pridevnika in občnega samostalnika, se piše vsak del pridev¬ nika z veliko črko; n. pr. AseacaH^po ■ HeBCKaa aaBpa Kiebo - IleaepcKiii MOHacTtipt, KuprA- Kaiican,Kaa cienn, ycTt- MesBi^miiKaa ct arama, PjccKoe JIcTopnuecKoe o6- in,ecTBO, itd. O p o m n j a. Pridevnik se stavi včasih namesto oseb¬ nega samostalnika in se piše z veliko črko, kedar pri pred¬ metu, zaznamovanem samostalnikom, ni drugega osebnega imena. Op o m n j a. V pismih se pišejo z veliko črko nasled¬ nje besede : Mihoctiibbih PocjmapjE,, Pocuo^ran,, Bh, Banit (tudi v zavisnih sklonih ali „casus obliquus“). Z malo črko se pišejo občna imena in drugi govorni razpoli, kedar stoje: prvič za vejico ali nadpičjem, in drugič za klicajem in vprašajem, za dvopičjem in mnogopičjem, kedar stoje namesto vejice ali pa nadpičja. Kazven tega se pišejo z malo črko: Nazvanja duhovna in mitologiška; n. pr. anreifB, xepy- bidib, cepa(()ira'B; HiiMcjta, My-3a, pycajiKa; npopoKi., irarpiapiB, anocTO.iB, eBaHreaiiCTi, MiiTponoairn., apxiepefr. eraiCKont. itd. Nazvanja oseb po stanu, službi ali uradu posvetnem in duhovnem ; n. pr. Kampep, MirmiCTept, reHepajiT 5 -ry6epHaTop , B, rydepHaTopi, KHaat, rpatjit, dapoHt, Karneprept, ro, nojMKt, irMopa,, ({ipaHpvaB, mockbhhb, vaptKOBepi, eBpo- neept, KHTaeipF., iiamafijiOBCKiit iiojikb, reoprieBCKiir Kpecrn, anppeeBCKaa aeina, itd. Nazvanja oseb po veroizpovedanju ali učenju, po polku, redu ali učnem zavodu; n. pr. vpncTiaraniB, npaBOcaaBHBifi, KaTO.THKB, aioTepaHiiHB, MarojieTaniiHT,, 6y;nj,iiCT , E, neonaa- tohiieti, BOJiLTepiaHepB, CTyaeHTB, .iiipeircTB, npaBOBkjpt, ropiiCTt, npeoČpaaeHena., rycdp'B, jparvHB, yjiairb, ajieKcan- ppoBCKift KaBajiepi, itd. Nazvanja mescev, dnij tedna, narodnih in malih prazni¬ kov ; n, pr. CBHTKir, Maciieimpa, maco^ji,!, cejniKB, Kamncpaii, aHBapi., (jjeBpajit, BocupeceHte, iionepdijibHnKi,, btophiikb, itd. Nazvanja zgodovinskih dogodkov in dob; n. pr. pe$op- sianja, CBam;eHHoe nncaHie, nyraneBiii;iiHa, itd. Nazvanja knjig ne v smislu naslovov, n. pr. Ka.ieHpapL, rpamaTHKa, CBameiraoe nncaHie, eBaHreaie, itd. O p o m n j a. Pridevnik, kedar stoji kakor pridevek k danemu samostalniku, se piše z malo črko tudi v tem slu¬ čaju kedar je izveden od lastnega imena; n. pr. jTOmohcob- ckiS caora., pyccici® astiKB, TamboBCKi® rvčepnaTopB, moc- KOBCKiffi ciiTepi., TyjiLCKift canroBapb, BaaeiiCKiii npaHiiKB, HTajTtaHCKaa onepa, poHepKifi yrojo>, itd. O p o m n j a. Nazvanja oseb po službi ali stanu, in tudi nazvanja polkov in učnih zavodov se pišejo z veliko črko, kedar se rabijo v uradnih pismih, vročenih dani osebi, danemu polku ali danemu zavodu; n. pr. rocnoji;nHy Bap- maBCK0Jiy PeHepaar, — ry6epHaTopy, v IlaMaitaoBCKin nojiKB, bb XapbKOBCKif yHiiBepcni' čtb , itd. Iz : „PycCKiii iJnraoaoriraecKiii BicTHiiKL' 1 , 1893, N.o 3 in 4. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA 00000420E4G