Gangl — Sokol. Ustanovitelj Sokolstva dr. M. Tyrš je s svojo globoko zamišljeno idejo ustvaril v češkem narodu trdno sokolsko organizacijo, ki ima dvojno široko nalogo: tehniško in idejno. Tudi jugoslovensko Sokolstvo, ki je veren posnetek češkega, si deli delo v iste dve smeri. Obema je poverjena enako vredna naloga, zakaj niti brez prve niti brez druge ni popolnega Sokolstva. Med sedanjimi najboljšimi delavci v sokolski idejni stroki je tudi tovariš brat 9anŁl> ki vrši posle starostovega namestnika pri Jugoslovenskem Sokolskem Savezu. v vrstah jugoslovenskih Sokolov je malo mož, ki bi se bili tako poglobili v bistvo sokolske ideje in ki bi s tako vnemo in požrtvovalnostjo delovali v Sokolstvu kakor br. Gangl. Svoja prirodna talenta, govorništvo in pisateljevanje. je postavil v službo Sokolstva, enako tudi svojo vestnost in ljubezen do dela, zato mu ni nobena žrtev za Sokolstvo prevelika, nobeno delo pretežko. r.obena pot predolga. Edina ovira pri tem delu mu je prevelika zaposlenost v službi in stanovski organizaciji. yendar ni dnevra. ko bi br. Gangl ne žrtvoval vsaj nekaj svojega časa tudi sokolski organizaciji, da se točno pouči o tekočih sokolskih zadevah. Sokolska ideja mu je postala takorekoč njegov življenski smoter. zato prepričevatno in navdušeno zastavlja za njo svojo besedo in pero. V globini svoje duše prepričan. da je sokolska misel za napredek in porast našega naroda in naše države eminentne važnosti. deluje z vsemi svojimi močmi za razvoj sokolske organizacije. da bi zavzela čim širše plasti našega naroda, da bi se končno uresničil izrek: Kdor Jugosloven — ta Sokol! Sokolska načela so niu sveta in se po njih ravna na vseh potih svojega življenja. dasiravno mu je bilo v prejšnji dobi sokolsko prepričanje v veliko škodo, zakaj tudi brat Gangl je moral okusiti grenak kruh preganjanja. Aktivno delovanje br. Gangla v sokolstvu pričenja za časa njegovega službovanja v Idriji. kjer je bil leta 1910. izvoljen za predsednika društvu »Sokolski dom v Idriji«. Istega leta so se 'združila notranjska sokolska društva v lastno župo, ki je iinela svoj sedež v Idriji. Na ustanovnem župnem pbčnem zboru. dne 20. februarja 1910 v Logatcu. je bil brat Gangl izvoljen za prvega župnega starosto. Z njemu lastno energijo in vnemo se je lotil sedaj sokolskega dela. Ustanovil je lepo urejeno župno pisarno. katere vodstvo si je pridržal sam in pridno deloval za izpopolnitev župne organizacije. Znameniti so njegovi govori. ki jih je isnei ob raznih prilikah kot župni starosta. Z ognjevito besedo je izpodbujal Sokole in narod k narodnemu in sokolskemu delu. Do podrobnosti je preštudiral Tyrševe spise in se poučii o bistvu sokolske niisli. ki jo je vedno in povsod možato zagovarjal in navdušeno priporočal. Uživel se je popolnoma v sokolsko življenje in ves prosti čas žrtvoval sokolskemu delu in sokolski družbi. v kateri se je poeutil najsrečnejšega. To sokolsko življenje mu je tako priljubilo Idrijo, da jo je s težkim srcem zapustil, četudi sicer razrnere niso bile najugodneje. saj je gospodovalo takrat v Idriji naduto nemško uradništvo pri rudniški upravi in imelo povsod glavno besedo. Sokolsko članstvo je brata Gangla bratsko vzljubilo in ga spoštovalo. o čemer priča, da je bil ieta 1911. izvoljen za društvenega starosto, katero mesto je obdržal do odhoda iz Idrije. Delovanje Idrijske Sokolske župe in Sokolskega društva pod vodstvom brata Gangia je bilo vzorno in uspešno. Župa je prirejala poleg župnih zletov sokolske dneve. ki so bili posvečeni resnemu sokolskemu delu. Predavanja ob takih prilikah je poleg drugih opravljal br. Gangl, zlasti o razlaganju sokolske ideje. Izvršila sta se dva župna vaditeljska tečaja z najboljšimi uspehi. in tudi pri teh je prevzel br. Gangl pouk o sokolski misli. Takoj v prvera letu svojega obstanka je izdajala župa svoj »Vestnik«. ki je izhajal dye leti samostojno, potem pa se je leta 1912. združil s »Sokolskim Vestnikom«. ki je bil glasilo Sokolskih žup Ljubljana I., Kranj, Idrija in Novo mesto. Naravno je. da je tudi brat Gangl pridno sodeloval pri teh sokolskih listih. Priobčil je več spisov in manjših notic, od prvih omenjamo: »Brat starosta otvarja odborovo sejo«, »Beseda funkcijonarjem«, »Tekmovanje«. »Jezik očistiti peg« in »V novo življenje«. Zadnji članek, napisan tik pred svetovno vojno, pozivlja Sokolstvo k pravemu pojmovanju sokolske misli in k vztrajnemu delu. V »Sokolskem Vestniku« 1. 1912. je priobčil dve krasni sokolski pesmi: »Pesem Sokoloy« in »Pesem iz bodočih dni«. Ob 501etnem jubileju slovenskega Sokolstva 1. 1913.. ko bi se mora! vršiti III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. je napisal br. Gangl v dr. Murnikovem »Slovenskem Sokolu« pod naslovom »V jubilejsko leto slovenskega Sokolstva« uvodnik, v katerem navdušuje članstvo za priprave na zlet, ki je pa bil prepoyedan. Svetovna vojfia je ustavila vse sokolsko delo za dobo petih let. Ko so se po prevratu nekoliko pomirili duhovi, so se zbrali nekateri Sokoli v Ljubljani, med njimi tudi brat Gangl, da organizirajo in vzpostavijo zopet so- kolsko delo. Dne 6. januarja 1919 so sklicali informativni sestanek slovenskega Sokolstva. Udeležba na sestanku je bila mnogobrojna. Brat Gangl je imel dva referata. in sicer: »Združenje Sokolstva v jugoslovensko Sokolstvo« ter »Izobraževalno delo«. Poverili so mu načelstvo izobraževalnega odseka in časnikarskega odseka, ki sta se ustanovila v področju »Slo\renske Sokolske Zveze«. Brat Gangl je takoj sestavil poslovnik za izobraževalni odsek in pričel z intenzivnim delom v Zvezi. Na občnem zboru dne 15. junija je podal temeljito poročilo o izobraževalnem delu in je bil vnovič izvoljen za načelnika izobraževalnega odseka. V letu 1919. je začelo zopet izhajati glasilo »Slovenske Sokolske Zveze« pod imenom »Sokol«. Brat Gangl mu je bil prvih pet mesecev urednik, ki je dal listu trdno podlago in pravo smer, pozneje je zaradi preobilih poslov moral odložiti uredništvo. Za list je napisal globoko zamišljen uvodnik »Zmaga — svoboda!« in članek »Sokolstvo in izobrazba«, poleg tega je priredil za list mnogo krajših člankov in notic. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi lista za sokolsko mladino »Sokolič« in priobčil v prvem letniku dve pesmi; »Sokoliči, bratje mili« in »Tabor«. Sploh je bil brat Gangl duša vsega dela v Zvezi in pri pripravah za prvi sokolski Sabor. ki se je vršil na Vidov dan 1919. v Novem Sadu. Tudi na Saboru je brat Gangl sodeloval v večih odsekih in bil izvoljen kot odbornik v Savezno starešinstvo. katero mesto je zavzemal dve leti. Na glavni skupščini v Osijeku 1. 1921. je bil izvoljen za namestnika staroste J. S. S., katere funkcije vrši še danes. Vesten — kakor pri -vsakem svojem delu, je tudi v sokolskih poslih. Prevdarno, a odločno zastopa svoje stališče, ki je pa vedno v skladu s sokolskimi načeli. zato uživa v sokolskih krogih širom naše domovine visoko spoštovanje in simpatije. Pa tudi med češkimi Sokoli je br. Gar.gl poznan in priznan Sokol. tudi v tujini znajo ceniti njegovo delo za Sokolstvo. Kot priznan mladinski pisatelj je vsa leta. odkar izhaja mladinski sokolski list »Sokolič«, zvest njegov sotrudnik. .Polegj že omenjenih spisov in pesmi je napisal za ^Sokoliča« še pesmi: »Domovina« in »Sokoliči Aleksandru« in spise »Sokol sem in Sokol ostanem«, »Iz knjige Sokolstva«, »Ena domovina in v njej le eno Sokolstvo« ter »Naša skupna vez — so kolska ideja«. v katerih mladini primerno razlaga sokolsko idejo. Sodeluje pa tudi pri sokolskem listu »Sokolski Glasnik«, v katerem je priobčil v spomin prvemu starosti dr. Oražnu pesem: »Ob grobu br. staroste dr. Oražna« ter članke: »Bela Ljubljaua vas pričakuje in pozdravlja*, ob priliki I. jugoslov. vsesokolskega zleta, idejni članek: Naš človek in nekrolog po pokojnem dr. I. Tavčarju. Razunie se, da brat Gangl ob prvein vsesokoiskem zletu v naši novi domovini leta 1922. ni stal križem rok brez dela. Soudeležen v zletnem odboru, je požrtvovalno deioval za časa priprav v zletni pisarni in vestno opravljal uredniške posle pri >Sletskem Vestniku«. med zletom samim pa je priskoči! na.pomoč, kjerkoli je bilo treba. Še težjo nalogo pa je prevzel po zletu s tem. da je sprejel uredništvo ;>Spomenice o I. jugoslovenskem vsesokolskem zletu«. Prvi zvezek obširnega dela je že izšel in kaže, da bo delo pod souredništvom br. Gangla stvarno in umetniško na vrhuncu. Brat Gangl je tudi sotrudnik pri so kolskem koledarju, ki je prej izhajal pod  inienora »Slovenski sokolski koledar«, od leta 1920. pa kot »Jugoslovenski sokolski koledar«. Njegovi spisi so:» Naša zavednost« (1. 1914.), »Br. dr. Oražen in br. Miba Verovšek« (1. 1922.), »Na pot v Ljubljano« (1. 1922.). »fiočern!« (1. 1923.). Ganglovo literarno delo v Sokolstvu je torej precej obširno in yselej temeljito. Da tudi Čehi visoko cenijo njegove sokolske spise. pričajo laskave ocene, ki so jih prinesli že večkrat češki sokolski listi. Najboljši dokaz o tej trditvi pa je gotovo češki prevod članka »Hočem!« iz letošnjega koledarja, priobčen v oficielnem glasilu Česke Obce Sokolske »Vestnik Sokolsky«. Podrobnega dela, ki ga vrši br. Gangl za Sokolstvo, ni mogoče opisati, ker ga je preveč in je mnogokrat neopaženo. Jugoslovensko Sokolstvo preko širne naše domovine ima ob 501etnici br. Gangla samo eno željo: naj bi energija in ona goreča ljubezen br. Gangla do Sokolstva ne izginila nikdar! Zdravo! Ivan Bajželj.