PROtETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 1933.
CalarW M
_ Miki, Dk. «, IMf, mt Um pat* «NUm umdmt Um Act o« CMfn* d Marck J, UJ1
CHICAGO 23. ILL., 27. SEPTEMBRA (September 27), 1944, *,.blbhed Wee*!y st 2301 8. Lswndsle Ave.
•t«
LETO— vuL. XXXIX.
"LIŠICJE LUKNJE" na fronti so v Jeziku ameriških vojakov jame. in pa izdolbine. v katere se lahko zs silo zavaruješ pred sovražnim ognjeni. Gornje je en tak priior ii sapadne fronte, kjer sta se dva naša fanta otala pred naeijskimi streli.,
Bojna sreča nacijem bolj bolj izmika
in
MADŽARSKA NA PRAGU PREOBRATA. — FINSKA OB SPREJEMU MIROVNIH POGOJEV PRIZNALA NADVLADO MOČNEJŠE SOSEDE. — NEMČIJA SE ZMOŽNA ZAODPOR
Patriotizem bogatašev zapopaden samo v^nadi na čimvečje dobičke
Francijo je v tej vojni upropastilo takozvanih "dvesto familij". V Zed. državah jih je po znanem teku "petdeset familij". Edini srpoter jim je profit.
Milijoni, ki orjejo, ali ki delajo v tovarnah in kopljejo v rudnikih ne štejejo. To so pač le navadni ljudje Njihovo edino posestvo so njivice/ imovina delavcev pa delo, kadar ga imajo in dokler ga jim dajo.
Kadar se dvestotim, ali pa petdesetenm fami-lijam zazdi, da jim preti nevarnost — ne sicer njim, ampak njihnim blagajnam, tedaj zaokrenejo kolesja in zgodovina se prične sukati po njihovo.
Seveda, katastrofalno za ljudstvo
Senator Harley M Kilgore, demokrat iz Vir-ginijs, ni radikalec Celo k liberalcem bi ga bilo težko prišteti. «
Pa je vendar tednik "Labor" v Washingtonu baš njega označil za enega glavnih izmed očitajo-čih proti onim, ki so in še delujejo za kontrolo v prid posedujočih v Franciji, v Italiji in kjerkoli na svetu. ,
Japonsko smo proti Kitajski "Ml oborožili. To pomeni, da jo je zalagalo "50 ameriških farnih)", pa nekaj angleških, ki kontrolirajo vse, in pa "200 francoskih".
Sedaj morda ni čas, da bi načenjali taka vprašanja Toda ko je bil tak čas, so tako neznatni listi, kakor je Proletarec, zvezno vlado svarili — nikar v pogubo! A "50 familij" je imelo z mumcijsko trgovino dobičke — in verjemite ali ne, imajo jih tudi sedaj.
Imeli jih bodo, dokler bodo one prevladovale.
Njim je za profite, ne za pravičnost.
UNRR obeta priti Jugoslaviji s hrano čimprej na pomoč
V Jugoslaviji in v Grčiji vlada silovito pomanjkanje, ker Nemci poberejo kmetom veČino pridelkov, da prebivalstvo doma strada in tudi umira od gla-1 da. Naciji dolže odgovornim za; pomanjkanje partizane, kar pa ne izbriše resnice, da morajo kmetje pridelovati zgolj za okupatorje.
UNRRA, ki je ustanova združenih narodov za pomoč ljudstvom v okupiranih deželah z živili čim bodo osvobojena, je dosedaj že veliko pomagal Grčiji, ker so Nemci enostavno
Zojsa ustanovil novo skupno relifno akcijo
Z DELOM SE TAKOJ PRIČELO. — LICENCA ZA NABIRANJE, POŠILJANJE IN ZA RAZDELJEVANJE DOBLJENA. — PROBLEM SODELOVANJA Z OSTALIMI RELIFI
V tej številki bomo le na kratko poročali o seji Združenega odbora južnoslovanskih Ameri-kancev (ZOJSA) dne 22. sept.
_ v Pittsburghu, na kateri je bil
prepustili to brigo AngleTem in | P°le« P?ročil odbornikov glav-Američanom. Vzlic tej pomoči n» Predmet vprašanje relifne pa je na Grškem poginilo vsled akcIJe v P°mo* Jugoslaviji, lakote mnogo tisoč ljudi. Toč-j	z relifom se mudi
nih številk še ni.	c .. .	, . , T .
, , , ,	1 Seji sta predsedovala Louis
Nedvomno vlada lakota tudi j Adamič in zlalko Balokovič. v mnogoterih krajih Jugoslavi-1 Podana so bila poročila o finan-je, ii katerih Slovenija m iz-,cah in raznih drugih Mdevah.
vl®5*\,	,	! . Mnogi so poudarjali, da je bil
Bivši newyorški governer; prvi del ZOJSove naloge <kam-
Herbert H. Lehman, ki je a** j panja za razumevanje in za mo« čelnik zavezniške komisije, zva- ralno podporo osvobodilni fronti v Jugoslaviji) dovršen, čim
U. Vseslov. kongresa se udeležilo poleg drugih kaldh 70 slovenskih delegatov
Za veliki so na zapadni f ron- je raztfmljivo, 6. junija
t>f čem ti nemško^
se
-j je razumljivo, cnn^ se toliko ti od 6» jinlja sijajno napredo-1 ljudi boji neirlSkega poraza, vali, a Nemčija je še vedno za Ampak ta ie na pragu. Bitke la-odpor toliko močna, da ako se hko dobi le še na diplomatič-odloči vztrajati, bo vojna lahko nem polju, In za to se gre. trajala še prilično časa. predno SuH Madi,rskj se obeU konec
bo režim* tretjega ljen na kolena.
raj ha prisi-
Bitke na nemških tleh
Izgleda, da mu je ljudstvo v
Med tem, ko se vrše krvave borbe na vseh bojiščih in diplo-matične spletke križem sveta, pa se obeta konec zadnji fevdal-
Nemčiji še pripravljeno slediti ™ državi v Evropi. Rdeča arma-— namreč firerju — kajti vzlic daJe na madžarskih tleh neštetim porazom na vseh fron-l Ze v Prejšnji vojni je Ogrska tah ni bilo doslej še nikakega J Prišla nekaj časa pod takozvani pojava, po katerem bi mogli j komunističn režim in magna-sklepati, da se je masa priprav- ^ Je	nevarnost da bo-
ljena upreti. Bilo je sicer nekaj do ob Fo{l)e> vlo*e in titelne
razgrajanja, a povzročili so ga reakcionarni oficirji sedaj, kakor tudi v prejšnjih poskusih za strmoglavljenje Hitlerja.
Njihen namen je, da če se "fl-rerja" iznebe, jim bodo zavezniki "milostni". Pa tudi to je le postransko.
Njihna glavna briga je ohraniti Nemčijo privilegijem, to je, "svetosti privatne svojine", torej ohraniti tretji rajh onim, ki so Hitlerju pomagali na vrh.
Vpadi preko Rene
Vsa tajna pogajanja junker-jev za zmešetarjeni mir, v katerem bi si Nemčija prihranila čimveč svojih pridobitev, so se doslej izjalovila in če so zagotovila zavezniških državnikov podana iskreno, bo Nemčija dobila povsem drugačen mir, kot pa bi bil tisti, za kakršnega delajo oni v nji, ki so sicer že dolgo tega -spoznali, da bodo poraženi, nočejo pa miru. v katerem bi bil njihov poraz zapopaden.
Zavezniške vpade preko Rene so naciji vieh vrst, to je, Hitlerjevi, in na drugi strani njegovi kapitalistični in aristokratski kolaboratorji uporabili za strašilo — češ, le pogazite najbolj civiliziran narod, ki ga pozna zgodovina, le pretepite in izkr-vavite ga — toda kaj pa bo potem z vami Američani, Angleži in Francozi? In če pride še kak Bullitt in svari pred Rusijo, češ, da v slučaju zmage lahko ugonobi vso "zapadno civilizacijo",
Pa se j« v srečo zanje izteklo vse njim v dobro.
Sedanja vojna je nekoliko drugačna. Kadar se Madžarska umakne iz nje. se bodo tudi na Ogrskem izvršile agrarne in socialne reforme, kakor se jih uvaja na Poljskem, pa v Rumu-niji.
Rusija zagotavlja voljo za spravo
V nobeni teh dežel ni še nastala 'komunistična" revolucija, ker je Moskva baje v Teheranu obljubila, da ne bo gojila pre-
'Nadaljevanje na 5. strani.)
II. vseslovanski ameriški kongres, ki se je vršil dne 23.-24. septembra v Carnegie Music Hali v Pittsburghu, Pa., je bil v glavnem manifestacija za izvolitev predsednika Roosevelta v četrti termin.
Zborovanja se je udeležlo — kot je poročal po veri ln i odbor, 2,900 delegatov iz vseh krajev Amerike, največ kajpada iz slovanskih centrov na vzhodu in osrednjem zapadu.
Ko se je kongres konstituiral, je imel otvoritveni govor Leo Krxycki, predsednik Vseslovenskega kongresa in podpredsednik unije ACWA, Poljak po rodu, rojen v Ameriki. • %
Poudarjal je, da Je v tej kampanji potrebno delati vsem, ki jim je za trajen mir in s tem proti politiki izolacije, za Roosevelta. Njegovo mnenje Je, da bi morali vsi Američani slovanskega porekla, brez razlike na politično pripadnost, agitirati za človtka, ki je v sedanji vojni najbolj pokazal, da razume svetovne probleme, da mu je za malega človeka in da pomaga v borbi slovanskih in drugih pod-jarmljenih narodov v vojni proti nemški nadvladi.
Slovenskih delegatov je bilo
York, naselbine v vzhodnem Ohiu, v centralni in zapadni Pennsylvaniji, Detroit, Chicago, St. Louis, Cleveland, Pitts-burgh itd.
Govorniki so apelirali za slogo med Slovani, za vztrajnost po vojni in nekateri so zelo odločno poudarjali tudi socialna vprašanja. Tudi predsednik Kr-zycki in drugi so jih naglašali.
Popoldne 24. sept. se je vršil velik ljudski shod na prostem, na katerem je bil glavni govornik tajnik notranjih zadev Ha-rold Ickes. Pozdravil je Vseslovanski kongres in obljubil, da bo zvezna vlada v svojih mirovnih prizadevanjih upoštevala težnje vseh potlačenih narodov.
Več o zborovanju in o ustroju Vseslovanskega kongresa ter o financah bo v prihodnji številki.
na s prej omenjenimi začetnicami, za oskrbovanje zasilne prehrane civilnemu prebivalstvu,
obljublja, da čim bo mogoče, bo nje ki je aktivno v vojni in ima poskrbel za dostavo najnujnej- določne cilje ših potrebščin tudi v Jugoslavi-. Sedaj pa je nujna druga akci.
jo in v Grčijo.	i ja zbiranje denarja, zdravil, ži-
A boj proti pomanjkanju, pra-,vil obleke in drugih potrebščin.
Kanada bo vzletališča plačala
Ameriška vlada je v Kanadi financirala gradnjo mnogih
vi Lehman, bo treba tudi v drugih balkanskih deželah, n. pr. v Albaniji.
Predno si bo ljudstvo ondot-nih dežel toliko opomoglo, da si bo živež spet lahko samo pridelovalo, bo vzelo par let Še dolgo potem, ko bo konec vojne. V tej dobi pa je naloga privatnih relifnih akcij in pa UNRBA, skrbeti^ da se pomaga ljudem. Vi so po krivdi, drugih gladni in
**** > < t »\?>i V?! f> . -Promet zadrug
Lani je znašal promet zadružništva v Zed. državah $3,800,-000,000, torej kkoro štiri milijarde.
V gornji številki so vštete vse kooperative, ki se pečajo s prodajo živil na drobno in na debelo, zadružne mlekarne in vse sorte druge farmske zadruge in pa produktivne zadruge delavstva v industrijskih centrih.
Ogromni napredek zadrug privatne interese silno boli, pa vsled tega v kongresu že dolgo j delujejo, da se jih bi "pravilno" obdavčilo in se jih kontroliralo enako, kakor se od vladnih strani nadzoruje privatna podvzet-ja, ki plačujejo davek.
Zveza zpdrug se zaveda nevarnosti in je na straži, da brani koristi svojih članov.
da bo tega blaga že kaj v zalogah, ko bo pripravljena za odvoz v Jugoslavijo prva ladja, kar se, kakor obetajo, kmalu zgodi. Napolnili bi jo posebno z medicinskimi instrumenti, z zdravili in moko.	#
Balokovič je v svojem referatu poudarjal, da je ta pomoč
nujna in da je treba s kampanjo za jugoslovanski relif med jugoslovansko in splošno ameriško javnost. Kajti potrebno je nabrati milijone, če hočemo izdatno pomagati.
HBZ ostane pri svoji akciji
V razpravi o tem predlogu se je pogosto omenjalo relifno akcijo Hrvatske Bratske Zajedni-ce in ob enem tudi JPO-SS. L. Adamič je pozval predsednika HBZ Ivana Butkoviča, da razjasni svoje stališče, oziroma stališče gl. odbora HBZ. V svojem odgovoru je Butkovič prečital resolucijo gl. odbora HBZ, iz
katere je jasno, da se ne misli je ameriška in ostala javnostfpridružiti skupni akciji, in da spoznala, da je to res živo giba- njegova večina ne goji nič kaj
posebne naklonjenosti do ZOJSA, čeprav je zastopana v njemu. Da-li bo zastopana tudi v bodoče, na omenjeni seji ni bilo ugotovljeno, ker hrvatska skupina svojih' novih zastopnikov ni še izbrala.
Slovenska delegacija je bila izvoljena za zastopstvo v združenem odboru takoj po prošlem Sansovem kongresu na seji Sansove eksekutive. V Pittsburghu so ga na seji ZOJSA zastopali
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Vatikan gnezdo diplomatov
Vatikan, ki obsega komaj nekaj akrov površine in je torej kot tak prav majčkena državi-
aeroplanskih vzletališČ, vse v
vojne jiamene. Kanadska vlada ci, ima več diplomatov kot pa pravi, da bo po vojni kupila od n. pr. Švica, ki je že od nekdaj Zed držav vse. kar je porabnih važno gnezdo spletkarjev in za osebni in tovorni promet in | drugih takih, ki delujejo pod okrog 70. Zastopan je bil Nevv plačala zanje $76,800,000. 1 firmo diplomacije.
Unije se zavzele za unew deal" bolj kot doslej
Ena največjih bitk v sedanji volflni kampanji je med unijami. Ampak le med nekaterimi najvišjimi vodji, in med onimi, ki jih izpodrivajo is stare Gom-persove politične taktike.
Unije so bile vseskozi v politiki le žoga starih strank. Ali
pada osredotočena ie zmerom tem slučaju potrebna, kajti prav cev R. J. Thomas pa po starem, ampak vendar tako, dobro vidi, da profiti rastejo ka- konvenciji svoje UAW
zanj na
da se republikansko stranko v njih preustvarja za protidelav-sko, demokratsko pa za naklonjeno delavstvu.
Resnica je, da sta v tem ozi-ru obe enaki sedaj in sta bili v proilosti. To, da je v tej kam
Na konvenciji prevoznikov, na kateri je govoril Roosevelt
kor testo, oni — to je člani unij,
pa garajo, se starajo in izčrpa- — ------1. _
vajo in ko bo vojne konec, bodo svoj takoivani prvi kampanjski posebno starejši vrženi na cesto, govor, se je izkszalo, da ima on, Ko si na cesti, na poti, iskajoč kot sedanji "Commander-in-dela, imaš o raznih zaobljubah Chief" skoro vse vodilne odbor-
bolje, bile so orodje onih, ki so	" » V^,, T! P,
podkupijali, in p. tistih, ki so f?«	*\bi,° i*
.i ____le in samo in edino oseha pred-! občutke kako
jemali podkupnine.
Sedaj očividno ni več tako, dasi unije še z daleč niso to kar bi morale biti, to je, ob enem ne samo strokovno temveč ie posebno delavsko, politično gibanje.
Današnja politika unij je kaj-
proti stavkam in sličnim dru-povsem drugačne
nike unij na svoji strani, bodisi
__________r_________________CIO, kot v AFL. John L. Lewis
pred- občutke kakor pa če ti boss ne| pa smatra, da so to le navidezne sodnika, ki se ga s Česdalje večjim poudarkom proglaia zs našega vrhovnega poveljnika.
Unijski voditelji so lahko hvaležni baš njemu, da so mogli svoje organizacije spraviti
na-
reče, da si išči drugo službo.
V*Jed tega je zanimivo motriti, kako voditelji unij uspevajo s svojo propagando s ozirom na novemherske volitve.
oblike.
ftkoda je, da gre sedanji volilni boj v toliki meri za take kandidate, ki se predstavljajo za "delavske prijatelje" samo v
Lewis je zmagal na konvenciji volilnih kampanjah. Potrebni hi prej. Članstvo unij pa ni toliko premogarjev proti Rooseveltu, j bili taki, ki bi stali v ospredju prepričano, da je hvaležnost v predsednik unije avtnih delav-1 delavskih bojev.
Čemu tiskovni sklad ali pa kampanja 200-terih
Marsikomu se čudno zdi, češ, zakaj vse te ko-lekte? Čestokrdt smo pojasnili, da je skoro prav vsaka publikacija v tej deželi odvisna od subvencij, ali po domače, od podpor.
Tri dolarje na leto, ki jih plačajo naročniki Proletarca, niti z daleč ne krijejo stroškov. Razliko je treba torej kriti z drugimi viri, ki so pri nas prebitki od dveh drugih naših publikacjj (koledarja in Majskega glasa), nekaj od knjigarne, a glavni vir pa je tiskovni sklad m sedaj še izredni sklad 200-terih.
Kadar plačate v Chicagu 3c za Tribune ali Sun, ali pa nikel v Clevelandu za tamkajšnje dnevnike, ali določeno število centov za New York Times, ali za PM, to ne pomeni, da s tistimi centi krijete stroške za iztis, ki ste ga kupili. Nekdo mora veliko doplačati. Kapitalističnim listom so vir bogastva oglaševalci. Najemajo v njih po cele strani celo sedaj, ko jim ne bi bilo treba ničesar oglašati. Pa dajejo po cele strani "oglasov" za vojne bonde, namesto da jih bi korporacije za tiste milijone, ki jih potrošijo za oglašanje, same kupile.
Ni jim za vojne bonde toliko kakor pa za obvarovanje svojega tiska. In ker mora stroške za tisk nekdo plačati, ga plačajo oni z oglasi. To je povsem bizniško, postavno in "dostojno".
Kadar pravimo, da se noben list ne izplačuje samo z naročnino, imamo v mislih tiste, ki si jih ljudje naročajo ne da bi bili primorani.
Primorani pa so plačevati svoje liste člani unjj, pa raznih drugih strokovnih organizacij, bratskih in sličnih zvez. Če list hočeš ali ne, toliko in toliko te vendarle stane.
Ker Proletarec še ni nikdar skušal biti kaj dru-gega kot načelno socialistični list, in se je kot tak tepel z nazadnjaštvom, pa tudi s psevdonapred-njaki, kakor jih je nekdo omenil, je naravno, da ni nikoli mogel postati "popularen". Poleg tiskovnih je še nekaj drugih stroškov, ki so pri Proletarcu skrajno skromni. A ker oglasov nimamo, naročnikov pa je tudi premalo, zato pa je potreben tiskovni sklad in tu pa tam tudi taka kampanja, kakršna se sedaj vrši pod označbo "dvestoterih".
Tako ta list vzdržujemo od ustanovitve leta 1906 in ga bomo morali na enake načine v bodoče.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJ* VSAKO SREDO.
iMlaj« JniMltTtatk« D«U«ib TUkotM Drutba, Chicaga, 1U.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA ▼ Zadin jenih driavan sa celo leto $8.00; sa pol leU 91*71;
ta četrt let« f 1.00. Inoiematvo: sa celo leto S3.60; u pol leta |2.00.
Vsi rokopisi in oflasi morajo biti v na&em uradu najposneje do pondeljka popoldne sa priobčitav v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednenday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Iae. Established 1906.
Editor....................
Bnjiness Manager........
___________________Frank Zaits
_________________Charles Pogorelec
SUBSCR1PTION RATES: Jmted States: One Year 13.00; Six Months f 1.75; Three Months 91.00. Foreign Countries, One'Year 93.60; Six Months 92.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Hlapel okupatorjev v smrtnem strahu
Ni je v Evropi dežele, katera ne bi imela množico takih, ki so hlapčevali nacijskim tiranom. Lizuni so se jim prikupovali z denunciranjem svojih rojakov. Zlobne duše so se maščevale nad marsikom, ki so ga sovražile, češ, tega primite, ta je vaš sovražnik, zavezniški ovaduh, sa boter in kdo ve kaj še vse!
V	deželah, ki so že osvobojene, jim množica vrača milo za drago.
Pa tudi v tistih že, ki so še pod sovražno akupacijo, n. pr. v Sloveniji. To je bil pač glavni vzrok deputacije slovenskih župnij, ki je bila nedavno v VVashingtonu in na zvezno vlado apelirala, "da naj ustavi teror v Sloveniji" — ne nacijski terorizem. pač pa partizanska tolovajstva, ki jih uganjajo nad vernim, mirnim narodom ...
V	Franciji se je drhal lotila posebno tistih deklet, ki so lju-bimkovale z nacijskimi vojaki. Izvlekla jih je iz hiš in jim na javnih trgih ostrigla lase do golega. Ameriški vojaki, ki so bili priča mnogoteremu takih prizorov, so se čudili, češ, "v Zed. državah bi ženskam ne storili tega!"
Marsikdo je žrtev drhali po nedolžnem. A veliko jih je, ki zaslužijo kazen. Ni pa pravilno, da jih sodi "drhalska justica", kajti v to je pozvana merodajna oblast.
Toda če v masi kipi srd, ki se je v nji nabiral skozi ves čas sovražne okupacije, tedaj je razumljivo, da bo še marsikdo pretepen, ali "ostrižen", ali pa linčan.
En tak slučaj opisuje John Chabot Smith, ki je poročevalec čikaškega dnevnika "Sun" v Italiji. Dogodil se je v Rimu.
Sodišče se je ravno pripravljalo na obravnavo proti Pietru Carusu, ki je bil šef fašistične policije v Rimu. Obdolžen je, da je v času nemške okupacije Rima izročil nacijem 50 političnih in drugih jetnikov, ki so jih pobesili ali pa postrelili iz maščevanja za par ubitih nemških vojakov.
Ravno ko se bi imela dne 18. sept^ obravnava proti njemu pričeti, je napolnila sodno dvorano množica — večinoma vdove ^n sorodniki ubitih. Za pričo proti Carusu je bil pozvan tudi bivši ječar Donato Carretta. Nekdo izmed navzočih je zakričal: "On je!" Bodisi, da ga je zamenjal za obtoženega Caruso, ali pa ga smatrala za enakega krivca, masa je planila po 50 let staremu Carrettu in tolkla po njemu. Drhal je ob enem razbila v sodni dvorani vse mize in stole. Ameriški in angleški vojaški policaji so množico mirili in obljubljali, da bodo krivci dobili zasluženo kazen, pa jih ni nihče poslušal.
Na drugi strani vrat, ki vodijo iz stranske sobe v sodno dvorano, pa je bil smrtno prestrašeni Caruso. Ležal je na nosilnici, ker si je na poskusu pobega iz Rima zlomil nogo. Toda množica je mislila, da že ima pravo žrtev in nihče izmed nje ni pogledal v sobo, kjer je ležal obtoženec.
Carretta je drhal suvala po marmornatih stopnicah na cesto, kjer so ga skušali rešiti karabinarji. Masa se je med tem večala ln jih pretepla. Ženske, večinoma vdove ubitih žrtev, so bile najbolj razjarjene. Lase s Carrettove glave so v šopih pulili in nekdo ga je usekal po obrazu s sabljo. Carretta je v smrtni grozi zagrabil pri avtu, v katerega so ga skušali karabi-nerji rešiti, za krenk, da bi se branil, in to mu je bila poguba. • Kajti "krenk" so mu napadalci izpulili in brez njega pa ni bilo mogoče sprožiti avtnega stroja. Carretta je drhal potegnila ven iz avta in ga vlekla k Tiberi, kjer ga je treščila v reko. Skupina moških je skočila v čoln in tolkla po Carrettu, ki sc je skušal rešiti s plavanjem, z vesli in ga potiskala z njimi pod vodo, dokler ni utonil. Nato so njegovo truplo privezali k čolnu in ga vlekli do ječe, ki jo je Carretta upravljal v času nemške okupacije. Njegovo truplo so potegnili ven, zvezali noge in ga ob zidu ječe napol nagega potegnili po vrvi za noge navzgor do omrežja v drugem nadstropju, kjer so ga privezali za rešetke Množica spodaj je rjula ob pogledu na žrtev, ki je visela z glavo navzdol, nato se umirila in razšla. Tak je bil konec tega lin-čanja v Rimu.
Pravi krivec pa je ostal žiif. Brig.-gen. Thoburn K. Brown, ki je zavezniški vojaški poveljnik v Rimu, je dejal, da se bo obravnava proti Carusu vršila, toda to je zadeva italijanskega sodišča. ne zavezniške vojaške uprave. A slednja bo skrbela, da bo jetnik na obravnavi zadostno zastražen z zavezniško'vojaško policijo.
Obravnava proti Carusu se je potem res vršila in mož je bil obsojen v smrt.
Toda povsod ameriški in angleški vojaki ne bodo mogli biti in drhal bo z marsikom storila isto kakor je s Carrettom v "večnem mestu".
Ni čudno, če ameriški katoliški Slovaki apelirajo, da naj zasede Slovaško ameriška armada in enako je apelirala na zvezne funkcionarje zveza slovenskih župnij.
Koloboratorjev z naciji vsepovsod je strah. Strah pred svojimi lastnimi rojaki, katere so izdajali za skledcT leče, ali pn vsled svojih hlapčevskih nagonov.	j
JOiKO OVEN:
RAZGOVORI
NACIJI SO V BEGU pustili tudi velike saloge iivil, ker jih v naglici niso utegnili odpeljati. Gornje je en tak kraj. kjer so nacijski peki napekli kruha sa svoje eete. potem pa morali pred zavezniškimi vojaki sbeiati bres njega. Osvoboditelji so ga rasdelill domačemu prebivalstvu.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
na tej konvenciji. In to ne le pri nekaterih, marveč pri vseh in ne samo pri zasedanju prvega. ampak tudi pri zasedanju drugega dne. Čast SANSovim postojankam, organizacijam in
Konvencija in drugo	občutim, kaj je človeku narod- društvom, ki so poslali take za
Kadar se kdo odpelje kamor- nost4 ^ bi mo[al.a Pom*nlti stopnike in zastopnice.
koli po opravkih, so seveda	Vs* dru«°' PrePri-1 Volitve so skrhale nekaterim
opravki prvo in glavno. Za po-	č™Ja ltd }e pridobljeno, na- i dobro voljo Po moji sodbi so se
stranski čas - če ga seveda kaj	rodnos* Pa )e nekaJ "virno tvo- vršUe nekoliko prenaglo. Saj bi
preostaja - si pa lahko sestavi	Je£a uZaka' nls™ *ula * človek skoro ne utegnil vmes ni
tudi še postranski program. Pri	^i bolj negovali. Bilo bi med kihniti kamoli pomišijati. Vo-
tem pa naj nikar ne pozabi vsa-iriami manj tronJa« prerekanja jitve ^ res neke vrsle operacija
ki Urfki posebej dodati	.......
besedico 'če' ter debele tri pike	. „
In če ga če' preveč moti, sto- . P^pr.can sem o tem. Govori najbolje, da ga prečrta in r.m namreč iz sebe u, ver,em,te
hkrati tudi vse ostale točke po-1m': * bl W ld«Jle P»P™vljen ------------ -------- _ .
stranskega programa, ter si pu- objetl vsakega, ki misli in čuti koncu „bdrial kladivce v roki sti edinole pike	poiteno. neglede. ali mu je ime član. ki ga nismo bili izvolili za
V	rievplandu som namreč tu- K"k° *H kitaisko; a,i mu Je ko" konvenčnega predsednika
V	Clevelandu sem namreč tu-!ža beU rde^ ,u 6rna Vsaka Konven<* 0>je otvorj, in M.
Alvarez Del Vayo ima v zadnji številki revije "Nation" članek pod imenom "Free Spain fights on". Članek priporočam vsakemu, kateri je zasledoval smrtni boj španske republike, da ga prečita. Pisec omenja te-jžkoče, kl jib imajo še danes španski republikanci v zavezniških deželah, kjer jih še danes imajo za nevarne radikalce in | njih delo ovirajo na vse mogoče načine. In kljub temu, pravi pi-j satelj, delajo in pomagajo ti španski izgnanci zavezniški stvari vsepovsod, kjer je mogoče. Izmed vseh dežel, kjer so si iskali, ali mogli dobiti zavetje, jih je samo Mehika resnično bratsko sprejela in jim pomagala, tako da morejo živeti zopet kot človeška bitja. Kot pravi Del Vayo: "V Mehiki nismo slišali glasu kot je bil Churchillov, ki je povzdigoval režim, kateri je bil Hitlerjev zaveznik prav do zadnjega. Prav tako je nadškof Spellman z lahkoto potolažil svoja katoliška čuvstva z občudovanjem diktatorja, kateri je bil brutalni španski učenec Himmlerja. V Mehiki je pa največji predstavnik države predsednik Avila Camacho čutil se počaščenega, da je mogel spregovoriti sledeči pozdrav ob priliki enega izmed največjih sestankov, ki so ga imeli republikanci v glavnem mestu Mehike. Dejal je: "Prišel sem danes, da vam povem, da se je napad osi-šča začel v Španiji in vi ste in še predstavljate edino Španijo, katero Mehika priznava in ljubi."
Mehika še danes ni priznala Francovega fašističnega reži-
vi" ljudje v Belo hišo, se sliši vsak večer in skoraj vsako uro na radiu. Časopisi kriče o komunističnih zarotah ter o Hillma-novi PAC. Koliko vse to stane nihče ne omeni. Edino o Hill-rnanovih dolarjih ter o CIO za rotah se govori. Pač čuden svet
Pri nas
Govorimo o čudnem svetu in čudnih ljudeh, in to ob času, ko na tisoče ljudi strada. Sledeče šem čital v nekem popularnem magazinu: Pretekli teden jc umrla v Long Islandu, N Y., Mrs. Marguerite Shaw. Zapustila je obširno hišo in pa 23 psičkov, pekineških "pudlov", z najrazličnejšimi imeni V oporoki zapušča tej pasji fftmiliji $100,000 Ženska, katera jih ima danes v oskrbi, pravi, da bo denar komaj zadostoval, da se pse preživi po standardu, ki so ga navajeni...
V	Dedham, Mass., je zapustil milijonar Woodbury Rand svojemu mačku $40,000!, ter dodal v svoji oporoki: "Ako bo potreboval maček še kaj drugih ugodnosti, kot na primer radio, vol-nato obleko, električni pihal-nik itd., naj se mu te stvari pre skrbi."
V	Bellairu, Obio. so našli glo boko pod zemljo skupno grobnico kakšnih petinšestdesetih rudarjev in črno zamazano pi-sftio, ki ga je pisal, dokler mu ni onemogla roka, George Emery. George je bil prvi delavec v majni in kot govori njegovo komaj čitljivo pismo, je storil vse da bi rešil sebe in tovariše. Pismo je nekaj tragičnega. Pisal
in ker ni zanj uspavalnega sred-
stva. je prav. da se spretno in ma Da ,cto pamoten inedin de-j ie od ure do ure v upanju in
^ ^^ ^ fSOf VC II ar lic. I	^ O ^ ♦ IAam U^m i* US	I n . C t rn Kil ♦ or v cltrhoh 7A družino
... Tudi se mi ni zdelo pravilno in se manj taktno, da je proti
rtrt rr:
Ali vir i* iU nli. n« knn- Tudl ljubezen do denarja0 zdravja!
mu
Ali ker je imela naša na kon venci j i prisotna družina tri glave, in vsaka glava svoj načrt, sem kar takoj prvi večer izvršila isto, kar svetujem zgoraj. Skrajšala sem svoj program na debele pike. In glej — na naši družinski harmoniji ni bilo več dlačice.
Toda prišli smo v Cleveland zaradi konvencije.
Na sejah mi je spomin kaj rad uhajal nazaj na kongres iz leta 1942. Obe zborovanji sta si bili v mnogočem podobni in v mno-gočem različni. Na kongresu je prevladovalo navdušenje, ki pa ni bilo hipnega, bežnega znača-jar kajti imelo je dobro zasnovan vzrok. Saj je bilo to prvič v zgodovini Ameriških Slovencev, da smo se zbrali izrecno le kot sinovi in hčere ene in iste matere. Zedinili smo se za nalogo, ki bi bila v kakršnekoli spone ujeta — vsaj v polnem obsegu — neizvedljiva, zato smo jo dvignili nad vsa verska in politična vprašanja in to z navdušenjem.
Vendar se je na nekaterih obrazih bral i dvom: ali bomo vztrajali? Ali bomo kaj dosegli? Ali pa bomo morda ostali nazadnje kakor glas vpijočega v puščavi — mt tukaj, kakor i oni naši nesrečniki tam preko, ki si sami pomagati ne morejo, in radi katerih je bil kongres sklican.
Po zaključenem kongresu sem sedla poleg rojaka, ki se je vsled moje motnje kakor prebudil iz zamišljenosti. Brez nadaljne-ga je začel: "Zmerom smo se zbirali le kot pripadniki te ali one politične ali podporne organizacije. Zakaj se nismo, nikdar družili kot Slovenci? Zdaj šele
zdravja
"Tisto ni ljubezen, ampak po- Razočaranim, poraženim čla, hlep!" me je ukoril s pogledom nom pa tole na srce: Poraz —
in besedo Kar všeč mi je bil.
"Ampak narodnostni čut se lahko razvije v narodnjaštvo in celo v fanatizem. Poglejte Lahe in Nemce..sem mu vsaj navidezno oporekala dalje.
"I, seveda Tudi najžlahtnej-ša trta zdivja, če je nihče ne obrezuje in veže. Človeška lakomnost in oblastihlepnost'je zrna* ličila že marsikaj lepega in dobrega. Poglejte, kaj so n. pr. naredili z Jezusom! Imeli so ga na
ne zmaga — je tista preizkušnja, v kateri se človek pokaže, kaj je. Udariš po jeklu — se za iskri: udariš po steklu — se raz
mokratičen korak, bi morala strahu ter v skrbeh za družino, priznati vsaka demokratična ! dokler mu ni smrt ustavila roko. vlada, kateri je res pri srcu de- Da. sta pač dva svetova: tisti, mokracija. Kakšne so spletke kateri imajo in tisti, ki nimajo falange v Južni Ameriki, je mo- Rudarji spadajo k slednjim.
ral priznati sam tajnik Hull. če-	Naša gibanje prav malo pozno. O tem bom
več razpravljal V enem prihod-	Proletarčev piknik zadnjo ne-
njih člankov. ' '	deljo je dobro uspel, čeprav
Jugoslavija
pam je Jupiter Pluvius zelo na gajal. Z drugimi besedami: deževalo je skoro ves dan. do tre-
Zadnje čase ni ravno dosti no-	m
vic iz te dežele. Samo tu in tam *je Ure popoldne, kar je zelo
...n.ncnn,™,,,-«.^ P°roea jugoslovanska osvobo-, zmanjšalo udeležbo. Kljub te-lsicn. uaans po sickiu —- se raz- ►	J »	»soehih mu sem videl veliko število na-
eno larL^dTntm^e SkH^ To e goTot ^ —"ev tudi iz oddali, eno vam zaupam, aa nisem ne . , ,, .	« ««
jeklo, ne steklo, pa tudi ne vol- i Hitlerjevim ljudem na Balka-
na.)
nu so dnevi šteti. Stik ruske
ših prijateljev tudi iz oddaljenih krajev od Chicaga.
Zadnji teden se je ponovno
Nod po! milijona Nemcev ne bo več škodljivih
Na zapadni fronti je bilo od jeziku mučeniki, ko so dajali, 6 junija pa do 22. sept. ujetih
svoja življenja zanj — a imeli so ga na jeziku tudi cerkveni in-kvizitorji, ko so — na njihovo povelje in na njihovih natezalnicah — pokale človeške kosti."
Napeljala sem pogovor na kongres. Tudi njemu se je čelo zmračilo v dvomu, ko sem ga vprašala za njegovo mnenje. "Ce nas je večina takih, kot sem jaz, potem bomo uspeli, čeprav ima pri nas politika bolj shojena pota, nego pa naše ubogo zanemarjeno slovenstvo."
Se danes ne vem, kdo je bil ta človek On je bil Slovenec, jaz Slovenka in to je zadostovalo. Ostal mi je v lepem in s kongresom trdno povezanem spominu.
Nič ne škodi, da sem se zapletla v preteklost, saj so konvencijo opisali že nekateri drugi člani. In zato o njej na kratko. Glavno je, da je bila uspešna in vrlo zanimiva Vršila se je vseskozi v stvarnem in resnem tonu.
Bilo je zanimivo študirati obraze. Kolikor se spominjam, nisem še pri nobenem zborovanju, opazila na obrazih toliko napete pozornosti, kakor prav
že nad pol vojakov.
milijona nemških
rdeče armade s Titovo vojsko reorganiziral naš dramski od-
A4.I I Vl OflMI
NA DELU
je gotova stvar. Sedaj ostane še samo uničenje nemških tolp. Nekaj je, kar sem tudi čital v zadnji reviji "Nation". in to je Maria Bellinija članek: "Gari-baldi s Return". V tem članku piše Bellini (ime psevdonim bivšega člana italijanskega podzemskega gibanja, kateri se da
sok. ter je pridobil dve dobri novi moči v Milanu Medvesku in Lojzetu Zorku. Odbor je takoj začel z delom ter bo decembra meseca uprizoril dramo "Norec", katera je bila z uspehom igrala v Clevelandu. O tem bomo pisali od časa do časa Dvestoteri sijajno napredu-
nes nahaja v Zed. državah), da I i*jo. kot mi je upravnik Char
Vm naročnine, ki jih poiljejo m • topniki. in dragi afitatorji Proletarca, so itele nm basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poilja eno celoletno, j« »abeleien v tem tesna-mu s drama polletnina.
Mi obsojamo nacijski teror in delujemo, da se ga odpravi. Smo pa tudi proti drhalski justici, bodisi na ameriškem jugu, ali kjerkoli.	,
Toda želje, da je ne bi bilo, bodo nekaj časa v osvobojenih deželah malo zalegle. Ljudski srd kipi in drhti od hrepenenja, da bi položil pest na izdajalce in rablje. To bo trajalo v vsakem osvobojenem kraju nekaj dni, pa tudi dalj, kot je pokazal opisani slučaj v Rimu.
"Kar kdo seje, to žanje.M Ni čudno, če se sedaj tisti, ki so r.voje žrtve izročali nacijskim rabljem, tresejo v smrtni grozi. Pa tudi nemški "nadljudje", ki so se v okupiranih krajih obnašali skrajno naduto in suvali domačine do krvi. jim kradli in jim onečaščali žene in hčere, vedo, da se bliža dan obračuna Kdor rnore, beži v rajh. Mnogi bodo ostali, kjer so, veliko izmed njih takih, ki niso krivi drugega kot oholosti. A ljudska jeza bo udarila po vseh. Kajti trpeli so celi narodi ln kazen zahtevajo za ves nemški narod.
"Zapadna civilizacija," ki jo mnogi tako zelo obožujejo, se je v tej vojni skrajno slabo obnesla.
Anton Zornik, zap. Penna. Charles Pogorelec, Cleveland
in Chieago John Vitez. Barton, O. John Krebel, Cleveland. O. Anton Shular. Arma, Kans Martin Judnich, Waukegan, 111.
Anton Udovich, La Salle, III. Ludwig Yoxey, ueblo, Colo. Luka Groser, Chicago, 111. Anton TomAiČ, Oakland, Calif.
Anton Jankovich, Cleveland
Ohio * John Kosin. Girard, O. Andy Krvina, Girardf O. Mike Krultz, Villard, Wis. John Tancek, Girard, O. John Zornik. Detroit, Mich. Frank S. Tauchar, Chieago.
Illinois John Plaehtar, Dearbom, Mich.
Kathy Junko, Detroit, Mich. Louis Zorko, Chicago, 111. Kathy Horvatin, Ncw York, N. Y.
John Chamazar, Chicago, lil. Angela Zaitz. Chieago. 111. Joseph Cvelbar, Sharon, Pa. Anton Zugel, Butte, Mont. Julia Lemuth, Detroit, Mich. Joseph Snoy, Bridgeport. O. Julia Parkel, Los Angele*. Calif.
Joseph F. Dum, Cleveland, Ohio
27
26 15 13 12
10 9 8 6
6
I 6 6 4 4 4
| se bori Garibaldijeva divizija, j katera šteje 40,000 mož. v Ju-| goslaviji pod poveljstvom mar-• šala Tita. Iz gotovih vojaških vzrokov se te divizije ne omenja preveč, ali kot pravi on, da jo je Tito že večkrat pohvali kot eno njegovih najboljših divizij. Pisatelj piše tudi o pomenu celotnega partizanskega gibanja v Italiji. Sploh je revolucionarno gibanje v Italiji zelo razširjeno, katero bo dobilo razmah šele takrat, ko bodo Nemci izgnani iz Italije. Ni čuda, da je reakcijo pograbil tak strah, kateri sije iz Bullittovega članka. Seve, zanašajo se, da bosta Anglija in Amerika uredili tako, da ostane vse po starem. Mislim, da jc precej takih ljudi tudi pri nas v Jugoslaviji — in s tem fie , mislim samo kvizlinge. katerim I so že tako in tako dnevi šteti. lUpati je, da bodo naši ljudje v domovini vsaj toliko strogi z izdajalci naroda, kot so danes v Franciji.	}
Volitve in mir
Danes se govori, kot da je že zmaga tukaj. Seve, veliko lažje je govoriti o zmagah doma za pečjo kot pa vojakom, kateri še danes umirajo in to na tisoče na raznih bojnih poljih. Ni čuda torej, da se je to vprašanje zavleklo tudi v bližajoče se jesenske predsedniške volitve. Razni de-beluhasti politiki vseh barv, katerim ljubezen do delavstva in malih ljudi čudovito naraste ob vsakih važnih volitvah — in zopet periodično usahne, ko so volitve gotove — zopet hodijo po deželi. Gorostasne govorice.
lie poročal na Proletarčevem pikniku. Sodrugi! Vi, kateri sc še niste oglasili — storite to!
Ruski relif
Zadnji teden sem obiskal našega starega sodruga in naročnika Prolctarca Johna Rayerj«. John je že zadnjih sedem let invalid ter privezan v hišo po akutni bolezni, ki je neke vrste kostni artritis. Kljub strašnim bolečinam je John ohranil svoi humor in dobro voljo. Potožil mi je, da ga malo kdo od naših sodrugov obišče. Njegova žena
(Konec na 3. strani.)
Skupaj 4 tedne (od 26. avgusta	m,r **
do 2.1. septembra) 190'* naročnin.	ko v slabih rrfkah je danes apa-
prejfcnji izkaz (4 tedne) 213 naroč-	rat za sklepanje miru, ter da je
nln	V	i.	edina rešitev, če pridejo "ta pra-
Tole mi ne gre v glavo?
Ker smo vsi za pomoč rojakom v starem kraju in ker imamo ie Holgo JPO-SS. le kako to. Ha gre ta akcija tako počasi naprej. I« ml nikakor ne gre v glavo!
FRANCE BEVK:
IIEG PRED SENCO
(Nadaljevanje.)
Ko mladi
del. 2alost se je zlila z žolčem. Pil sem.
Ko sem šel ponoči mimo Ton-
ku kuhinje in govorila o lepoti. Njene besede so bile božajoče in so se rahlo dotikale mojega srca. Čislal sem jo. Junaški mir njene notranjosti, ki ni bila brezbrižna do mene, je vplival j name. Gojil sem spoštovanje do
je udaril vonj prve po-
• V n-M^rtlL 1°:I čkinegaokria,"Le mVje zdelo, da i njenega spomina Tudi ta hip
, .. ' K .... ____. .___. se sveti luč za zavesami. Mehka mi gospejina beseda o nji ni bi-
hise, sem začutil v svoj tesni plapolajo^a luč me je zbodla v la prijetna. Stresel sem se sam
dno duše in skrčila pest. Pobral, v sebi: Cemu mi omenja to žen-, sem kamen in ga zalučil v okno,, s^o?
da so zažvenketale šipe na tla...	sem po do gem molku:.
i . u "Kdo razume to dekle? Pijanega me je gnal korak.	.	_ \n
J ,	.J f. , , "Jaz jo razumem. Vi ne vidi-
sam od sebe mimo hiše z levjo	J
glavo nad vhodom. To je bila hiša. iz katere sem ušel pred samim seboj — morilcem. Ko sem pogledal kvišku, sem videl v svitu ulične svetiljke obraz nad
kot kakor godbo, ki je prihajala od bogvekodi. Ali je Chopin? Katera njegova mazurka je sladkejša? Čudovita vihravost je prešla v moje ude. Kakor da sem se izluščil popolnoma in oblekel novega človeka docela, je bil še ta občutek močnejši in odločnejši kot drugekrati. Ka-kar čmrl. ki je zašel v poltem-no sobo in išče izhoda . . .
Tiste dni sem srečal Tončko. Dolge dni sva se videla le na ulicah mimogrede, takrat sva se srečala v drevoredu.
Zahrepenel sem po nji. Prijel sem jo za brado in videl, da je tudi v njenih očeh veliko hrepenenja.
"Pridi jutri," sem ji dejal. In kakor da je teža padla na njena lica, je pomislila. Nato je prikimala, da pride.
Njenega pomisleka tedaj nisem razumel, sedaj jni stopa jasno pred oči. Bil sem jo pripravljen čakati vse vonjave večere in giniti v koprnenju. Saj je tudi samo koprneti lepo. V koprnenju utone grešnost. Vedel sem, da bom, kadar bo prišla, pokleknil pred njo, ona pa se bo smehljala z zagonetnim smehom. Dobra in lepa. Oklenila se bo mojega vratu, njeno telo bo gorelo. Kdo jo razume?
Dejala je, da pride, ni je bilo. Sest dolgih ur sem meril drevored in jo pričakoval vsako naslednjo minuto. Zaman. Bil sem potrt, pa sem pomislil, da je bila zadržana in joče zaprta med stene, ko ne more priti.
Prišel sem drugi dan zopet. Z nič manjšim upanjem kot prejšnji večer; tudi ta večer ni prišla. Ko je še tretji večer mojega pričakovanja, ki sem ga podaljšal do enajste ure, ni bilo, mi je zoperno leglo na srce. Trudna osramočenost je legla name, užaljenost mi je zalila srce. Maščeval bi se bil.
V kavarni sem naletel na tovariša. Bil je vinjen, govoril je resnico brez potrebe, ne da bi ga bil kdo vprašal.
"Ali jo ljubiš?" je mežikal vame, tako pomenljivo, da se je kljub mržnji, ki sem jo občutil do Tončke ta hip, krčilo v prsih srce.
Nisem odgovarjal, on pa je meril mojo notranjost in moj obraz in, kakor da se natihoma naslaja nad menoj, je dejal: "Danes ima drugega." Kakor bi me bil pičil gad sem se zganil in zastrmel v njegov smeh. "Kdo?"
Bil je lepo, elegantno oblečeni mladenič, ki je delil z njo večere bogvekje,. ko sem jaz hodil eno in isto pot, od prvega drevesa v drevoredu do zadnjega in nazaj.
Se bridkeje kot poprej se je vse uprlo v meni. Težka misel je križala čelo, spoznal sem marsikaj, česar prej nisem ve-
Kdo razume to dekle?' "Jaz jo razumem. Vi te, ker ste zaljubljeni."
Nisem se mogel premagati, da sem povedal resnico. "Ljubezni ni več."
Ni mi verjela, vendar Se je
seboj."bUiT je * gospa*	itiho, '^jala predse Ko je
sih ie orebedela vse noči na! pogledala zopet vame, je dejala sih je preoeaeld vse noci na . ^ k t . narahlo tipala v
oknu. Spoznala me je. Ko sem•	r
se ozrl znova, je zamahnila zj negotovost:	...
.	' J	•	Ali vam ugaja gospodična
°	! Lojza0"
Razumel sem njen migljaj,] MoJ.e in z razprtimi 0*mi
zablodil v tlakovano vezo, ki je sem	Fani Počasi je
«J mm inln vwwl l//\t*oLr I V T lita	...	.
| hčerama in vam pošljem od I vsake po $1. Imena so France«
obnovi iz razvalin in mizerije, katero so povzročili fašistični
MANIFESTIRANJE ZA TITA in partizane na otoku Hvar v Dalmaciji. Vodijo ga mladi pijonirji.
odmevala pod koraki, sem našel odprta.
"Nocoj sem sama. Moj mož je že odšel, gospodična Lojza spi v sobi "
To je dejala mirno, kakor da se med nama nikoli nič strašne
vstajalo iz dna izkušenj pretek-1 lih dni ozadje tega vprašanja. I Nisem mogel trditi, da Lojza | ni naredila vtisa name. Priznal ( sem sam v sebi, da sem mislil« nanjo. Ko sem jo srečal na ce- j sti, sem se ozrl za njo. Tudi ona
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES P0G0RELEC
Girard,
Salem in
ga ni zgodilo. Ponudila mi jeise je ozria Postala, sva za hip Danes pričnem to kolono z,Canton. stol, ona je sedia za mrzlo og-!oba nato sva nasmehnila in vzhodom, kajti Proletarec ima Youngstown. in če bo čas dopu-njišče.	| $ia dalje	naročnike križem Zed. držav; in ščal, tudi v Sharon in Bessemer,
Ko sem že sedel pred to žen-. Xe„a vtisa nisem hotel pove- to dobre naročnike. Eden izmed Pa ", zaključuje svoje pismo, sko, ki sem ji ubežal, kot beži j dati gospe. nisem ga ^jj resno>! njih je Adolf Krist h v Coopers- Želi imenik in več pobotnih Msta duša pred zlodejstvom, Kakor da 'mi ni nič do nje, sem j townu. N. Y. V zadnjem pismu knjižic, kar se je storilo.
našobil ustnice in skomizgnil z	P..in/
sem se vprašal kot vedno v takih slučajih: "Počemu sem prišel?" Prisotnost tega vprašanja me je potrla. Sklonil sem glavo, ki je bila že trudna od pijače in {o je obtežila še duša.
Vrsta dolgih trenutkov je menoj; skoraj ^krohotal sem prešla. Zdi se mi, da se je tudi
gospa Fani vprašala, počemu mi je zamahnila z roko. Ura je bila pozna, kazalec se je pomikal proti dvem.
Iz tega molka se je prva zdramila gospa Fani: "Kaj mislite?"
Dvignil sem glavo. Pol v sar njah sem odgovoril: "Nič. Na kaj naj mislim?"
"Na ljubezen."
"Ah," me je speklo. "Ženske so vlačuge."	_
Ta beseda je bila prenaglje-	oko je videlo, da
na. Gospa me je pogledala široko, njena roka je počivala na kolenu.
"Od kdaj je vaša sodba taka?"
pravi: Priloženo je $5 za ob-	Anton Udovič, La Salle, 111.,
novo naročnine, ostalo je v pod-	$e sicer ne oglaša pogosto, toda
poro Proletarcu. Dolfe je imel	kadar se, je gotovo, da brez nič
naročnino plačano še nad pol	nj. Poslal je 9 naročnin, med
leta. toda ne čaka opominov,	njimi par novih in $2.25 v ti-pač pa skrbi, da je vedno za ne-; skovni sklad,
kaj mesecev več plačan kot po-	Tone shuiar Arma Kans.. še
se. Vendar nisem mogel vzdrža- trebno Drugi iz iste države je	zmerom "havzira" naselbine
rameni:
"Čedno dekle." "Ta bi bila za vas." Moja tiha misel se je uresni čila, njen namen je bil gol pred
ti njenega pogleda. Pogledal sem v tla.
Gospa Fani me je bistro pre-motrila in ni mogla zakriti pritajenega nasmeha. "Lojza leži v sobi," je dejala. "Ce jo hočete videti..." me je pogledala z očmi zvodnice, "v spanju je kot angel."
Topel zrak kuhinje jc vplival name. Vendar je sram izprele-tel moja lica. Odklonil sem po-
Frank Lipar, Hyndsville, N. Y.; Um 0krog. Poslal je 4 naročni-Tudi on je obnovil naročnino. V ne druge obi^e Qb priliki, pra-prihodnjih par tednih pa poŠ- vj q K Tone ljcm članarino za JSZ zase in	R Bridgeport, O., je
soprogo I« tudi V ^lad 200-te-	naroč„ini 2 oglasa za
nh bom prispeval, ra uia. ko- koledar
in članarino za klub i Medarja in Majskega glasa ne ,^,, H n JSZ. GeorRC
"Od zmiraj."
Gospa je umolknila. Cez nekoliko časa je vprašala s tajnim smehom v licih.
"Tudi Tončka?"
"Tudi," sem dejal mrzlo.
Vsaka izprememba, ki se je izvršila pri meni, je gospo vznemirila. Premislila je do dna in ni vedela, kam bi s to besedo.
Čez nekoliko časa je dejala: "O Mariji bi tega ne mogla reči."
Skomizgnil sem z rameni. V dušnem stanju, v katerem sem se nahajal, nisem mogel z besedo nazaj.
"Morda."
"Ko je šla na počitnice, vas je pozdravila najtopleje. Tri dni čez čas je ostala tu. — Kaj to pomeni?"
Spomnil sem se Marijine bližine, ko sva sedela nekoč v mra-
Komur je za ohranitev Proletarca, se bo od-zval klicu za prispevanje v sklad
dvestoterih
V	tiskarni so nam tisk znatno podražili, poštnina je višja, in cene papirja in pisarniških potrebščin naraščajo, dočim je naročnina na Proletarca ista kakor je bila.
V	nadomestitev teh višjih izdatkov in za kritje rednega primanjkljaja je bil na predlog Joškota Ovna ustanovljen poseben SKLAD DVESTOTERIH PROLETARCU V PODPORO.
Vsak izmed njih se obveže prispevati najmanj $5 v ta namen.
Ako se te niste, odzovite se tudi vi za pristop med DVESTOTERE.
sem bil odkritosrčen.
Peljala me je skozi ozko temno predsobo v spalnico. Ko je zagorela luč, se Lojza ni prebudila. Polodprta usta so mirno dihala, temna polt, črne obrvi in lasje so se divno odražali od belih rjuh. Ena noga je ležala izpod odeje, valovita črta, ki jo je obkrožala do kolen, je bila nehibna.
Stal sem in gledal. Pod odejo odražujoče se telo je stalo kot živo pred menoj.
"Vidite,' je šepetala gospa Fani v uho. "Človek bi jo ugriznil. Ni mlada, a zrela ženska je .... Sest let je potovala ..."
Izpreletelo je moje telo. Umaknil sem se iz sobe. V polmraku predsobe me je gospa stisnila za roko: "Da ji ne poveste." Nato je pokazala na drugo sobo. "Tu so prazne postelje."
Beseda je bila jasna, pogled na spečo Lojzo me je vznemiril, vendar se je namen mojega prihoda v hipu izpremenil.
Z naglimi koraki sem stopil do vrat, preskočil stopnice, v naslednji minuti me je požrla ulica.
(Dalje prihodnjič.)
Hromek, Albina Myer* in Jennie Kotzman, Hvala vsem trem, vsota l?o izkazana na seznamu prihodnji teden.
Da bo slika naših somišljenikov na pacifiški obali popolna, moram omeniti še našo prijateljico Julijo Parkel iz Los Ange-lesa, ki je poslala dve naročnini in $15 v sklad 200-terih Julija in njen soprog Jože sta prispevala $5, Blaž Mazuri, ki se tudi rad spomni Proletarca, pa $10. Hvala vsem trem.
Frank Cvetan, Johnstown, Pa., je poslal 6 naročnin, $2 v tiskovni sklad in $5 skladu 200-terih, ki jih je prispeval Frank Tomshe.
George Smrekar, West Ali-quippa, Pa., je poslal nadaljnih ! $15 v sklad 200-terih. Prispevali so jih Anton Groznik, Andy Antončič in samostojno podporno drlištvo "Sokol". Vsi ti niso i nobeni novinci, kar se podpore Proletarcu tiče, ker jih pogosto-ma vidimo v naših seznamih; društvo '^Sokol" pa je že mnogo let včlanjeno v Prosvetni mati-i ci in rado podpira vsako dobro ' stvar.
K. Erznožnik, Red Lodge,
Mont., se sicer ne oglaša kaj pogosto, toda kadar se, vedno priloži pismu kaj, s katerim ga je mogoče vzdrževati. Poslal je 2 i naročnini in $1 v tiskovni sklad.
John Kosin in Andy Krvina. Girard, O., sta poslala vsak 6 naročnin in Kosin še $2 v tisk sklad, ki jih je prispeval John Bogatay.
Jože Durn. Collinwood, O., mi piše: "Sinoči sva z Johnom Fili-pičern obiskala Dominika Kra-Šovra v Willoughby, O., in ga pridobila, da se je naročil na list za celo leto, novci zato so priloženi."
In za zaključek naj pride na vrsto še moje staro bivališče. Pueblo, Colo., katerega se še zmerom rad spomnim. Od tam mi piše naš zastopnik Ludwie Yoxey sledeče: "Priloženo poši-ljom 4 celoletne naročnine, tri obnovljene in dve novi, $15 za sklad 200-terih. v katerega so prispevali: Frank Pechnik, Lud-vvig Yoxey in Anton Medved vsak $5: v tiskovni sklad pa:
napadalci."
Bratje in sestre, komu gre po pravici ta zahvala — če smo iskreni, le mali peščici. V decembru 1944 bo dve leti, kar imamo Slovenski ameriški narodni svet. Detroit z okolico je bil prvi, ki je osnoval podružnico in nosi št. ena, na kar smo lalfco ponosni. Naša naselbina ima okrog 2,000 Slovencev — a v naši podružnici pa je na žalost le 166 posameznikov in 9 društev v letu 1943. 20. septembra 1944 pa ima podružnica le 138 posameznikov in 6 društev, ki so prispevali za SANS v tem letu. Od teh je 22, ki so prispevali le po $1, dva po $1.50 in 4 po 50c. Prosim vse te, da prispevajo v tem letu vsaj še toliko, da bo skupno $2, t. j. celoletna članarina. Sedaj, ko je zaslužek dober, se ta malenkostni znesek lahko pokloni v prid našim nesrečnikom v stari domo-
vini.
Vsak Slovenec in vsaka Slovenka se mora zavedati, da je dolžnost nas vseh, pomagati kolikor pač moremo. Ko bo SANS zaključil svoje delo, bo izdana spominska knjiga z imeni vseh onih, ki so imeli srce za svoj narod in darovali, da ublažijo gorje in pomagajo graditi nove domove in srečnejšo Jugoslavijo. Sramota za vsakega, kogar ime ne bo v tem seznamu ki bo zgodovinski svedok, onega velikega časa, ko je nesebičnost prevladovala samoljubje in smo si bili bratje in sestre v pravem pomenu besede.
Dne 1. oktobra ob 2. popoldne ima podružnica št. 1 SANSa sejo v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livernois.
Osvoboditev Slovenije in Jugoslavije je na vidiku. Važno je, da se vsak, kdor le more udeleži te seje. Imamo več zelo važnih točk na dnevnem redu. Po seji bo javna dražba zelo lepega darila, ki ga je poklonila znana napredna rodbina trgovca Louisa Urbanca.
Veliko dela nas čaka, treba je. da vsi, društva in posamezniki, pomagamo, da bomo v istini zaslužili zahvalo velikega jugo-
il^l^ tfvtl'1 P" °bnOVO SVOje nar°*m"f' $1 Krame Pogoreiec $2 in John slovanskega voditelja maršala
It ffllJT^SS? - flZ ™ v tisk0Vni Sklad ?rlSpCVkC Za Zupani 50c. To je dokaz, da T,ta n."*«a Junaskc«a naro" skovni sklad. Zdaj se bom pa prosvetno matico od društva št.	r...^.. i. i_______ __ „ da v stari domovini.
spravil na oglase za koledar", in 258 SNPJ vem, kaj je z našimi napredni-;
RAZGOVORI
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Tillie ima malo delikatesno trgovino, dočim je njun sin, kateri je ravno dopolnil osemnajsto leto, pri mornarici.
John Rayer stanuje na 1600 S. 61st Ave., Cicero, 111. Pri slovesu mi je dal dva dolarja za ruski relif.
Nabranega do 19. julija 1944 $1,374.80; sedaj $29, skupaj $1,403.80.
Vsa ta vsota je že oddana na glavni stan ruskega relifa. Stroškov ni bilo nobenih.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Nekaj dopisov ni dobilo prostora v tej številki, nekaterih pa tudi urediti ni bilo mogoče, ker je bil urednik na seji ZOJSA v Pittsburghu in na drugih sestankih, ki so se vršili tam one dni.
Vse pride na vrsto prihodnjič.
mi Detroitčani," vprašuje v pismu. Joe Kotar je poslal $10 v sklad 200-terih zase in soprogo Ančko. List se jima zelo dopa-de. Julia Lemuth je poslala 2 naročnini. Da bi le dobila med našim naprednim ženstvom več posnemovalk.
Na domačem pozorišču je bilo naše d*?lo sledeče: Nikolina Bo-žičnik je prispevala $3 v tiskovni sklad. Chas. Pogoreiec je dobil 6 naročnin in $25 v sklad 200-terih. Prispevali so jih Anton in Ana Kegel $10, po $5 pa Anton Garden, Louis Volk in Clement Lovišek. Piknik, ki smo ga imeli predzadnjo nedeljo, so nam pokvarili vremenski bogovi, ki so se menda nalašč maščevali nad temi vražjimi socialisti. Vreme na pikniškam prostoru je bilo ves čas vedro in lepo, kot nalašč za piknik, toda v Chicagu je pa padalo kot bi iz škafa lilo ravno ko so se ljudje pripravljali na piknik. Naravno, da so mnogi ostali doma, kajti mislili so, da lije tudi
v Willow Springsu. Toda zgube nismo naredili, pač pa bo še nekaj desetakov prebitka. Nekateri, ki bi bili radi prišli, pa so se zbali dežja, so se potem zgla-sili v uradu ter prispevali vsak po svoji moči za boljši gmoten uspeh. Vsi ti so označeni na drugem mestu v tem listu. Naj še omenim, da je prispeval $10 v sklad 200-terih tudi Donald J. Lotrich, John Morsi z north side pa $5.
John Krebel, Čleveland, O., je poslal 5 naročnin, Anton Jankovich pa nadaljnih 10 oglasov za koledar in $20 v sklad 200-terih. Dva petaka sta prispevala s Cilko, ostala dva pa sta dala John Ušeničnik in Leo Si-moncich in potem je še Frank Ipavec poslal svoj petak. No, no, bo že, kot se rad izrazi "večni popotnik".
Anton Zornik iz zap. Penne. ki je eden najmarljivejših naših zastopnikov, je poslal 13 na-ročrrtn, med njimi več novil^ zraven pa še en oglas v koledar. "Prihodnji mesec bom šel pogledati v Barberton, Akron,
IU., je poslala še $5 v sklad 200-terih, ki sta jih prispevalaJoe inTončka Bezek. Martin Judnič pa petak, ki sta ga prispevala Mike in Jennie Miller in zraven tudi 6 naročnin ter kvoder v tiskovni sklad.
Louis Barborich. Mihvaukee, Wis., je poslal še 9 oglasov za koledar. No, Lojzetu moram priznati, da je v tem pogledu v primeri s prejšnjimi leti prekosil samega sebe. Frank in Mary Er-menc sta prispevala $15 v sklad 200-terih in $10 za ruski vojni relief. Slednja vsota je bila že izročena na pristojno mesto.
Frank Ilersich, Virden, 111.. tudi noče zaostajati za drugimi, Obnovil jc naročnino in prispeval $5 v sklad 200-terih.
Bivši Cikažan Anton Zaitz, ki dela sedaj v Oaklandu, Calif.. ie tudi poslal svoj delež v sklad 200-terih. So sicer stvari, radi katerih so nastala nesoglasja, a zvestobi do gibanja, v katerega veruje, tej se ne odpove. To je ookazal ob vsaki priliki v pro-šlosti, pa upam, da tak ostane
i v bodoče. Kar je razlik med nami, jih bomo rešili kot trezni in razumni ljudje, tako da bo v korist stvari, ki jo zastopamo. Za Toneta sem gotov, da bo z nami ostal tudi v bodoče.
"Big" Tone iz istega mesta je poslal 4 naročnine, od teh dve novi in $2.50 v tiskovni sklad Zadnje čase se ne počuti kaj prida. Pravi, da piše zato, da ne bi kdo mislil, da se je že preselil v "večna lovišča", ker še ni kandidat za tisti kraj. Mi, in uverjeni smo, da tudi čitatelji tega lista bodo vzeli to vest z veseljem na znanje. Tonetu in njegovi soprogi želimo še mnogo, mnogo let zdravja in veselja. vse drugo si bosta pa sama
uredila.
Se iz Californije. To je iz Pe-talume, od koder nam piše naša prijateljica Jennie Kotzman sledeče: Sem vesela, da ima Proletarec dosti prijateljev in ne bo dolgo, ko bomo imeli kvoto dvestoterih izpolnjeno Jaz tudi nisem pozabila, ampak moji dohodki so zelo pičli in ne morem prispevati toliko kot bi želela. Omenila sem to mojim
tudi Pueblo noče zaostajati za r drugimi naselbinami, kar znači, da tu še živi napredni duh.
Lia Menton, tajnica podružnice št. 1 SANSa.
ŠE JE ČAS
Detroit. Mich. — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je 13. septembra v imenu maršala Tita podala v sporočilu	Waukegan-No. Chicago, 111.— Amerikancem jugoslovanskega	Tu je pred par tedni umrl naš porekla tudi sledeče: "Ogrom-	dobro znani rojak Anton Luna je vaša zasluga, ker ste s svo-	kančič. Bil je dolgoletni naroč-jo neumorno aktivnostjo uspeli	nik Proletarca in ko je še soc.
odkriti pred svetovno javnostjo pravo resnico, da narodno osvobodilno gibanje s svojo vojsko in partizanski odredi, prav od počet ka vodi nadčloveško borbo
klub obstajal, je bil dober so-drug. Bil je več let v direktori-ju naše zadružne trgovine in v odboru SND. Prav tako je bil pri Slov. čitalnici in SNPJ. So-
za osvoboditev svoje domovine	deloval je povsod za dobro in
in za ustvaritev nove in sreč-	napredno stvar. Take ljudi po-
nejše Jugoslavije. Moji sona-,	grešamo. ker jih ni lahko nado-
rodnjaki in jaz sam. se vam naj-	mestiti. A Tone je bil povsod in
prisrčnejše zahvaljujem v ime-	ker se ni dela izogibal, je bil
nu našega naroda, ki je dal in	vedno zaposlen vsepovsod. Tu
še vedno daje strahovite žrtve	zapušča soprogo Mary in sestro,
za dosego tega cilja. Prepričan	omoženo Kneževič v Willow
sem, da boste tudi v bodoče na-	Springsu, 111., v starem kraju pa
daljevali s pomočjo naši materi-jalno razorani domovini, da se
očeta, sestre mu spomin. -
in brata.
- M. J.
Časten
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR, KERNOVO
//
ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO
"English-Slovpne Reader" Cena $2.00 s poštnino vred
Ji
Naročila prejema
PRCLET/tREC
2301 S. Lowndole Ave.f CHICAGO 23, ILL.

Mk
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE *
KOMENTARJI
4 4 4 * t i ♦ ♦ » *
Ali je Tito res taka veličina, Roosevelt je oznanil skupno ali pa ga povzdiguje prop|gan- s Churchillom atlantski čarter da'.\ vprašuje nekdo, ki je sicer in štiri svobodščine. Zavezniška
piijatelj osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. On meni, da se Tita preveč slavi. To pomeni, da je on za te vrste poveličevanja nedovzeten in hoče iz njih izluščiti le, kar se mu zdi ver- nehali verovati v Mojzese, ki jetno in resnično. To je pravil- obetajo rešiti svet. A dogaja se, no. Za razumne ljudi bi sploh da se lahko navdušijo za doma-nc bilo treba "propagande". A j če preroke.
Dokler jih je bral za čaršijo in ostajo velesrbsko reakcijo, ga Je ona naztvala z "Nj- V. Ko pa je Pbter 12. sept. po radiu iz Londona pozval Srbe, Hrvate in Slovence,5 da se naj pridružilo Titovi osvobodilni vojski,' ga je pa nazvat Z "NJ. V." tisti propagandni aparat. ki slavi Tita.
propaganda je oboje razglašala | f n, b!ld-prvK. z vsemi svojimi sredstvi. Toda odziv med maso ni bil niti senca
'Slobodna Reč" v Pitsbur-
štenimi, drugi z nepoštenimi
nameni, da jo pridobe.
v primeri z onim, ki ga je bil; ghu Je V ljubimkanju s kraljem, Wilson deležen. Ljudje so pač i ki je tudi le nekak simbol, četudi zelo dvomljive vrste, že' prej tekmovala S4 "Srbobra-nom", kdo bo mladega Petra večkrat hazval z "Nf. V.M in mu j
namenjena je tudi njim, v glav-j Zgodovina Italije ne bo mo- ^^'^S^S^M nem pa masi, za katero se te- la nikdar zakriti( da se je nje-	/Zf\
vse sorte interesi, eni s po- «G ljudstV() opijanilo v fm^^g^^J **mt » £
šenju za svojega dučeja *»lost-,	. jezuitskega pravila,
ne slave. Treba je bilo vojne, s JJn jUvečuje* sredstva, Eugene V. Dehs ni bil v ame- da se je streznilo. Kajti sele te-riški socialistični stranki nikoli daj je uvidelo, da je med Mus-resničen voditelj, ampak po- solinijevimi gromovitimi gesli osebljenost idej socialističnega in pretnjami ter med njegovo gibanja. Glavna voditelja socia- resnično močjo, s katero je obe-listične stranke v njegovih dneh , tal spraviti svet na kolena, sta bila v resnici Morris Hill- (ogromna razlika. quit in Victor L. Berger. Prvi y Nem*ijg je bilo v času wei-
marske republike kakih 8 milijonov socialistov in komunistični kandidat za njenega predsednika je dobil 6 milijonov
veliko bolj kot drugi. Toda med maso širom dežele je bil ogla-šan v socialistični propagandi najbolj E V. Debs, ker je bil
idealist in kot tak privlačen, giasov pa je prišel na površje med maso. Skupno z omenjeni- j Hitler, ugonobil socialistične in ma dvema je tvoril celoto, dasi (komUnistične voditelje, zavel jfa bila zmerom soglasna. A ^ »'tretjem rajhu" s propagan-
ni bila zmerom njihno sodelovanje je bilo tako močno, da smo imeli veliko obetajočo delavsko stranko.
do in upijanil z njo ves narod. Nekaj časa so pripovedovali o podtalnem gibanju v Nemčiji, Norman Thomas, ki je našle-| P* je bilo vse tisto zgolj domiš-dil vse omenjene tri, je bil tudi 1 UU» Sedaj seveda ko je HU-veliko oglašan, na sličen način ler ob zatonu, se bodo tudi Nem-	\
kakor pred njim E. V. Debs. ci, kakor so se Italijani, dušali,( ^n^n^ t,^.,	^ hnt^l hiti sam da so bili žrtev fašizma in da pravijo) je v
KDO Jp: MARŠAL TITO? O tem se mnogi prerekajo. Ali je le le-
ua "ai,,t,J In" tJidft — Vse gendarns oseba, aH resnična? Ali je to kar o nJemu pripovedujejo, da se ga poslužujejo viaae	^ n|? T||o ^ navaden t\oytkt a ob enem g propafsndo selo dobro
vlade — vsake sorte os\oDoau- u%ptVM Q tem ^iuJte Komentarje na tej strani v tej številki. Gornja
na in protiosvobodilna gibanja, i||k|| predllt-v,jm Tita na sestanku s ameriškim vojnim podtajnikom
fašisti in protifašisti. Najbolj Robertom p>|ersonom, ko sta se seila v Italiji. V istem času je bil Tito
pa so v tej jezuitski igri preko- fta srsfanku s premlerjem Churchillom in mnogimi drugimi savesni-
škinii državniki. Poročali so tudi. da je šel Tito na obisk v Vatikan,
čeprav velja sa bresboftnika.
več napisal, toda dopis se je precej zavlekel. Na shodu so
prispevali $300. Navzoča je bila tudi Thomasova žena, katera ga spremlja na njegovem potovanju ln je obenem tudi njegova stenografirtja Tukajšnji listi so prinesli njeno sliko in poročevalci so jo vprašali o Beli hiši in če misli, da bo postala prva žena v Zed. državah. Odgovorila Je negativno. Povedala je, da spremlja svojega moža na potovanjih in agitacijah za socialistično stranko že zadnjih 16 let. Rekla je tudi, da ona ni pisateljica in ne govornica. Med drugim je tudi dejala, da je to zadnja kampanja, v kateri kandidira njen mož za predsednika. Sicer pa ne bom pisal o drugih podrobnostih. Upam, da boste zadovoljni z mojim dopisom. Dopis je dosegel svojo mero.
Anton Zornik, zastopnik.
sili jezuite vseh sort "komunisti", oziroma taki krogi, ki se jih označuje za "komuniste". Kajti kaj pravzaprav je komunist, to si sedaj vsakdo po svo-
je razlaga in potem tudi svojo Javlja, da ga mora oddati taki propagando usmerja po tem franki, ki ima priložnost zma-svojem nagnjenju.	I«*«; Ir> naprednejši volilci pa
* --smatrajo, da je zanje na vagi le
V tem listu ni bilo se nikoh vprašanjet aji naj b^o za večje propagande za monarhizem, ali ali ^ manj4e z|0 jn tako so pa da bi rekli, da nas ne briga, M manjše Kake tretje stranke, kakšno obliko vlade si hoče ta ali Ri bi kaj pomeniia> sedaj ni, ra-
oni narod. Nas to zelo zelo briga, zen de hočeš »VTeci svoj glas_____m „_____________ .
ker smo socialisti in vemo, da » prQ. Morda bo PAC po kakem Charley McCarthy. Toda za ta-kot taki moramo delovati za so- poj^gem ietu, ali prej, sam kega je proglašen šele od kar cializem, ali pa nismo socialisti. j	organizirati tako politi- mu Subašič piše govore.
papirja (tako £no akcijo, ki bo odpravila "ve- Srbobran ima v isti številki sedanji vojni
njegov glas kaj zaleže, si pred-1 ima najmanj veljave in vpliva.
Posvečen je zgolj statistikam— resničnim, in pa takim, ki dokazujejo, da se cene življenskih potrebščin niso dvignile toliko kakor so se.
Kralja Petra bodo Srbi zavrgli, pravi Srbobran, ker je šle-va. Mlad, neizkušen in otročji. Torej naj gre v zaton. On je le
_ , ^	. , « ....	nill zriev iasizina 1U Uit|l------ ------- - v	čje" in "manjše" zlo ob enem. (z dne 15. sept.) prav tako na
Toda Thomas je hotel biti sam, da so mu&L državah silno težaven pro-	LJjudje se b^o čudiU, ko bodo prvi strani z velikim naslovom
to, kar so bili pred njim *> bU*Z^J^V^^" Iblem. Ampak razni kampanjski	v/dell, kako silno hitro ^ fcoI mnhHi»rH.kl oklic Draž* Mi-
| odbori, ki razpošiljajo po deželi	spreminjal položaj v tej deželi,
reklamo za svoje kandidate,	ko bo konec vojne.
vse to, Kar so Debs, Hillquit in Berger skupaj. Oglašanje se je ponesrečilo in vrh tega še njegovo nevarno iskanje stikov v onih dneh s komunisti, ki so takrat taktiko "vrtanja od znotraj" odprto naglašali, vendar se je Thomas v boju s svojim sodrugom Hill-quitom zavzel za "sestanke s
gati.
Slavljenje Tita se ne vrši na način slavljani proti zunanjim in notranjim tiranom. Mnoge manifestacije za Tita se zde človeku lahko zoprne. Ampak v tej zgodovini —
komunisti, da se prepriča, ako, od pričetka prejšnje svetovne so iskreni v svojih predlogih." j vojne dalje, se je izkazalo, da če James Oneal je imel vsled tega j hočeš med maso, je to eno glavnih sredstev, da se zamešaš vanjo. Razlika je le, v kakšne namene ga uporabljaš.
Doba zadnjih 26. let je doba velikanskih socialnih potresov. Smo v periodi, ko si človeštvo išče potov iz starega reda v boljše življenje. Taki družabni potresi se ne vrše po načrtih arhitektov. Toda koncem konca se le izoblikujejo v nekaj, kar pomeni boljšo uredbo in korak dalje v civilizaciji. Osvobodilno gibanje v Jugoslaviji si prizadeva naprej.' In tisti, ki mu na-
v takratnem New Leadru napram Thomasu in njegovim pristašem veliko otepanja. Ampak potem, ko je prišlo vodstvo soc. stranke popolnoma pod Thoma-sov vpliv, se je on lotil komunistov ostrejše kot se jih je pokojni Hillquit kdaj prej. Sloves Thomasu je ostal. Zgradil si ga je v prejšnjem soc. gibanju. Ni pa ostala organizacija, ki jo jc prevzel v vodstvo, in ne tista, ki jo je zgradil po ločitvi stare garde iz nje.
Woodrow Wilson je bil v prej-
v v* lison je DU v pre -	tišče nazaj. Torej ni
šnji vojni propagandi proti kaj-	^^ al| nrrtnaffanda
zerjevi Nemčiji oglašan bolj kot kdorkoli na svetu. Ljudstva v
Evropi so bila navdušena zanj kot še nikdar za koga v moderni zgodovini. Njegovih 14 točk je vplivalo ha množice kakor da se jim obeta odrešenje iz socialnih zla in vojnih strahot. Kaj se je zgodilo potem, je znano.
toliko važno, ali je propaganda poveličevanja tega ali onega smešna ali ne, kajti glavno so njeni nameni.
Kralj Peter II. je prečital že precej govorov. Dvomljivo je, če ie le enega izmed njih res on napisal. Vsi, kar jih je prebral, so bili propaganda za nekoga.
m m.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
in, po kakršnih so bili pro-:	papirja celo več kotpa v
u i ______ vi c/~» Ki^riii prejšnjih kampanjah. Vzrok je,
rljani drugi, ki so se borih	tudrvelike kampanj-
ske sklade! Da-li veljajo za kampanjske ravnatelje kake odredbe, koliko papirja smejo rabiti, ki ga ljudje sproti pome-čejo proč. ne da bi ga pogledali, to javno se ni bilo razglašeno.
PAC, kar pomeni "odbor za politično akcijo" CIO, je nedavno izdal pamflet s sliko iz stavke na južni strani Chicaga iz leta 1937, v kateri je čikaška policija ubila 10 stavkujočih jeklarskih delavcev, mnoge pa ranila. Le da v pamfletu ni povedano, od kje je tista slika. Pač pa je v njemu rečeno, da se taki prizori j>od Rooseveltovo administracijo več ne dogajajo. PAC je bil torej pri sestavljanju tega letaka silovito površen.
Napad na stavkujoče delavce, omenjen zgoraj, se je izvršil, ko je bil Roosevelt že več let predsednik, in pod policijo, ki ji načeljuje eden vodilnih politikov demokratske stranke. Uni-1e CIO so takrat priredile proti županu Kellyju radi njegovega "krvavega napada" na delavce veliko protestno demonstracijo, ki se je pomikala Iz So. Chicaga skozi do velikega stadiona na Zapadni Madisonovi cesti. Takrat so odborniki unij CIO na odru rohneli proti "največjemu rablju", kar jih je še šlo nad delavstvo. A nekaj mesesev pozneje pa so že agitirall zanj. In sedaj so iztaknili tisto sliko o
Frances Perkins je v Roose-
Nekaj drobiža
Chicago, III. — Neki dopisnik v Prosveti je ponosen, ker se Sansova konvencija ni pričela, ne zaključila z molitvijo.
Kdo ve, če ni pittsburški župnik Matija Kebe potihoma iz-molil očenaš ali dva za ta napredni element? Kajti ignoriralo se je na tem žboru nekatere požrtvovalne osebe, ki so bile ali so morda še hrbtenica Sansovega gibanja.
rt
Neka zela znana msurance ; kompanija je s pomočjo svojih birojev ugotovila, da inteligentni ljudje žive poprečno dalj ka kor pa ignorantni. A v očigled sedanjih razmer se mi zdi nesmiselno, čemu se naj bi inteligentni ljudje prizadevali dolgo živeti.
V biblijskih časih je bilo na
be, Hrvate in Slovence na upor zoper okupatorje. Skozi ves čas J veltovem kabinetu delavska taj-! vzklika kralju in njegovi zasta-	. t .
niča. Nikogar ni predsedniku in vi ter mu prisega zvestobo. Ta-	vsf drugače. Ljudje so
njegovi administraciji sovražna ka je pač propaganda. En in isti h}h veselo razpolozeni Pišejo, propaganda zasenčila in "ubila" list je po neprevidnosti v isti da se je fant poročil sele v 120. toliko kakor njo. V smešenju te številki menjal svoje stališče o starostl P°tem srečno zl~ ženske so unijski birokratje na- kralju "McCarthyju" kar dva-zadnjakom vseh vrst veliko po- krat — in to na prvi strani! V magali Posledica je, da je to v prvi koloni se ga odreka, v 3. in zvezni vladi en department, ki 4. mu prisega zvestobo!
I USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET I ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina sa Združen, drim (isT.n CKicsffs) In Kansdo $«.00 n« Uto; $3.00 sa pol lata| $1.50 sa imtrt Wt«» sa Chicsf« ln Cieara $7.50 sa «•!• lato; $3.75 sa pol lata| sa lnomam»t*a $® 00

| 2(157
Naslov za list in tajništvo je:
Sa. Laundale Avenue i	fhifAi(o 23, Illinois
%mmmmmmmf«immmim^mmm\
masakru in zapisali pod njo, da so se take reči godile pred FDR. Seveda, ko so bili na "pomoto" opozorjeni, so pisca pamfleta in njegove pomagače morda odslovili.
ZvraČati krivdo na druge, to je lahko. In odsloviti koga, ki ga smatrajo odgovornim "pomote", nI nič težkega. Posebno, ker tisti ljudje nimajo kje povedati, da morajo delati po navodilih. ' '
V Chicagu (pod demokrati in republikanci) se je dogodilo na stavkarje že veliko brutalnih napadov. In tako bo spet po vojni. Ampak PAC smatra, da so sedaj druge stvari na dnevnem redu, ne pa vprašanje sedanjega in bodočega razrednega boja. Čez eno leto, morda še prej, bo delavstvo na letošnji kampanjski dirndaj bržkone mislilo precej drugače, kot pa ga sedaj uče plačani in neplačani kam panjski oratorji. Mnogi izmed njih so sedaj direktno od delavcev plačani. *
Največja nesreča za ameriško ljudstvo v politiki Je, da nima kje Izbirati. Ce volilec hoče, da
ZORNIK POROČA
Herminie, Pa. — Morda se bi komu zdelo, da se v Proletarcu prepogostoma oglašam, ker manjka prostora, pa bi mu ga tratil. Zato vanj le poredkoma pišem.
Na kratko, kar bi rad na dolgo napisal. Registrirajte se, ako se še niste, a glasujte po svojem prepričanju. Glavno je, da glasujete po svojem najboljšem prepričanju!
Pred dvemi leti se je izmed 83 milijonov volilcev udeležilo glasovanja samo okrog 28 milijonov. To pomeni, da se ljudje ne strinjajo z glasovnico. Oziroma jo zanemarjajo in s tem grade podlago amer. fašizmu. Ta jim pripoveduje, da je glasovnica brez pomena in zato se navdušujejo za diktaturo. Zakaj? Zato, ker niso še nikoli živeli pod diktaturo. A tedaj ko bo konec vojne, bodo lahko slišali. kaj je diktatura od ljudi, ki so živeli pod njo.
V Prosveti sem že pisal o Kr-ryckiju, ki je predsednik Vseslovenskega kongresa. Dejal je, da moramo paziti, da se po vojni ne preseli fašizem v Ameriko.
Zadnjič sem šel na odsekovo zborovanje Vseslovanskega kongresa v hotel Fort Pitt, Ker pa še ni bilo odbornikov navzočih, sem hodil okrog in se srečal s socialisti, ki so tudi imeli zborovanje v hotelu. Tam Je bil Norman Thomas, ki je odbornikom po večerji dajal instrukci-je za volilno kampanjo. Odboru sem želel uspeh v kampanji, ko pa so prišli iz sobe, sem jim segel v roke ln jim obljubil, da se udeležim njihovega shoda. Seznanil sem sc tudi z nekim Sici-lijancem. Vedno sem mislil, da ie on grške narodnosti, toda neki italijanski zdravnik, kateri se Je udeležil tudi Thomasovega shoda, mi je povedal, da je iz Sicilije in tako sem šele sedaj zvedel resnico, daslravno ga poznam že zadnjih 10 let Piše se Slyman in je iz New Kensing-
vendar pa dovolj zgodaj, da sem slišal o važnih zaključkih
Naj še omenim, da so slovenski delegatje povabljeni, da pridejo v soboto zvečer v Slovenski dom na Butler st., kjer jim bomo preskrbeli prenočišča.
Sedaj pa nekaj besed o shodu, na katerem je nastopil kot glavni govornik Norman Thomas, socialistični kandidat za predsednika Zed. držav. Shod je odprl zgoraj omenjeni Sly-man in s primernimi besedami predstavil Thomasa. Navzočih je £ilo približno 300 oseb. Thomas je v govoru obsojal admi-nistracijski program glede zunanje politike. Dejal je, da bi lahko odpravili vojne, ako bi se oprijeli programa demokratičnega socializma. Prav tako je mogoče odpraviti brezposelnost. On je za to, da se združijo vse delavske organizacije, ki delujejo za socialne reforme, praV tako kot so se združile v Kanadi v okviru Commonwealth Cooperative federacije. Poudarjal je, ako je bilo to mogoče realizirati tam, potem ni nobenega vzroka, da ne bi mogli priti do tega tudi v Zed. državah. Nadalje je dejal, da se ne strinja z Roo-seveltom in z geslom brezpogojne predaje, kajti to samo zavlačuje vojno in ubija več ljudi na obeh straneh.
Obsodil je tudi, ker je vlada internirala 17 tisoč Japoncev, kateri so ameriški državljani in prav tako dobri ameriški pa-triotje kot kateri izmed nas, a na drugi strani, da je med Američani mnogo državljanov, ki niso nič boljši od Hitlerjevcev. Obsodil je tudi Veliko Britanijo in Churchilla, kateri se je izrazil, da mora britski imperializem ostati. In to pomeni, da bo morala Amerika podpirati angleški imperializem tudi v bodoče. Nadalje je napadel tako-zvano tajno diplomacijo. On je izrazil mnenje, da bi ameriško IJtidstvo moralo vedeti* o raznih pogodbah, ki jih sklepa vlada. Omenil jc tudi Jožeta Stalina, češ, da bi bilo boljše za njegovo deželo, da bi vodil s sosedi trgovino na podlagi zadružništva
vel v zakonu 600 let.
tV
Kaj pa sedaj? 19-letna mati toži moža za divors, bržkone ne brez vzroka. A so tudi druge matere. Ena se je javno potožila, da skrbi za svojega invalidnega otroka noč in dan, kar jo je živčno uničilo in je v lokalnem listu prosila pomoči, ker tega bremena ne more več sama prenašati.
ir
Zelo zveste matere so živali. Moja mačka je porodila pohabljenega mucka in ga ni zapustila. Več dni ni prišla v kuhinjo, da bi kaj zaužila, pa sem ji nosil hrano v šendo, da obe od lakote ne pogineti.
ir
Tretja mati — njen mož je v armadi — vzame svojega otroka v salun, si dobi moško družbo in otroka pa položi na tla telefonske omare. Ker se ji družba dopade. gre z njo iz saluna v salun in končno pozabi, v katerem je pustila otroka. Radi tega je imelo z njo opraviti sodišče.
*
Četrta mlada ženska, mati treh otrok, njen mož pa je v armadi. se je naveličala "tega življenja", pustila otroke brez vsake oskrbe in se potepala v veseli družbi po salunih in hotelih. Tudi z njo, kakor z mnogimi drugimi, je imelo vsled tega prestopka opraviti sodišče.
A kdo pa je glavni krivec vsega tega gorja? Upam, da ne bo nihče v zadregi za razsodbo.
Iz svojih življenskih skušenj se zavedam, da matere niso vse matere. Blagor tistim, ki so bili deležni iskrene materinske ljubezni. Te nikdar ne pozabijo, pa četudi jim je mati že dolgo v grobu. Meni je mati umrla,
ko sem bil ši* otrok. Zato pa mi je toliko bolj pri srcu.
• ir
Ali veste, da bo klub št. 1 JS?, to je, njegov dramski odsek, spet poskrbel, da bomo videli slovensko igro na odru0 To je tisto življenje med nami v Chicagu, ki ga že toliko let pogrešamo.
Za poživljenje naše dramatike se je zavzel Milan Medvešek Čeprav je njegova družina še v Clevelandu, se med nami počuti domačega in se zanima za vse, kar se dogaja. Je pa nekam tih. Morda zato, ker ga skrbi družina, in pa kdaj jo bo dobil sem. Njegov prijatelj Louis Zorko pa je že toliko bol korajžen Ko sem po prešnji klubovi seji korakal počasi proti domu, sem bil siguren, da so ti fantje uverje-nl, da bo vojne v Evropi konec prej kot pa se bo vršila naša prihodnja dramska predstava. Vprizorjena bo v nedeljo 3. decembra. Zapomnite si datum! In kdor le more, hoče in utegne, naj pomaga pri razprodaji vstopnic.
Nedavno so poročali, da se je na vozu poulične na Blue Island in 26. cesti sledeče pripetilo: Voz je bil natrpan, ko se je na nekem postajališču pririnila vanj ženska in k sreči prodrla do srede kare. Pa je vstal s sedeža človek v uniformi in ji ga ponudil. Ona, užaljeno, ne! Češ, imam sina v ameriški armadi v Italiji in bi jo bilo sram sedeti na sedežu Človeka 4 F. Pa se tisti potnik obrne k nji in ji pravi: "Mrs., pišite svojemu sinu, da naj mi poišče roko, kisem jo izgubil v Italiji že v prejšnji svetovni vojni..." In ji je dal pozdrav spraznim rokavom.
Ona se je čutila vsled svoje jezikavosti tako osramočena, da
je izstopila že na prvem vogalu.
*
Ko
sem v Prosveti čital Titovo pismo, ob priliki pozdrava k triletnici partizanskega odpora, v Sloveniji, je bilo ob enem omenjeno, da je ta borba do takrat stala že 100,000 slovenskih Življenj.
Dobro se še spominjam, ko so čikaški Slovenci imeli prireditev v pomoč bednemu narodu v domovini. Bilo je 15. maja 1942 Po programu sem se ustavil na vrtu, pa pride k meni rojak in mi pravi: "Veš, vsi tisti, ki so danes za "V", bodo ob glave, kakor jih jim je Hitler v Nemčiji zakotalil po pesku ..."
Jezen sem bil, to sc razume. A glavo imam še zmerom na vratu, menda zato, da nanjo polagam svoj klobuk.
John Chaniazar.
NESREČE
Waukcgan, 111. — Naročnica Proletarca. Agnes Dukič si je pred enim letom zlomila nogo. Kar na lepem je padla v sobi in si prelomila kost v stegnu. Se danes nc more hoditi, marveč se prevaža sedaj na domu iz sobe v sobo. V bolnišnici je bila šest mesecev in zdaj je že nad šest mesecev doma. Pravi, da jo bo še najmanj šest mesecev vzelo, da bo začela zopet hoditi.
Tudi naročniki Martin Mesec, Lovro Ogrin in Frank Smrtnik ko to pišem, so med bolniki. Želimo, da bi vsi ti naši naročniki kmalu ozdravili.	M. J.
Slabe sanitarne razmere med čikaškimi črnci
Chicago je v obolelosti črncev na drugem mestu. Na prvem je Newark, N. J., kjer zboli za jetiko 275 zamorcev na vsakih 100,000 ljudi njihnega plemena, v Chicagu pa 250 na vsakih 100,000.
tona. Pa
Ko sem prišel potem ne odse-	...	n rlln
kovo zborovanje Vseslovenske- j kot^ pa s prisilno dominacijo
ga kongresa, so že zborovali.
O njegovem govoru bi lahko
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
i ADRIA PRINUNG CO.
Tal. MOHAWK 4707
i 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
►♦M...........................................M
r

Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St, Chicogo 23, ILL.
Vrnjene dnevnice	konec vsake brezbrižnosti. Sans
Za časa SANSove konvencije	f mo™1 iU ^ozi vel.ke boje. a
jc vsak delegat in glavni odbor-	«lfc temu veliko pripomogel
nik SANSa bil upravičen do	do priznanja veličastnega osvo,
dveh dnevnic Nekatere podruž-	b°d.lneg. gibanja k. ga vodi
niče so sklenile, da poleg voz- slow"skl dru«' JUgoslovanjk.
l/ . il ..	'	narodi v stari domovini. Kdor
mh stroskov plačajo delegatu i	..	.
tudi dnevnice Sledeči delegati « popravljen umret. za svoje h. Ncw Vorka niso predložili 'dcale ta ,e vreden, da z.v.! Slo-
venski narod se ni ustrasil v svoji najtemnejši uri, radi tega zasluži priznanje. Dajte mu ga!
svojih računov in so dnevnice v znesku $140 poklonili nazaj SANSu: Ludvvig Mutz. št. 46, Brooklvn, N. Y.j Ivan Ručigaj, št. 59. Brooklyn, N. Y.; ^larkus Peshel, št. 63, Brooklyn, N. Y.; F. Rado Vavpotič, št. 84, Brook-lyn. N. Y ; Thfcmas Bertok, št. 87. Brooklvn, N. Y.; Jacob Ce-rar. Združena slovenska društva v~ New Yorku, in Jennie Padar. Zveza .slovenskih društev iz Nevv Yorka. Sestra Josephine Odar, št. 40, Canton, O., in sestra Frances Mihevc, št. 26, Salem. Ohio, sta vsaka poklonili po eno dnevnico SANSu. Vsem omenjenim naša iskrena zahvala.
Nove podružnice
Podružnica št. 103 SANS je bila v začetku septembra ustanovljena v VVittu, IU., zakar je v glavnem odgovoren brat John Perme. Omenjeno mestece med Nokomisom in Hillsborom sicer ni veliko, šteje pa še nekaj zavednih Slovencev, ki so se zavzeli, da po svoji možnosti pomagajo SANSu pri njegovem delu za svobodno, demokratično, Združeno Slovenijo. Ti rojaki se zavedajo, da je SANS res delal za pravo stvar ter da so moralno odgovorni podpirati ga v vseh njegovih prizadevanjih. Želimo, da jim sledijo še rojaki iz sosednjih naselbin in se zberejo v krogu SANSa. Članarina znaša samo $2 na leto, ki je plačljiva bodisi v eni vsoti, ali pa polletno. Vsak zaveden Ame-rikanec naj postane aktiven gre za to, da bi branil sestro Pri-čaln SANSa.	sland pred njenimi sosestrami.
Podružnica št. 54 v So. Chi- Kaj še! Hoče jo le osramotiti cagu je imela izredno sejo v to- pred javnostjo, da se maščuje rek. 26. septembra. Naši Slo- nad njo, ker ni sledila javnim venci v tej naselbini v južnem pozivom Ameriške Domovine in delu Chicaga se zavedajo važno- druge golazni, zbrane okrog testi našega političnega gibanja, ga lista, da bi uradno in osebno vsled tega hočejo podružnico zapustila SANS in se oprijela povečati in jo pojačati z novimi izdajalske politike, ki jo vodi člani. Do sedaj so bili v nji včla- Ameriška Domovina & Co. Na-njeni le člani društva 490 SNPJ. padi iz teh virov sestri Prisland Zanaprej pa bodo lahko pristo- ne bodo škodili. Članice SZZ ji pili v njo tudi drugi rojaki. Za bodo dale priznanje za njeno povečanje podružnice se najbolj stanovitnost, strpnost in njeno poteguje naš istrski rojak Jack "možatost". Brljavac, predsednik podružni-
SANS ima v Ameriki še vedno veliko nasprotnikov. Delajo tajno in javno, kujejo načrte in nakane, kako bi mu največ škodili in onečastili njegovo delo. Da niso uspeli, je jasen dokaz prva konvencija SANSa, kjer je prevejala edinost in harmonija med vsemi zastopniki. Ti nasprotniki se dobro zavedajo poštenosti, pravičnosti ter politične in gospodarske svobode, katero SANS s svojim delom pomaga narodu doma doseči, zato so se z vso silo skopali na osvobodilno fronto, na Združeni odbor ter na vse one, ki so pripomogli na en ali drug način do doseženega uspeha. Niji črhniti ne marajo proti nacizmu ali fašizmu!
Uspeha SANSove konvencije ne morejo preboleti, radi tega sedaj napadajo tiste člane SANSa. ki so kljub njihovemu prizadevanju ostali zvesti SANSove« mu prbgramu in njegovemu vodstvu. Neki Jože Grdina se v Ameriški domovini zaletava v sestro Marie Prisland, predsednico S2Z, in jo hoče pred svojimi bralci ponižati, ker ji je konvencija podelila mesto "častne podpredsednice". Temu Grdini, ki soglaša, da bi Srbi postavili zgodovinski spomenik svojemu izdajalcu Nediču, češ, da je prodal svojo dušo. a rešil srbski narod pred uničenjem, seveda ne
Pomožna akcija
V kratkem se bo pričela intenzivna kajnpaaia za zbiranje sredstev za relif stari domovini. Po zaključku konvencije bo SANS podvzel vse potrebne korake in nudil na razpolago vse svoje pripomočke, da se bo pomožna akcija res razvila v veliko, uspešno gibanje. Podrobnosti bodo sporočene, čim bodo sestavljeni in sprejeti vsi načrti. Naše podružnice, odbori po naselbinah in posamezniki pa se naj pripravijo že naprej, da se kam?>anja za zbiranje denarja, obleke in obuvala čim preje prične.
Kot uspeva naše politično delo, tako mora uspeti tudi pomožna akcija. Pokazati je treba z dejanji, ne samo z besedo, da se zavedamo resnosti položaja naših bratov in sester onkraj morja ter da bomo posegli zelo, zelo globoko v svoje žepe. Lokalni odbori naj organizirajo pobiranje prispevkov na način, da bodo zaupni ljudje obiskali vsako slovertsko hišo. vsako trgovino, vsako pisarno, vsak urad., sploh vse prostore, kjer je možnost dobiti finančne pomoči. Apelirati bo treba tudi na druge narodnosti. Slovenci nismo nikoli zaostajali, pa naj gre za Rdeči križ, za Comjnunity chest. za kitajski, grški, ruski ali kateri drugi vojni relif. Darovali smo, ker smo se zavedali potrebe take pomoči. Pravilno je torej, da se danes mi obrnemo tudi na druge narodnosti in nam saj deloma povrpejo milo za drago.
Vojak je oborožen, da se vojskuje, Državljan ima volilno pravico, da voli. Dolžnost vseh slovenskih Amerikancev je, da se tega zavedajo. Kdor še ni, se naj nemudoma registrira!
Mirko G. Kuhel. tajnik.
ZOJSA USTANOVIL NOVO SKUPNO RELIFNO AKCIJO
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Louis Adamič. Etbin Kristan, V. Cainkar tki je nadomestoval Albino Novakovo), Janko N. Rogelj, Mirko Kuhel, F. A. Vider
naročnikov, da ga ne čita več	der".
ljudi Toda ljudem se bodo po-	Pravijo, da je več vrst muh.
cašl in polagoma odprle oči in	In podrepne muhe, da so naj-
bodo spoznali resnico, kot sem	hujše. Tudi ljudje so, ki imajo
jo jaz in mnogi drugi. Naši stari	svoje muhe.
bojevniki za delavstvo in za	Vi recite karkoli hočete, jaz
Proletarca imajo velike težave	pa pravim, muhe so muhe!
In morajo prenesti marsikatero	In nobena civilizacija jih ne
grenko, pa vseeno niso omagali,	bo izpreobrnila; tudi Hitlerjeva
Zato jim gre vsa čast in prizna-	ne.
in Frank Zaitz. Vsi ti so bili ob I nje! Toda navzlic vsemu, Pro-	Nekaj nas je, ki smo se rodili
enem delegirani zastopati Sans letarec ima vseeno lepo število	muhasti, drugi postanejo pozne-
na Vseslovenskem ameriškem prijateljev.	je. Muhe so vsekakor krive vse-
kongresu, ki se je vršil dan po- | . Lansko leto je naš sosed	«a hudega. V resnici ne prina-
Vojni department ima mnogo uradnikov
Ameriški vojni department ima v svoji službi 252,978 raznih uradnikov in veščakov.
ce št. 54.
Med pisanjem te kolone je
Shod v Coverdalu, Pa.
V nedeljo 17. septembra se je
SANS dobil obvestilo, da je po- vršil zelo uspešen shod v Jugo-stojanka št. 33 JPO-SS tudi slovanskem domu v Coverdalu,
ustanovila SANSovo podružnico. Dobila bo številko 104.
Sedaj je zadnji čas, da se ustanovijo podružnice po vseh slovenskih naselbinah, kjer se še ni pojavilo dosti gibanja v ko-
Pa. Vršil se je pod pokroviteljstvom vseh jugoslovanskih društev v naselbini. Postojanka št. 39 JPO-SS, ki poleg relifnih prispevkov zbira tudi za Sans finančna sredstva, je zastopala
rist tega prepotrebnega dela, ki Slovence. Udeležba je bila do-
ga vrši Slovenski ameriški na-
rodni svet. Na naše lokalne vo- tudi pevski zbor "Prešeren" iz
ditelje apeliramo, da povzamejo iniciativne korake za organiziranje podružnic po vseh naselbinah. SANS ima pred seboj še veliko važnega dela. Hitreje in uspešneje bo izvršeno, če smo kompaktno organizirani. Naj bo
bra. K programu je pripomogel
Pittsburgha. Hrvate je zastopal poznani Anthony Lucas, ki je govoril v angleščini, Slovence pa SANSov tajnik. Program je vodil aktivni Anton Cipčič. Ni dvoma, da je bil dosežen velik moralni in finančni uspeh.
SOJ NA SREČA SE NACIJEM BOLJ IN 30LJ IZMIKA
(Nadaljevanje s 1. strani.)
obratov v tujih deželah, pač pa zaeno z Londonom in Washing-tonom vred podpirala ustanavljanje demokratičnih režimov.
V Rumuniji je to izkazala pri-lično tako kakor so se domenili, nekoliko manj pa na Poljskem. Toda v slednji deželi ne samo po svoji krivdi, temveč prav tako ali pa še bolj po krivdi onih med tistimi Poljaki in drugimi, ki sovražijo Stalina bolj *kakor
zneje v istem mestu.
Star spor med IJrvati
Iz raznih ornemu na seji ZOJ-Sa je bilo razvidno, da se gre v tem sporu med glavnima hrvatskima strujama — to je med ino, ki se zbira okrog Narodnega glasnika in njenimi nasprotniki. Včasi sodelujeta skupno. Včasi si nasprotniki, ki so si bili orej v boju, sežejo v roke, potem pa se spet spro in stari bol se nadaljuje.
Tak približno je položaj med Hrvati, kar se relifne akcije tiče.
Kaj z JPO-SS
Med Slovenci doslej glede relifne akcije ni bilo prepira, pa tudi kaj prida aktivnosti v nji že dolgo ni bilo. Glavno oglašanje je vršil Janko Rogelj pod firmo oglaševalnega direktorja, in pa nekateri drugi odborniki so napisali tu pa tam kakšno stvar zaJPO-SS in to akcijo priporočali na shodih.
Storjeni so bili s strani ZOJ-Sa poskusi, da bi se to hi pa hrvatsko relif no akcijo združilo z Zojsovo in en tak sestanek je že bil sklican sredi septembra v Cleveland. ki pa se ni vršil. Na seji v Pittsburghu je bilo rečeno. da je bil preklican vsled umika skupine, ki ji načeljuje I. Butkovič.
Za Butkovičem je bil pozvan
"Big" Tony sprožil idejo, da bi šajo nič dobrega. Torej brez kolektali med rojaki za tiskovni muh bi človek lahko živel, fond Proletarca. Odzvalo se je Aha! Kaj pa človek? Ustvar-lepo število oseb, a lahko bi se jen je po božji podobi, tako za-jih še več. Kaj ne, Tone? Gre trjujejo tisti, ki pravijo, da vse ti vsa čast!	vedo in da jih je Bog postavil,
Letos pa je prišel z idejo na da nadzirajo so-človeka. dan Joško Oven, da se dobi od Stavim, da je bila muha prej dvesto prijateljev po $5.	na svetu kot človek. Človek, ci-
Midva z Jožetom sva skleni- \ vllijirano bitje, tako se vsaj la. da se odzoveva na apel. se-1 imenuje sam. kolje in ubija vseveda mislila sva, da bova ena okoli sebe, in še celo sam svoj izmed prvih iz Californije, a na- rod. Muhe pa, ko si hrane išče-ju Je že "Big" Tony prehiteli jo, se slučajno zalete v glavo sedaj pa je vseeno, četudi sva idijota ali človeka modrijana, pri zadnjih. A to še ni vse. Vče- vse v sili za obstanek, raj sva bila na seji podružnice Pa vpije človek: Ubij satana, SANSa in srečala sva se z na- odkod toliko te golazni, da ne šim starim delavskim borite- puste človeku miru žitja? ljem, z Blažom Mezurijem. Med Človek! Človek! Kako lepo pogovorom sva omenila Ovnovo i ime si je prebrisanec izbral. Zaidejo o dvestoterih prijateljih kaj pa ne Arangutan! Proletarca. Mezuri pravi, da je Muhe so prišle s soncem in to izvrstna misel. Dejal je, da kjer je sončna stran, tam so mu-on ne potroši nobenega dolarja he. Koljejo se pa ne med seboj, po nepotrebnem, nato pa je da- kot to dela Človek-modrijan, iz-roval $10 za Proletarca. Seve- voljenec vesoljstva! Tako si vsaj da. sem se mu iskreno zahvalila sam domišljuje. In tako si bo v imenu Proletarca. Vsa čast ti, najbrž domišljal, dokler bodo Blaž.	muhe živele.
2elim, da bi imeli veliko takih =================^_===^^
posnemovalcev. Pošiljam tudi dve obnovljeni naročnini.
Zelo mi je žal, da se je Katka Horvatin preselila v Nevv York. Ona mi je delala kompeticijo v agitaciji za list. toda ji nisem bila nič nevoščljiva.
Veselilo bi me, da bi s? več
SKLAD 200-TERIH LISTU V PODPORO
Pod to označbo se priobčuje prispevke ta vzdrževanje Proletarca
^^^P	kampanji, ki jo jc zasnoval pred-
zensk zanimalo za Proletarca in sednik upravnefa odbora Proletar-
ca Joško Oven. Apelira, da se na ta klic odzove najmanj 200 prijateljev lista, ki bi prispevali po $5 vsaki Najlepše pozdrave vsem pri-j ali več.
Namen tega sklada je obvarovati list pred zadolžitvijo in pa v pomoč agitaciji za njegovo razširjenje.
Manjši zneski bodo i v naprej priobrevani v regularni koloni "Tiskovni sklad Proletarca*'.
na Zojsovi seji Vincenc Cain-, . , . „ . kar, da tudi on kot predsednik ?!*? y*n> ™a*.mo. da se tu
JPO-SS pove. kako stoji ta stvar |£*n*ki spo1 zamma ra na^rs s slovenske strani. Dejal je, da
odprtih nasprotij ni, toda on ne.. . ,. ~ , A , more v naprej nič obljubiti, ^^ Parkc, kakšno stališče zavzame odbor,	__________Juha i arkei.
toda osebno je za relifno kam- U| (( panjo, kakor si jo zamišlja Sans. KLUB $T. 1 JSZ
Zojsa se odločil izvršiti svoj	Sf ZAHVALJUJE
načrt	Chicago, lil. — Klub št. 1 JSZ
Po tej razpravi je bilo skle-	** iskreno zahvaljuje vsem, ki Anton in Anna Kegl, Wlllow njeno, da Zojsa svoj načrt za katerikoli način pomagali sPrln*».	s
zgraditev relifne akcije izvede	k uspehu piknika dne 17. sept.
neglede kaj store druge skupi-	t. 1. Ves potek piknika se je iz-
ne. Prizadeval si bo. da jih pri-	vršil v popolnem redu. Pivnico
Vatikanu manjka elektrike
Vatikanski radio je od dne 7. sept. vsled pomanjkanja elektrike omejil svoj obrat.
RAD BI ZVEDEL za naslov rojaka LANGA (krstno ime mi je neznano), živi nekje na severni strani Chicaga. Ako kdo od rojakov ve za njegov naslov naj mi ga blagovoli naznaniti, če pa sam čita ta oglas, naj se oglasi pri meni.
JOS. KOSHAK 1838 So. Halsted Street.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nova knjižica, s poljudnimi nmvodiM kako posuti AMERIŠKI DR2AV-LJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine drŽave z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo.
Cana knjižici ja aamo 50 centov • poitnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2301 S. Laundale Avenue CHICAGO 23, ILL.
Delavci, podpirajte Proletarca kot podpira on vaše napore in boje!
IX. IZKAZ
rIIIow
00
Anton Garden. Chicago, III. 5.00 Clement Loviftek, Berwyn, III. 5.00
5.00
Hitlerja, ki žele obnovitev polj- dobi za sodelovanje, in ob enem imeli v oskrbi sodrugi John ske države v duhu v kakršnem še eno drugo, največjo relifno Louis Zorko in Frank Biz-
podvzetje. ki deluje v pomoč kuhinjo pa Frances Rak,
IZŠEL JE
DR. KERN0V
Angleško-slovenski
BESEDNJAK
Cena $5 s poštnino vred
NAROČILA SPREJEMA
y 1
J*
2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL.
je bila ustanovljena v Versail-lesu.
Vendar pa se zdi. da bo poljsko vprašanje rešeno s stališča vzajemnosti med poljskim osvobodilnim odborom in sovjetsko vlado.
Tako nekako se bo moralo usoglasiti tudi razmerje med Fipsko in Moskvo.
Težak poraz in še težja pot v spravo
Tradicija Fincev je sovraštvo do Rusije. Navzeli so se jo pod carizmom. dasi so bili oni edini pod njim. ki so imeli saj nekaj avtonomije.
Po padcu carizma so se z odobritvijo Lenina in s pomočjo njegovega režima ločili, a niso pa v tem procesu zmagali tisti na Finskem, ki so želeli sodelovanje z Moskvo.
Tako je bila Finska ena prvih, ki je komunizem — to se pravi, stremljenja po socialnem preobratu, zatrla v krvi.
Seda i je tisto zmoto silno drago plačala.
V pogodbi z Rusijo se je Finska odpovedala lepemu kosu svoje dežele, ki je najbolj industrializiran in naj gostejše obljuden. Plačati bo morala Sovjetski uniji v 6. letih $300,000.000, izgnati mora nemške čete iz svoje dežele, prenehati s sovražno propagando proti USSR, znižati svojo armado na "nor-malo" in prepustiti Rusiji nekaj važnih otokov in pristanišč Drugače pa je Rusija pustila Finski "popolno svobodo". To pa ne pomeni drugega, da ako hoče Finska v bodoče še kaj pomeniti/ mora pod sovjetsko "osolnčje". To je izrazil tudi finski izvršni premier Emst von Bom, ki je Fincem po radiu razglasil pogodbo miru ln jim poudaril: "Finci smo ruski sosedje. kar imejmo vedno pred očmi."	|
Vendar pa je upati, da če bo volja na obeh straneh, bo v nekaj letih zavladalo med tema deželama prijateljstvo in sodelovanje. kar bo dobro za Finsko USSR in za ostali svet.
Jugoslaviji, toda vodijo ga Američani in je bilo več ali manj pod Fotičevim vplivom. O temu relifu (prijateljev Jugoslavije) smo že večkrat poročali.
Louis Volk. Chicago, III. Joe in Anna Kotar.
Farmington. Mich. Dona Id J. Lotrich, Chicago, lil.
Blaž Meturi, Los Angeles, Calif.
Mary Bizjak in Anna Pogorelec. Potrebščine na prostor sta pripeljala Frank Bizjak in C. Po-1 Julia in Joseph Parkel, gorelec, oba brezplačno.
Mnogo jih je bilo zadržanih radi slabega vremena in neka-
Ob koncu Zojsove seje je bilo jterl od teh so se pozneje ogla
sklenjeno, da mora biti relif, s svojo blagajno vred, popolnoma separatna organizacija, čeprav so v nji lahko isti odborniki, kakor so v Zojsu. In ob enem, da se izdatke kampanje za relif plačuje iz Zojsove blagajne, da bo šel ves denar, nabran fea pomoč staremu kraju, samo v prispevam namen.
Izmed slovenske delegacije so bili nominirani v relifni odbor Kuhel, Vider in Zaitz. Zastopniki vseh teh skupin so imeli zvečer 22. sept. sejo, na kateri so bili izvoljeni Zlatko Baloko-vič za predsednika, Strahinja Maletič za tajnika in Mirko G. Kuhel za blagajnika. Dalje so bili na isti seji izvoljeni razni drugi uradniki in uradnice, da' se bo kampanjo za relif lahko čimprej uspešno razvilo. Ob enem se je takoj po seji nabralo okrog $3,000 za začetni sklad Tisoč je prispeval Balokovič, nekdo je izročil ček za $900, Adamič je dal $100 in tako se je začelo.
Več o razpravah na sejah, o različnih argumentih za in proti in o splošni situaciji z ozirom na to akcijo pa bo poročano v naslednjih številkah
GLAS IZ CALIFORNIJE
Los Angeles, Calif. — Nekaj besed iz Los Angelesa. Najprvo moram omeniti, da me zelo veseli, da je začela Katka Zupančič pisati članke za Proletarca. Želela bi, da bi imel list več takih sotrudnikov, kar bi ga naredilo še bolj interesantnega in mu tako pripomogli do večjega uspeha. Ne sme se zgoditi, da bi list kot je Proletarec, prenehal izhajati. Malo je listov, ki bi či-tateljem slikali resnico kot jo slika Proletarec.
Res škoda, da list nima več
sili v uradu in gmotno prispevali k uspehu piknika; ti so Valentin Meseta 1, Valentin Mer-šol $1, Frank Benchina $2. Luka in Jedert Groser $2, Neimenovan $2, Martin Potokar iz Lyonsa $3, Joseph Košak iz Cla-rendon Hillsa $2 in John Potokar, Chicago, $2. Torej še enkrat, iskrena hvala vsem!
Tajnik.
Los Angeles, Calif. Frank Pechnik, Pueblo, Colo. Luduig Yoxey, Pueblo. Colo. Anton Medved, Pueblo. Colo. John Morsi, Chicago, 111.
10.00
10.00
10.00
5.00 5.00 5.00 5.00 5.00
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
Skupaj
Prejšnji izkaz
S 80.00 809.00
Muhoslovstvo
Piše INKOGNITO
Muhe spadajo — — bogme, da ne vem, kam spadajo. Rekel bi, da so divje. Toda, toda kamor prilete, so takoj domače. Če je muha stara, je tudi lena in tembolj sitna.
Pomladi delajo zarod za jesensko sezono. Sadje imajo rade. toda ne branijo se ničesar. Vse jim ugaja razen ognja. Človeku rade nagajajo kjerkoli.
Muha sama na sebi ni tako grda. Še celo lepa živalca se ti vidi, ako ne bi brbrala vsepovsod. Ce ti sede na nos ali na glavo in ako imaš plešo, se rada podela, in to naredi slabe občutke. V takem slučaju ji ne prizanašaj. Lopni po njej s če-murkoli.
Najbolj se ti hudo stori, ko prideš lačen z dela. Večerja te čaka na mizi... prijeten vonj juhe se vije okoli tvojega nosu. V mislih si prebavil že vso večerjo. Sedeš komodno ... stare niti ne pogledaš, ki ti je dobro juho skuhala ... vzameš žlico in se lotiš juhe. V želodcu čutiš prijetno toploto in vse telo je nekam blaženo ... Kar naenkrat pa s stropa velika muha, cmok v krožnik. Odkod pa je padln. da bi jo — se huduje gospodinja. Na stropu se ena drugo izpodbija, pojasnjuje "bor-
Skupaj	$889.00
Prispevateljev v tem izkazu 12, zadnji iskat 144. skupaj 156, manjka še 44.
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
X. IZKAZ
Sharon. Pa. Jack Jedrt $1.50. (Poslal Joe Cvelbar.)
Coopertown, N. V. Adolf Krisch $2.00.
Detroit. Mich. Mary Volk $2; po 50c: Math Klarich in John Zornik, skupaj $3. (Poslal John Zornik.)
Library, Pa. Anton Kralj $1.00. (Poslal Anton Zornik.)
La Salle. III. Ant. Udovič $2 25.
Shadyside, O. George Vucelich $1.00.
Piney Fork, O. Po 50c: Nace fclemberger in Frank Robnik, skupaj $1. (Poslal Nace žlemberger.)
Johnstoun, Pa. Po $1: Paul Less (-TIre Hlll) in Mary Zabric (Park-hill), skupaj $2. (Poslal Frank Cvetan.)
Ited Lodge, Mont. Po 50c: K. Erznožnik In Th6m. Tauchar. skupaj $1. (Poslal K Erznožnik.)
Chicago. III. Nikolina Boiičnik $3.00.
Oakland, Calif. Anton Tomšič $1.50; Jack Sclak (Frisco) $1, skupaj $2 50. (Poslal Anton Tomšič.)
Girard, O. John Bogatay $2. (Poslal John Kosin.)
Waukegan, III. Martin Judnich 25c.
Petaluma, Calif. Po $1: Frances Hromek, Albina Myers in Jennie Kotzman, skupaj $3 (Poslala Jennie Koti man.)
Pueblo, Colo. Po $2: Agnes Kna-felc in Frank in Frances Pogorelec; John Zupnncich 50c. skupaj $4 50 (Poslal Ludwig Yoxey.
Skupaj $30. prejšnji izkaz $1,-014 36, skupaj $1,044 36.
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postu|a WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchan
»I »M
PRISTOPAJTE K
j SLOVENSKI NARODNI -; PODPORNI JEDNOTI
99
, NAROČITE SI DNEVNIK
i "PROSVETA
Stan« u celo Uto $6.00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova dru&tva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in || za tajniitvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
Dr. John J. Zavertnik
PHYS!CIAN and SURGEON
3724 West 26th Mreet T*L Crawford 221S
OFFICE HOURS:
1:30 lo 4 P. M«
(Except Wed. and Sun.) 6:30 to 6:30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Res. 22 lt So. Ridf«w«r A v«. Tol. Cr«wford S440 If no aatw«r — Ct| Auatin 5700
IBARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
A Tugoshiv Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and IU Educational Bureau	PROLETAREC	EDUCATION ORGANIZATION CCKJPERATIVE \X>MMONWEALTH
		
NO. 1933.
P«bli«k«d W~kly at 2301 S«. Law»d»U A*«.
CHICAGO 23, ILLs September 27. 1944.
VOL. XXXIX.
Miners Victims of Efficiency
We take our hat o ff to the United Mine Workers Journal for telling plain, disagreeable, but needed truths to its constituency.
The Journal sees mechanical advances robbing miners of their jobs. After the vvar ends and the demand for hard fueis shrinks it will be neceSary for some of the less economical mineš to close down, the Journal predicts.
And that. vve suggest, means that some miners will have to be "closed dovvn" along vvith the mineš.
Unless a miner really likes to toil uhderground—likes it so greatly that he vvould do it as a hobby even though he had a million dollars— we'd think he'd be happy to knovv that less labor is going to be rteeded to fuel the nation.
Or vve vvould think that if vve vvere living under an economy that had human vvelfare for its purpose. For what could be better than to s lop mining coal altogether and invent a device for utilizing the rays of the sun—if heating homes and developing energy were the purpose of it ali!
Are vve "nuts" for suggesting sueh a thing? Yes. to be sure, if we insist upon operating mineš for the profit of mine owners.
But vve don't insist upon that. On the contrary, we want aH indus tries to be operated solely and only to supply people with what they need. And because that is our desire, we are consistent in welcoming any improvement that vvill reduce the need for human labor.
Under capitalism, the first result of efficiency is that workers are vietimized by it. Thafs because vve live under an economy which sees no other use for a worker's life than to grind it into profits and dividends.
Why not socialize the mineš? Why not socialize aH industry? Why not encourage inventors to evolve more efficient ways of filling human needs ... and use the time vve save studying astronomy or playing pinoehle—or inventing stili more machines to do the drudgery?
Hovv sillj it is for humans to compete vvith machines when they could ovvn and enslave machinery! What "nuts" we are for fearing too little vvork and too much vvealth!—The Reading Labor Advocate.
THE MARCH OF LABOR IN THE WIND
,WIS., HAS A UOJJ TRCOf WHW A UNION lABll VlOOP*X 3O, JOWTLY8PONSORfDaruXAl 2&6/IKTILC VVOftKfcftS Of AMfOiCA, AHV COO(tfm,U4C.
Imperialists of the World, Unite!
A t his press conference in London just before leaving for Holland, the Dutch Prime Minister, Pietr Gerbrandy. stated that as soon as J possible after hostilities ceased the Dutch people and the residents of I the Dutch East Indies vvould be asked vvhether the Dutch empire shoul receive a greater measure of self-government. Whereupon Brendar Bracken, British Minister of Information, who vvas present at the in ter view, urged the Dutch "not to relinquish any portion of their far-flung territories after the vvar." In other vvords, don't liquidate the empire. Brendan Bracken, former private secretary to Winston Churchill and stili Churchill'* close friend, wants company for the British Empire, The l(qofdation of the Dutch empire might amount to pressure on Britain to give freedom to India or Burma and start a vvhole wave of liquidation. In the same špirit, Mr. Amery, novv British Secretary of State for India, once advised a tolerant attitude toward Japanese ex-pansion in China. "Our vvhole policy in India," Amery said in the House of Commons," our vvhole Policy in Egypt stands condemned if we con-demn Japan." Imperialists understand one another. It ls to promote sueh understanding on the part of Americans that many British imperialists vvould vvelcome an American empire in the Pacific, provided, of course, it did not tread on British toes.—The Nation.
- =
French Co-ops Stili Exist, Tho Nazis Curtailed Them
Alsace-Lorraine Societies Integrated Into "Labor Front;" Others Carry On
New York. (CLNS)—Consumer co-operatives in France were forced into drastic reorganization com-peled by the Nazis after the fall of Pariš in 1940; the large co-operatives in Alsace-Lorrain were eomplete^ taken over by the Nazis; and at least three of the cooperative leaders vvere forced into "re-tirement," but most of the co-ops are believed to have survived the occupation, the Co-operative League of U. S. A. reports.
Before the vvar it vvas estimated that about 10% of the people of France vvere members of consumer co-operativoa. The National Federation of Consumer Co-operatives included 837 societies, vvith tvvo and one half million members and a business of 3,290,000,000 franes. To these co-ops should be added a very substantial co-operative marketing movement, important parti-cularly ln the marketing of wheat, dairy products And wine; and 6,000 credit co-operatives and between 400 aiid 500 "producer co-ops en-gaged mostly in building and public works.
Foreed Merger
Far reachlng changes in struc-ture in the French co-operative movement vvere imposed by .the nevv social and economic legisla-tion. The National Federation of Consumer Co-operatives and the Co-operative Wholesale (Magasin de Gros) vvere merged into one organization and thc control of the organization vvas placed In the hands of a committee of three, after the top leaders of the movement vvere removed,
Co-operatives in Alsace-Lorraine vvere ineorporated into the German economic system and their characteristic of democratic control and non-profit operation in the interest of their consumer-members vvere destroyed.
ICA Gets Report
A report on hovv the co-ops stood up under these circumstances reached the International Co-operative Alliance thru Svviss co-operatives shortly before the liberation of France. According to the report, the first general meeting of the cooperatives since the occupation vvas held in Pariš in June. 1943. "Information meetings" were held in Lille, Lyons, Marseilles, Tou-louse and Rouen for the benefit of societies vvhich vvere unable to send delegates to Pariš. Representatives of 350 co-ops took part in these meetings and over 200 delegates attended the Pariš meeting.
Business of the co-operatives reported at that time vvas 1,234,284,-000 franes, an inerease of 230,000,-000 franes over 1941 but a substantial decline from prewar trade. Production by the co-ops was cut severely by quota restrietions fal-ling from 81 million to 54 million franes. Business of many of the lo-cal co-ops vvas larger than before the vvar, but this svas largely due to priče lncreaaes.
American Soldier Is Not a "Moocher"
Oregon Paper Sharply Criticizes Legion for Its Attempt To Divide Service Men and Union Workers
The Oregon State Convention of the American Legion adopted a -esolution demanding that returning soldiers be given employment in anionized industries vvithout being required to join a union. The "Cap-tal Press" of Salem, Ore., carries this comment:
"The labor unions vvill probably make generous concessions to the /eterans—may admit them to membership without paying the custom-iry fees. That wouldn't suit the Legion at ali. What it vvants is for them .o refuse to join a union and at the same time demand jobs in union-zed industry.
"Perhaps the Legion has overlooked something. In the armed iervices are hundreds of thousands of union men whose sentiments »ave not changed since they enlisted.
"The disturbing phase of the whole business is that, vvhile the rest it us are trying to make arrangements for peaceful procedure and pro-gress and employment for everybody after the vvar, the Legion in Jregon seems to have a cbip on its shoulder; seems to be seeking a means to start something and raise hell and bring aH of the returning veterans under its destruetive political management.
"To be consistent it should also demand that ali returning service men be taken into aH of the chambers of commerce and service clubs and enjoy luneheons and banquets withqut any thought of membership fees or meal charges.
"The Legion has evidently made the same mistake that many »thers are making—trying to teli the returning service men vvhat to think and do.
"It can gain enlightenment by asking any returned soldier if he wants to be cuddled and clased as a moocher. It vvill find that he is stili an American citizen vvith a fully develop^-d sense of American inde-pendence and will state vvhat he vvants vvithout dietation from any-body else."
As every trade unionist knovvs, the labor unions have not only endeavored to preserve vvages and vvorking conditions, vvhile our "bud-dies" were away on the fighting fronts, but in most cases they have taken care of their dues and and insuranee and senority, and above ali, are battling to see that they have a Job vvhen they get home. ThaVs more than any chamber of commerce has done up to date.—Labor.
From THE NATION
Everything, it seems, is a Nevv Deal plot—even the Russo-Polish boundary dispute. -Now that the Poles are beginning to make con-cesions, Barrons recalls that it "reported weeks ago that before elec-tion Joe (Stalin) might do something in a big way to help elect his friend Franklin. Already there seems real hope of a Polish settle-ment which may assuage the anger of the normally Democratic 'Polish vote' in several key states." That —wobbly syntax and ali—is the sort of stuff our responsible business leaders read.
The United States Office of Edu-cation reports that high-school en-rolments have dropped. more than 300,000 every school year since the beginning of the vvar, and the rate of decline is becoming greater.
In a study of St. Louis, Missouri, as a possible plače to locate post-war industries, the Wall Street Journal says this: "Factory labor is employed in the majority of cases on an open-shop basis . . . Wage scales are not quite as high as in most industrial centers because of the normal plentiful sup-ply of vvorkers."
The London "Nevv Statesman and Nation" reports that Lieute-nant Coionel G. R. Gayre is being seriously considered for the post of chief education officer in the British Civil Administration of occupied Germany. In his recent book, "Teuton and Slav on the Polish
Help Them Help Themselves
Cooperators preoccupied vvith the problems of their own societies often stare at the ceiling during a spare moment and wonder vvhere their little local triumphs and disasters fit into the progress of the vvorld as a vvhole tovvard a saner, more peaceful order. Cooperators knovv that the mechanism of cooperation can be made vvorldvvide and that it can reduce the causes of vvar But the relationship between the Littledale Buying Club and the problems of postwar Europe seems cxtremely tenuous at times.	#
With the opening of the Fraedom Fund campaign, we are forcibly reminded, and in a way that can ignite the imaginations of everyone to vvho m we teli the story, how real the relationship are between eo-3perators ali over the vvorld. Better than any kind of direct relief, con-tributions to the Freedom Fund vvill be given or loaned the cooperative societies in Europe to reorganize their memberships, rebuild bombed buildings, replace equipment, stock goods, bring back managers *rom cxile, and to get the vvhole self-help machinery of cooperatives back to vvork again.	a
This is the chance vve have been vvaiting for—a chance to demon-strate in international terms the fraternity which we profess. Let us lope that every member of every one of our societies contributes to the Freedom Fund so that vve may aH personally realize that sense of jommunity vvith cooperators aH over the vvorld that makes our movement one 6t the brightest hopes on this economically befuddled earth. —Co-op Nevvs.
John L. Rides Again
Ray Edmundson, the man vvho used to serve John L. Levvis as Illinois distriet provisonal president of the United Mine Workers, now knovvs hovv it feels to be flattened by the Levvis steamroller.
Mr Edmundson, breaking vvith the ferocious Mr. Lewis this year, seized upon a legitimate issue as a challenge. He denounced the long lomination of the Illinois distriet by Levvis' executive board and stirred up a group to demand self-government for the 21 distriets (out of a total of 31) in vvhich officers are appointed from Washington headquarters. not elected by the local membership.
What happened to Edmundson vvas svvift and ruthless. His pre-convention caucus of "autonomy" delegates vvas broken up in a vvild Frontier,' Coionel Gayre speaks s^b^ and Edmundson himself vvas given the bum's rush by the
convention. Elected a delegate by Levvis' ovvn Springfield local, he was denied a seat. The autonomy resolution he favored vvas voted down— a quite natural outeome since most of the delegates came from dis-Now that Westbrook Peg le rs lpicU controlled by handpicked Lewis men. column has been dropped by I Some of the delegates had the courage to protest Mr. Lewis' at-Scripps-Hovvard and picked up by i temPts to ram Gov. Dewey down their thr&ats. This didn't save Hearst, the San Francisco braneh EJmundson on the autdnomy issue, but it may be significant of what
the miners vvill do in November. Levvis can't follovv each of his 600,000 members into the voting booths.—The Chicago Sun.
highly of "German racial science and discusses post-vvar problems entirely in terms of race.
of the National Maritime Union has voted to secure a bertb in the i merchant marine for any Hearst editor vvho resigns in paote*?.
PURSERY RHYME
Sing a song of Europe, Highly civilized.
Four and twenty nations Wholly hypnotized.
When the battles open The bullets start to slng!
Isnt that a silly way To act for any king?
The kings are in the background Issuing commands;
The queens are in the parlor (As Etiquette demands.)
The bankers in the counting-house Are bu«y multlplylng;
The common people at th^ front Are doing ali the dylng.v
General Shervrood.
Waukegan's 3 Co-ops Serve 30% of Families m Town; Population 35,000
Waukegan. 111. (CCD) — The thriving consumer co-ops of this steel workers town—novv celebrat-ing their 33rd year of service to the community — novv include among their patrons and members 30% of the families of Waukegan, (vvhich has a population of 35.000) North Chicago, and nearby suburb-an towns, the local Co-op Council reports.
Together the three co-ops of Waukegan have 4.400 members and during a recent 12-month period had a combined trading val-ume of $1,541,000. The co-ops are the Co-op Trading Co,; Waukegan-North Chicago Co-op, and Lithuen-ian Co-op, the first of vvhich vvas organized away back in 1911, and the last tvvo of which are outeomes of the 1919 steel strike.
The three operate ten food stores and meat markets. a bakerv and coffee shop. super service station, sausage plant, and dairy vvith
13 milk routes. During 1943 they saved for their patrons a record total of $79.000 In. the years since 1911, the co-ops of this community have saved for their worker and farmer member-patrons a grand total of $670,000
Payroll $208,000
The co-ops maintaln a roll of about 115 vvorkers and a typical annual payroll will total more than $208,000. Most of the vvorkers are members of their respeetive labor unions. Many trade un ion ista flso
sit on the boards of direetors, along vvith farmers, professlonal people and housewives. The co-ops here have maintained a consistent pol-icy of understanding and friend-ship vvith the labor unions which stretehes back to the famous 1919 steel strike vvhen the co-ops were the chief means by vvhich the steel vvorkers could go on eating.
The co-ops have just embarked on an entensive campaign of educational vvork vvith the unions and other community groups. their aim being to forge to the front as the outstanding urban co-op enterprise in the county.
This letter from a soldier np-peared not in a radical magazine but in "Time": "Hollywood has manufactured a series of vvar pic-tures that makes soldiers overseas pratically reteh. and causes even entertainment-hungry troops to file out of movies before a pieture ends '
FREE ITALY FROM FOREIGN DOMINATION
LAGUARDIAS HEALTH PLAN BEING FOUGHT
Doctors Launeh Ovvn Seheme And Try to Tie Up Ali Practitioners
only necessary to read the Osser-vatore Romano.^the Vatican paper, to learn of the aetual political ac-
Naples.—From ob«rv.tions on *'vitif of ,he	at ran:
the economic »itu.tion ot v.riou« I dom	of th" papor hand
you will find a long list of ambas-
sadors, generals of the various belligerent nations, Church digni-taries, political leaders, as vvell as the newly appointed offieials of Italian communities. . .
Just hovv far do the allied au-thorities go vvithout first Consulting the Pope? Just as tlie Vatican playcd a part in establishing the fascist regime, with vvhich it con-cludt d the Lateran Treaty, the Vatican i« nov playing a central role in establishing the pnesent regime
parts of liberated Italy. one sad reality stands out: Italians are starving; and demOralized vvhile bl^ck marke t specu^ator^, fascists and ex-fascist?! reap the spoils.
Patheticallv, Charles Poletti can only spread his vvords of hope and encouragement Hunger is louder than oratorical phroses. Poletti gets only criticism and maledic-tions , To the invitations to listen in on his radio broadcasts, Italians ansvver: "Give us less Poletti Ctripe') and more bread!"
Nevv York. — Mayor F. H. La Guardi.Vs plan to provide medical and surgical care to every per son in Nevv York City eaming less than $5,000 a year is going to face stiff competition from the organized medical profession.
Letters vvere sent out by the
Medical Society of the State of	________ ______________________
Nevv York to every one of the 18,- tor not **ndmg the necessities of America because the U. S. A is
life.
, . „ .	„	We repe;it, England commands
Hunger is bhnd and often un-	today |n ,ta,y wilh the ^bon-
just. Thus the Italians, who are	Mon of Rusgla and the Vatican
hungry. reason somewhat blindly:	America^s role u %i { that of
instead of blaming fascism for their	providing p0,ettis-and the big job
sad state and instead of blaming	of sendjng f(K>d Bonomrs vern.
those vvho rule the liberated see	ment ,lave of ^ lhree aforemen.
tions, they blame the Americans	tioncd	„ makes	tQ
000 physicians in the metropolitan area, urging them to support the
profession's ovvn health insuranee plan. vvhich is less liberal in its provisions than those proposed by LaGuardia.
H
BLACKOUT" DOESNT AFFECT PROFITS
W have had a good deal to say about the huge profits reaped by American Big Business during this vvar. We haven't covered the en-tire field, m*rely emphasizing an appalling fact here and there.
Unfortunately Great BriUin has had much the same experlence Just last vveek the General Electric Company held its annual meeting in London. It vvas agreed to pay 10 per cent on preferred stock and 7 H per cent on ordinary stock. In addition. a little item of $4,000,000 vvas "carried forvvard" to the re-serve Ali this "after the taxes "
Clearly, the "blackout" vvhich has afflicted the gallant Britishers dldn t affect the profits of the "big fellovvs."
PREDICTS HUGE LOSS ON SURPLUS GOODS
American taxpayers are going to shoulder a $90,000,000,000 loss in disposing of leftover war supplies. in the opinion of Congressman Carter Manasco (Dem., Ala ), who heads House conferees trying to reach an agreement on surplus dis-posal legislation.
"We'll do vvell if vve realize $15,-000,000,000 for the $105,000,000,-000 vvorth of goods," Manasco declared.
HOLLAND FLOATS A L0AN
The big international bankers are beginning to cash in on the vvar. Holland is negotiating a $100.-000.000 loan for rehabilitatlon pur-poses. Large Nevv York banks wil1 supply most of the money snd then unlond the Dutch securities on American Investors, keeping hand-some commisslons for themselves.
You've Heard 'Em
The man at the movie vvas an-noyed by constant talking behind him.
"Excuse me," he said, turnlng around, "but vve can't hear • vvord here."
"You don t say so,"retorted the woman behind. "Well, vvhat we're talking about lsn't any of your business.'*
4. , extending lend-lease aid. Why
LaGuardia has become^ the idol mugt England( Rugsia and the Va.
of certain sections of the publif	tican command while America
for having disCont nued his Sun-	lakes a„ the burden and .
day broadcasts l^o Italy LaGuardia	glbait for feedin millions?
made lt clear that unt 1 the AlHes	Ualy must ^ saved_.but Italy
come * elear-eut decisions as to	can ^ nyed on, b Iulians who
the political situat on He has	are absolulely free of al, foreif?n
nothing to say." In taking this	____/ __. _,, . . ...
. . ? _ ' . . . . " . entanglements and collusion vvith
stand, LaGuardia has jomed in the	______. - ,
.....	.	. . i the Vatican. — From La Parola,
protest of those who condemn the ' jjew York
Allies, and especially the protest
of those millions condemned to
hunger.
Italy is nominally under the control of the Allied Control Commission, vvhich is in reality the com-bination of England, Russia, nad the Vatican. It requires no extra-ordinary\ acumen to understand that, at Teheran. Churchill and Stalin defined their respeetive spheres of influence, and that Italy comes within that dominated bv Great Britain; Hence, the cordial-ity of the Allies, dominated by Britain, towards the House of Sa-voy. England also has her own agents in Italian pdlities.
England. however, could not — and would not be permitted to— dominate alone. Russia. partner in the pact, exercises control through the Communist movement, and thc Vatican collaborates through the exercise of ecclesiastical authority and the Christian Democrats.
The Vatican today exercises far more Influence than it did under the Fascists If one should ask why the Vatican does not actively parti cipate in attempting to allevlate the disastrous economic conditions in Italy, the a.nrwer is that the Pope is concerned with spiritual problems primarily, and has not time for political and economfc questions. Can this be true? It is
AMERICAN W0RKERS 0VERC0ME HEAVY SHIP LOSSES OF ALLIES
Since the start of the vvar the Allied Nations have lost in aetion more than 1.000 vvarships, almost as many as the enemy.
That surprising statement is made in the current issue of "Sea powcr," an authoritative Journal sponsored by the Navy League of the United States.
Our losses consist of 6 battle-ships, 13 aircraft carriers, 13 heavy crnisers, 34 light eruisers, 254 des troyers and eseort vessels, 155 sub marines-and 575 auxiliary eraft sueh as minesvveepers, corvettes ete.
Thanks to the American vvork-the publication declares. the United States has not only been able to make good these staggering losses, but to bulld up overpower-ing strength against the foe.
It was pointed out that vve novv have 23 battleships and more than 100 aircraft carrters, 13 of the 27,-000-ton Essex class, ali built since Pearl Harbor. Thousands of combat vesels of ali types have also been made and delivered since that date.