Tyrš in Sola Dr. Miroslav Tyrš, ustanovitelj češkega telovadnega sistema in ustanovitelj Sokolstva, imenitni narodni buditclj in boritelj za narodno delo, neprecenljivi osnovatelj politične samostojnosti, je živel svoje življenje le za narod in za Slovanstvo. Tyrševo življenje in delovanje pa je tudi za nas velikega pomena. Njegovo delovanje na češki tehniki in na češki univerzi v Pragi, kjer je predaval o estetiki in o umetnostni zgodovini, njegove ideje o izobrazbi naroda z urejeno telesno vzgojo so dokaz. da ni bil samo vzoren človek, državljan in Slovan, marveč tudi učitelj in pedagog. Oglejmo si torej njegove smernice, ki naj nam bodo v našem šolskem delu voditeljice, ne samo za telesno vzgojo, marveč tudi za splošno vzgojo. Skušajmo v našem šolskem življenju uresničevati ideale človeka z zdravim, lepim ter močnim telesom in dušo, da bomo vzgojili krepak, okreten, zdrav in možat narod. Ako je stara šola vzgajala mehkužce in nepreudarneže pod pritiskom našega robstva in svetovne vojne — naj zavrže današnja šola te slabosti in vzgaja trdne, zdrave in moralno dobre državljane, ki ima- tom. Tega predmeta nc smemo omalovaževati, marveč podpirati ga moramo vsestransko, da ne bo šola s svojim starim sistemom ovirala telesnega razvoja otro:ka. Tyrševe besede pa odločno segajo celo v našo točasno šolsko reformo. Tyrš, opazovalec razvojne filozofije pravi: Narodi so se pogubili, ker niso vzgajali svoje mladine telesno, zastareli so in niso mogli zaradi svoje izčrpanosti korakati dalje in tako so bili odslovljeni od napredka. Nobena, pa tudi ona najsijajnejša preteklost ne zatrjuje narodom bodočnost — zatrjuje jo le zdrava delazmožnost in prisotnost duha. Narodi gredo nazaj, ako ne gredo naprej. Lepše ni mogla biti izražena zahteva po stalnem napredku, nego se je izrazil Tyrš. Priznamo si pa lahko, da so kljub vsemu našemu napornemu delu v smeri reforme šole še vedno med nami nekaki negativni pojmi, miselne zaprdke in nezaupanje v novo. Tukaj vsepovsod bi morala zavladati Tyrševa srčnost, hoditi po novih potih, iskati lepše in uspešnejše metode dela in zaupati v bodočnost. Tyrševa zapuščina pa nam tudi obširno govori o našem izvenšolskem in javnem dclovanju. Tyrševo bogafo delovanje po dru-jo privzgojeno srčno izobrazbo, ki čutijo lju-StVlh> Pa "^J S1 bodo to sokolska ali druga, bczen do bližnjega, ljudi poštenega in krep-"f g°V° del°™nJe ™ znanstvenem, učiteljkega značaja. Seznan mo tudi ucence z zna- f^m zurnahsticnem in pobtičnem polju naj nim Tyrševim načelom o stalni delavni energiji, o vsestranski delavnosti, o telesni sili in nam bo primer za pravilno zapopadeno delo v izvenšolskem času. Njegovo delovanje pa Siji, v_» .oiouaiiaM uciaviiuoil, (_> ICICSHI Slll 111 • L-i ». , . zdravju, o duševni izobrazbi in morali, ki na- >° ^S^rt.^^..ao» sprotuje pokvarjenosti in vzpodbuja človeka k napredku. Ideal človeške harmonije zahteva od nas, da polagamo razen vzgoji razuma in vzgoji volje tudi veliko pažnjo na telesno vzgojo v najširšem smislu besede. Ni pravilno, da v Tyrševem narodu (slovanstvu) ni dovolj razumevanja za šolsko telesno vzgojb, za največjega inteligenta tedanjega časa. To ne pomeni za nas, zapreti se v šolsko sobo in opraviti tamkaj svoje delo, ali celo bati se dela, ali obupati nad delom, ako se nam je enkrat to ali ono ponesrečilo, — marveč pomeni pograbiti za delo tu in tam, z zavihanimi rokami in v potu svojega obraza db- uui«ij laiuincvanja lo. suisku iciesno vzaoio, i .. ,. , , - ¦; , da imamo še vedno toliko Sol. ki sploh nima- *"« ^Z' ± *T "i^bnA " _d.el?:_p.0" jo ali imajo zelo slabe prostore za vzgajanje in krepitev telesa in še večja napaka je, da imamo celo šole brez igrišč in kopališč. Vsaka šola naj bi bila kolikor mogoče higienično urejena in naj bi imela šolskega zdravnika, ki bi večkrat pregledal šolsko mladino in določil zdravstveno stanjc mladine. Žalostno je tudi dejstvo. da celo ono ncznatno množino učne snovi, ki nam jo predpisujejo telesno vzgojne osnove ne izvršimo v taki meri, kakor bi bilo želeti in da je odvisna telesna vzgoja ponajveč od učitclja. Ako .ima učitelj veseIje do telovadbc — imajo vesclje tudi učenci in ako telovadi učitelj, telovadijo tudi učenci. Tyrševa zapuščina učiteljstvu nas torej spominja, da naj bo predvsem med nami več smisla za telesno vzgojo in njene potrebe ter da bomo ta smisel vzbudili tudi pri ostalih šolskih činiteljih, predvscm pa pri krajevnih šolskih odborih, da bomo mogli nuditi telesni vzgoji isto, kar nudimo ostalim predme- sebno, ako je »mens sana in corpore sano«, kar dosežemo le s telovadbo. Vsakdo bo dobil do tebe zaupanje, čeprav je drugih nazorov, ako boš posnemal tega slovanskega veHkana. Pa tudi odgovornosti se ne smemo bati; zapreki se postavimo v bran in ta se bo morala zmanjšati. Pa zopet tukaj veljajo Tyrševe besede: '»Prednjačiti mora oni, ki hoče biti vodnik.« Ne strahu in neprestanih obzirov, marveč ponos, stvarnost, samozavest, doslednost in predvsem vzorno zasebno in rodbinsko življenje ter demokratično postopanje. V tem je pot uspeha našega šolskega in izvenšolskega dela. Pojasnil sem iz Tyrševih besed le nekoliko drobtin, ki so za nas najvažnejše. S pravilnim izpolnjevanjem in uveljavljenjem istih bomo lahko mnogo pripomogli k telesni in moralni okrepitvi naroda. To bo trajna Tyrševa proslava, neprecenljivo delo za državo in narod ter končno najlepša in najpopolnejša rešitev inteligenčne krize.