Obtok denarja V milijardah dinarjev -90 -80 -70 - 60 Obtok denarja, kakor je (u prikazan, prcdstavlja papirnati in kovani dcnar izven banke, torej denar, ki je predvsem v rokah prebivalstva. Denar izdaja Narodna banka in gre v proraet po raznih ka-nalih, največ pa po gospodar-skih organizacijah in proračunu. Do posaraeznikov — delavcev, uslužbencev, kmetov itd. pride v obliki plače za delo ali dohodka od prodaje pridelkov in uslug. To je del poti gotovine. Drugl dcl je — vrnitev v banko. Pre-bivalstvo kupuje proizvode in usluge od socialističnega sektor-ja, plača davke itd. Ves denar pa se njkoli ne vrne t banko. Del ostane vedno vezaa na promet izven sooialističnega sektorja (vas, obrtniki). PotroS-niki imajo tudi vedno določeno vsoto gotovine, ker je to po-goj za vsakdanja nakupovanja življenjskih potrebščin. Obtok denarja je torej odvisen od stanja z-aposlenosti delavcev in uslužbencev, razvitosti bla-gavnega prometa, cen, vplačil davkov itd. Dejansko je rezultat teh gibanj, ne pa vzrok. Nor-malno je, da ta obtok raste enakomerno z razvojem proiz-vodnjc, ne da bi motil stabilnosti trga. Denar v obtoku preclstavlja manjši del kupne moči na trgu. Večji del je tisti, ki nastane ob kupovanju proizvr.jalnih sred-stev po podjetjih in ob trošenju — Denar v obtoku — Obveze po videnju Možna kupna moč Obtok denarja igra na trgu kmetijskih pridelkov važno vlo-go. Zato delujejo zamude v zbi-ranju davka negativno tudi s te strani. Če primerjamo povprečje ob-toka v prvih devetih mesecib letus in lani, vidimo, da imamo letos povprečno za 16,2 milijarde din višji obtok. Giblje se okrog nivoja, ki je bil dosežen koncc lanskega leta. (87 do 88 milijard dinarjev.) To je izraz podobnega gospodarskega stanja — visoka raven proizvodnje, zaposlcnosti (zlasti v gradbeništvu), investi- Obtok jnltjc 87,7 milijarde avgusta 86,9 milljarde septerabra 86,5 milijardc V primeri z istim lanskim ob-dobjem imamo tu nasprutno gibanje. Na to so delovali pred-vsem naslednji oinitelji: ukrepi zveznega izvršnega sveta, da bi se zaviralo trošenje investicij-Bkih sredstev, odtegnitev dela prorafuna. Investicijski skladi imajo pri tem vclik delež. Ta kupna raoč — razen denarja v obtoku — obstaja v obliki raz-nih »obveznosti po videnju«, ki jih lahko strošijo vsi tisti, ki j:h imajo v banki na svojem računu. V »obveznosti po vide-nju« spadajo tudi hranilne vloge. Stanje konec avgusta kaže na-slednji odnos: 86,9 milijard dinarjcv 166,7 milijard dinarjev 253,6 milijard dinarjev cij itd. To je značilno za vse letošnje leto, zato pa kaže obtok denarja enakomcrnost v svojcm gibanju. Na raven obtoka vplivajo letos tudi veliki denarni dohodki kmetov. V primerjavi z istim lanskim obclobjem so od jana-arja do avgnsta bili za 10,1 mi-lijarde več.ji (od drnžbenega sektorja), inedtem ko je vsota pobranega davka manjša za 1,2 milijarde. V zadnjih mesecih kaže obtok tendenco upadanja. Stanje konec tneseca: Izdajanje (+) ali prevzem (—) denarja po banki v od-nosu s prejšnjim mesecem din + 2,1 milijarde din din — 0,8 milijarde din din — 0,4 milijarde din tržne?a dobička itd. Vplivala je tudi določena psihoza, ki je na-sta'a zaradi ncutemeljenih gla-sov o inflaciji, ko je prebival-stvo bolj trosilo svoje kupne sklade in iskalo več kredita. Lj. M.