rroletar ec je DELAVSKI LIST ZA mislece citatelje . PROLETAREC Glasilo Jugoalovantvke Socialistične Zveze in Pronein« Matice official organ 0f j. s. f. and its educational bureau !>T. — NO. 1802. K«tri*d m (Um mitor, Dm. i, IM, «i t h« past «Jtkr «i CHka««. IV.. uaá>r I h« Art at Ce^rtii of Marek 1. 117*. CHICAGO, ILL., 25. MARCA (March 25), 1942. Published Weekly at 2301 S. Lswndsle Ave. ... LETO—VOL. XXXVII. Japonci in Nemci obetajo narodom osvoboditev ff ZMOTNA POLITIKA ANGLIJE V AZIJI. — HITLER VABI BALTIŠKE DEŽELE V VEČ SODELOVANJA Z NEMČIJO. — SOVJETSKA ARMADA NE BO ODNEHALA Z OFENZIVO Anglc imperializem, in Japonska ina.ia v okupirane kraje svoj z_hljenjski standard, ki je ve-'^o nižji od angleškega. Glav-ie, da angleška vlada tem ¡••dstvom obljubi avtonomijo ocialnp reforme, gospodarno pa z njimi kooperira na-w«'sto izkorišča, pa bo japon-prnpaginda izgubila vso ni' -»vnost. Tudi Hitler obljublja Hnjiko kot Japonska tudi Hlt- U } " »limhlja, ako to služi nje-m namenom. Vsled silnega 1 -ka sovjetske armade na divizije je Hitler bolj 11 }">lj navezan na sodelovanje l»»moč ondotnega ljudstva. Med ruskim ga ne dobi in tudi Ukrajini ne obljubi avtonomijo, ker jo misli vladati za nemško kolonijo, ako mu ostane v pesteh. Pač pa si prizadeva dobiti naklonjenost in čimveč sodelovanja med baltiškimi ljudstvi. Alfred Rosenberg, ki je nemški glavar v okupiranih krajih ob Baltiku, je v Hitlerjevem imenu zagotovil Estonski, l^atvi in Litvinski, da dobe že med vojno avtonomijo stop-njema, o popolni neodvisnosti pa se bo Nemčija z njimi domenila po vojni. Ob enem je izdal nanje oklic, da naj » ***** Pa je *OnVenCl|0 dobil tisočak. Nato se je odlo- Dne 10. aprila se bo v Chi-čil pokončati še očeta, kar je cagu vršila seja eksekutive soc. storil 25. oktobra. Nad njegovo ¡stranke. Razpravljala bo o pri-posteljo je postavil goreče sve- i pravah za konvencijo, ki jo če in odprl plin. Hiša je zgo-1 sklicuje za koncem maja. Vrši- vsak dan kot je sedaj v običaju. S tem bi se mnogo prihranilo na gasolinu, gumijasti obroči bi dalj zalegli, in tisoče raz v a žal-cev bi bilo ob delo. Pravijo, da samo v Chicagu nad 2000 tisoč. Znižanje odmerkov v Nemčiji NemAka živilska oblast je znižala prebivalstvu odmerke kruha, mesa in ma.*č, obeta pa, da jih bo v poletju zvišala. Unija avtnih delavcev je v pogajanjih s korporacijo General Motors za sklenitev nove pogodbe. Zahteva nekaj zvišanja mezde in pa d« dvojna plača za delo ob nedeljah naj ostane v veljavi. Kompanija tej zahtevi odločno nasprotuje. Dalje je predlagala unija, da ker ne bo čaaa za počitnice, naj da kompanija vsakemu delavcu, ki je upravičen do njih. defense bonde. Courtney F red Rogers v Ix>s Angelesu, star 24 let, ki je or-i?ia.nist v neki cerkvi, ni bil zado-volje s pičlimi dohodki, pa si je pomagal s tem, da je umoril mater, staro mater in svojega | očeta — vsakega ob drugem času in zakril sled za sabo, dokler ni sum le padel.nanj. Mater ie kloroformiral februarja lansko leto na način, da je izgledalo kakor da je izvršila sa-! momor. Mrliški oglednik je u-gotovil, da si je življenje sama vzela. Po materi je podedoval rela in oče v nji, fant pa je do- la se bo v Milwaukeeju. bil zavarovalnino. Pravi, da je vse to počel, ker je potreboval denar za študiranje glasbe in kemije. Pa je napačno študiral in prosekutor zahteva zanj smrt v plinski celici. j - General Douglas MacArthur, Froncozi ¡H Spanci ki je bil poslan s Filipinov za Nemcem slaba pomoč Ob priliki eksekutivne seje v Chicagu bo v hotelu Morrison banket, na katerem bo govoril Norman Thomas in drugi. Cena na banket je $2 za osebo. uveljavljen tak sistem, je U. M. W. Ta načrt, če postane postava, bo torej udarec na delavce in njihove organizacije. Reakcionarni kongresniki in profitarji tišče z njim v sprejem pod masko patriotizma, požrtvovalnosti in pospeševanja vojnih prizadevanj. Predsednik Roosevelt proti načrtu Unije teh naporov ne gledajo brezbrižno, nego kongresnike uverjavajo, da bi sprejem take postave delavce ne pridobil za povečanje naporov v produkciji, ker bi jim bila storjena krivica. Dne 17. marc^ je o tem kon-feriral s predstavnikoma unij CIO in AFL Philipom Murray-FRANKUN DELANO ROOSEVELT j*m in Wm. Greenom predsed- vrhovnega poveljnika avstralske obrambe, je v očeh ameriškega ljudstva postal legendarna oseba. Slavi ga vsi ¿d njegovega uspešnega odpora proti Japoncem na Bataanu na Filipinih. Ta javnost pričakuje, da bo x avstralskih oporišč prema-«al japonsko armado, kar pa je •po mnenju vešča kav n»pač no sklepanje. Avstralijo bo lahko branil, toda Japonsko je treba premagati na morju, da bo res premagana, ne na kopnem v Avstraliji. Associated Press poroča iz Londona v depeši z dne 20. marca, da so Nemci in njihni (Nadaljevanje na 6. strani.) lavske zadeVe, ki ga je zadušil. V od.-?ku za mornarične zadeve pa unije nimajo zaslombe. Steni trikom skušata omenjena poslanca poriniti svojo predlogo v kongres in izvoje-vati glasovanje. Načrt določa: Podjetja, ki imajo vladna naročila za armado in mornarico, ne smejo imeti nobene take pogodbe z unijo, katera bi regularni de lovni k omejevala na 40 ur na teden. S tem bi bil sedanji zakon, ki določa za regularni delovnik 40 ur na teden, za dobo vojne razveljavljen. Prepoveduje čas in pol za nadure, ker jih po novem ne bo, negle- Na vzhodni fronti v vojni j de koliko ur bo trajal delavnik. proti sovjetskim četam je tudi nekaj t»oč Francozov in Špancev. ki so se javili za vojno "proti komunizmu" prostovoljno. Nemcem so bili bolj v nadlego kot v pomoč pa so jih poslali zad aa fronto opravljati ra*zna težaška dela. Ako 12 ur na dan, ali osem, plača ne sme biti za nobeno uro čas in pol, niti ne dvojna plača za delo ob nedeljah in praznikih, ne višja mezda za delo ponoči od one, ki velja za delo po-dnevu. nik Roosevelt, kateremu je težko, ko vidi, kako hočejo toriji uničiti pod krinko patriotizma in vojne vse socialne zakone, za katere se je bojeval. Poročajo pa, da jima je priporočil, naj unije za časa vojne v gotovih pogojih, ki so sedaj v veljavi, same popuste. Na primer, ob nedeljah naj bi delali za regularno plačo, namesto za dvojno, vsak delavec pa bi imel dan prosto v tednu, ako ne ob nedeljah, pa kak drug dan, kakor se bi že vrstili. časnikarjem je Roosevelt dejal, da je javnost o sedanji postavi glede maksimalnega delavnika povsem napačno informirana. To je res. Vzrok temu je, ker javnost čita večinoma kapitalistični tfck, ki piše proti unijam in zoper socialne zakone. Predsednik je dejal, da so štirje uradniki iz podeželskih mest vprašali, čemu je nepo-stavno delati dalj kot 40 ur na (Nadaljevanje na 5. strani.) Ford o bodočnosti sveta Henry Ford, ki se od kar smo v vojni redkokdaj oglasi, pravi, de je edina reAitev sveta v fedev raciji narodov, ki bi imela enotno valuto in ekonomijo ter svo-' hoden trg za v.*e. Ako tega ne bo, bomo Šli iz enega konflikta v drugega. Socialisti to ipripo-vedujejo že desetletja. Kongres za mobiliziranje žensk v oporo armadi Ml Prostor za ženske je dom, kar ona je ustvarjena zanj," je dejal v zbornici poslancev dne 17. marca kongresnik H. P. Fulmer is So. Caroline, ko je argumentiral proti ustanovitvi ženske pomožne armade. Njegovega mnenja je bilo 86 kon- gresnikov, ki so glasovali proti predlogu, a 249 poslancev je glasovalo za. Predloga določa, da se sprejme v tako pomožno armado do 150,000 žensk, od 21. do 48. leta starosti, ki so fizično sposobne za službovanje in dobrega karakterja. Predloga določa, da jih o me vrhovno poveljstvo poslati kamorkoli na svetu, kjer se nahaja ameriška armada, bodisi na straži, ali pa aktivno v vojni. Večina tistih kongresnikov, ki so glasovali proti, so to storili vsled nasprotovanja določbi, da se bi ženske upoštevalo na fronti. Postava določa, da bi v službi prejemale slične plače kakor vojaki in bile bi pod vojaško disciplino,, kakor. moikL Uposlilo se jih bi v vojaških kuhinjah... pri brzojavnih napravah, v vojaikih poštnih oddelkih, pri operiran ju raznih strojev v vojaikih pisarnah, v v armadi, ki jih sedaj opravljajo moški. Ko je poslanska zbornica načrt za ustanovitev ženske pomožne amade za službovanje na frontah tn vojaških taborih o-dcbrila, je bil predložen senatu. Kongresnik Fulmer je sprejeti načrt označil za najbolj nespameten in otročji, kar jih je še bilo pred zbornico. Vseeno, resnica je. da so v sedanji vojni ženske veliko bolj udeležene kakor v prejšnji Na primer v armadi čiovj. Unije opravljajo ženske kakrinakoli lekarnah, v vojaških gledali- dela, tudi skrajno naporna delcih, vojaških čitalnicah, pral- la, kakor moški. Hitler, ki je ob nicah in v drugih sličnih poslih nastopu svojega režima odslo- vil stotisoče žensk iz uradov in industrije, jih je pognal nazaj v tovarne še predno je izval vojno. Danes nadomešča moške v nemški municijski industriji par milijonov žensk in še voč jih dela v raznih drugih obratih in v uradih. V Angliji že dolgo obravnavajo o načrtih za mobiliziranje žensk, da jih bi upo-slili v industriji pod vojaško disciplino in jim dali enako plačo, kakor vojakom. In v Zed. državah, dasi smo faktično v vojni Šele od 7. decembra, so poslanci že sprejeli načrt za ustanovitev opisane armade. Rek, da "ženolcin prostor je dom", je v totalni vojni izgubil vso veljavo. Je S. Tj. ¥ pomor Sovjetski I niji Pred dvajsetimi leti je JSZ zbrala na svojih shodih in s sodelovanjem onih, ki so kolektali na pole, v pomoč Sovjetski Uniji okrog $4,000. Vsota ni bila visoka, a bila je zbrana z odkritosrčnostjo in vsa izročena v nabrani namen. One dni je v Rusiji umiralo vsled suše in lakote milijone jjudi. Pozabili smo na napade na nas od tukajšnjh komunistov in se odločili pomagati državi, ki se je izrekfa, da bo zgradila nov red na socialističnih temeljih. Ista država je sedaj znova v borbi. Na iniciativo Joškota Ovna smo se odločili, da ji znova pomagamo z denarnimi prispevki. Kakor takrat, tako bo tudi sedaj ves nabrani denar izročen v prispevani namen. Načelnik te kampanje je, kot že rečeno, Joiko Oven. Bil je v to svrho na svoje stroške v Detroitu in v Clevelandu. V odboru, ki ima nalogo zbirati prispevke v pomoč Sovjetski Uniji, so poleg njega Louis Beniger, John Rak in Frank Zaitz. Čitajte njegova poročila v tej in v naslednjih številkah. Njegov uvodni članek je bil objavljen v prejšnji izdaji. j Proletary March 25. 1942 K VPRIZORITVI "POSLEDNJEGA MOŽA" • V "PROVINCI LUBIANA" PREGLEDUJEJO PISMA DVE CENZURI PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jutotlovanska DtUvika TUbvu DrviU, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v '/edinjenih drUvafe s« celo lato $3.00; sa pol leta $1.76 aa četrt leta $1 M. _ Inozemstvo: sa celo loto $$.10; sa pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčite v v številki tekočega tedna. Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'a Publishing Co Inc. Eatabliahed 1906. Editor ______Frank Zaits Charlea Pogorelee Business Manager. SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Yaar $9.50; Six Months $2.00. 2301 S. Lawn dale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 ZNAMKE Naloga državnikov in drugih vodilnih osebnosti v vsaki v vojno zapleteni deželi je, da ljudstvo bodre. na sovražnika pa naslavljajo pretnje. Japonci so z bodrili ¿e posebno glasni in s pretnjami pa drzni da kaj! Premier Tojo je v svojem govoru v parlamentu dejal, da Japonska ne odneha, dokler ne spravi Zed. držav na kolena, kar se po njegovem neizogibno zgodi. Admiral Simada, ki je v japonski vladi mornarični minister, pa je bahato izjavil, da japonska bojna mornarica po zmagah v Singaporu in napadu na Pearl Harbor nadvladuje ves Pacifik od Malajev do Oregona. Za ameriško ljudstvo je dobro razumeli, da ao šli Japonci v vojno res v veri, da bo zmaga njihova! Njihove začetne zmags so jim to vero še bolj .potrdile. Z osvojitvami v Ail po poklicu zidar, se je dal v mrtvi sezoni uporabiti za vsako delo. Porod se je prijel srečno. Prašički so še kakor tri mi->ke prilezli iz krvave odprtine. Agostino se je ukvarjal predvsem s tem. da bi za vsakega prašička našel primerno ime. četrta živalica pa kar ni marala na dan. Agostino je moral zgrabiti svinjo za rilec, jo krepko držati, da je Daniele lahko vtaknil z oljem namazano laket v razmesarjeno odprtino, privlekel iz nje četrtega prašička in napravil tako pot za ostale. Tedaj se je začul glas Luise, najmlajše Danielove hčerke: — Papa! . . . Nekdo je prišel, ki bi rad s tabo govoril!... Daniele je mirno nadaljeval z zavezovanjem popkov pri prašičkih. Moral je preprečiti zastrupitev. Doma je že povedal naj ga nikar ne motijo, kajti vri delu mora človek misliti samo na delo. Zato tudi Luisi ni odgovoril. Daniele je spravil živalice v velik, s slamo postlani zaboj in jih pokril z volneno odejo, medtem ko je Agostino pospravljal po svinjaku. Tedaj pa se je začul s pota, ki vodi k svinjaku, glas Silvije, Danielove starejše hčerke: — Papa! ... Tu je nekdo, ki bi rad s tabo*govoril! . . . Silvia je prišla v spremstvu šivilje Caterine, stare device rz Florence, ki je že več let prihajala v Minusijo šivat. Preživljala se je manj z «delovanjem novih oblek kakor s popravljanjem in krpanjem. Ko je Daniele zagledal Cate-rino, se ni mogel vzdržati, da bi ne rekel hčerki: — Kadi te me že vso uro nadleguješ? . . . Caterina ni bila namreč znana po tem, da bi znala kaj na kratko »povedati. — Caterina bi rada s tabo govorila! — je odvrnila Silvia, ne da bi se zmenila za očetov cčitek. Agostino in dekle sta odšla proti hiši, šivilja pa je ostala sama z Danielom. —Saj veste, da sem se zmeraj brigala samo za svoje stvari? — je začela Caterina. — Te me »prav nič ne brigajo! — je odgovoril Daniele z malo vzpodbudljivim glasom. — Saj veste, da se v vseh teh letih, odkar živim tu v Tessinu, nisem nikoli brigala, kaj počno drugi?— . . . — Me prav nič ne briga! — je Daniele še enkrat zagodrnjal in krenil proti hiši. Ko je Caterina dognala, da je Daniele ne mara poslušati, je opustila uvod in prešla k stvari: — Neki italijanski gospod je prišel k meni in mi predlagal, uaj postanem špijonka . . . Daniele je hipoma obstal. Caterina je globoko zadihala, pričela nato ipripovedovati, kako jo je obiskal gospod, ki ga je nekoč slučajno srečala v neki pisarni v Locarnu. — "Toliko let ste že tu v Tessinu,** —mi je dejal, "in poznate vse ljudi. Radi vašega poklica so vam odprta vsa vrata. K stotinam družinam prihajate v hišo. Na stotine pogovorov slišite. Stari ste in sami; nihče se ne boji govoriti v vaši prisotnosti.'* "Res je!** sem odvrnila, "vsi me cenijo, ker sem se zmeraj brigala samo za svoje stvari.** Govoril je v tem smislu dalje, končno pa je dejal: "Ce ste pripravljeni zbirati poročila o delovanju nekaterih italijanskih anti-fašistov, ki žive tu v Tes«inu med Ascono in Bellin-zono (švicarski mesti s pretežno italijanskim prebivalstvom blizu italijanske meje), boste na starost preskrbljeni.'* . . . Daniele se je pomogel od začudenja in vprašujoč pogledal iCaterino, ki mu je vse to pripo-| vedovala jokajoč in tresoč se: — Zakaj pa si prišla s tem k meni? . . . — Kako zakaj? .... — Sem Tessinec — je rekel Daniele — in vaše italijanske zgodbe me prav nič ne zanimajo. čemu si prišla k meni? . . . Kdo te je iposlal k meni? . . . Devičica je zmedeno zajec-Ijala: — Kako? te trideset let me poznate . . . Veste, da sem si zmeraj na pošten način služila kruh. Veste, da sem se zmeraj brigala za svoje stvari! . . . — Rad bi vedel — jo je Daniele s povzdignjenim glasom prekinil — ali te je poslal kdo k meni? . . . • — Nihče! — je odgovorila Caterina in ponržno pristavila: — Oprostite, prosim, da sem motila; že grem . . _ Stopila je na pot, ki je vodila mimo hiše na cesto proti Gor-dolu in Minusiju. Daniele je šel za njo in čez nekaj Časa zopet načel pogovor: — če te ni nihče poslal k meni, čemu si pa potem pri- JAPONCI ZELO RESEN SOVRAŽNIK •» •• M«» i V V V V PLIN v v v v ZMEHČA JEKLO Ljudstvo, kovine in materijal bodo zmagali v tej vojni! • Da «i zagotovi zmago, Amerika zahteva popoln:» produkcijo vsakovrstnega materijah» v vojne namene. Cikažke jekUrne in kovinski delavci sodelujejo z vlado v popolnosti. V projiciranju jekla je potrebno, da se reducira ogromne ingote železa z mehčanjem in »tiskanjem. Plin je radi svoje čistoče in neškodljivih elementov najboljši za topljenje jekla. Plin ima prednosti pred vsakim drugim gorivom, ker se ga lahko uporablja po potrebi. Vročine daje, kolikor se jo potrebuje ter kemično pravilno atmosfero, torej glavni element, ki je potreben pri varjenju jeklenih produktov. Oddajanje plina jeklarnam je ena izmed nalog, ki jih vr*i Peoples Gas. Poleg tega omogoča People« Giis uporabljenje plina raznim drugim kovinskim industrijam. Njeno inženirsko osobje se ukvarja t vsemi problemi, knko Čimbolj*e uporabljati plin v kovinski industriji. Peoples Gas vzdržuje skozi svoj oddajalni oddelek ¿14 urne dnevne stike z jeklarnami v Chicagu. katere zalaga s plinom kot del svojih aktivnosti, v katerih pomaga pri naporih dežele za zmago v vojni. Nabavite si obrambne znamke v uradih Peoples Gas družbe — Hotela sem vas vprašati za svet — je zamrmrala Caterina predse, ne da bi se ustavila. — Za kakšen nasvet? . . . — Ali naj gospodovo ponudbo sprejmem ali ne — je dodala starka in obstala. — Kar nič ne vem, kaj naj storim. Sem tako zmedena, kakor še nikoli, odkar živim ... Če sprejmem, bom zaslužila nekaj soldov, toda s tem, da bi izdajala ljudi, ki mi nikoli niso storili nič ža-lega ... če odklonim, bom prav gotovo veljala za anti-fa-šistinjo in potem bodo na vse mogoče načine spletkarili proti meni . . . Trideset let me že poznate ; veste, da nisem ne fa-šistinja ne antifašistinja; veste, da sem si kruh zmeraj služila na pošten način in da sem se zmeraj ibrigala samo za svoje stvari . . . Daniele se je zdel močno zamišljen. Caterina je v joku zopet nadaljevala pot, on ji je pa sledil. Ob koncu pota je čakal Agostino. — čuj — je nenadoma dejal Daniele starki, — prav nič se ne boj. Povej Agostinu, kar si meni povedala, in napravi, kakor ti bo svetoval! . . . Daniele je zrl za obema, kako sta odhajala po poti proti Gondoli, nato pa se je vrnil v svinjak, da bi oskrbel prašiče. Neko jutro je delal s hčerko Silvijo v vinogradu v Pergoli, ko je Agostino prvič zopet prišel mimo. Daniele je nameraval prosti predpoldan uporabiti, da bi obvaroval trte pred trtno ušjo. Da bi odkril načeta mesta in ugonobil zarajajoče se zajedavce, je odrgnil bolne veje z malo ko-vinasto krtačo. Silvia je stopala za njim in jih obrizgavala z vrelo vodo. Tedaj se je pripeljal mimo Agostino na tovornem avtu, natovorjenem z opeko, in je zaklical Danielu: — Ti, zgodba se lepo razvija! . . . — Kakšna zgodba? — je odgovoril Daniele, ki ni tako hitro razumel, za kaj se gre. — Saj veš. tista zgodba — je ponovil Agostino in zakrilil z rokami, medtem ko se je tovorni avto že odmikal. Daniele je zmajal z glavo. — Ti le Italijani so fejst lju-, dje — je dejal hčerki, — radodarni, impulzivnl in drzni so... toda klepetajo preveč!... — Oče — je rekla nato Silvia, odločena izreči željo, ki ji je bila že dolgo na srcu,—vem, da delaš mnogo za osvoboditev Italije, ne da bi kaj o tem govoril. Tako rada bi ti pri tem pomagala . . . — iPoberi na tzemlji ležeče skorjice — ji je odgovoril oče — in jih sežgi. Drugega dela zaenkrat nimaš! . . . Hči je ubogala. Daniele jo je opazoval, ko se je vrnila po stezi med trtami, se pri vsaki trti sklonila in znosila skrbno vse skorjice na male kupčke. Novembra je bilo Sihriji dvajset let in oče jo je opazoval s ponosom in strahom kot svoj najdragocenejši in najnezanesljlvejši zaklad. Nekaj dni kasneje, bilo je nedeljsko jutro, je prišel Agostino zopet mimo. Daniele in Filomena sta se pravkar pogovarjala z neko žensko o kokošnja- Amcricani so se f tej vojni naučili, da j« podcenjevanj« sovražnika Belo riskirana itvar, Tukajšnje javnost jo bila naučena misliti, da bomo s mikadovo oboroženo silo pomedli kar tako, brea poaobnega truda. A kmalu je uvidela, da jo Japonska res velesile in da jo šla v vojno uverjena, da bomo mi tisti, ki bomo sprejeli, ne po naro-kovali asirovne pogoje. Japonci bodo kajpada poraženi, toda ne zlahka. Zato je potrebno aavedati se, da smo v vojni aares. kih v Cadenazzu in Robasaccu, ki jih je v pretekli noči obiskal lisjak. — Blizu petdeset kokoši .so našli zadavljenih in izkrvavlje-nih! — je pripovedovala ženska. — Če so bile kokoši zadavljene in njihova kri izpita, ni bil lKiak, nego dehor — je o-menil Daniele. Mimo je prišel neki šofer iz Cadenazza, tudi njega so «povprašali za mnenje. — Bil je lisjak — je menil šofer — morda jih je bilo več . . . v nekem k urniku so ostala samo še peresa iz repa . . . — Na nase kokoši moramo dobro paziti — je dejala Filomena Danielu. — Prejšnje leto nam je bolezen izpraznila dvorišče; letos nam res še manjka lisjak! ... v — Lisičjo past bo treba na- J0ŠKK0 OVEN: S POTA Vse leto t*em sanjal o soln-čnih deželah. V duhu sem gledal vijugasto, temno sivo cesto, ki se vije skozi cipresne in palmove {gozdove, s solncem oblite planote posejane s kaktusom. Ko pa je prišel čas za na pot — sem pa spoznal, da želje niso vse — in tako sem se odločil, da bom šel mesto proti jugu na vzhod, ter to ne preveč daleč — namreč v Detroit in v Cleve-land. V Detroit se vedno rad povrnem. Mogoče največ iz sentimentalnih vzrokov. Prebil sem tam precej mojih mladih let — in tudi dobrih prijateljev sem imel in jih še imam v tem mo precejšnje število dobrih in aktivnih sodrugov. Imamo tudi dva poslujoča soc. kluba. Da ima elevelandska naselbina tudi veliko kulturnih delavcev je umljivo, saj je celo dalo mestu — Slovenca za župana. V Clevelandu sem kot doma. S tem še ni rečeno, da poznam mesto, saj še Chicaga, kjer živim že dvaindvajset let, komaj deloma poznam. Ampak prijatelje in sodruge poznam in kadar sem med njimi sem doma in s tem je dpvolj povedano. Menda je temu kriva moja pote puška narava, ali pa njih gostoljubnost. Franceta Oglarja poznam že mestu. Stari Jože Topolak s ci- dolgo, dolgo let. Leta 1915, 16 in 17 sva se skupaj ženila. Ko- liko sva bila uspešna pri dekletih, raje ne povem. Tiste čase je bil France dober, aktiven član kluba št. 114 v Detroitu. Pozneje se je preselil v Cleve-land, kjer je odprl trgovino. staviti — je nasvetoval Danie- J tramk sodrugi Mantoniji in njih le. Ta hip je pristopil Agostino: I žene. Peter Benedict, Andrej — Je že dozorelo! — je re- Grum, A. Jurca, R. Potočnik, kel Danielu in ga potegnil v j Lojze Urban, Pavle Ocepek, stran. — Caterina je napravila,; Jože Kotar, Urbas, moj sova-kar sem ji svetoval. Ovaduh je ščan Jože Božič, kateri je umrl zgrabil. Sedaj pa moramo pa- lansko leto, njegova žena Fran- ziti! cka — in tako bi lahko našte-1 Imel je uspeh in tudi dosti trdih — Kaj nameravaš? — je val še dolgo. bojev za obstanek. In še zme-vprašal Daniele napeto. < ySJ4 ieta, od kar se sporni-1 rom fant, čvrst in zdrav m nje- — Past mu je treba nastavi- njam, je bilo mesto Detroit, kar gova filozofija o življenju se ni ti. — je odgovoril Agostino. Da- se tiče našega dela, vedno v os- dosti spremenila. Pri Francetu niele se je moral zasmejati, ko predju. Klub št. 114 JSZ je po- se navadno vedno ustavim, ka-je slišal o pasti. Filomena je u- znan počeli Ameriki, kjer žive dar sem v Clevelandu. jela samo to besedo in se je ta- napredni Slovenci. V nedeljo 5. Telefoniral sem Milanu Med-koj vmešala v pogovor. aprila, bo njih pevski zbor vešku in dobre pol ure na to je | — Kna sama ipast ne zado- "Svoboda", katerega ustanovni bil z avtomobilom pri Oglarju, išča vselej — je opomnila, obr- član sem bil tudi jaz, praznoval Milan je mlad fant, komaj par njena k Agostinu. — Lisjak je —-*- — — I . . « • * • « svojo petindvajsetietnico. zelo zvit in preišče vsa tla na- lim jim velik uspeh, okoli, preden zgrabi za vabo. V Detroitu sem bil štiri dni. tudi takoj ne vfcrizne vanjo, ne- Da sem -bil povsod prijazno go jo skuša s taco privleči k se- sprejet, ne bom ponavljal. Da bi . . . Past je že treba nasta- smo veliko razpravljali o daviti, dobro pa je, če se razen našnjih, za nas tako važnih tega okrog kokošnjaka nasuje- vprašanjih, se razume. Govoril jo še zastrupljena jedila. Agostino ni takoj razumel smisla tega primera. — Zastrupljena jedila — se je Daniele obrnil k ženi — tudi niso vselej uspešna . . . Večkrat se pripeti, da se izstradan lisjak niti ne spomni, da bi se nažrl raztresenih jedil. In četudi požre kos zastrupljenega mesa ali nekaj zastrupljenih kostanjev, ni uspeh zmeraj gotov. Nihče ne ve, koliko strihnina je potrebno, da se neznan lisjak ugonobi, če je namreč lisjak močan, strihnina Dolenjskem. Slo-vlada ra-zveljavila. toda njen venske trgovine, restavracije, akt je protiustaven. Izvršiti ga časopisje, cerkve, domovi, da, | je mogla le zato, ker je ljudstvo — tU je v resnici veliko polje breznročno, bodisi v okupirani za delo. kot v neokupirani Franciji. i V Clevelandu in okolici ima- 2e- j let oženjen, ima lepo, mlado ženo — zadnje čase je postal tudi de facto "Pater familias" — in hčerko, katera je stara že kakih mesec dni. Milan spada s sod rugo m F. česnom med najbolj aktivne kulturne delavce med Slovenci v Clevelandu. Kot sem omenil, on je še mlad in veliko obeta. Obiskali smo razne narodne domove in drugi dan (bil je lep solnčen dan) obiskali "Slovensko SNPJ farmo", katera je kakih dvajset milj milj iz mesta. Bili smo Štirje, Milan, česen, Lojze Kaferle, katerega radi njegove aktivnosti pri "Cankarjevem glasniku" in drugod menda vsak pozna, ter moja malenkost. Ogledali smo si vso kmetijo. Kraj mora biti, kadar enkrat drevje ozeleni, v resnici lep. V ospredju je visok hrib, obraAčen z drevjem. Spodaj je širok potok. Nato je precej ravnine, katera pa počasi ondulira^ v male hribčke v ozadju. Vsa farma je opremljena s tekočo vodo, kabinami in elektriko. Pač zelo prijeten prostor za od počitek in zabavo. V petek zvečer smo imeli po seji soc. kli*ba št. 27 JSZ malo predavanje in diskuzijo. Udeležba je bila dobra. Govorili smo kajpada o Jugoslaviji in Sovjetski Rusiji. Povedali so mi, da je njih klub že na zadnji seji daroval za ruski relif deset dolarjev. Sodruginja Poljšak je povedala o ženskem podpornem društvu, katero je darovalo v isto svrho $25 ter da so ženske pri njih društvih ortganiizirajo za pletenje nogavic in drugih potrebščin za Sovjetsko Rusijo. V resnici sem odnesel iz te seje in diskuzije najboljši vtis. Veliko se govori in pripravlja med Slovenci za bodoči banket, ki bo v počast petinsedem-desetletnice pisatelja sodruga Etbina Kristana 12. aprila tega leta. Povabili so tudi nas čika-žane. Upam, da bo dovolj odziva. Sodrug Kristan zasluži ne samo kot ipisatelj in socialist, ampak kot človek in humanist, da se tega ibanketa vsak, ki le more, udeleži. Srečala sva se tudi s starim znancem Rudetom Troštom. Nedeljo poprej je govoril na velikem shodu Primorcev. Rude je dober govornik in ognjevit agitator. Njegove smernice so pa kajpada Jugoslavija, o kateri je dobro poučen. Kakšen bo njegov uspeh med Američani in Slovenci, je odvisno od ra/zmer in poteka vojne. O enem sva se strinjala — da Jugoslavija taka kot je bila do sedaj — ne bo več mogoča. Zadnjo nedeljo je mene in sodruga Jožeta Jaucha, kateri je ravno obhajal svoj rojstni dan, zapeljal daleč ven iz mesta na dom jugoslovanskega konzula Mallyja. Bili smo, četudi nepovabljeni gosti, zelo •gostoljubno sprejeti. Kar me je posebno iznenadilo ni bila velikost in obširno&t hiše, ampak zbirka slik (delo goape Mally-jeve, katera je umetnica) in pa ogromna knjižnica, z največjo zbirko slovenskih knjig, kar sem jih še videl v tej deželi. V resnici zelo lep dom. In tako je minil moj čas. Nič kaj rad se nisem poslovil od naših fantov. Spoznal sem pa eno, kar pozna tudi vsak izmed nas, da kjerkoli srečas prijatelje, odkritosrčne prijatelje, sije solnce, pa če tudi sneži ali pa lije zunaj dež. Tvoj dom je, pa četudi samo za par ur. Seja kluba št. 1 JSZ bo v petek 27. marca Chic*fo. — V petek 27. marca bo redna seja kluba št. 1, na kateri bomo čuli razna poročila. Po seji bo razprava. Joško Oven bo poročal o svojem obisku, ki gaje napravil v Detroit in v Cleveland, in o akciji v pomoč Sovjetski Uniji. Članstvo je vaibljeno, da se udeleži ipolnoštevilno. V SOBOTO 4. APRILA 1942 P0SETITE NOVI DOM Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva 2610 SO. LAWNDALE AVENUE (IIHAt.O. IL L. Urad in drugi prostori bodo odprti od 10. dopoldne do 10 zvečer. Vsak posetnik dobi primeren spominek VSI DOBRODOŠLI! . KOMENTARJI Pevski. zbor Svoboda v l)e-troitu bo imel v nedeljo 6. aprila slavnost £5-letnioe. Rudo K Potochnik pravi v dopisu v tej številki, da je teh 25 let kar nekam hitro minilo. Vendar pa so se dogodile v tej dobi tudi na našem kulturnem polju velike spremembe. Pred 25. leti so bili v pevskih zborih večinoma rojaki, ki so prišli iz starega kraja. Sedaj si morajo zbori pomagati, ako hočejo obstojati, s tu rojeno generacijo. Molki zbori imajo sedaj Še posebne težave, ker jim člane jemljejo v armado. Če je zbor majhen, se mu odvzem tudi treh pevcev jako pozna. Marsikdo pa je moral zbor zapustiti vsled nočnega dela. Težko bi bilo prerokovati, koliko zborov bo te težave ipremagalo in šlo naprej v nove jubileje. "Slovenski List" v Buenos Airesu piše, da sta bivši ban dr. Natlačen v Ljubljani in bivši minister Ivan Pucelj začela "spoznavati Italijane", in da je Natlačen uvidel, "da je bila njegova pot v Rim nepotrebna, brezkoristna in škodljiva." Natlačen se je šel namreč po okupaciji Ljubljane pokloniti italijanski vladi in ji zagotovil sodelovanje Slovencev. S svojim nastopom je napravil klavrn vtis med Slovenci in v Rimu. Težko, da bi ga mogel s svojim sedanjim 'spoznavanjem" kaj popraviti. V "provinci Lubiana" so naši ljudje od prieetka prve svetovne vojne pa dosedaj že pod še-srtim vladarjem. Imeli so Franc-Jožefa in nato Karla, potem Petra, Aleksandra. Petra II., sedaj pa morajo moliti za Viktorja Emanuela in mu prisegati zvestobo. Narodni Glas v Pittsburghu je članek v Proletarcu o angle-škemjJombardiranju pariškega predmestja napačno razumel. Tudi mi želimo, da bi Angleži bombardirali tovarne, ki pro-ducirajo za Hitlerja, bilo kjerkoli. Skoda le, da tako malo bomb zadene cilj, pač pa padajo večinoma v stanovanjske predele. Ako bi angleški letalci res mogli porušiti Kruppove tovarne v Nemčiji, škodove na Češkem in Reunadove v Franciji, «bi bil to za Hitlerjevo armado silovit udarec. Prav te tovarne pa so toliko zastražene, da je angleškim in sovjetskim letalcem skoro nemogoče priti do njih. Najmanj zaščiteni so stanovanjski kraji. Z rušenjem teb se Hitlerju ne dela posebno škode. "Austrian priest" v Leadvillu nafpram Zidom rad po Hitlerje- I Vo uJari. Opisuje jih za nekak izvržek. manjvredno pleme, sploh za od Boga zavržene Iju-|dr, "krtvonose" itd. In Finci go mu pa "mongolski Finčki". A evangelij, ki ga razlaga v cerkvi, od Zida napisan, pa mu pravi, da je človek, tak ali tak, ustvarjen po božji podobi. Bil zamoiski, mongolski, indijanski ali semitski, Bog ga je u-stvaril, uči cerkev in "Austrian priest" v njo veruje. Slovenci smo prestali že dovolj zaničevanja od takih, ki nas smatrajo za 'inferlorne", pa ni potrebno, ne vredno, ne človeško in n■» krščansko, da bi strup plemenskih mrženj Še mi sejali. Pater Ambrožič veliko piše v vse slovenske katoliške liste in v napol katoliške. Slovi za zelo Spretnega katoliškega oznanje-valca in pravijo mu, da zna "zašvrkniti" veliko spretnejše kot pa leadvilleki župnik. Za vsako stvar ima razlago. Na primer, verniki vprašujejo, čemu Bog dopušča vojno. Cerkev vendar uči, da se vse godi po božji volji, česar Bog noče, se ne dogodi. Vojsko dopušča, ker noče vzeti ljudem svobodne volje, pravi Ambrošič. En citat rz njegovega članka: "V tem »mul« «¿i kricaait?«, da j« vojska — kasen boija. Po pravici. Mnogim »e sdi, da jo to teško rasa» meti. Kako naj ko kamen, pravijo, ko pa v vojski največ trpe tisti, ki j« niso krivi? Gotovo, da taka kaaan saden« tudi nedolžno. Nekateri, ki trpe v vojski, so nedolžni vsaj toliko, da vojske kot take niso naravnost pomagali zakriviti. Nosijo pa (odrasli) krivdo na sebi v dragih osirih. Nihče ni pred Bogom popolnoma nedolžen. Saj pravi rveto pismo, da celo pravični sedemkrat na dan greši. Kasen ga lahko zadene v taki aH drugačni obliki, včasih pa ▼ obliki vojske." Svojo razlago je sledeče za-Špilil: "O, zelo prav je, če priznamo in verjamemo: Vojska je kazen božja!" Isti gospod, ki to razlaga, vodi nabiralno akcijo v pomoč duhovnikom v starem kraju. Le čemu je Bog njih kaznoval? Fi ancoski generali na obravnavi v Riomu pričajo, da je Francija izgubila vojno, ker pi imela aeroplanov. Dolže, da je bila tej hibi francoske obrambe kriva takratna vlada, posebno Blumov in Daladierjev kabinet. Generali so bili pozvani pričati v korist sedanje vlade, ki toži "krivce", a Daladier in Blum sta jih zavrnila, da ako se krivce že na vsak način hoče dognali, naj se jih išče med generali. Eden teh. ki je bolj kriv kot pa zatoženi ministri, je sedanji premier maršal Petain. Ear! Browder ima mnofco prijateljev, ki pritiskajo na Roose- pristüpajte k l SLOVENSKI NARODNI j PODPORNI JEDNOTI $ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOVIIC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO % — 1 99 S naročite si dnevnik PROSVETA Naročnina ma Združene države (laven Ckfcafa) la Kanado SS.00 h na lato; $3.00 ca pol lata; $1.50 sa četrt letat »a Chicago in Clcero ^ $7 50 sa celo leto; $3.79 Mm pol letaj ta inosemstve $9.00. 2«;>7 Naslov ze list in tajniifvo je: ! . Lawndale Avenue % Chicago, Illinois J r/#//w/////y/#) velta in na ju stični department, da naj bivšega tajnika komunistične stranke izpustita zapora. Browder se je administraciji zameril, ker je toliko udarjal po nji, zmerjal Koosevelta za vojnega 'podpihovalca, mobiliziral proti njemu komunistične pristaše v unijah, pisal govore pacifističnim poslancem, kakor jih je nacijski agent George Sylvester Viereck, in širil rfeslo "Yanks are not coming". Od kar je bil Browder obsojen — potoval je s krivimi potnimi listi—se je mnego spremenilo. Sovjetfka Unija je bila | napadena in Browder urgira 'n ječe, da naj komunisti pomaga-: jo Rooseveltovi vojni politiki kolikor največ more>o. In Roosevelt bi ga bržkone že izpustil, ako bi mu ne bilo nerodno. Kajti javnost bi vedela, da kakor je bil Browder poslan v zapor bolj vsled svoje gonje zoper administracijo, tako bi bil sedaj tudi izpuščen zgolj zato, ker ji je pripravljen pomagati. In njegov propagandni aparat je velik. V Clevelandu in še kje se je tudi nekaj naših rojakov ogrevalo za tehnokrate in njihovo tehnokracijo. Morda so dosedaj že uvideli, da če bi dobil oblast njihov voditelj Howard Scott, bi si nakotpali hitlerizem, in tega si ne želi noben pameten človek. Načelnik vseslovanakega kongresa se piše Blarr Gunther. Kajne, nič kaj slovansko ime! "Prosveta* graja sklicatelje slovenskih shodov v Ameriki, namenjeni boju za osvoboditev slovenskih krajev, ker pošiljajo pozdravne resolucije kralju. Kritika je upravičena. Zadostuje, da se pošlje sporočilo predsedniku vlade, ako sklicatelji smatrajo, da s tem koristijo svoji stvari. Kralj Peter je star 18 let, brez vladarskih skušenj, študira pravo v A mrli ji. Hu. dega mu ni bilo še nikoli v življenju. Bil je razvajen in živel kot pravljični indijski princ vse do dne, ko se je Hitler odločil, da mu prestol, ki ga Peter II. Še niti zasedel ni, šiloma vzame. Vendar pa se bodo brzojavi Petru II. ponavljali, kajti shode sklicujejo člani njegove Kraljevske vlade in se od njih po starih monarhističnih tradicijah pričakuje, da mu od časa do časa pošljejo »pozdrav z zagotovili zvestobe, ali vsaj, da ga obsipajo s frazami. S shoda v Milwaukeeju dne 1. marca, na katerem je bil glavni govor-niic minister Franc Snoj, je bik) poslanih okrog 10 resolucij. Namreč predsedniku Roosevel-tu, državnemu tajniku Hulhi. sovjetskemu poslaniku Litvino-vu, Winston Churchillu, pre-mierju jugoslovanske vlade v Londonu Slobodanu Jovanovi-ču, generalu četnrkov Dražu Mihajloviču in pa kralju Petru H. Slednja je v spisku poročila 0 shodu na prvem mestu. Tu jo navajamo dobesedno, v dokaz, da jugoslovanski monarhteti nimajo namena ustanoviti boljšo Jugoslavijo, kakor je bila, nego, da se prejšnja obnovi. Resolucija, naslovljena kralju, sprejeta na milwauskem shodu, se glasi: v Njegovo Veličanstvo Peter II., Kralj Jugoslavije London, Anglija. Vase Veličanstvo: Mi, ameriški Slovenci, Hrvati in Srbi, ki ftivimo v naselbini mesta Mil amukee, Wisconsin, in njegovi okolici na teritoriju Združenih držav amart» ikih, «brani na skupščini v Milwaukee, Wisconsin, dne 1. marca IS42, da posluiamo govor Vašega ministra g. Franca Vam pošiljamo nsš» bratske poadrava in prosimo Vaše Veličanstvo. da ko« glava jugoslovanskega naroda ne odločite meča. dokler ♦si Srbi, Hrvati in Slovenci ne bodo vnovič sedinjeni v novi in resnično demokratični Jugoslaviji, Upamo in slasti žalimo ■ o sirom na slovenski narod, naj bi se osemlje, na katerem živi slovensko in hrvatsko prebivalstvo, t. j. Primorje, Istra, Koroška in Prek marje, priključilo in «družilo v večji in močnejši Jugoslaviji, ki ji po krvi in tradfciji po pravi-ti pripadajo. Bog naj blagoslovi Vaie delo ca svobodo jugoslovanskega naroda! Sprejeto in podpisano dne !. marca 1 MS. Za Slovence: Alvin Glojreck, Jr., Prank R. Staut, Rev. A. Schiffrer. Za Hrvate: Joseph G. Jurinec, Charles J. Kovaek, Nirk Hinieh Sovjetska armada ugonobila poldrug milijon nemških vojakov Namreč, toliko, kot jih je navedenih v gornjem naslovu, je nemška propagandna pisarna sama prisna, čeprav s zagotovilom, da se nemški armadi isguba poldrug milijon vojakov takorekoč nič ne posna. A sanimivo je vendarle, kako je mogla tako "sbita, sa smerom uničena sovjetska armada", sa kakršno jo je proglašal Hitler, še vseeno pokončati kar poldrug milijon nacijskih vojnikov. Slika na vrhu predstavlja par ruskih vojakov, ki mečejo mine na nemške čete v prodiranju od Moskve proti sapadu. Za Srbe: Milan Radakovich, Very rev. George Petrovich, Trifun Bjela« jac. Zastopniki v gornji resoluciji, podpisani za Slovence, ne zastopajo večine milwauške naselbine. Ali saj niso jo do tega shoda. Mogoče se je sedaj to spremenilo. Med hrvatskimi podpisi je tudi ime komunista, ki jc rekel proti Karadjoriljem že nič koliko hudih besed in mlatil po njih do sedanje tragedije Jugoslavije. Oziroma do 22. junija. Kralj Peter II. ni kriv teh pozdravov In čaščenja. Ko je nastal v Jute*wlaviji prevrat proti zvezi i osiščem, so mu rekli. da naj pobegne. Preskrbeli so mu letalo in šel je, kakor določeno. Skušenj v vladarstvu nima. Meča ne bo odložil, ker ga ni še nikoli vihtel za svoj narod, nego le v športnih turnirjih. In tudi to, "Bog blagoslovi vaše delo" so le fraze. Kakšno delo naj mu blagoslovi? O^em-najstletni fant jz kraljeve rodbine navadno nič ne dela, nego se le uči, da ga opilijo, in vrh tega ima krdelo služinčadi, ki skrbi za njegovo udobnost in zabavo. Bilo bi boljše, ako se bi odgovorni ljudje po Balkanu zedmili za federativno republiko in dobili s tem simpatije posebno Hrvatov, in pa Bolgarov, ki se nikakor ne morejo o-greti za 'srbskega" kralja. Sicer Peter po krvi ni več pravi Srb, a to nima pomena. Pomen ima le, da se njegovi ministri niso iz zgodovine zadnjih par desetletij nič naučili. Mogoče zato ne, ker če bi ne bili Kra- ljevi ministri, ne bi bili tu, ali v Angliji, ali v Kanadi. V svojih Razglabljanjih glede oblike države pravijo, da se tudi ropubli-kanizem ni obnese L V Nemčiji je propadel in Francija je postala pod njim mehkužna. Ni pa temu kriva republikanska oblika, netgo sistem. Anglija je demokratična država v pravem pomenu besede, a po svoji uredbi je toliko imperialistična, da ima med svojimi kolonijal-nimi ljudstvi, pa tudi v nekaterih dominjonih, le malo res iskrene zaslombe. Republika sama na sebiK ali pa monarhija sama na sebi, v gotovih razmerah ni načelno vprašanje. Nemčija ni monarhija, ne Španija. A vendar smo za Anglijo, ne ker je monarhija, ampak ker je demokratična. Italija je monarhija. toda njen kralj ima v nji ipod Mussolinijem manj veljave kakor pa kralj v demokratični Angliji, kjer služi bolj za simbol veličine imperializma Velike Britanje, kakor pa v kake res monarhistične namene, dasi je Anglija še vedno polna monarh ¡stičnega frazarstva. I Brzojavi in resolucije, poši-Ijane Petru, so dolžnost ljudi, ki tu delujejo za njegovo vlado. Niso pa dolžnost onih, ki so se na beganju za kruhom umaknili takim stvarem, čemu se sedaj vračati v stare tradicije, kakor ženske v rute, ki so jih zavrgle čim so prišle sem, sedaj pa so jih spet proglasile za modo. Monarhije niso v modi. Rute so saj praktične, čeprav pomenijo vračanje v prošlost. NA DELIT Vsa naročnina, ki jih pošljejo sa-stopniki in drugi agitatorji Proletar« ca, so štete na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki pošlje eno celoletno, j« «abeležen v tem tesna* mu s dvema polletnima. Anton Zoraik, sap. Panna 17 Chas. Pogerelec, Chicago, III. ....*.. 17 John Zornik, Detroit, Mich. 13 Frank Stih, Sheboygan, Wis. S George Smrekar, Aliquippa, Pa. S Leo Junko, Detroit, Mich. 7 Joseph F. Durn, Cleveland. O. 7 Anton Jankovich, Cleveland, O. S Prank Cvetaft, Tire Hill, Pa. 6 Louis Barborich, Milwaukee, Wis. S Maks Mart«, Buhl, Min. S Mrs. Frank Ratalc, Forest City, Pa. 4 Anton Tomšič, Oakland, Calif. 4 Vincent Yaksetich. Mclntyre, Pa. 4 Anton Udovich, La Salle, 111. 4 K. Ersnosnik, Red Lodge, Mont. 3 Mike Krult«. Willard, Wis. 3 Frank Bisjak, Chicago. III. 2 Joseph Cvelber, Sharon, Pa. 2 Angela Zaita, Chicago, III. 2 Joseph Oblak, Chicago, III. 2 Joseph Snoy, Bridgeport. O. 2 Lulka Groser. Chicsgo, 111. 2 Joseph Oven. Clarendon Hills, 111. 2 Mary Stroj, Indianapolis, Ind. 2 T. F. Hostnik, Detroit, Mich. 2 Skupaj v tam iskasu (4 tedne, od 21. feb. do 21. marca) 139, prejšnji i ska« (4 tedne) ISffH naročnine. Akcija za obrambo jugoslovanskih manjšin New York, N. Y. — Ono malo število rojakov iz Primorja. Koroške in Prekmurja, ki so bili tako srečni, da so se izselili iz zasužnjenega ozemlja v Ameriko, so danes zopet žrtve starega prokletstva. Danes so postali čeravno formalno celo "Enemy Aliens". Po proglasu brvšega ministrskega predsednika generala Simoviča, bi pričakovali. da se gotove osebe pobrigajo ter i js poslu je jo našim rojakom status prijateljskih tujcev. Ali kako moremo pričakovati takih dejstev od naših diplomatov "genijev"? Sicer pa, mogoče je raVno to tudi naša sreča ker naše roke so (proste in ostanejo proste. Ako 6i naši rojaki, ki predstavljajo te Jugoslovanske manjšine tukaj v Ameriki imeli malo več brige, bi lahko ta problem že fcdavno rešili. Zato je nujno potrebno, da se rojaki končno prebude pz spanja in letargije ter se organizirajo, da zaščitijo svoje pravice. V fa namen je bil izbran nov odbor "Udru/ženja iza Obrano Jugoslovanskih manjšin", ki si je nadel nalogo, da Izposluje zaščito tukaj Živečim članom teh manjšin proti vsakovrstni diskriminaciji, ki bi bila posledica njihove prisiljene državljanske pripadnosti. Nadaljni cilj te organizacije je, da deluje z vsemi legalnimi sredstvi za rešitev tega problema naših manjšin na podlagi demokratičnih načel in smatra, da je končna rešitev teh vprašanj, spojitev teh manjšin s svojim narj-dom v okviru nove, svobodne in demokratične, federativne Jugoslavije. Za (predsednika je bil izbran rojak Bratina, za podpredsednika istrski rojak A. Šintič, za tajnico Mary Vido^ič, a za blagajnika Lovro Rerečič. Priznati moramo, da so pokazali istrski rojaki mnogo več razumevanja in zanimanja za to organizacijo kakor pa Slovenci. V Brooklynu se je organiziralo enako društvo, ki ga vodijo Isti motivi kakor nas. Obe društvi bodeta delovali za dosego skupnih ugodnosti, namenov in ciljev. Ne smemo pozabiti, da kot posamezniki ne moremo ničesar doseči. Le kot močna enotna narodna organizacija, ki ima sVoja društva ali podružnice v vsaki naši koloniji, more uspeti v svoji nameri, da izposluje u-poštevanje razmer za roja k e-nedržavljane od javnih faktorjev v Washingtons Zato pozivamo vse "neosvobojene" brate Slovence in Hrvate (iz Primor-ske-Istre, Koroške, štajerske in Prekmurja). da se nemudoma organizirajo ter stopijo z nami v zvezo v svrho nad al j nega skupnega delovanja. Ako žele katere organizacije v svrho enotnosti naš društveni Ustav in pravila, jim mi dopo-šljemo ista takoj. Vse tozadevne detpise naslovite na "Udru-ženje Jugoslovanskih manjšin", 302 E. 72nd St., New York, N. Y. — Rojaki na delo — in ne odlašajte. 'zneje sodelovali ter vse drugo občinstvo. Vršil se bo v Slovenskem delavskem domu na 4H7 S. Livernois. Sicer živimo v resnih časih in nihče ne ve, kaj nam prinese bodočnost. Prav v takih dnevih človek še posebno potrebuje kaj razvedrila in na velikonočno nedeljo ga bomo imeli na koncertu in jubilejni slavnosti Svobode. Sedaj imamo še priložnost imeti nekaj užitka ob melodijah slovenske pesmi, a ne vemo, kaj bo z zborom v bodeče, ako se situacija še poslabša. Dosedaj smo v tej deželi še lepo živeli in ni bilo treba biti v pomanjkanju, kdor je imel delo. Toda vojno bomo tudi v Ameriki vedno bolj čutili. V Detroitu so sedaj take razmere, da nekateri delajo sedem dni v tednu po 10 ur na dan, veliko drugih je pa brezposelnih. — Rudolf Potochnik. K VPRIZ0RITVI "POSLEDNJEGA MOŽA" (Nadaljevanje s 1. strani.) lip Godina; tudi to delo je bilo dobro opravljeno. Nam, ki smo udobno sedeli po dvorani ter s pravim užitkom sledili zanimivemu razvoju te veseloigre, je "Poslednji •mož" ugajal na vso moč, pa smo bili iz srca hvaležni celotnemu igralskemu zboru. Naj nam poda kmalu spet kaj slič-nega! Odrevenele igralske moči se bodo tako zopet razmajale, a občinstvo pa se bo vnovič razigrelo za našo dramo, ki bi nikakor ne smela zaspati med nami. Udeležba je bila povoljna; vendar pa bi šlo lahko najmanj še petdeset ljudi v dvorano. Z. N. 0 pevskem zboru Svobodi Detroit, Mich. — Tako hitro potekajo leta, da bi človek sko-ro ne verjel, ako bi jih ne beležili. Leta 1917 (v maju) smo tu ustanovili pevsko društvo in mu dali ime "Svoboda", člani kluba št. 114 JSZ so smatrali, da bi bil pevski »bor za povečanje naših aktivnosti ipotreben. V klubu je bilo takrat mnogo mladih fantov, polnih navdušenja, in vrh tega so bili dobri pevci. Nobenih posebnih težkoč ni bilo in pričeli smo z vajami. Ne M mislil takrat^ da bo ta zbor živel četrt stoletja. Letaš, 5. aprila (na Velikonoč) bomoob-hajali na koncertni prireditvi jubilej 25-letnice zbora. Tega dne nas obišče tudi pevski zbor Zarja iz Clevelanda, ki bo sodeloval na koncertnem sporedu. Dobili bodo poseben bus in "prifurali" v Detroit v nedeljo zjutraj. Pričakujemo, da pride poleg Zarjanov tudi več drugih Clevelandčanov. Tudi v Chicagu je par oseb obljubilo, da nas posetijo na koncertu. Upamo, da pride tudi kaj Sava nov. Vabimo na koncert v nedeljo 5. aprila vse, ki so bili ustanovitelji "Svobode" in one, ki so po- Pomoč za zdravila in živila Sovjetski Uniji i. IZKAZ Poročilo poslal predsednik pomožnega odbora, ki j« bil iavoljen na seji klube št. 1 JSZ. JOSKO OVEN. Kristina Turpin nabrala na prireditvi dne 15. marca sledeče prispevke: Po $1; Jožef Zbažnik, Ana Ubežnik. Stanley Zbažnik, John Olip, Kristina Turpin, Miha Shifrar, Joseph Heller; po 50č: Filip Godina, C. A. Katz, Katka Zupan, France» Vreček, Mary Ku-helj, John Thaler, Mary Po«ht ter neimenovan; po 25c: F. Zbašnik. L. Robavs, Rose Mesec, Simon Trojar, Rose Skiinar. Ana Podboržek, Anton Piidertg; po löc: Ana Miško. Skupaj $12.85. Nabral Joško Oven: Po $2: Anton Garden, Andrej Furlan; po $1: And. Možek. Mary Aučin, John Rudman. Matt Kure, Alice Artach, Frank Ce-frlAr. Skupaj $10.00. Nabrala Mitsi Oven: Po $5: Joseph Oven. Po $1: Martin Judnkrh, Mrs. Hrovatfn, Mary Oven, Louis Benitrer. Mrs. Drasler, Mitzi Oven; po 50c: Mirko Ciganich, Mary Jelenec, Mrs. Bdtičnik, George Benkovich, Ernestine Jugg, Rok Boiičnik, Mrs. Maina-rič, Anton Zaitr, Mrs. J..nich; po Ž5c: Ivan Molek, Sllvija Home*, Oskar Godina. Mary Novak, Mrs. Smagray. Mrs. Alich, Joe Oblak in Mrs. Anton Zaiti. Skupaj $17.50. J. Oven v Detroitu in v Clevelamlu: Jože Kotar $10; po $5: Peter Benedict, Andy G rum, Bose Jurman; p<> $2: Katherine Jurman. Ivan Babnik. Skupaj $29.00. Skupna vsota $69.35. lailiiiiiiiiiiiiiinuniii ■ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, ■ m Ciceru in Berwynu. * : Park-vim Laundry €o.! ¡J FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, Ustnika ■ Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno ■ " Telofonl: C.VNAL 7172—7173 ■ l 1727-1731 W. 2lst Street CHICAGO, ILL " SB® ■ B a a B • a ...........................................j......... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Printing ; 1838 n. halsted street, chicago, dll. ; Tel. MOHAWK 4?07 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ZVONKO A. NOVAK: Manila, glavno mesto Filipinskih otokov, že štirikrat menjale gospodarje ČEZDRNINSTRN SLOVENCI XVU. M I'd turn ko so ni Cehi, Poljaki, Srbi in Hrvatje od 10. ato- Kranjskem. GoriAki grofje ae vgnezdili na Krasu, Vipavi, Senožečah. Postojni in Idriji ter lastovali Metliko, Črnomelj, Višnjo goro in pazinsko grofijo. | let j a naprej ¡pasoma ustanovili) Bili so veliki mogočneži in trdo-kraljestva in cesarstva ter imeli arčni gospodarji, katerim so zlate debe v zgodovini in slov- morali slovejisJci kmetje točno >tvu, ye Slovenci ne morejo po- plačevati davek, a cerkvam pa uašati niti s cesarji niti ne a kakimi kralji. Ali po vsej pravici dajati desetino ter delati tlako. Vse tiate poaesU pa so po smrti pa jim mora svet priznati to,1 goriAkega grofa Alberta IV. da so začno s Hrvati branili za-1 pr'padle Habuburianom. Pa tu-padno Evropo pred divjimi jdi divinski gospodje so se mora- Turki ter s tem omogočili drugim narodom miren in svoboden razvoj v narodnem in kulturnem cziru. Slovenska agodo-vina se v dobi od 10. do 16. stoletja razlikuje od kasnejše le v tem, da ¿o bili Slovenci takrat li podvreči Avstriji in Kranjsko je 1. 1465. že segalo do Jadranskega morja ter ostalo tako dp 1. 1815. L. 1U64. si je Kudolf IV. nadel ime "vojvoda kranjski" ter leto bu^iha do bele hide v Wa^hingtonu, in v državni department, da bi mu dokazali, kako zvesti da ho A-meriki in v ta namen *e ponašajo « svojimi dajatvami za Rdeči križ in pa kolik a pin tov krvi so mu že dali za ranjene vojake. "Vse to je popolnoma iz dobre volje in iz srca," pravijo romarji, med katerimi *o taki, ki jim je ob pomisli na njihove bivše domobran ke in Narodnega Glasnika aktivnorl* jako nerodno. — A. B. C. lokalnih podružnic objave, izdane od vojnega i vi mornariške-| ga departmenta, glede nameščanja inozemcev pri omejnih kontraktih. Iste vsttbujejo na-| vodila, kaj mora delodajalec storiti, da si priskrbi dovoljenja za name&čenje inozemca cJ strani vojnega ali mornarične-ga departmenta. Taka navc 4ilu so bila dana v tisočerih sijajih. Manila i« vukrmu Američanu saj po opistb salo snaao meito. Pod obla«! Zed. dr ¿a v j« prišlo pred 44. lati, ko jo poveljnik ameriške mornaric« premagal «paniko obla»», ki j« prej vladala ta otoke. Pred Spanci so enkrat csvojili to meito Angleži, nato ga »pot iagubili v prid lota 1889 «o ga vseli Spancem Američani, po rw i (rut i *iro 20,-000 Slovencev so baje odpeljali s sabo v sužnost, a pomorili pa so jih kakih 6.000. Posebno BVt- j — rinsko je divjal Izak pasa, ko! Izbera mtd tema dvema kanje 1. 1471. prodrl na Gorenjsko didatoma je vsem tistim, ki mo-in blizu Gorice. Slovenci so si rejo misliti samostojno, prav 'gradili tabore, da bi se uspeš- lahka, nejie branili proti krutim sovražnikom. Mnogo slo\enakih . Si tacuiaaea... krajev z imenom 'Tabor' nam trume, ki imajo največjega razbojnika na čelu. iz silne Rusije, sedaj, ko se ves svet trese pred nemško FtrahovladoK sedaj, ko se vsi demokratični narodi z u- . . ,,. «s . panjem ozirajo na zmagovalno Oni dahče l>od napač- laseh, pa se obdelavajo kakor nim ▼twom, naj navedem v svo-po navadi, dasi se mora prizna-! obrambo in pa v splošno ved-ti dejstvo, da doslej ¿e ni bilo : ncat z ozirom na gornje vpraša-opaziti veliko surovosti v tej nJe »ledeče zgodovinske podat-neizogibni panogi našega jav- nega življenja. Habsburški vojvoda Rudolf Največ pozornosti vzbujata 1V- ki mu daJe a^ovina tudi kandidata, ki se potegujeta z» bivabtva 1. strani.) lanskega no-Srbiji ali 60 moškega pre-v omenjenem mestu. prilastek Ustanovilik. je podelil . imf novan7e"^#zne^7"J»nAt >7 Novemu mestu dne 7. aprila J- ^ ?^eiJfev ««mala imenovanje zveznega senata- ^ mestne prayice {er g'a ! »Jih. Premnoge so kazale celo vavi zase in za cel svet. sedaj i vršili za kazen, ker so srbski četniki napadli in pobili nemško patruljo. O tem masakru se je točno izvedelo šele ko so po-betfli očividci opisali grozni pri zor. Chicagu hoče cestnozelez-družba zvišati voznino s 8c. O zadevi odloči illi-a transportna komisija, pred katero zastopniki ljudskih interesov pričajo, da kempanija nkna razloga zahtevati zvišanja, ker razpolaga z blagajno s trideset milijoni dolarjev gotovine. Robert R. Gutherie, ki je re- signiral z urada za vojno pro- i . . . . i To masno pokol je so naciji izje prav umestno, da prispevajo1 * J naši ljudje v ruski vojni pomožni sklad, kolikor le morejo. Ovnove besede ho bile prave besede o pravem Času. Kaj pa slamnati možje? V zadnjem času je bilo v zvezi z našim čustvovanjem in morda tudi načustvovanjem gle de bodoče usode, ki se bo določila slovenskemu narodiču po tem mesarskem klanju, precej govorjenja in pisar.*« o slamnatih strehah. Prav je, če se jih spominjamo. Saj je pni rod ameriških ves izpod ja. Wayland Brooks, ki je na republikanski strani političnega plota in nosi senatorsko togo že sedaj, se veri in priduša. da bo domovina rešena, če volilstvo le njega imenuje za senatorskega kandidata. Njegov tekmec iste politične barve mu očita celo vrsto grehov — po pravici in resnici. Senator Brooks je pristaš republikanske stranke. ^voia rebra v -vet lur »i ™ ! dukcijo (War Production imenoval Rudolfswert (Rudol- ZnJL nh«^J Li^ Board), je dejal, da delajo v fovo brdo ali na kratko karsa-'^^0 nltl b^e kako ^^ ¿rj2adeJvanjih takozvani mo Rtidolfovo). Toda ljuistvo c ' . ' ^Dollar-ayear men" v wash- se .pa nikakor ni maralo oprij*- j _ J* lahko iu^Aoiuskih uradih je ovire. Mi ti tistega imena hi kraj se še da- " ..... 4 liko zemlje Poponov sin Ulrik, predstavnik denarne mošnje, ki je bil od 1. 1058. do 1070. cokla delavskim težnjam, ne mejni grof kranjski. Ves evet; bo^e kako umen človek in južno od Karavank do dolenj- i sploh velik nazadnjak. skega Snežnika in hrvaške meje je pripadal "Kranjski marki". 1 Vseučiliečni profesor in občinski svetovalec čikaškega mesta Pavel Dougias, ki se pote-L 1278. je prišlo do usodne j «ruje za imenovanje senatorske-kitke med Rudolfom Habsbur- l?a kandidata brez pečata kake škim in češkim vladarjem Oto- j posebne stranke, je mož na-karjem, ki je bil 1. 1269. zdru- predndga mišljenja, potipira žil S štajerskim Koroško in Rooseveltovo zunanjo politiko, Kranjsko ter vladal tja do Ja-1 nastopa vedno kot zagovornik tiranskega morja. Tista bitka je delavskih pravic in iskren pri- nes imenuje Novo mesto, čeprav kaže že sila starinsko lice. Sled o Idriji je v slovenski zgodovini najti šele okoli leta mnogokje pt^teiiejsa od z ate.; • ^ na kor|M>racije. katere jih k. se navadno dobi se na kaki |ačaj ne na loine intere,c cerkvi ali pa pri objestni in na- dežele av] in dodajat da duti bogatiji. ve kaj govori, ker je delal z nji- Pod slamnato streho je veči- mj. Brigajo se. kako bi njihne 1490.. ko je neki kmet slučajno noma revščina doma. Kod^r pa družbe več zaslužile in dobile razkril živo srebro v vodi iz stu- | domu je siromaštvo, tam ni svo- čimvečja naročila, ne pa, kako denca, ki je izviral na severni boda niti počenega groša vre- koristili vladi. Tako je bilo strani kraja, kjer se je pozneje dna, tam morajo biti tudi slam- tudi v j rejšnji vojni, pa se niso polagoma začelo razvijati se-! nati možje, pa naj je to že na vladni ljudje v tem, kakor iz-danje idrijsko mesto. tej ali oni strani. Po teh podatkih, ki se opira- Jaz ne želim ne sebi ne niko-jo na zgodovinska dognanja, je mur drugemu slamnatih streh, bila vsekakor moja trditev pra-1 pod katerimi se iz vse* kotov zlobno reži revščina. Pa tudi ne slamnatih mož. dala vse one pokrajine zmagovalcu Habsburžanu in njihna Usila v vojni. BOJ ZA PODALJŠANJE DELAVNIKA IN PROTI UNIJA MSE NADALJUJE (Nadaljevanje s 1, strani.) teden. Odgovoril jim je, da zakon ne prepoveduje daljšega _ delav nika, pač pa da se mora Nedavno so'imeli v Chicagu Pe za tiste ure, ki presegajo preko trBki>vj in Butkovičevi nasprot 40 ur, plačati čas in pol. Z&ražal se je tudi nad tistimi propagandni, ki dokazujejo. da če ne bi bilo stavk, ki o-virajo produkcijo, Japonci z napadom na Pearl Harbor ne bi uspeli. niki tajno sejo, na kateri so bili državni senator Boic iz Ohia, urednik angleškega dela Za-jedničara Horvat in Sankovič, in nekateri "via short vvave", da *e bi domenili, kako pričeti s čiščenjem v Zajednici, kokbr so Sedanja protiunijska histeri- pred par leti "»počistili", oziro-ja jasno dokazuje, kako zelo ma odslovili nameščence in na-delavci potrebujejo svoje časo- jeli druge na njihova mesta. A pisje in svojo politično akcijo. Petrak meni, da v tem slmaju ----ne bodo M.ipeli, če*, da »o kakor Ako s Proletarcem soglašate, miši, ki so se posvetovale, kako izrecite mu priznanje s pridobitvijo novega naročnika. natakniti mački zvonec na vrat,] ni pa bilo nved mišmi nobene, j Pretežno večina sovražnih inozemcev živi v 11 državah Podatki, ki jih je nedavno objavila oblaH za registracijo iaotemcev, kažejo, da prebiva približno 90 odstotkov vseh nemških in italijanskih po vraž nih inozemcev v tej deželi In njenih zunanjih posestih v 11 državah. Ena izmed teh, in sicer Kalifornija, je tudi bivališče najštevilnejše skupine japonskih sovražnih inozemcev \ Združenih državah. V državi New York je naj več nemških in italijanskih sovražnih tujcev — skoro 87'* — in zaeno s sosednima državarm Connecticut pa New Jereeyjem predstavlja ona nad 51'« teh dveh inozemskih skupin. Ker ima večina držav te dežele le pj nekaj tisoč sovražnih inozemcev in nekatere — zlasti na jugu — pa le po nekaj stotin, se omejuje vprašanje nadzorovanja sovražnih tujc&v v veliki meri pravzaprav te na pokrajine: Massachusetts, Rhcde Island in Connecticut v New England ti, potem New Voi k. New Jersey in Pennsylvania v t rednjeatlantiaki skupini. nadalje Illinois, Michigan, Ohio in Wisconsin v ¿redrojeen napadu pa Kalifornija ob obali Tihega morja. Od vseh 1,101,-9;16 sovražnih inozemcev nem-*'ke. la'jke in japonske narodnosti je približno 9.39.000 takih ljudi v ti tih štirih zemeljskih i bmočiih. P3 podatkih registracijske oblasti fo ti tujci porazdeljeni takole: Mass. ima 53,687 Lahe v in 4,110 Nemcev'; Conn. »1,600 Lahov in 4,909 Nemcev; R. I. 11.792 Lahov in 692 Nsm-ccv: N. Y. 248,134 LahciV in 128,845 Nemcev; N. J. 71,521 Lahov in 24,516 Nemcev; Pa. 70,934 Lahov in 16,675 Nemcev; 111. 34,782 Lahov in 28,406 Nemcev; Mich. 17,625 Lahov n 12,365 Nemcev ; Ohio 26,590 Lahov in 11,303 Nemce; Wis. i,282 Lahov in 14,439 Nemcev: Calif. 52,008 Lahov in 19,417 Nemcev. Japonskih inozemcev je v Kaliforniji 38,171 in na Havajskem otočju !pa 38,149. Skupno število sovražnih ino zemcev je v Združenih državah 314,715 Nemcev, ©96,363 <*ahov in 91,858 Japoncev. — Common Council — Flis. Inozemci smejo biti zaposleni na vojnih kontraktih Zastopniki federalne posredovalnice dela (U. S. Employment Service) obveščajo delodajalce sirom dežele, ki so dobili vojne kontrakte, da nameščanje inozemcev ni prepovedano, razun v posobno označenih slučajih. John J. Corson, ravnatelj Employment Service, je naročil vsem upraviteljem lokalnih posredovalnic dela, kjerkoli se nahajajo, naj razJožijo izdelo-vateljem vojnega* materijala, da, ako odrekajo name^čenje ljudem le za to, ker so inozemci, je nekaj, kar se protivi želji federalne vlade. Federal Security Administrator, Paul V. McNutt, je objavil, da se bo začelo obairno prizadevanje razjasniti delodajalcem, da ni nikake splošne prepovedi proti zaposlovanju inozemcev, in izjavil: "Edina omejitev glede nameščanja inozemcev je v slučaju vladnih kc«n-traktov, ki so tajni, zaupni ali omejeni, ali v slučaju kontrak-tov za zrakoplovne dele ali pri-tik line. Pa celo v teh slučajih nedržavljani morejo biti nameščeni, ako se dobi dovoljenje od vojnega oziroma mornariškega departmenta, kateregakoli se rt v ar tiče." Federalna posredovalnica dela je razposlala uprav ite4 jem I Pritrgan kruh Od 6. apri a dal je sme v Nemčiji vshka od ramena oseba ken-sumirati ne več kot 4 funte 6 unč kiuha nate Jen. PRIHEDHi KLIKOV J« S. h. APRIL BRIDGEPORT, O. — Majska proslava kluba Naprej št. 11 JSZ v »o« bo t o 25. aprila na Škofovi farar' ** Bat tonu. MAJ CHICAGO, ILL. Majska slavnott kluba tt. 1 JSZ v petek 1. maja v Slov. del. centru. SPRINGFIELD, ILL.—Majska Ua*. nosi kluba it. 47 JSZ v soboto večer 2. maja v Slav. del. domu. CHICAGO. ILL. -Kencert "Save" v nedeljo 3. maja v dvorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO, ILL.—Piknik v korist Proletarca v nedeljo 14. junija pri Keflu v Willow Sprinfsu. NOVEMBER CHICAGO, ILL. — Koncert Save v nedeljo 29, novembra v dvorani SNPJ. Naročite si Ameriški družinski koledar, letnik 1942. Stane $1.00. Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP 1526 kilocycle« (Top of the Dial) ft1! i mm f*i ♦ BARETINCiC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦Mf 4 M4++« PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI " ; PODPORNI JEDNOTI * k . NAROČITE SI DNEVNIK j "PROSVKTJV* \\ » Stane ma celo leto $6.00, ' pol lata $3.00 | Ustanavljajte nova društva. < ► Deset članov(ic) je treba r.a J novo društvo. Naslov r.a list m < za tajništvo je: | ; 2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL. • »♦»6 4*44 4 14 4 < I >18 IM» I »4» Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weat 26th Street Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to 6:30 P. M (Excopt Wed., Sat. and Sun.) R«'ft. 2210 So. Ridffeway Ave. Tel. Crawford S440 If answer — Call Austin 5700 • ■■■■■■L.BBBB0 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne postajo WGES, 1360 kilocycles v Vodi jo George Marchau A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1802. Published W..klf at 2301 So. LswaJsle Aw. CHICAGO, ILL., March 25, 1942. VOL. XXXVII. "Backseat Driving" in War Times 'Backseat driving" has been a favorite "outdoor «port" with the Amer-kon people for many, muny year». It doesn't do any particular harm, especially when "Dad" is at the wheel, "Junior" beside him, and "Ma" and "Sis," full of apprehension, in the rear seat. They know "Dad" is just a "Sunday driver," and they know the chances are pretty good he will hit that truck or crash into that street car. So ihcy gasp instructions, and they are not always wrong, by any means. [lut "backseat driving" in a World War is a horse of quite »» different color, and we are certainly getting too much of it. • ♦ Almost every columnist is screaming instructions. Not one in ten ever toted a gun in his life. Editors and members of Congress are also apoplectic. Even Mr. Willikie, sitting in his WaU Street law office, equipped with u pencil and pad, solves the problem without the slightest difficulty. i These "backseat drivers" can't agree among themselves. Some shout that MacArthur must be brought back from the Philippines, and given sup-leme command. Others insist we must fling an army into Italy or, with the lid of the British, open another front in Norway. Or land on the coast of France and 'blitzkrieg" toward Berlin. • # • Perhaps all these suggestions are excellent. But those of us who are associated with LABOR are not military strategists. Frankly, we haven't any plan for winning the war except: Keep the American people united and working like hall to produco more and more munitions! • * • We do know that under our Constitution, Franklin Delano Roosevelt is commander-in-chief of our- army and our navy. He will have the job until January, 1945, when his third term expires—and maybe longer. As chief of staff he has General George C. Marshall. We confess we like Marshall. Never met him, and don't know what church he attends, or what his economic views may be. Hut his fellow officers tell us he understands his trade, and we notice he seldom talks, but always says something when he does open up. And he doesn't appear to be running around looking for the photographers. Somehow we like to feel that the President's chief military adviser is not a "glamor boy." In other words, wo like our soldiers plain and though and taciturn; and Marshall fills the bill. • * • We reserve the right to criticize the work of this administration whenever we see fit. But wo aro not going to toll President Rooaevolt and General Marshall how to handle our armed force*. We are just smart enough to know we don't know any more about that subject than the editors, the columnists and the politicians like Mr. Willkie, who are giving such an appalling exhibition of "backseat driving." We hope President Roosevelt has his ears stuffed with cotton so far as these gentlemen are concerned. But we recognize there is a dangerous side to the situation. In a democracy, public opinion may be churned up to a point where men and women Mill become hysterical that those responsible for the conduct of the war will feel compelled to do something to "appease popular clamor.** That would bo disastrous. Even a "backseat driver" should be able to see that. • « • , So far as this newspaper is concerned, it will not consciously do anything to "force the hand" of the Commander-in-Chief. He has all the available information concerning what is going on around the globe, and we take it for granted he ia doing his best. Instead of frenziedly suggesting what he should do next, we are disposed to humbly ask God to give him the twisdom, the courage and the strength to properly handle what is perhaps the most difficult task that has ever fallen to the lot of a human being.—«Labor. DONT MAKE AMERICAN JAPANESE ENEMIES TO THE USA THE MARCH OF LABOR LOOKING AHEAD|NAM Starts A Backfire ij^»€C0HDlN6 TO TESTIMONY If Kttt TMt TEMPORARY NATlOtfAl KCONOMlC COMMITTEE., PRODUCTION PtRMAN-riOU* IM IMS. ELECTRICAL IQcHPMf KT INDUSTRY INCREASED ti 36% ftlTWEIW 1929 First movie patt *as in a film advertising sweden'S inter' NATIONALLY KNOWN WNOLESAIE CO OPEKATiVt, OR6AN1IED IN A 6000 UNION MAM Mir« Tritt lAtCk UNDER «él* MAT. Do YOU r IMSIST ON TMIS * I ASCI W*IM roo A NAT. To B1 UM It WAS MADS UNMCAMNhCAN (ONtaiiONS , KS WO The problem of Japanese aliens and Ameriean~born Japanese in California is an ugly one for all believers in freedom and democracy. It is an ap-paling fact that every day the sane and just people lose a little more ground to the rspresentatives of hysteria and race prejudice. The facts should be facsd: There are no doubt fifth columnist and subversive activities. The FBI is doing a thorough job of investigation and the general public has every reason to have confidence in this office and its officers. What hsfppens instead? Japanese aliens in San Francisco who have to move from prohibited areas cannot find another place to live. Nobody wil rent to them, nobody wants them in their neighborhood. • Many have lost their jobs. During the two weeks prior to the establishment of prohibited areas in San Francisco, only thirty two applied for help at the State Employment Bureaus. This number has jumped to one hundred during the last few days. It is a known fact that Japanese won't ask for help unless actually desperate. Many farmers are not planting their seeds for fear they won't be able to harvest their crops. Old /keople whose sons serve in the United States Army do not understand why they should be moved, much less where to. Facts Manipulated The daily papers bring sensational stories of arrests and raids. Checking up these reports one finds them to a very great extend misrepresneted and falsified. The following may serve as a typical example: A newspaper report says: "Five Japanese spies were taken into custody yesterday." . . . Further, "Among the out-Citizen's League. A. B.'s farm was Japanese, fsther-in-lfr* of C. D., President of the locsl Jspsnese-American Citizen's League. A. B.'sc farm was found to hsve a 20-ga. shotgun, large supply of ammunition, a short-wave receiving sst, four flashlights." The facts are aa follows: The "outstanding suspect" ia ah old man, hard of hearing, with poor eyesight. He is not the father-in-law of the local president of the J ACL, the shot-gun was not in the possession of this old man, but of his son. who is an American citizen and has previously turned in his shotgun to the police who told him that they <*ere not confiscating this kind of gun, so he took it home sgsin. The large supply of smmuni-tion consisted of a few esrtridges. The short-wsvs receiving set wss s smsll radio in the house of an Amer-ksn citizen who had also previously made sure that It wss legsl to keep it. C. D. farms 800 acres with ten tractors which he runs also at night, hence the four flashlights. The inves-tigstion by the FBI of this farm and the surrounding district was made on account of a nearby military field. The "five Japanese spies" so fsr have not been identified as such, and will most likely be released. Give Them a Chance The Japanese-American creed read before the United States Senate, and printed in the Congressional Record, Muy 9, 1941, is a testimony upheld iby the great majority of American-born Japanese. Referring to a newspaper report, one of the officers of the J ACL said: "I felt sick and discouraged when I read these false statements about myself, but my wife told me not to forget the Japanese-American creed, and reading it sgsin I found now strenght and confidence." Let us give these people a chance to be the good citizens they want to be. Let us preserve the great agricultural work which is now in the hands of Americans of Japanese ancestry whom it would be difficult to replace. And last, but not least, let tis uphold our own ideal* as expressed in the Rill of Rights. Cords Isonborg, American Friends Service Committee, Los Altos, Calif. One Thing and Another And now we hear suggestions that Gen. Douglas MacArthur should be elected president of the United States. Isn't it funny how, in a democracy, when a mau ia good at one thing, a lot of people jump to the conslusion that he would be good at anything else he might be asked to do? As an example, because Henry Ford was a Success in making cheip automobiles, it was taken for granted that his opinions on public affairs would be worth mentioning. We'll leave it to you if they were. Because Ulysses S. Grsnt was s good genersl. it wss tsken for granted that he would be s good president. He wss elected. The result was that hi* great reputation received a setback. After Admiral George Dewey and hia men destroyed the Spanish nivy in the Philippines, hia frienda tried to create a boom for him as a candidate lor president. He aeemed to be falling for it, but, fortunately for him and his place in history, the boom soon collapaed. MacArthur did a brilliant job in the Philippines. This does not in the slightest degree indicate that he would make a good president. If anything, it indicates the opposite. Let him keep hia high reputation. Don't spoil it by running him for an office for which he has had no training and probably has very little if any fitness. It has been suggested that conservatives and reactionaries think it would be nice to sacrifice MacArthur on the presidency because they think his popularity would get him .elected and thus prevent any liberal, who would continue to make social advances, from filling the position. And it I ia said that the conservatives snd reactionaries remember that he was in ' charge .when Commander in Chief Herbert Hoover wanted to get the bonus j marchers out of Washington in 1930, snd that they admire the way the • Hoys were ousted.— Milwaukee Post. BY LEN DE CAUX Cootiea are a pretty seriuos matter to the man at the front. They are dangerous disease-carriers as well as a constant annoyance. But the soldier must disregard them at times when he goes over the top. The enemy's steel and shells demand first attention. War calls for an acute aense of proportion. First things must come first, or there won't be any second or third things. This is as true behind the front as at the front. War production—and more and more of it— must be the first and all-compelling consideration. , All else, no matter how important, is secondary to producing enough to win. CIO President Murray's ringing response to the production goals set by President Roosevelt and the program announced by Production Chief Nelson leaves no doubt as to labor's attitude. He sp«aks the sentiments of millions of American working people who know their immediate concentration, above all else, must be on working to win the war. But cooties? Labor has them, too. War profiteers, newspaper liars, anti union Congressmen, and u whole host more. Disease-carrier*? You've said it. Unintentionally perhaps, they spread the poison of disunity and year before, only to have its recommendations tossed into the sshcan by (he NAM and its representatives who were masquerading as fl-a-ye;u patriots in OPM.—The Progressive. What Is a Labor Dictatorship? Buy Defense.Stamps For Defense A »warning has been issued sgsinst the misuse of United States Defense Stamps. It has recently been brought to light that persona sre using stamps in place of cash for purchasing merchandise, and thia is, of course, in opposition to the purpose for which they were originslly issued. ..While U. 8. Defense Ssvings Stamps sre negotiable ami redeemable upon presentation anywhere, such redemption should be reserved for a real emergency. Stamps are for war and de-fenae, not for routine spending. Merchants who acceipt these atampa instead of money ars equally to blame. It ia urged that reports be made to the Better Buaineaa Bureau or the Treasury Department of specific in-stances where Defense Savings Stamps sre so used. PANICKY PATRIOTS In spite of the heslthy leveling effect of the war crisis, it seems that some Americans still have their rugged individualism—and don't mean to go ragged, either. The Chicago Journal of Commerce tells the sbsurd lengths to which some hoggish hoarders are going in that city. A 65-year-old man placed an order with a Loop department store for l'/S dozen 26% wool union suits. A suburban woman bought 6 two-piece wool suits and ten blouses. Another bought fl corsets. A customer of a downtown store bought two cjozcn white shirts "just in case there ia a shortage." A male customer purchaaed a dozen wool sweaters at $.1 to each. If you are tempted to "lay in a stock" of some necessity, just stop and think how jolly you'd feel if there came s shortage of thst thing ami the people «round you were suffering for want of it. It's socially irresponsible acts like this which force government to step in and exercise economic controls, which sre then denounced by the rugged individualists as "the very fascism we sre fighting sgainst."—The Co-operative Builder. The law stating that a person of foreign birth had to live in the United States for five years before he could become a citizen wss psssed in June, 190«. INVISIBLE FIGURES The government weekly called "Defense" changed its name to "Victory" after Pearl Harbor. It used to be under the office of production management, snd it is now the official bulletin of the office of emergency msnsgement. It gives a good deal of information regarding mstera which hsve a bearing upon the victory program of production. Among other things thst official publicstion asya thst there were 4,-200,000 unemployed In Jsnusry. These figures were invisible to the resctionsrisa who wsnt to abolish WPA, COC, NYA, the food stamp plsn, snd everything else the New Des) hsa done for the sllevistion of suffering. Or if they notice the fig-urea, they will not psy sny sttention to them. They would have prevented these measures from being adopted in the first plsce, in the midat of the degression when there where three timea sa many unemployed, if they eould have done so. — "M. P." Chicago Players Inspire New Interest in Dramatics Chicago.—JSF Club No. 1 presented a play at SNPJ Hall on Sunday, March 15. It was a three act comedy titled "Poslednji moi" (The last Man), with the folowing players: John, Olip, Angela Zaitz, Alice Ar-tach, Marya Omahen, John Rak, Louis Beniger, Jack Groser, Elaine Turpin, Mildred Simcic and Darwin Taschwer. The director wns Frank Zaitz, the prompter, Katka Zuparvtic and the pianist, Mitzi Oven; in all, thirteen people who worked together to provide the afternoon's entertainment. Their excellent teamwork resulted in a good performance. The play itself is better than average comedy, and the leading roles were in the hands of our ranking players. The supporting roles brought out some fine talent, and Oils contributed to the general feollng that interest in our dramatwa can and will be revived. The writer hns seldom seen a better audience than at this performance. Undoubtedly Frank Zaitz' and Joiko Oven's opening remarks helped to create the spirit which prevailed, but also perhsps esch of us realized thst here is something precious to hold on to—the privilege, ef seeing a play in our native tongbe without fear or hindrance, and that by so doing we are holding the torch for our people in our homeland until they, too, shall be free again! — A. B. ANYTHING GOES A good sample of the complete dishonesty of the Nasi propaganda com- j ing out of Germany is the contradictory treatment of the same subject for different radio audiences. In its propagsnds to England on Feb. 4 the Goebbela lie-fectory said. "Churchill hss not yet realized that the United Ststes is resolved to fight to the last Tommy." In its propagsnds to the United Ststes on Feb. 17 the Goebbels lie-factory said, "England has taken the cream of the American youth while she keeps her own troopa st home out of hsrm'a way." One type of lie to the British—sn opposite type of lie fed to the Americans. Just ss s contribution to keeping the record straigit, we no* "say our say" about s fear expressed by Representative Cox of Georgis. Said Mr. Cox on the floor of the House: "We're moving towsrd a labor dictatorship in this country." Not being s mind-reader, we just don't know what kind of arrangement Mr. Cox had in mind when he spoke of a labor dictatorship. If what he fears is nothing more than thai the American people are going to hand the power of government over to a group of union leaders, then he is foreseeing something that would not be much of an improvement over what we have already known. For any group, once in power, would tend to be come self seek ing and tyrannical. In that case Labor would merely be changing masters. If, however, Mr. Cox believes thst present trends are loading to a coh-ganda to whip up an anti-labor hya- j «itioin under which the workera of America iwill be able to stop paying teria. I tribute to an owner-employer cW then we hope he sees clearly. Employer dopesheets have been We socialists are not wishing for the day when workers will dictate to burbling about "rising anger againsi . owner?^8 ownep9 have dicuud to workeni for so msny years. What wc labor, about unions being spoiled . # t- ^ u «. . . and cocky " about demands for legia- the end of the class society under which owners and workers are lut inn to "curb labor." I «Mfereat poopl* with hostile interests. W> foresee the classless society under which everybody will be a worker and government will exist merely to regulate how everybody shall work together for the common good. We have a feeling that Mr. Cox isn't worried about our Socialist objective. Mention it to him and he'd probably snort, "humph, Utopian!" But if any dictatorship should ever come to be the American way of life it will happen because Cox AND the American »working class have permitted the present class economy to run ita course to the end. —- Reading Loboi Advocate. This campaign found its first expression in Congressman Howard Smith's attempted blitz against overtime pay, which would have destroyed the labor protections of 17 federal laws. Labor, the administration and many friends of labor in Congress combined to expose the fraudulent claim that this Smith bill was designed to permit longer hours for more war production. Actually there is no legal limit of working hours to 40. Much longer hours are worked in many war industries, and Secretary Perkins pointed out that "more than two-fifths of the plants in defense industry are operating their equipment for lflO hours a week or more." The Smith bill would simply have cut the wag^es of war workers for the purpose of increasing already swollen war profits. It was defeated 225 to «2. P.ut this defeat of the cootie crowd has not disposed of them. The propa gnnda on which they feed has not stopped, but is rather increasing again. Demands for anti-labor legislation are heard again and again in Congress. They come from a selfish minority of poll-tax Congressmen and stooges of the profiteers, who seek to take advantage of labor no matter hc.w much this may hurt our war effort. The purpose of these demnnda ia clear. They are intended as a threatening club over labor's head every time it enters into wage negotiations that may reduce profits, or seek fair conditions to promote labor morale and more production. "Enemy Aliens" As Eleanor Roosevelt says, it is unfortunate that we have to use the expression "enemy aliens." In fact, we do not have to use it—it ia merely a custom—but try to stop its use. Like other bad customs, it hangs on. An "enemy alien" is a person who was born in a country with which we are at war and has not become a naturalized citizen of the United States. Many of these residents, although aliens, are not enemies at all, but are entirely friendly to the United States and its people. Indeed, many of them are here because of their disgust for the despotic regimes in their own countries, and would like to do everything in their power to help the United Nations to overthrow the Axis powers. Some "enemy alicna" are both enemies and aliena. The FBI ia pretty well posted as to their identity and has already taken some of them into custody. It is keeping tab on the others and will nab them if they try to pull off any shenanegan. It was the duty of any of the aliens a ho had been here for some time to apply for citizenship, if eligible, snd relieve theselves of sn embsrrsaaing situation, but, like so many native». they were more negligent than fore-1 sighted. In the. case of the Japanese, thi-country left them out of the quota allowances in the imigration law and they were not permitted to become citizens. This waa quite unnecessary, as there were but few of them who could have become citizens under the same quota provisions made for othet nations anyhow, and it always was a sore spot with Japan and was one of the things that made Japan hate this country. Some of the Japanese in thi* country are enemies aa well as aliens, and others are only aliens. As Eleanor says, let the FBI take care of the real, or suspected enemy aliens, and let there be no vigilantes or individuals taking the law int*> their dwn hands. Vigilant ism is-law les ness, and indivkiuals always make a mess of things when they assume to enforce the law Instead of calling the police or other l^w-enforcement officers.—-Milwaukee Post. 'a '0 » Profiteers' Staggering "Rakeoff" THE CALL TO THE COLORSI IS A CALL FOR DOLLARS Dig deep. Strike hard. Our boys need the plane«, ships, and guns which Si your money will help to buy. Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now. We like to present a witness who cannot be accused of being biapcri in favor of labor. The "Wall Street Journal" is such a witness. We quote the following from a flrst-pago story in a recent isaue of thst eminently conservative publication: "Inflation cost the American retail consumers $600,000,000 in January. For the most part this inflation bill, I which represents nothing more than ' higher prices, waa paid out for nondurable goods, covering genersl nicr chandise, foods, clothing, fuela. rents, etc.* Multiply that figure by 12 and we have $7.200,000,000. That's the amount the profiteers will take out of the pockets of the consumer* of thia country during the next year unless something is done to restrain them. That's almost aa much sa Mr. Mor-genthau is aeeking to raise through the new tsx beill he has recently asked Congress to ensct.—Lsbor.