Leto 1904. 219 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LIV. — Izdan in razposlan dne 1. septembra 1904. Vsebina: Št. 97. Ukaz o mostovih železničnih, nadželezničnih in dovoznocestnih z železnimi ali lesenimi nosili. 9Ï. Ukaz ministrstva za železnice z dne 28. avgusta 1904.1. o mostovih železničnih, nadželezničnih in dovoznocestnih z železnimi ali lesenimi nosili. Na podstavi določil železnocestnega obratnega reda z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.) se ukazuje tako: § 1. Splošna določila. Ta ukaz se uporablja za vse železnične mostove, dalje za cestne mostove, ki jih naj soporab-ljajo železnice, za nadželeznične in take dovodocestne mostove, katere dajo napraviti ali vzdrževati o svojih stroških železnične uprave. I. Gradbeni načrti za mostove. 8 2. Vsebina načrtov. 1. Načrti za mostove, ki jih je iznova napraviti, predelati ali podkrepiti, naj se na podstavi dotičnih predpisov predložč ministrstvu za železnice v odo-brenje ter naj obsezajo: a) ležni črtež vse mostne uredbe v merilu 1:1000, in pa risbe splošne uredbe in posameznosti slopov in opor v merilu 1 : 100 s povedbo stanja vélike vode, vrste tal in pripadajočih podatkov sondiranja stavišča. Pri predelovanju in podkrepljevanju je poočititi tudi napravne razmere obstoječih mostov; b) oznamenilo vrste in kakovosti kamenega gradiva, nameravanega za uporabo ; c) risano predočbo razdelitve gradiva splošne uredbe in posameznosti nosil (te v enem izmed meril 1:10, 1 : 15 ali 1 : 20) s povedbo ob-merov, merodajnih za nosilnost, in natančno oznamenilo v porabo nameravanega gradiva nosilnih delov, sosebno tudi način narejanja topljenega železa, nadalje pri podkrepali ludi natančno oznamenilo vrste, izvira in kakovosti gradiva že gotovih nosilnih delov in slednjič porazdelitev kolejnic (šin), ležnjev in poda v merilu 1 : 100; d) izkaz lastne teže in druge trajne obremenitve (trajnega bremena) ; e) tehnično pojasnilo gradbenega načrta in teoretično obrazložbo obmer vseh delov nosil, slopov in opor, ki jo je vselej obdelavah v posebni prilogi, pri čemer je grafičnim ovedbam praviloma pridati potrebna pojasnila; f) razen tega pri železničnih mostovih za proge, po katerih naj tekajo nepiavilno težka ali nepravilno lahka obratna vozila, za parne cestne železnice, električne železnice ali železnice posebnih sestavov, za železnice brez lokomotivnega obrata, in pa za železnice nepravilne, v § 7 ne obravnavane raztečine, obremenilen razkaz (shema), ki ustreza v statičnem oziru najneugodnejše delujočim vozilom, in pa povedbo največjega osnega pritiska, ki je navaden ali pripusten, če Ui ni že jasen iz obremenilnega razkaza; (8lOVOIilHOlh 66 g) preračun elastičnih pregibov, ki nastanejo pod največjim pripustnim obremenilom. § 3. Prostorova uredba nosil železnicnih mostov. 1. Vse sestavine mostnih nosil, ki segajo čez ravan kolejničnih glav, vštevši držaje na oporah po adhezijskih železnicah s parnim obratom naj se uredé tako, da se ustreza vsaj presekom (profilom) svetlega prostora, poočitenim v zraven priloženih podobah 1, 2 in 2 a. Mostna planja mora biti pri gori ležeči ali pogrèznjeni voznici urejena tako na široko, da je na vsakem mestu mostu med profilovo osjo in bližnjo držajno soho svetla razdalja, ki znaša pri polnotirnih železnicah najmanje 2'15 metra, pri železnicah s 760 milimetrov raztečine, obratovanih brez kolotočnega oplena, najmanje 1-75 metra in pri železnicah s 760 milimetrov raztečine, obratovanih s kolotočnim oplenom, vsaj l-875 metra. Najmanje za toliko izmero morajo do 2 metrov nad podom pri spodaj ali vmes ležeči voznici pasovi in pa oglo-prečke oddaljene biti od profilne osi. Vertikalne stojke in navpične opore in pa vse druge tu ne obravnavane sestavne dele je tako urediti, da je na vseh mestih mostu najmanje toliko profila svetlega prostora, kolikor ga kažejo podobe 1, 2 in 2 a s polno potegnjenimi črtami. 2. Pri mostovih, ki jih je napraviti iznova (nosila in opore), in stojé znotraj kake postaje, je Pod. 1. Pod. 2. Pod. 2«. Polnotirne železnice. Železnice s 760 mm raztečine, ne Železnice s 760 mm raztečine obra- obratovane s kolotočnimi opleni. tovane s kolotočnimi opleni. 0-76 < ■ 0-76 * .....1-52 k 0-50 — 1-25 1 05 • ;2 ■ Višina Vok'jniènit; glav i a - Gorenji rob poda IGO Merc v metrih. Pojasnilo znamenj: ----------Omejitev svetlega prostora. —-------->- Meja za vodoravno ali poševno v podolžno mer mostli ležeče robe pasov, diagonal in držajnih palic. v podobah 1, 2 in 2 a vpisane širinske mere za sceloma narjene robove povečati za najmanje 0'85 metra in pri takih, ki stojé znotraj razdalje za 400 metrov — pri železnicah nižjega reda 200 metrov -— od skrajne ogibne osti kake postaje, za najmanje 0-35 metra. 3. V zakrivljenih kolejah je paziti na pošev-nost profila svetlega prostora, ustrezajočo vzvišanju vnanjih kolej. Vrhu tega je tudi ustrezati prometu dolgih voz in prevažanju dolgega lesa, ako treba, z ustreznim razširjenjem profila svetlega prostora. 4. Pri mostovih z gori ležečo ali pogreznjeno voznico brez držajev mora biti planet urejena tako na široko, da je moči vsak čas namestiti držaje v predpisani razdalji. Pri mostovih pa z manj kot črt) metrov vseskupne svetle širjave (merjeno v že-leznično mer) po železnicah, pri katerih dopuščena vozna brzina ne znaša nad 35 kilometrov na uro, more se še pripustiti planja, široka kakor stična spodnja zgradba. 5. Prostorova uredba mostnih nosil za želez-nične proge nepravilne raztečine, in pa za železnice, po katerih naj občujejo nenavadno široka ali visoka vozila, in pa za cestne železnice, električne železnice, železnice izvenrednih sestavov itd. potrebuje posebnega odobrila. ti. Pri vseh pred veljavnostjo tega ukaza zgrajenih mostovih po adhezijskih železnicah s parnim obratom morajo najmanje biti v podobah 1, 2 in 2 a poočiteni svetloprostorni profili brez razširjave za sceloma narejene robove, toda z ozirom na smerne razmere koleje. Ako ni ohranjen ta profil, je pa mogoče razširiti ga ne rušeč nosila, naj se, ako inoči, tudi z ozirom na sceloma narejene robove razširi takoj, če pa ne, je poprositi razloke ministrstva za železnice. Ako je pri mostovih z gori ležečo voznico ohranjen samo profil brez razširjave za sceloma narejene robove, treba je pri obnovi mostnega lesovja napraviti razširjeni profil. § 4. Prostorova uredba nosil cestnih in potnih mostov. 1. Določila o prostorovi uredbi teh mostnih nosil se ukrenejo na podstavi podatkov političnega obhoda ali drugačne komisijske ovedbe. 2. Porabna širjava hodnih brvi in pripadajočih stopnic mora znašati najmanje 15 metra, ako jih smejo rabiti samo železnični služniki; ako pa naj služijo tudi potujočemu občinstvu ali javnemu prometu, odmeriti je to širjavo na 2-0 metra najmanje. 3. Spodnji rob gorenjih prečnih zvez pri hodnih brvéh mora na vseh mestih ležati najmanje 2 5 metra nad hodno planjo. § 5. Varnostne naredbe pri železničnih mostovih. 1. Pri mostovih, po več kot 20 metrov vkup dolgih, (merjeno med ozadnjimi zidovi končnih odprtin), je znotraj koleje namestiti varnostne kolejnice ali varnostne ležnje. Njih gorenji robovi naj bodo najmanje v enaki višini z voznimi kolejnicami, ne smejo pa čez tč sezati za več kot za 3 centimetre. Svetla razdalja med glavo vozne kolejnice in varnostne kolejnice ali varnostnega ležnja naj znaša 16 centimetrov; v tem, kar ostane presledka, je napraviti obklado iz železa ali lesa. Varnostne kolejnice ali varnostne ležnje je pritrditi na vsakem prečnem ležnju, in sezati morajo čez ozadnje zidove končnih odprtin. Pri mostovih enokolejnih železničnih kosov jih je na obeh straneh, pri mostovih dvokolejnih kosov na strani uvoza k mostu za 10 metrov čezenj podaljšati in pod ostrini kotom stekniti jih v ko-lejni osi. 2. Vplivom premen v toplini na železna nosila je primerno ustrezati na podlogah; vrhu tega je treba pri železnih brunovih nositeljih po 60 metrov podporne razdalje in večje te vplive nasproti sceloma narejeni gorenji stavbi zabraniti s primernimi na-redbami. 3. Vsi mostovi, pri katerih znaša razdalja ozadnjih zidov opor več kot 20 metrov, ali pri katerih je prosti zid 3 metre ali več visok, morajo dobiti držaje; te je praviloma postaviti na obeh straneh železnice in pri novih napravah z vezno višino za najmanje 1'1 metra nad hodno planjo. 4. Prav tako morajo držaje dobiti vsi mostovi, kateri stojé znotraj razdaljnih signalov (v bodoče uvoznih signalov) postaj, malih postaj ali panog ali pa zunaj teh signalov do daljave, ustrezajoče največji dolgosti vlaka dotične železnične proge; tako tudi vsi mostovi, ki niso več kot 200 metrov daleč od skrajne kolejnične osti kake s signali ne krite postaje, obratne izogibe ali male postaje z vlakovimi križališči ali blagovnim rokovanjem; nadalje nsi mostovi, kateri niso od sredine kake postaje brez vlakovnih križališč ali blagovnega rokovanja več kot 200 metrov — pri železnicah nižjega reda 100 metrov — daleč. 5. Pri železnih mostovih, ki imajo voznico med nosilnimi stenami, smejo nosilne stene samo tedaj nadomeščati držaje, če so dovolj goste in dovolj visoke nad hodno planjo, tako da hranijo doli pasti osebam. .(>. Pri mostovih, kateri naj dobé držaje, je na krovnih pločah krilnih zidov, ležečih v hodni planji, namestiti držaje. 7. Na daljših mostovih, ki jih je narediti nove z gori ležečo voznico, je napraviti na obeh straneh k večjemu po 50 metrov narazen rešilne dolbine. 8. Mostni pod je voditi do vrste napravljenih držajev in dobro zavarovati, da jih veter ne more odvzdigniti. Ob kraju poda je namestiti robne skobe. V vseh primerih je tudi poskrbeti za primerno prevedbo mostne planje na stično planjo podgradnje tako gledé višine kakor širine. 9. Spodnji rob nosil vseh mostov čez reke in hudournike naj praviloma ne bode manj kot 1 meter nad znanim najvišjim stanjem vode v tistem kraju in najnižji del podlog železnih mostov, ako moči, ne za manj kot 0‘5 metra nad tem vodostanom. 10. Pri mostovih, kateri imajo svoj sestavni spodnji rob ne manj kot 2 metra nad profilom svetlega prostora spodaj idoče lokomotivne železnice, je poskrbeti za primerne naredbe v hrambo kakih lesnih sestavin proti vnetju. 11. Pri lesenih mostovih, ki so skup nad 20 metrov dolgi, je postaviti vodne Pednje ter napolnjene hraniti v času, ko ne zmrzuje. 12. Na železnih mrežnih mostovih z gori ali pogreznjeno ležečo voznico, ki ima spodnje robove tako visoko nad tlemi ali nad tekočo vodo, da ni moči brez nevarnosti z lestve preiskavah nosilnih delov, je namestiti brvi in vozne stole. Tako je vozne stole tudi pri mrežnih mostovih z gori ali vmes idočo voznico namestiti tedaj, ako vsled sestavne vrste vozničnega krova ni moči z vozne planje preiskavah spodnjih nosilnih delov. Pri mostovih, postavljenih pred veljavnostjo tega ukaza, se morejo za preiskavo rabiti tudi viseči odri. § 6. Varnostne naredbe pri cestnih in potnih mostovih. 1. Vsi cestni in potni mostovi dobé, ako nosilne stene ne zadoščajo za hrambo most rahečih oseb in vozov, gostomrežne držaje, kateri pri novih napravah ne smejo biti izpod Pl metra visoki in morajo pri slopih na suhem nameščeni biti na krovnih pločah krilnih zidov, ležečih v cestni planji. Izjeme od tega so dovoljene samo pri malih pre-puščajih do PO metra svetle širjave brez vzporednih kril, kjer je moči tudi postaviti kolobrane. 2. Spodnji rob mostovih nositeljev je narediti najmanj 0‘5 metra nad znanim najvišjim stanjem vode v tistem kraju. Pri nadželezničnih mostovih vsake vrste mora biti med spodnjim robom mostovih nositeljev in profilom svetlega prostora spodaj idoče železnice najmanj 0'3 metra prostora na vseh mestih. 3. Pri mostovih, kateri imajo svoj spodnji rob nosila ne več kot 2 metra nad profilom svetlega prostora spodaj idoče lokomotivne železnice, je ukreniti primerne naredbe v hrambo kakih lesenih sestavin proti vnetju. 4. Vpliv toplotnih premen na železne brunove mostove je v poštev jemati s primernimi naredbami na položkih. 5. Pri hodnih brveh je stopnice, čez 4-0 metra visoke, prekiniti s počivališči. 6. Na železnih cestnih ali potnih mostovih je, kjer veljajo v § 5, odstavku 12 navedene okolnosti, po potrebi namestiti brvi ali vozne stole. § 7- Obremenitev žele/.ničnih, cestnih in potnih mostov. A. Vkupna določila. 1. Obremenitev, ki jo je jemati računu v podlogo, se sestavlja iz lastne teže mostu z drugo trajno obremenitvijo vred (trajno breme) in iz slučajnega bremena, katero tvorijo vozila in nabor ljudi (prometno breme). 2. Razen teh obremenitev se je ozirati tudi na vplive vetrovega tiska, toplotnih premen in pri želez-ničnih mostovih tudi na moč stranskega kolebanja Iguganja) vozil, sredobežnosti in zavornih sil. 3. Pii oporah in slopih se je, ako treba, tudi ozirati na vpliv stičnih obokov, zemeljnega in vodnega tiska ter suvalne sile vode. 4. Za podlogo izkazu lastne teže mostnih sestav in trajne obremenitve naj za posamezna gradiva veljajo nastopne enotne teže, in to: za 1 ni3 varjenega železa..............7*80 bečev » „ topljenega železa...............7*85 „ » » sirove železne litine .... 7-30 , » , jekla...........................7-90 „ n , svinca................ . . 11 '40 „ , , lesa (bor. macesen, hoja, smreka)......................0'90 „ , „ lesa (hrast in bukev) . . . 1-00 „ „ , lesenega tlaka..................1*10 „ , „ peska...........................1*60 „ „ , gramoza . ......................1*90 „ „ „ ilovice» prsti................. 1*80 „ „ „ kamenega tlaka, po tem kakršna je vrsta kamena 2*50 do 300 „ „ „ litega asfalta..................1’20 „ , , zidovja iz štirjaškega kamena . 2-60 „ , „ zidovja iz lomlje- \ apnenca 2'40 „ nega kamena iz | peščenca 2*20 „ , „ zidovja iz opeke ... 1*60 „ . , zidovja iz klinkerja .... 190 „ , „ zidovja iz betona . . 2-00 do 2-50 „ 5. Toplotne premene je v poštev jemati za to-plinske meje od — 25 do 4- 45° G. menjeno stanje. Temu preračunu je za podlogo vzeti pri polnotirnih železnicah in pri železnicah s 760 milimetrov raztečine in obratovane s kolotočnimi opleni, vozove s 1*5 bečve teže za tekoči meter (vštevši puhalčevo dolgost), pri ostalih železnicah s 760 milimetrov raztečine vozove s 1*0 bečvo teže za tekoči meter (vštevši puhalčevo dolgost) in pri cestnih in potnih mostovih v mostovi osi delujoče prometno breme po 200 kilogramov za tekoči meter mostu. B. Prometno breme železničnih mostov, ki se novo gradé. 9. Za prometno breme v ovedbo največjih prijemajočih sil za mostna nosila iz varjenega ali top» ljenega železa je, če ni s § 2, odstavkom 1 f) izrečno predpisana predlaga posebnega obremenitvenega obrazca, vzeti idealen obremenitven vlak, ki ga je sestaviti tako, kakor je popisano v nastopnih odstavkih 10 do 14. Obremenitveno pravilo 1. 6. Moč vetra je, vzemši 270 kilogramov vodoravnega stranskega tiska na štirjaški meter neobremenjenega in 170 kilogramov na štirjaški meter obremenjenega mostu, ovedeti in z neugodnejšim teh dveh vplivov staviti v račun. 7. Vetrovi sili nastavljene ploskve je odmeriti po naslednjih določilih : aj Pri neobremenjenih mostovih je v račun staviti ploskve nosilne stene in voznice, ki jih zadeva veter, in pa en del ploskev druge nosilne stene. Ta del je, če je razmerje odprtih očesnih ploskev prve nosilne stene do nje vkupne očrtne ploskve 04, 0-6, 0-8, odmeriti z 02, 04, 10 ploskev druge nosilne stene. Za vmesne vrednote je vpostavljati premočrtno. b> Pri obremenjenih mostovih se je od ploskve nosilne sestave, najdene po določilih pred-stoječega odstavka a), ozirati samo na del, ne pokrit s prometnim bremenom, in za ploskev prometnega bremena, ki je nastavljena vetrovi sili, za železnične mostove jemati 0*5 metra nad kolejnico postopen poln pravokotnik, ki je pri polnotirnih in ozkotirnih železnicah, s kolotočnimi opleni obratovanih, 3’0 metre, pri ostalih ozkotirnih železnicah 2*0 metra visok; za cestne mostove in hodnike pa je šteti, da se postopni 2'0 metra visoki, polni pravokotnik nahaja naravnost nad voznico. 8. Stalna varnost vsakega mostu proti vetro-vemu tisku je izkazati za obremenjeno in za neohre- 10. Za polnotirne železnice: iz dveh v podobi 3 predočenih lokomotivov s tenderji vred in enostransko navrščenimi vozovi po podobi 4. Pod. 3. TS * f-Z‘5 ~~¥, ' ' 1 1 I - Wo-----r-Jt--Z 5 ~»metror —-......—[—t.....................J v f y 1 ^ IS IS 16 16 16 btitv Teža lokomotiva s temlerjem vred 119 bečev. Pod. 4. TV)~ W «-rs-»—30--*...;— so - n ~*f-lS~ -j,- 4- 11 hecev y Teža voza za tekoči vieler vitevši puhalčevo dolgo.it S'<>7 bečev. Za preračun majhnih mostov in pa poprečnih in ležnjevih nositeljev je, ako manj kot pet osi z medsebojno razdaljo po 1*4 metra, katerih enoje, na najneugodnejšem mestu, misliti z 20 bečvami, ostale s 16 bečvami obremenitve, pokažejo večje vplive kakor gori poočiteni lokomotiv, v podlogo vzeti ta obremenitveni primer. Obremenitveno pravilo II. Pod. 8. 11. Za take polnotirne železnice, pri katerih ni predpisano predstoječe obremenitveno pravilo I; iz dveh v podobi 5 poočitenih lokomotivov s tenderji vred ali pa iz dveh v podobi 6 poočitenih tender-skih lokomotivov z v obeh primerih enostransko na-vrščenimi vozovi po podobi 4. Mostovi naj ustrezajo obema lokomotivnima vrstama. Pod. 5. 10 10 10 14 14 14 befer Teža lokomotiva s tenderjem vred 72 bečev. <- -J'5 -+•---------3'U-----------/ J---*1 ! ; [me: roi *....-,....60------j----» 7'S bečev Teza roza za tekoči meter, vštevši puhalčevo dolgost, 2’5 bečve. Pod. 9. fl O-tf-lt) i --T0 -4-l O^roi • ; •metrov - - v . 61 b"i « 62 hecev Pod. 6. *■"”2*2 — metrov bečev n n Teža lokomotiva 48 bečev. Za preračun majhnih mostov in pa poprečnih in ležnjevih nositeljev je, ako dve 12 metra druga od druge oddaljeni osi, katerih eno, na najneugodnejšem mestu, je misliti s Iti bečvami, drugo s 14bečvami obremenjeno, ali samo ena os s 16 bečvami obremenjena, pokažejo večje vplive kakor lokomotivi po podobi 5 in 6, vzeti najneugodnejši obremenitveni primer. Obremenitveno pravilo III. 12. Za železnice, ki imajo 760 milimetrov raztečine: iz dveh v podobi 7 poočitenih tenderskih lokomotivov in enostransko navrščenih vöz a) po podobi 8, če ni prometa s kolotočnimi opleni, ali b) po podobi 9, če je promet s kolotočnimi opleni. Skupna teža :a tekoči meter, vštevši puhalčevo dolgost 4 13 bečve. 13. V vseh v odstavkih 10 do 12 navedenih primerih je, če samo en lokomotiv z enostransko navrščenimi vozovi provzroči večje vplive, vzeli to obremenitev. 14. Lokomotive je za vsak del nosila spraviti v najneugodnejše bremensko stanje, da se doseže kar moči največji vpliv. 15. Üe so železna nosila nastavljena sunkom vozil brez posredujočega prožnega (elastičnega) vmesnega dela, vzeti je v račun za 10 odstotkov večji vpliv prometnega bremena. 16. Preračunu nosil iz lesa in lesenih mostnih ležnjev je za prometna bremena v podlogo vzeti tista najneugodnejše vplivajoča vozila, katera z ozirom na vrhnjo zgradbo in železna mostna nosila smejo občevati po dotični železnični progi. 17. Za preračun mostov z brunoviini nositelji, prosto ležečimi na dveh podporah, je moči ovedeti največje upogibne momente in prečne sile naravnost po številih 8 razpredelnic a) do h) v prilogi, prera-čunjenih po predstoječih obremenitvenih pravilih. Pod. 7. -------ct c- ï o i s -*-ro-*-io-*-j's--S--?o --->1 I ï 1 1 ! ' metrov *-.....4------1 --s;o -.------j.....v * ill i 90 90 90 90 Uti hern- Teža lokomotiva 4;j brève. 18. Pri nositeljih, idočih čez več kot dve podpori in pri lokovih nositeljih je v ovedbo največjih mogočih vplivov vzeti več obremenitvenih vlakov v najneugodnejšem stanu. 19. Hodnikove sestave na železničnih mostovih, katere rabijo praviloma samo železnični uslužbenci, je preračuniti s 340 kilogrami obremenitve na štirjaški meter črtežne ploskve. Pri tem je dovoljeno vzeti, da ta obremenitev ne nastane hkratu z vlakovim bremenom, če so hodnikove sestave na-1 menjene tudi potujočemu občinstvu, naj se prera-čunja tako, da se v podlogo jemlje obremenitev, ki nastane hkratu z vlakovim bremenom po 400 kilogramov na štirjaški meter črtežne ploskve. 20. Za preračun hodnikovih sestav, ki naj služijo splošnemu prometu, je izvoliti obremenitev, ustrezno določilom odstavkov 31 do 35 tega paragrafa in vzeti, da vkup deluje z vlakovim bremenom. 21. Pri mostovih v kolejnih krivinah se je ozi- rati tudi na vplive vzvišanja vnanjih kolejnic, lege koleje in sredobežnosti. Prijemališče sredobežnosti je pri polnotirnih železnicah in pri ozkotirnih, obrato-vanih s kolotočnimi opleni, vzeti P5 metra, na ostalih ozkotirnih železnicah 0-S metra nad kolej-nično višino. Preračunu sredobežnosti je v podlogo vzeti nastopne brzine : a) Za polnotirne železnice po obremenitvenem pravilu I v lokih s 200 metrov polumera in manj . .15 sek. m 350 „ , .... 20 „ „ 500 metrov polumera .... 25 „ „ 700 „ „ in več . . 30 „ „ ; za mostove v postajah in pa v železničnih naklonih po 20 °/on 'n več pa ni jemati višjih brzin kot 20 sek. m. b) Za polnotirne železnice po obremenitvenem pravilu II v lokih s 100 metrov polumera ... .10 sek. m 200 , „ .......................15 „ „ 300 „ „ in več . . 18 „ „. <■) Za železnice s 760 mm raztečine po obremenitvenem pravilu lil v lokih s 50 metrov polumera............7 sek. m 100 „ „ in več . . 10 „ „. Za vmes ležeče vrednote je vpostavljati premočrtno. Zvišati teže posameznih lokomotivnih osi pri tem ni treba. 22. Vplivanje vodoravnih sil, izvirajočih iz stranskega kolebanja ali stranskih pritiskov vozil na mostovih v ravni, oziroma zakrivljeni železnici, je v poštev jemati za eno kolejo s 0 05 navpičnih vplivanj lokomotivnih osi vlaka dotičnega obremenitvenega pravila. Prijemališča teh vodoravnih sil je vzeti, da ležč v kolejnični višini in v njih preračunu ni treba zvišavati teže posameznih lokomotivnih osi. 23. Pri mostovih v železničnih kosih z več kot ! 0 °/00 naklona, in pa pri mostovih, ki ležč v postajah in malih postajah ali v stičnih zavornih kosih, je učinek zavornih sil v račun postaviti z 0-10 vlakove teže. C. Prometno breme obstoječih železničnih mostov. 24. Železnične uprave morajo vse svoje pred veljavnostjo tega ukaza zgrajene mostove, v podlogo vzemši vlake, za vsako kolejo vsakikrat iz dveh najneugodnejše uplivajočdi lokomotivov dotične železnične proge in enostransko navrščenih najtežjih tovornih voz narejene, privzemši tudi v odstavkih 5, 6, 7, 8, 21 (s to omejitvijo, da se je ozirati samo na najvišje brzine, ki se res primerjajo), 22 in 23 tega paragrafa navedene druge obremenitve, računoma preizkusiti. Pri tem je pripuščeno vzeti, da učinki vetrovega tiska ne nastanejo istočasno z učinki stranskega kolebanja ali stranskih stiskov, da je potemtakem samo večjega izmed teh učinkov privzeti v račun. Če se pri vožnji hladnih in na pol gorkih lokomotivov po uvrstilnih predpisih, na to stran veljajočih pri železnični upravi, pokažejo neugodnejši učinki, ozirali se je tudi na tč. 25. Za največjo vozovo težo naj pri polnotirnih železnicah velja 3-l bečve teže na tekoči meter. — Pri drugih železnicah je istinito tekajoče najtežje tovorne vozove vzeti dodatnemu računu v podlogo. 26. Pri ozkotirnih železnicah, obratovanih s kolotočnimi opleni, je ustrezno uvrstilnemu predpisu tudi vozove s kolotočnimi opleni dodatnemu računu vzeti v podlogo. 27. Pri nositeljih, ki gredo čez več kot dve podpori, in pri lokovih nositeljih je pripuščeno ozirati se samo na tiste namišljene obremenitve, ki so mogoče, ne ločivši vlaka, vendar je pri tem za tista mesta, katerih bi teoretično ne bilo obremeniti, pri polnotirnih železnicah v poštev jemati vozove PO bečvo težke in pri železnicah s 760 mm raztečine vozove 0 7 bečve težke na tekoči meter, vštevši puhalčevo dolgost. 28. Za pregled hodniških sestav naj veljajo določila odstavkov 19 in 20 tega paragrafa. 29. Ako bi bili že preračuni mostnih nosil z neugodnejšimi obremenitvami kot so prej ozna-menjene, in če je s tem ugotovljeno, da nosila vedno še ustrezajo določilom § 8 if, se lahko opusti novi računomerni popregled. Ali istinito neugodnejši učinek namišljenih obremenitev nasproti istinitim je izkazati v vsakem primeru. D. Prometno breme cestnih in potnih mostov, katere je nove zgraditi. 30. Cestne in potne mostove, hodne brvi in pa hodniške sestave na železničnih mostovih uvrščevati v enega izmed nastopnih razredov in pa razpravljati o kakih višjih zahtevkih, morebiti pognanih v izjemnih primerih ali o zahtevanem znižanju gledé v nastopnih odstavkih 33. 34 in 35 ustanovljenih obremenitev je praviloma ob političnih obhodih ali kakih drugih ovedbah. 31. Največje iz prometnega bremena izvirajoče prijemne sile je vobče ovedeti na podlogi nastopnih slučajnih obremenitev, in to: a) Vzemši, da se kar največ mogoče nabere voz na voznici, in da se hkratu nabere ljudi na hodnikih in pa na ostalem delu voznice, b) vzemši, da se nabere ljudi na hodnikih in pa na voznici, c) pri mostnih razredih, ustanovljenih v odstavkih 33 in 34, vzemši parni cestni valj ob istočasni obremenitvi ostale mostove ploskve po odstavku 31 a. Izmed teh obremenitvenih vrst je v vsakem posameznem primeru in za vsak posamezni nosilni del v poštev jemati neugodnejšo. 32. Vsi cestni in potni mostovi, s hodnimi brvmi in hodniškimi sestavami na železničnih mostovih vred se razdeljujejo na tri razrede, za katere, če se ne ukrenejo izjemoma posebne naredbe, naj veljajo v nastopnih odstavkih 33, 34 in 35 povedana obremenitvena pravila. 33. Mostovi prvega razreda: a) Četverokolesni tovorni vozovi po 12 bečev vkupne teže 7-8 metra dolgi (brez ojesa), 2'5 metra široki, s 3-8 metra razdalje osi, l-t> metra raztečine, napreženi s 4 konji, skup 3 bečve težkimi, na 7’2 metra dolgosti po podobi 10. b) človeško breme za 400 kilogramov na štir-jaški meter. Pod. 10. 'Hm' ~G) TZm ji "o r-.........3'S 60 ——» 2 o-—is-■ -—■j--" 15 0---- i 60 1 ■ 36- -i- t 15 h e če V c) Parni cestni valj po 18 bečev skupne teže (od česar spada 8 bečev na prednji valj in po 5 bečev na vsak zadnji valj), 6'1 metra dol- gosti, 2-5 metra skupne širjave, 3-5 metra razdalje osi, 1-3 metra svetle raztečine zadnjih valjev, 1'4 metra širjave prednjega. 0-5 metra širjave vsakega zadnjega valja po podobi 11. Pod. 11. < is 8 bečev 34. Mostovi drugega razreda: a) Četverokolesni tovorni vozovi po 8 bečev skupne teže, 5’4 metra dolgi (brez ojesa), 2'4 metra široki, z 2-8 metra osne razdalje, 1-5 metra raztečine, napreženi z 2 konjema, skup 1'5 bečve težkima, na 3‘ti metra dolgosti po podobi 1 2. b) človeško breme za 400 kilogramov na štir-jaški meter. Pod. 12. 0-0 VO VS h-f.ev c) Parni cestni valj po 14 bečev skupne teže (od česar spada 6 bečev na prednji valj in po 4 bečve na vsak zadnji valj), s 5-3 metra dolgosti, 2-4 metra skupne širjave, 3'0 metri osne razdalje, 1‘1 metra svetle raztečine zadnjih valjev, 1 ‘2 metra širjave prednjih in 04 metra širjave vsakega zadnjega valja po podobi 13. Pod. 13. *• / 5 * 30 jO'Sjmefro» 35. Mostovi tretjega razreda: a) Četverokolesni tovorni vozovi po 3 bečve skupne teže, 4‘8 metra dolgi (brez ojesa). 2-3 metra široki, z 2 4 metra osne razdalje, 1 -4 metra raztečine, napreženi z 2 konjema, skup 1 bečvo težkima, na 3 2 metra dolgosti po podobi 1 4. b) Človeško breme za 340 kilogramov na štir-jaški meter. Pod. 14. : M»' j J -0- 'Gr 2 m. * * 12 * - 2Ï - * 12*16 m > , \wetrov 4 't T 15 15 10 h> rev 36. Držaje je preračun iti, vzemši vodoraven na držajeve vezi delujoč stranski tisk 40 kilogramov na tekoči meter. 37. Porazdelitev kolesnega tiska je v poštev jemati vzemši, da se tisk porazdeljuje po posuti ali betonasti voznici s srednje višine „h“ krovne plasti na širjavo 10 + 2 7t v centimetrih in, ko bi se nad krovno plastjo položili morda še tlakovni kameni za „b“ široki, na širjavo „b + 2 h*, če se rabi obložno železo, pomeni „Ä“ nje polovično višino. E. Prometno breme obstoječih cestnih in potnih mostov. 38. Železnične uprave morajo vse pred veljavnostjo tega ukaza zgrajene mostove in brvi na podlogi istinito primerjajoče se najneugodnejše prometne obremenitve in pa kakih drugih v predsto-ječem povedanih obremenitev računoma preizkusili. 39. Ko bi bili morda že kaki preračuni, veljajo zanje določila v odstavku 29 tega paragrafa. § 8- Pripustila zahteva od gradiva in stavišča. A. Železo in jeklo. 1. Pri železničnih vozovih največje zahteve od železa in jekla v kilogramih na štirjaški meter porabnega, to je tistega poprečnega prereza, ki ostane, odbivši netne luknje in ne delujoče dele, ne smejo presezati v nastopni razpredelnici povedanih mejnih vrednot. Oznamenilo obremenitve in vrsta zahteve Pripustna največja zahteva kgjctti2 a) Na podlogi v § 7 za železnične mostove ustanovljenih obremenitev, odšte v šiv p live, provzročene p o vetru, stranskem koleba n ju, stranskimi stiski in zavornimi silami. Varjeno železo Topljeno železo 1. Zahteva na poteg ali tisk - " - pri podpornih razdaljah od 0 m do 10 m po formuli . , . , . 10, , 20 , „ „ , 20 , , 40 , , , „ , , 40, » 80, , „ , , . , 80 , , 120 , , , » » » 120 „ in več „ , do največ 700+2 l 700+2 l 700+2 l 720+1-5 l 760+ l 820+0-5 l 900 750+5 l 760+4 l 800+2 1 840 -f l 840+ l 840+ l 1000 V teh formulah pomenja ,1“ podporno razdaljo nosil v metrih. Za slope in stebre je „l1 jemali za poprečnino iz podpornih razdalj stičnih mostovih oken (medslopij). Pri poprečnih in podolžnih nositcljih je za ,1“ jemati podporno razdaljo teh nositeljev, pri konsolah njih dvojno dolgost. 2. Zahteva na odstriženje, izvzemši zakovice (nete) 500 600 3. Zahteva zakovic na odstriženje : • a) samo v eno mer 600 700 ß) v več meri (velja tudi za stične zakovice vozničnih nositeljev) . . . 500 600 4. Tisk na zakovično votlino (zakovični premer krat pločevinska debelost) 1400 1600 (Sloveti isch.) 67 r Oznamenilo obremenitve in vrsta zahteve Pripustna največja zahteva kg [cm2 bj i\a podlogi vseh v § 7 za železničnc mostove ustanovljenih obremenitev. Varjeno železo Topljeno železo 5. Zahteva na poteg ali tisk 1000 1200 6. Zahteva na odstriženje, izjeniši zakovice Ö00 700 7. Zahteva od zakovic na odstriženje 700 800 8. Tisk na zakovično votlino (zakovičin premer krat pločevinska debelost) 1600 1800 9. Zahteva od delov iz sirovega litega železa, iz tega gradiva pa se ne noben del prosto noseče sestave: sme napraviti Sirovo lito železo a) na tisk 700 ß) na prost poteg • . 200 •() na poteg v primeru upogiba 250 Topljeno 10. Zahteva od delov iz topljenega železa v mostovih podlogah v primeru upogiba na ! poteg in tisk jeklo .000 2. Pri cestnih mostovih, potnih mostovih, hodnih brvéh in pa pri hodniških sestavah na železničnih mostovih največje zahteve od železa in jekla v kilogramih na štirjaški centimeter porabnega, to je tistega prečnega preseka, ki ostane odbivši zakovične luknje in ne delujoče dele. ne smejo presezati v nastopni razpredelnici povedanih mejnih vrednot. Oznamenilo obremenitve in vrsta zahteve Pripustna največja zahteva kg/cm2 a) Na podlogi v § 7 za cestne in potne mostove, in pa hodniške sestave ustanovljenih obremenitev, odštevši vplive, provzro- čene po vetru. Varjeno železo Topljeno železo ; 1. Zahteva na poteg ali tisk 750+2 Z 800+3 Z do največ 900 1050 V teh formulah pomenja ,/* podporno razdaljo nosil v metrih. Za slope in stebre je „Z* šteti za poprečino iz podpornih razdalj stičnih mostnih oken Pri prečnih in podolžnih nosileljih je za „/“ jemati podporno razdaljo teh nositeljev, pri konsolah njih dvojno dolgost. 2. Zahteva na odstriženje, izvzemši zakovice 500 600 3. Zahteva od zakovic na odstriženje: a) v eno samo mer 600 700 ß) v več meri (velja tudi za stične zakovice vozničnih nositeljev) . . . 500 600 4. Tisk na zakovično votlino (zakovični premer krat pločevinska debelost) 1400 1600 Za zahtevo od držajnih sestav naj veljajo pod točko 1 te razpredelnice ustanovljene največje vrednote. Oznamenilo obremenitve in vrsta zahteve Pripustna največja zahteva j kg/ctti- b) Na podlogi vseh v § 7 za cestne in potne mostove ustanov- Varjeno Topljeno ljenih obremenitev. železo železo ; 5. Zahteva na poteg ali tisk 1009 1200 6. Zahteva na odstriženje, izvzemši rakovice 600 700 7. Zahteva od zakovic na odstriženje 700 800 j 8. Tisk na zakovično votlino (zakovični premer krat pločevinska debelost) 1600 1800 9. Zahteva od delov iz sirovega litega železa, ali iz tega gradiva se ne sme narediti noben del prosto noseče sestave: Sirovo lito 1 železo 1 a) na tisk r00 3) na prost poteg 200 j f) na poteg v primeru upogiba 250 Topljeno 10. Zahteva od delov iz topljenega jekla v mostnih podlogah v primeru upogiba na poteg jeklo in tisk 1000 j 3. Na mostovih, kateri služijo tako železnič-nemu kakor cestnemu prometu, naj se zmisloma uporabljajo določila odstavkov 1 in 2 tega paragrafa. 4. Za mostove v železnicah z električnim ah drugim strojnim obratom je pripustne zahteve izbrati po razpredelnici odstavka 1, v železnicah z živalskim ali vrvnim obratom po razpredelnici odstavka 2 tega paragrafa. 5. Pri nosilnih delih, od katerih se zahteva na tisk, železničnih, cestnih in potnih mostov in pa hodničkih sestav, treba se je ozirati na potrebno odpornost teli del proti kleku. 6. Postranskih naponov, kateri nastanejo po togosti vozalnih zvez, po trdnem stiku železničnih nositeljev ined seboj in z glavnimi nositelji, po trenju pri sklepih in blazinah in pa še po drugih okolnostih, praviloma ni potreba jemati posebe v račun ; če se pa to v posameznih primerih vidi potrebno, je podati izkaz o s tem provzročenih zahtevah in preslop v odstavkih 1 in 2 tega paragrafa ustanovljenih vrednot pripustnih zahtev, provzročen po postranskih napo-nih, potrebuje v primeru posebnega odobrila. 7. Železnične sestave, katerih računski prožni pregib pod prometnim bremenom znaša nad tisoči del podporne razdalje, naj se praviloma ne izvajajo za železnične mostove. B. Les. 8. Pri železničnih, cestnih in potnih mostovih in pri hodničkih sestavah ne sme pod vplivom vseh navpičnih obremenitev (odštevši navpične sile, pro-vzročene po vetru), zahteva od lesa na poteg in tisk v mer vlaken presegati 80 kilogramov, na odstriženje vzporedno z merjo vlaken 10 kilogramov in na odstriženje navpično na mer vlaken 20 kilogramov na štirjaški centimeter. Pod vplivom vseh obremenitev skupaj (torej tudi vodoravnih sil) pripušča se povečanje teh mejnih vrednot do 90 kilogramov, oziroma do 15 in 30 kilogramov na štirjaški centimeter. 9. Pri nositeljih iz lesa, ki se sestavljajo iz dveh ali več brun (zmozničeni ali vzobčani nosci). je vztrajnostni modul vsega preseka nositelja pri 2 brunih, vzobčanih samo z............80 °/„ . 3 , , .................Ö0 °/o n 2 „ vzobčanih „ ..............70°/„ » 3 , „ „ ..............50 »/0 staviti v račun. 10. Za lesene provizorije se pri vplivu vseh navpičnih obremenitev (izvzemši navpične sile, pro-vzročene po vetru), pripušča zahteva na poteg ali tisk v mer vlaken za 120 kilogramov na štirjaški centimeter, če ostanejo največ šest mesecev v obratu ; če se pa naj provizoriji rabijo več časa, in to do dveh let, je predoznamenjeno mejo zahteve znižati naj-manje na 100 kilogramov. Za pripustno največjo zahtevo na odstriženje vzporedno z merjo vlaken in navpično nanjo je v obeh primerih prometne dobe vzeti 15 kilogramov. oziroma 30 kilogramov na štirjaški centimeter. Za lesene provizorije, ki naj služijo več kot j dve leti obratu, veljajo določila predstoječega od- j stavka 8. 11. Pri zahtevah na tisk od vseh delov želez- \ ničnih, cestnih in polnih mostov in pa hodniških j sestav iz lesa se je ozirati na potrebno odpornost proti kleku. C. Zidovje slopov in opor. 12. Največji tisk na štirjaški centimeter delujoče presečne ploskve zidovja ne sme presezati nastopnih mejnih vrednot. Vrsta zidovja in betona Pripustni največji tisk kgjcm2 Zidovje v mortu z umetnim port- landskim cementom. 1 1. Zidovje iz štirjaškega kamena (z ozi- rom na utesnujoča določila nastop- i nega odstavka a) 30 2. Kvadrasta blazina (z ozirom na utes- nujoča določila odstavkov a) in b) . 50 i 3. Plastno zidovje 15 1 1. Zidovje iz lomljenega kamena (čisto ali obloženo, pri velikih višinah tudi s celimi legami štirjaškega ali plast- nega zidovja opremljeno) .... 10 i 5. Zidovje iz izplaknjene opeke najboljše vrste, takozvane dvojno izplaknjene ali slopove opeke 12 0. Zidovje iz klinkerjev najboljše vrste 20 7. Beton v zmesnem razmerju: 500 kg cementa k 1 m9 peska in gramoza (prostornozmesno razmerje 1:3). . 18 8. Beton v zmesnem razmerju: 325kg cementa k 1 m3 peska in gramoza (prostornozmesno razmerje 1:5). . 12 9. Beton v zmesnem razmerju: 225 kg cementa k 1 m3 peska in gramoza (prostornozmesno razmerje 1:8). . 8 10. Beton v zmesnem razmerju: 175% cementa ki m3 peska in gramoza (prostornozmesno razmerje 1:10) . G K predstoječi razpredelnici se določa: a) Tisk na štirjaško zidovje in na kvadraste bla- ^ zine ne sme v nobenem primeru znašati nad '/jo tiskovne trdnosti dotičnega kamenega gradiva. h) Pri kvadrastih blazinah se pripustili tisk odnaša na ploskev podložne ploče nosila. <•) Mort za zidovje (1—(i) naj se praviloma meša v razmerju 500 kilogramov portlandskega cementa na 1 kubični meter čistega, reznega, drobnega peska (prostornozmesno razmerje 1 : 3). Na podlogi mortovih poskusov nasvetovana zmesna razmerja potrebujejo odobrila železničnega ministrstva. d) Zmesno razmerje pri betonu (7 —10) med peskom in gramozom je z ozirom na to, da se dobi kar najbolj enakomerno gosta zmes, vsak čas določiti z betonskimi poskusi. e) Zidovje iz betona se ne sme z nosilom ali prometom obremeniti prej kot štiri tedne potem, ko je dodelano. D. Drugačno gradivo. 13. Pripustno zahtevo od gradiva, o katerem se ne govori v odstavkih 1 do 12 tega paragrafa, je od primera do primera obrazložiti ob predlogi dotičnega projekta in potrebuje posebnega odobrila. E. Stavišče. 14. Kakovost stavišča je ovedeti s preiskavami, ako potreba s poskusnim pilotovanjem in v vseh primerih prinesti izkaz zadostne nosilnosti stavišča tudi z ozirom na največje pričakovane robove pritiske. Načrtu je v podlogo vzeti v nastopni razpredelnici navedene pripustne obremenitve. Vrsta tal Pripustna obremenitev kgjcm2 1. Mehka glina in jako vlažna, drobno- zrnata peščena tla do 10 2. Ilovica, srednje trda in zmerno vlažna ali zlo glinasta, pa suha peščena tla . , 20 3. Sivica, trda glina in suha, malo gli- nasta peščena tla , 40 4. Trdno vložen, debel pesek in pa kre- menji pesek in gramoz , 60 Odstopi od gorenjih utesnjujočih mej in pa pripustne obremenitve drugih talnih vrst potrebujejo odobrila železničnega ministrstva. F. Posebna določila glede obstoječih železničnih, cestnih in potnih mostov. 15. Pri mostovih iz varjenega ali topljenega železa, zgrajenih pred veljavnostjo tega ukaza, največje zahteve od železa in jekla v kilogramih na štirjaški centimeter rabljenega preseka, to je, kar ga ostane, odbivši zakovične luknje in ne delujoče dele, ne smejo prestopati v nastopni razpredelnici povedanih mej. Oznamenilo obremenitve in vrsta zahteve Pripustna največja zahteva kg/cm3 a) Na podlogi v § 7, odstavkih 24 do 28 in 38 ustanovljenih obremenitev, od- Varjeno števši po vetru, stranskem kolebanju, ali stranskih stiskih in zavornih silah topljeno provzročene vplive: železo 1. Zahteva na poteg ali tisk pri podpornih razdaljah do 30 m 950 „ „ . nad 30 „ 920-+-7 V tej formuli pomenja „7‘ podporno razdaljo nosil v metrih. Za slope in stebre je ,7“ vzeti za popre-čino stičnih mostnih oken. Pri prečnih in podolžnih nositeljih in pa pri konsolah je za „Z“ jemati tiste vrednote. katere ustrezajo podporni razdalji teh nositeljev, oziroma dvojni dolgosti konsole. 2. Zahteva na odstriženje, izvzemši zakovice 700 3. Zahteva od zakovic na odstriženje : a) v samo eno mer 800 ß) v več meri (velja tudi za stične zakovice vozničnih nositeljev) . . 750 4. Tisk na zakovično votlino (zako-vični premer krat debelost pločevine) 1750 1 b> Na podlogi vseh v § 7 ustanovljenih obremenitev : 5. Zahteva na poteg ali tisk . . . 1250 6. Zahteva na odstriženje, izvzemši zakovice 800 7. Zahteva od zakovic na odstriženje 850 8. Tisk na zakovično votlino (zako-vični premer krat debelost pločevine; 2000 9. Zahteva od delov iz sirovega litega železa; ali iz tega gradiva se sirovo lito ne sme napraviti noben ud prosto železo noseče sestave: . ' a) na tisk 750 ß) na prosti poteg 250 Y) na poteg v primeru pregiba . . . 300 10. Zahteva od delov iz jekla v mostovnih podlogah v primeru pregiba jeklo na poteg in tisk 1200 16. Na obstoječe lesene mostove naj se ne uporabljajo določila v odstavkih 8 do 11 tega paragrafa (§ 8). 17. Ako bi v § 7. odstavku 24 do 28 in 38 ukrenjeni preračun o trdnosti pokazal prestope v predstoječih odstavkih 15 do 16 oznamenjenih pripustnih največjih zahtev, ima železnična uprava dolžnost nemudoma železniškemu ministrstvu, s pri-znanilom kakovosti gradiva, ovedene na podlogi izvršenih poskusov, podati primerne nasvete. Ilkratu naj železnična uprava tudi glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic poroči o uspehu tega preračuna o trdnosti. 18. Če je podkrepa železnega mostnega nosila že vsled vplivanja navpičnih obremenitev (odštevši po vetru provzročene navpične sile) potrebna in pri-pustna z ozirom na kakovost gradiva, naj se praviloma razteza na vse nosilo in to na podlogi v § 7 in v tem paragrafu ustanovljene obremenitve za mostove, ki jih je nove napraviti, oziroma zahteve. Pri tem pa se smejo, če se gre za nosilo iz varjenega železa, jemati samo za to gradivo ustanovljene meje zahtev, tudi če se za podkrepo rabi topljeno železo. 19. če je pa podkrepa železnega nosila potrebna samo vsled pristopa po vetru provzročenih navpičnih sil in pa iz vetrovega tiska, stranskega kolebanja in stranskega stiskanja in zavornih sil izvirajočih vodoravnih sil, moči je podkrepo, če je gradivo ustrezno dobro, utesniti na preslabe dele in zahtevo od gradiva izvoliti po določilih odstavka 1 5 tega paragrafa. 20. Ako je iz kakega koli vzroka potreba deloma ali sceloma obnoviti že gotove lesene mostove, morajo nadomestne sestave ustrezati določilom §§ 7 in 8 za mostove, ki jih je nove napraviti. 21. če se hoče na kakem železničnem mestu nazaj dobljeno nosilo zopet rabiti na drugem mestu, naj se presoja po določilih za mostove, ki jih je nove napraviti. 22. če se hoče kak obstoječ cestni most sopo-rabljati za železnične namene in če potrebuje ta most iz tega vzroka prestroja ali podkrepe, naj se to 4. če naj se pločevine iz varjenega železa kakor izvrši v zmislu odstavkov 18 in 19 tega paragrafa. II. Izvedba mostov. § 9. Kakovost železa in jekla. 1. Za železne sestave mostov je rabiti varjeno železo ali bazično topljeno železo in za nova nosila enega in istega mostu se sme jemati ali samo varjeno železo ali pa samo bazično topljeno železo enake nareje. 2. Mostne podloge je napraviti iz sirovega litega železa ali pa iz litega jekla. 3. Za narejo varjenega železa za razne vrste valjanega železa se sme jemati samo sirovo železo najboljše vrste. če naj se pločevine iz varjenega železa kakor prihodnji deli kakega nosila vplivajočim silam razen v valjalno mér upirajo tudi še v drugo mér, je valjanino križema paketovati in valjali kakor pločevino. Take pločevine je torej pri naročilu posebno oznameniti. 5. Valjanega železa vrste, ki jih je napraviti iz topljenega železa, naj se valjajo iz velikih kosov. Po izvaljanju naj se skrbno gleda na to, da se ne ohladé nagloma ali deloma. €. Varjeno železo tako kakor topljeno železo naj ima enakovrsten sklad, naj se da dobro krčiti, kaže naj gladko lice in ne sme biti tako, da se dâ lomiti hladno ali žareče. Necelih mest ne sme imeti. 7. Sestavine iz sirovega litega železa se morajo napraviti iz sivega sirovega železa čiste in brez napake. 8. Za dele iz litega jekla je vzeti Martinovo topljeno jeklo ali pa. ako treba, topilniško topljeno jeklo. § 10. Potrebna trdnost železa in jekla. 1. Trdnost in razleznost železa in jekla, ki naj se rabi za mostna nosila, mora ustrezati nastopnim določilom, katera se pa, če se rabi gradivo nenavadne kakovosti in sploh v izjemnih primerih, morejo prenarediti ali dopolniti. Kaka prenarejena določila je že na znanje dati o priliki dostavnega razpisa. A. Varjeno železo. 2. Varjeno železo mora pri 3‘6 bečve potezne trdnosti na štirjaški centimeter in več v valjalno mér kazati ne manj kot 12 odstotkov razteze. Pri manjši potezni trdnosti mora biti razmeroma večja razteza, katera naj ob še pripuščeni najmanjši potezni trdnosti po 3’3 bečve na štirjaški centimeter znaša naj-manje 20 odstotkov. 3. Valjanega železa vrste, katere naj se kakor prihodnji deli nosila upirajo vplivajočim silam v več meri, morajo prečno k valjalni meri imeti potezno trdnost za najmanje 3'0 bečve na štirjaški centimeter in ne izpod 5 odstotkov razteze. 4. Zakovično in vijaško železo, katero je rabili, mora pri najmanjši pripustni potezni trdnosti za 3'6 bečve na štirjaški centimeter kazati raztezo za najmanje 18 odstotkov. B. Topljeno železo. 5. Potezna trdnost topljenega železa, ki naj se rabi za mostno nosilo, ne sme znašali izpod 3'6 bečve in pri topljenem železu, narejenem v plamenici, ne nad 4-5, pri topljenem železu kake druge narejne vrste pa ne nad 4'5 bečve na štirjaški centimeter. 6. Razteza topljenega železa mora biti tolika, da podatek iz trdnosti (v bečvah na štirjaški centimeter) krat razteza (v odstotkih) pri pretržnih poskusih v valjalno mer znaša število 100 in pri poskusih navpično na valjalno mer število 90. 7. Zakovično in vijaško železo, ki naj se rabi. mora kazati potezno trdnost za 3’5 do 4'0 bečve in tako raztezo, da podatek iz trdnosti (v bečvah na štirjaški centimeter) krat razteza (v odstotkih) daje najmanje število 110. C. Sirovo lito železo in lito jeklo. 8. Sirovo lito železo mora imeti najmanje 1-2 bečve potezne trdnosti in tiskovne trdnosti najmanje 5'0 bečev na štirjaški centimeter. 9. Lito jeklo za dele mostnih podlog mora imeti najmanje 5'7 bečve na štirjaški centimeter potezne trdnosti in raztezo ne izpod 10 odstotkov. § H- Preskus železa in jekla. A. Splošna določila. 1. Za pripustitev gradiva v porabo so merodajni podatki poskusov na raztrgo, usloko. lom in drugih poskusov. 2. Gradivo je poskusiti že na narejališču. Naročnik si naj zase in za prigledne organe izgovori pravico, da smejo vsak čas navzočni biti pri nareji gradiva ter pogledati v šaržne knjige železne tvor-niee. Primeroma more naročnik majhne množine ustreznega gradiva, kar ga je, pripustiti v porabo. 3. Vsak valjalni kos iz topljenega železa je naravnost potem, ko je dovaljan, razločno oznameniti s številko topitve (šaržna številka), iz katere je narejen. 0 vseli valjalnih kosih, ki naj se rabijo, je sestaviti spisek, kateri naj gledé delov topljenega železa obseza tudi poved narejne vrste in številke topitve, iz katere so se valjali deli. 4. Od valjalnih kosov, namenjenih za prevzetno, naj se jih 5 odstotkov poskusi po predpisu. Načeloma pa se mora pri varjenem železu vsake valjalne vrste, pri topljenem železu vsake valjalne vrste vsake topitve nepogojno en valjan kos poskusili po predpisu, s čemer se, ako stvar tako nanese, utegne pomnožiti gori povedano skupno število valjanih kosov, ki jih je poskusiti. Poskusni kosi naj se kolikor moči napravijo iz odrezkov (ne iz končnih odpadkov) valjanih kosov. 5. Ako izmed izbranih kosov kateri ne ustreza pogojem, opraviti je dopolnilne poskuse. V ta namen je pri varjenem železu še tri poskusne palice odvzeti iz enake valjalne vrste in enako poskusiti, če se iina topljeno železo, je prav tako izvesti tri dopolnilne poskuse, in to s kosi, ki so iz iste topitve in pa enake valjalne vrste. Ako bi izmed dopolnilnih poskusov le eden ne zadostoval, je pri varjenem železu vse kose te valjalne vrste, pri topljenem železu vse iz iste topitve narejene kose te valjalne vrste izključiti iz uporabe: druge valjalne vrste iz te topitve je pa nato iznova preskusiti in vse izključiti, če pri tem le en poskus ne zadošča. Prav tako je pri varjenem železu vse kose ene valjalne vrste in pri topljenem železu vse iz iste topitve izvirajoče kose izključiti, če že izmed prvotno izbranih poskusnih kosov dva nista ustrezala pogojem. 6. Odločajo naj se poskusne palice od gradiva, ki ga je preskusili, v hladnem stanu tako, da pri tem ne nastane nikakršen vpliv na sklad. Obdelavah poskusne palice čez izmero, kakor je potrebna, da se jim da oblika, ni dovoljeno. Uravnavati se smejo poskusne palice, če je potrebno, samo s tiskom, ne. da bi se iznova ogrele. Izžarevati za hladne poskuse se poskusne palice nikdar in nikakor ne smejo. 7. Vse hladnoupogibne poskuse je opraviti ob toploti poskusne palice od 10 do 40° Celzijevih. B. Pretržni poskusi. 8. Za prelržne poskuse pločevin, ploskega, kotnega in drugega obličncga železa je dotične po-' skusne palice napraviti s treznim ali skobeljskim strojem. Na široki strani je pri teh poskusnih pa- \ licah pustiti valjalno kožo. Z oblim železom za zakovice je opraviti pretržni poskus z valjalno kožo in brez nadaljnje obdelave. 9. Kaztego je meriti na poskusni palici z memo dolžavo j 80 F. F pomenja presečno ploskev palice, ki ne sme znašati nad b štirjaških centimetrov. 10. Poskusne palice je, ako se zahteva, po dolgem opremiti s centimetrsko razdelbo. 11. če kuka poskusna palica zarad razločno vidnih obdelavnih napak ali zato, ker je bila pomanjkljivo vprežena, podd nezadosten pretržen poskus, ni dalje v poštev jemati tega poskusa. 12. Ako se kaka palica prelomi zunaj srednje tretjine merne dolžave, pusti se v nemar poskus, če pri tem razteza sama ne zadošča, in namesto njega je opraviti drug poskus. C. Ugibni, lomni in drugi poskusi. 13. Palice, ki jih je nepokvarjene vzeti v upo-gibni poskus, je na njenih podolžnih robovih malo okrožiti s pilo. Upogibne poskuse je opraviti pod stiskalnico ali podobno pripravo. Za upogibni kot je vedno šteti kot a .., , ki ga mora en krak preteči pri upogibu. 14. Trdnost gradiva za poskuse, navedene v odstavku 24 tega paragrafa, je poskusiti tako, da se slabo žareča palica naglo ohladi v vodi, ki ima kakih 28° Celzijevih. Poskusi, ki jih je opraviti, so nastopni pri: a) varjenem železu. 15. V valjalno mer od pločevin, ploskega in kotnega železa odločene 50 do 80 milimetrov široke proge se morajo hladne čez okroglino, katere polu-mer je enak dvojni palični debelosti, do kota za 150° upogniti dati, ne da bi se pri tern naredile pokline na pregibališču. V žarečem stanju se morajo proge za kot 180° upogniti in se popolnoma druga na drugo pritisniti dali. ne da bi na pregibališču nastale pokline. 16. Take poskusne palice, navpik na valjalno mer 1 do 2 milimetra globoko vdolbene in hladne z zarezo na zunaj upognjene, morajo v lomu kazati kitast sklad in nastati ne sme nikaka prehodna ločitev delov, če se docela skupaj zganejo. 17. Prečno proti valjalni meri iz pločevin odvzete proge se morajo tudi tako za kote, v pred-stoječem odstavku povedane odpogniti dati, ne da bi kazale pokline, če se za polumer okrogline, čez katero se upogibljejo, v hladnem stanu vzame dvanajstera in v žarečem stanu osmera palična debelost. 18. V žarečem stanu se mora 30 do 50 milimetrov široka proga z udarci s kladivom vzporedno z valjalno merjo razkovati dati na poldrugotero svoje širjave, ne da bi pokazala kake sledove ločitve. 19 Zakovično železo mora, hladno upognjeno in s kladivom zbito, pripuščati, da se naredi ž njim petlja s svetlim premerom, enakim polovičnemu premeru oblega železa, ne da bi se sledovi ločitve gradiva zaznali na pregibališču. Pri pregibu ob okroglino s premerom, enakim polurnem oblega železa do kota za 45° in zopet popolnoma nazaj se ne sme pokazati nikakršna poklina. 20. Kos zakovičnega železa se mora žareč ob dolgosti, enaki dvojnemu premeru, skrčiti dati na tretjino te dolgosti, ne da bi kazal pokline. Žareče plosko kovane zakovične glave ne smejo kazati ne poklin ne razpok. b) Topljeno železo. 21. Nepokvarjene morajo 50 do 80 milimetrov široke, vzporedno in prečno k valjalni meri odvzete proge pločevin, ploskega železa, kotnega železa itd., ne da bi dobile pokline, dati se upogniti čez okroglino. katere premer pri poskusih v valjalno mer je enak enotni in pri poskusih navpično na valjalno mer enak dvojni debelosti palice, do kota za 180°. Kolno železo se mora razen tega razširiti dati, ne da I bi dobilo pokline. 22. Pokvarjena, to je z ostrim dletom navpično na valjalno mer in čez vso palično širjavo do 1 milimetra globine zarezana, 50 do 80 milimetrov široka proga pločevin, ploskega železa, kotnega železa itd., upognjena čez okroglino, katere piemer je enak peteri palični debelosti, ne sme kazati hipoma prehodnega loma, dokler se ne pride do upogibnega kota, kateri naj pri gradivu po 4-5 bečve potezne trdnosti znaša najmanje 90°, pri gradivu po 4-0 bečve potezne trdnosti znaša najmanje 120° in pri gradivu po 3-6 bečve potezne trdnosti najmanje 150°. Za gradivo z vmes ležečo trdnostjo je pri-padni upogibni kot najti s premočrtno vstavo. 23. Žareče ne smejo proge pločevin itd., čez oster rob upognjene in potem popolnoma skup zbite, kazati nobenih poklin. 24. Po poskušeni trdnosti se mora gradivo pri upogibnih poskusili kazati prav tako, kakor je določeno z mejami, ustanovljenimi v predstoječih odstavkih 21 in 22. 25. Zakovično železo, hladno upognjeno in s kladivom tako zbilo, da se kraka do dobra dotikata, ne sme kazati nikakršnih sledov ločitve na pre-gibališču. Upognjeno čez okroglino s polumerom oblega železa za kot 90°, se mora zakovično železo dati zopet zravnati, ne da bi se pokazali sledovi po-kvarjenja. Mora se tudi, hladno, tako skrčiti dati, da je moči narediti plosko glavo z 1 -5kratniin premerom oblega železa, ne da bi se pokazale pokline. 26. Zakovična glava ne sme, žareča plosko kovana, dobiti nikakih poklin in tudi tedaj ne kazati pohabljenega mesta, če se v tem stanu v sinji vročini po žarečnosti še dalje obdeluje s kladivom. c) Sirovo lito železo. 27. Neobdelana kvadratna palica z 30 milimetrov dolgimi stranmi, na dveh 1 meter med seboj razdaljenih podporah ležeča, mora vztrpeti polagoma do 450 kilogramov rastočo obremenitev na sredi, preden se zlomi. 28. Če se s sekalom na pravokoten rob sirovo-železne litine udari navpično na rob, mora mogoče biti dobiti vtis, ne da se odkrši rob. § 12. Obdelavanje, sestavljanje in postavljanje železnih sestav. A. Splošni predpisi. 1. Vse vrste valjanega železa je pred njih uporabo hladne vzravnati, napeti in očediti vatjne okuje, ko bi se jih morebiti držala. Rezne ploskve valjnih vrst je s skoblanjem, frezanjem, brušenjem ali z ročnim dletom in pilo za 2 milimetra čisto obdelati. Sekalce se ne sme rabiti. 2. Robovi vseh valjnih kosov morajo biti popolnoma ravni, pravokotni in čisti, obmeri le-tih črtežu ustrezni. V debelosti pa se smejo dovoljevati odstopi navzdol do 2 odstotkov, navzgor do 3 odstotkov. 3. Mostni deli, kateri naj bodo po načrtih samo .iz enega kosa, se ne smejo narejati ne z varjenjem ne z netanjcm. 4. če je morda potreba upogniti posamezne dele, sme se to praviloma zgoditi samo v žarečem stanu (brez pregretja). 5. Vse iz sirovega litega železa in iz topljenega jekla narejene sestavine je čisto izdelati. S posebno skrbnostjo je izvesti položkove priredbe. Pri podlogah se morajo vse dotikajoče se ploskve železa na železu, kamenu in svincu ali drugih vmesninah natanko oskoblati, frezati ali ostružiti in pri štulastib in koloturnih podlogah je natanko paziti na to, da dobé štule ali koloture enako višino druga pod drugo. ’ B. Zakovice in vijaki. 6. Zakovice in vijaki se morajo narediti u istega gradiva (varjenega ali topljenega železa), iz katerega so noseči deli mostu. 7. Zakovice je nacejati s strojem. Prevročine se je pri tem skrbno ogibati. Pri zakovicah z enakim premerom so dovoljeni odstopi do pol milimetra. Glave zakovic morajo biti centrično na steblu. Merjena po obsegu stebla naj bode višina zakovične glave enaka polovici steblove debelosti. 8. Pri vijakovih svornikih mora biti glava in vreteno kovano iz ene celine in glava ne sme biti morda nastavljena. Vijake je rezati po Whitworth-ovem sestavu. Zavoji morajo biti čisti, dovolj dolgi ter pri vseh vijakih in klinih enako debeli tako rezani, da je moči poljubno zamenjati matice in vijake. Matice ne smejo ne pretrdno ne preohlapno teči po zavojih. Glave in matice se morajo na ploskvah, s katerimi se dotikajo železnih delov, ogladiti. če so matice trdno nategnjene, naj najmanj dva zavoja sezata čez nje; te napušče je nato čisto okroglih s pilo. Za zvezo posameznih delov mostu potrebne vijake je zavarovati, da matice ne postanejo ohlapne. C. Zakovanje in privijanje. 9. Vse zakovične in vijakove luknje se morajo napraviti z vrtanjem. 10. Zakovične in vijakove luknje za stike pregradnih členov s pasovi je skozi vse dele, katere je spojiti, vrtati hkratu, pri čemer pa se utegne en del že prej predvrtati za šablono. Rob (ostro) na luknjah, ki se naredi pri vrtanju, je odpraviti, in kose je dobro osnažiti rabljenih mazil. 11. Sestavljaje posamezne nosilne dele, se morajo vkup gredoče zakovične luknje dobro ujemati, vendar so dovoljeni premiki do 5 odstotkov premera luknje največ; morajo se pa odrgniti z razvrtačem ter tako izenačiti. V tako odrgnjene, torej za 5 odstotkov največ povečane zakovične luknje naj se vtaknejo primerno debelejše zakovice. Zakovične luknje izenačiti tako, da se skozi poganjajo jekleni trni. ni nikakor dovoljeno. 12. Zakovične in vijakove luknje naj se vedno porazdeljujejo natanko po načrtu. Odstop od po-črtežnih presledkov posameznih lukenj sme znašati dva milimetra največ. Luknje za eno in isto debelost zakovici' morajo seveda dobiti enaki premer, kateri je za kakega 05 milimetra večji od zakovič-nega premera. Rob zakovičnih lukenj je na tistih ploskvah, kamor pride zakovična glava, najmanje 1 milimeter globoko konično posneti. 13. Pri prireditvi in postavljanju mostnih delov naj se kolikor moči zanetava s strojem. Pri ročnem zanetavanju s pomočjo zanetovnika se ne sme rabiti vzvod kakor protitežje, oporo je temveč napraviti s trdno podlago, ki se z vijakom pritisne na nastavno glavo zakovično, ali pa s težkim upornim drogom. Ročna kladiva za narejo glav morajo tehtati najmanje 2 kilograma, dovršilna kladiva najmane 4 kilograme. 14. Deli, ki jih je spojiti med seboj, se moraj". preden se znetajo, z vijaki in s pritrjevalnimi moz-niki iz mehkega železa spraviti v pravo lego in začasno trdno priviti; te vijake je šele odstraniti po meri, kakor napreduje netanje. Število pritrjevalnih vijakov bodi najmanje četrti del toliko, kakor je zakovičnih lukenj. 15. Vse dotikajoče se ploskve sestavin, katere je zanetati, se morajo še pred začasnim zanetanjem očediti nesnage in rje in potem pomazati z oljnato barvo. 16. Zakovice je svetložareče, potem ko je odpravljena okujina. ki se jih morda drži, vgnuti v dobro osnažene zakovične luknje, katere naj izpolnijo do dobra. Skrbno je paziti, da se ne pre-vročijo zakovice. 17. Gotove zakovične glave ne smejo ob krajih imeti poklin, morajo biti natanko na sredi stebel ter dobro in polno izbite. Ko se bijejo zakovice in napravljajo njih zaključne glave, je posebno paziti še na to, da se deli, katere je spojiti, ne pokvarijo ne s krivim udarcem s kladivom ne z ostrimi zanetovniki. 18. Po zanetanju je preskusiti, ali so zakovice popolnoma trdno nameščene in ne režč. Vse ne trdno nameščene ali gori navedenim pogojem ne ustrezajoče zakovice je z izkrižanjem vselej ene zakovične glave odstranili in nadomestiti s takimi, ki ustrezajo predpisom. Zaklinjati zakovice ali potem še zabijati v hladnem stanu ni dovoljeno. 19. Ako se namesto zakovic, ki se zahtevajo na odstriženje, predpisuje raba vijakov, morajo se njih stebla konično odstružiti po razmerju 1:100 in pripadne luknje s stružnim bodilom enakega ko- ; nusa odrgniti. 20. Steblo vijakov mora v vseh primerih izpolnjevati polno vrtalno globino in zavoji ne smejo moleti vanjo. Zato je malicam podložiti kolobarje ali krožce ustrezno debele. D. Sestavljanje nosilnih delov v delavnici za gradbo mostov. 21. Vsi' nosilne dele je natanko skupaj priliciti v delavnici in začasno načrtu primerno spojiti, kar naj se razteza na cele nosne stene in na železne dele voznice mostove. Pri tem je paziti na to, da se nobeden teh delov ne vsili v enostranski napon, tako da se more rešiti spoj, ne da bi se dotični (Sluvenisch.) G8 kosi prožili narazen. Ko se vkup potezajo posamezni deli, se smejo rabiti samo trni iz mehkega železa. Ko bi se pri zanetanju zategnili posamezni deli. je spoje rešiti ter odpraviti napake. 22. Nosila s 15 metrov podporne razdalje in čez naj. v kolikor ni v načrtu določenega nič dru-zega. pri prireditvi dobé napetost, kateri je naj-večinsko vrednoto v podložni sredini odmeriti enako teoretičnemu vgreznjenju na podlogi trajnega bremena in polovice prometnega. V ta namen je načrtne dolžave posameznih stenskih udov ustrezno premeniti. 23. Spahe na spajališčih posameznih nosilnih delov se morajo sklepati do dobrega; vodne vreče je vsekakor opuščati. E. Postavljanje nosil na stavišču. 24. Pri nakladanju in razkladanju, kakor tudi pri postavljanju nosil se nosilni deli ne smejo metati, upogibati ali poškodovati. Poškodovane dele je. ako treba, izključiti iz porabe. 25. Sestavljajo naj se deli nosil z največjo natančnostjo; sosebno je vselej postopati tako, da ne more biti napačnih naponov v nosilnih delih. Pri tem se smejo rabiti samo trni iz mehkega železa. 26. Netati je s tako skrbljivostjo kakor v delavnici; presledkov, grb ali izgibov ne sme biti v trdno postavljenem nosilu. 27. Nositelje je ob postavljalnem odru zgraditi natanko s tisto napetostjo, kakor se je godilo v delavnici. Priporniki se smejo na križnih mestih z odporniki ali med seboj dokončno spojiti šele tedaj, kadar nosila ne ležč več na začasnih podlagah, ampak samo prosto na svojih končnih podporah. Prav tako je s prinetanjem vodoravnih diagonalnih spojev glavnih nositeljev počakati do tega časa. 28. Luknje za vijake ležnjev je napraviti šele pri vrhnji stavbi z vrtanjem ali tako, da se zakovice snamejo iz popolnoma zanetanih nositeljev. 20. Da se popolnoma tesno vložč podložne ploče na zidovju, rabiti je ali svinec ali pa kako drugo vmesnino, ki se je izkazala za dobro. Nosila sama naj se nalagajo z vso sbrbnostjo in tako, da naloženi mostni del vedno tesno in enakomerno leži na podložni ploči. Osi kolotur ali štul podlog je spraviti natančno navpik na ravan nosilnih sten ter koloture in štulc same v tisto stanje, katero ustreza vsakočasni toploti pri dokončni vlogi mostu. F. Pleskanje mostov. 30. Mostovi in držaji z vsemi ležnjeviini in pritrdilnimi vijaki vred naj se opleskajo praviloma z laneno oljnato barvo. To se mora vselej trikrat zgoditi; pri tem se sme v drugo pleskati šele tedaj, ko je prejšnja opleska že popolnoma suha. 31. Ploskve, katere je pleskati, se morajo, preden se začne mazati barva, skrbno odrgniti, z žičnimi ščetmi osnažiti rje. vseh negladkih in hrapavih mest in nesnage in dobro osušiti. 32. Tiste ploskve, do katerih se po dovršeni sestavi in postavi ne more več, je, preden se spojé, enkrat trpežno opleskati. 33. Po sestavi v delavnici je vse vidne ploskve tudi tako opleskati z oljnato barvo. 34. Zaleplja naj se, ko se je posušila prvotna opleska, z lepilom, napravljenim iz svinčene rdečice in lanenega olja. 35. Tista mesta železnih sestav, na katera se položč leseni poprečni ležnji, je v tretje opleskati. še preden se prelože ti ležnji. § 13. Kakovost lesenega gradiva. 1. Vse lesovje, ki naj se rabi za mostne sestave, bodi ravno rastlo, popolnoma zdravo in brez napake. Imeti ne sme nikakih sledov, da se delajo gobe, dobiva naj se samo iz visokih, suhih leg in poseka naj se samo v tistem letnem času, ko se ne pretaka sok. 2. Lesovje, namenjeno za trajne dele mostnih nosil, naj se skrbno otrebi beline. § 14. Kakovost in preskus gradiva za zidovje. 1. Za zidovje slopov in opor (kakor zidovje iz štirjaškega kamena, plasti, lomljenega kamena in betona) se sme rabiti samo trd, v vremenu stanoviten kamen, čist, rezen, ne predroben pesek in pa umetni portlandski cement. Uporaba drugih cementov se pridržuje odobrilu ministrstva za železnice. Za kvadraste blazine se ne sme rabili kamenje, kj ima tlačno trdnost izpod 40U kilogramov na štir-jaški centimeter. 2. Portlandski cement, ki naj se rabi, bodi tak, da pri zgradbah, ki jih je izvesti pod vodo, naglo spaja, pri ostalih gradbah pa počasi ali srednje, in pa tako na zraku kakor tudi pod vodo istoprostornat in kar najdrobneje moči smlet. Ostanek ne sme pri sejanju skozi rešeto, ki ima 4900 očes na štirjaški centimeter in 005 milimetra žične debelosti pre-sezati 30 odstotkov in po 900 očes na štirjaški centimeter in 010 milimetra žične debelosti 5 odstotkov. 3. Spojno moč cementov je ovedeti s pre-skušnjo trdnostnih razmer pri mešanici s peskom. Za pravilno mešanico velja zmes iz enega težnega dela cementa s tremi težnimi deli pravilnega peska. 4. Za pravilni pesek velja v naravi se nahajajoč, izpran, čist kvarčen pesek, čigar zrnjeva debelost je določena s tern, da najdrobnejše zrnje ne ure več skozi rešeto, ki ima 144 očes na štirjaški centimeter in 0-3 milimetrov žične debelosti, in čigar najdebelejše zrnje še gre skozi rešeto, ki ima 64 očes ua štirjaški centimeter in 0-4 milimetrov žične debelosti. 5. V tej mortovi mešanici je moral cement, ki spaja počasi ali srednje, potem ko se je trdil sedem dni. doseči najmanje 12 kilogramov, cement, ki spaja naglo, najmanje 8 kilogramov potezne trdnosti na štirjaški centimeter. Potem pa. ko se je trdil 28 dni. mora cement, ki spaja počasi ali srednje, imeti najmanje 180 kilogramov, cement, ki spaja naglo, najmanje 120 kilogramov tlačne trdnosti in oni najmanje 18 kilogramov, ta najmanje 12 kilogramov potezne trdnosti na štirjaški centimeter. ITI. Prvokratni glavni pregled mostov. § 15. Postopek v obče. 1. Da se dokončno presodi redu ustrezna naprava, se mora vsak novo narejen, prenarejen ali podkrepljen most gledé sposobnosti za promet, preden se izroči v obrat, pregledati po komisiji. V to se pošlje s strani glavnega nadzorstva avstrijskih železnic zastopnik kot voditelj komisije. 2. Nosila železniških mostov s 5 metrov podporne razdalje in več, je vsekakor ne samo pregledati ampak tudi preskušati. Pri manjših sestavah je na voljo dano glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic določiti, ali in katere je preskusili; navzlic temu pa ima voditelj komisije pravico na podstavi preglednih podatkov še druge teh mostov privzeti v preskus. 3. Za cestne in potne mostove naj glavno nadzorstvo avstrijskih železnic, ne krateč dalje seza-jočih zahtev, ki jih morda sicer stavijo poklicana oblastva in organi, za vsak primer posebe določi, ali se naj s stališča železnice opravi tudi poskusna obremenitev. 4. Železnična uprava naj se za opravo komisijskega pregleda in preskusa pismeno oglasi praviloma 14 dni pred nameravanim začetkom uradnega posla ter zaprosilu v dvojnem izdatku priloži nastopna dokazila: a) Za železnične, cestne in potne mostove: a) zapiske zgradeb, katere je pregledati; ß) posnetke iz zapisnikov o gradivnem preskušanju za sestavno gradivo (železo, kamen in spojilo). b) Za železnične mostove: a) shematične skice obremenitvenih vlakov, ki se bodo rabili; ti vlaki naj provzročajo kolikor moči iste momentne učinke, kakor obremenitve, določene v § 7. Ti vlaki morajo za vsako kolejo sestavljeni biti iz popolnoma opremljenih lokomotivov najtežje vrste, kateri so namenjeni občevati po dotični železnici, in pa morda iz enostransko nanjo navrščenih, do polne nosilnosti naloženih voz, v kolikor so ti še potrebni, da se pokrije največja dolgost medslopja; ß) preračun s poskusnim vlakom na posameznih mostnih medslopjih doseženih upogibnih momentov, izraženih v odstotkih tistih največjih upogibnih momentov, kateri nastanejo pri prosto položenih brunovih nositeljih z obremenitvenim vlakom, predpisanim v § 7 ; nadalje f) izkaz za poskusni vlak preračunjenih največjih prožnih pregibov. c) Za cestne in potne mostove: a) izkaz o vrsti, množini in teži v preskus nameravanega obremenila; ß) preračun z obremenilom na posameznih mostnih medslopjih doseženih obremenitev, izraženih v odstotkih tistega enakomerno porazdeljenega bremena, katero pri prosto položenih brunovih nositeljih provzroči iste največje pregibne momente, kakor v § 7 predpisana obremenitev; nadalje Y) izkaz za poskusno breme preračunjenih največjih prožnih pregibov. 5. K uradnemu opravilu samemu je prinesti še odobrene mostne načrte z dotičnimi razpisi vred, zapisnike o preskusu sestavnega gradiva in pa druge na napravo mostu mereče zapisnike v izvirnih spisih. 6. V pregled in preskus naj železnična uprava pošlje zastopnika veščaka in pa dostavi obremenitvene vlake in merne priprave. Tudi naj železnična uprava poskrbi, da se zgradbe v vseh svojih delih naredé pristopne tako, da bo moči brez nevarnosti ogledati železne in lesene sestave, opore in slope. 7. Določila tega paragrafa veljajo zmisloma tudi za mostne provizorije s to mero, da se morajo ti vselej preskusiti, torej tudi tedaj, če imajo samo majhne podporne razdalje. Pri provizorijih, ki jih je izročiti v promet, je pa v primeru nujnosti tudi dopuščeno, z zaprosilom za uradno opravilo telegra-fično obrniti se na glavno nadzorstvo avstrijskih železnic, samo da je treba hkratu priznanih, kar je potrebno za presojo načina, vrste in velikosti pro-vizorija in na znanje dati, ali se je provizorij zgradil na podstavi oblastveno odobrenega načrta, ali če se bo šele iskalo odobrenje. g 10. Pregled in preskus mostov. 1. Ob pregledu mostov je ugotoviti, ali in v koliko se njih izvedba ujema z odobrenimi črteži, veljajočimi predpisi in določili dotičnih razpisov, ali so se in kateri nedostatki so se opazili gh'dé prireditve. 2. Nosila z dvema kolejama in več se morajo vselej preskusili z obremenitvijo, določeno v gorenjih odstavkih, istočasno nameščeno na vseh kolejah. To se naj zgodi tudi tedaj, ko bi se bil iz katerega koli vzroka poprej opravil poskus z obremenitvijo vsake koleje zâse. 3. Vsako mostno medslopje se mora preskusiti tako z mirnim kakor s tekočim bremenom. A. Preskus z mirnim bremenom. 4-, Za preskus železničnih mostov z mirnim bremenom je obremenitvene vlake, o katerih se govori v § 15, polagoma spraviti v tista stanja, ob katerih sc najneugodnejše vpliva na nosilne stene; za preskus cestnih in potnih mostov z mirnim bremenom, je to namestiti v tisti množini in, kolikor se dà, prav tako porazdeljeno, kakor se je mislilo v statičnem preračunu. Poskusno breme naj v obeh primerih ostane praviloma toliko časa na mostu, dokler se ne vidi več, da se večajo premene v obliki. 5. Pri mostovih, pri katerih glavni nositelji prosto leže samo na dveh podporiščih, je dovolj, opazovati most, ki se polagoma ohremenja, čez vso podporno razdaljo. 6. Pri sestavah na lok je razen obremenitve vse mostne podporne razdalje hkratu tudi polagoma obremeniti vsako lokovo polovico samo, temenski kos tudi sam in nadalje o neobremenjenem temenu blazini najbližje lokove četrti. 7. Če je preskusiti mostove, pri katerih glavni nositelji gredo čez več kot dve podpori, treba se je ozirati na neugodno sodelovanje obremenitve posameznih oken. Pri železničnih mostovih sta potem za vsako kolejo potrebna dva obremenitvena vlaka, s katerima je moči hkratu obremeniti dve mostni okni. Za preskus na mestu največjega upo-gibnega momenta na sredi kakega okna je obremenitev polagoma raztegniti na vso dolžavo njegovo, hkratu pa tudi na vso dolžavo večjega drugega bližnjega okna. 8. Slop naj se preskuša vselej z istočasno obremenitvijo obojestranskih oken po vsi njegovi dolgosti. B. Preskus s tekočim bremenom. 9. Da se preskusijo železnični mostovi s tekočim bremenom, je po vsaki koleji s poskusnim vlakom voziti s tisto največjo brzino, katera je pri-pustna za lokomotive, rabljene za obremenitveni vlak, in za dotični železnični kos. Pri tem pa ne smeta biti več kot dva lokomotiva pred vlakom. 10. Da se preskusijo cestni in potni mostovi s tekočim bremenom,je za opazovanje, v kakem stanu so vozniški deli s stališča železnice, dovolj, če se po neobremenjenem mostu vozi samo z enim primerno naloženim tovornim vozom, ako treba, s primerno težkim parnim cestnim valjem. C. Ustanovitev preskusnih posledkov. 11. O uspehu komisijskega pregleda in preskusa je pisati zapisnik, kateremu je priložiti v § 15. odstavku 4 navedena pomagala, in pa izkaz merjenih trajnih in prožnih obličnih premen. 12. Trajni pregibi ne smejo zuašali več kot petino preračunjenega prožnega pregiba. Merjeni prožni pregib ne sme preračunjenega presezati za več kot za 10 odstotkov. 1 3. Zastopnik glavnega nadzorstva avstrijskih železnic ima dolžnost na podstavi uspeha opravljenega glavnega pregleda v zapisniku izreči svoje mnenje o pogojni ali nepogojni porabni sposobnosti pregledanih mostov in hkratu odrediti, da se odstranijo tiste napake, za katere se sodi, da jih je odpraviti kar najpreje. 14. On je tudi razen lega pooblaščen, če se je ugotovila porabna sposobnost pregledanih mostov na obratovanih železnicah, v zapisniku dati dovolilo, da se smejo rabiti takoj. § 17. Prometne utesnitve. 1. Brez odobrila ministrstva za železnice se po mostovih, kateri so se preračunih na podlogi T § 7, A, B in D ustanovljenih določil, ne sme voziti z vozili, katera nanje vplivajo neugodneje, kakor je pripuščeno po § 8, A in B; prav tako se po mostovih, kateri so bili že v obratu, ko se je začela veljavnost tega ukaza, ne sme voziti brez dovoljenja ministrstva za železnice z vozili, katera neugodneje vplivajo nanje, kakor je dopustno po § 8 F. 2. Vozila, katera gredo čez omejne črte, ustanovljene z razpisom ministrstva za železnice z dne 12. februarja 1900. 1., St. 7)030 (Ukaznik za železnice in plovstvo št. 25). 3. Vse cestne in potne mostove je na lahko vidnem mestu opremiti s tablo, ki obseza leto zgradbe, največjo pripustno enakomerno mostovo obremenitev na štirjaški meter v kilogramih in pripustno največjo težo tovornega voza z naklado vred, ako treba, težo parnega cestnega valja v kilogramih. Vrhutega je pri vseh teh mostovih v primernih od-daljah od mostovih koncev postaviti svarilne table s prepovedjo, da se po mostovih ne sme voziti z vozovi ali parnim cestnim valjem večje skupne teže kot je s številkami povedana v bečvah in v metričnih stotih. IV. Pregled mostov v obratu. § 18. Postopek v obče. 1. Železnične uprave morajo vse mostove, razen naročenega jim stalnega nadzorovanja, naj-rnanje vsakih šest let natanko pregledati in nosila železničnih mostov s 5 metrov podporne raz- dalje in več tudi preskusiti v zmislu določil § Iti, odstavkov 2, 4 do 9. Pri tem bodi preskusni vlak po tem. kakršna je podporna razdalja nosila, sestavljen iz enega ali dveh lokomotivov najteže vrste in iz enostransko navrščenih polno naloženih voz. Da se ové prožni pregib pri brunovih nositeljih, ležečih na več kot dveh podporah, se sme obremenitev utesniti na okno. ki se vsak čas jemlje v poštev. 2. Kar se je opazilo in kar so podali preskusi, je vpisati v mostne knjige, ki jih je napraviti po §19. 3. Posledke pregleda in preskusa mostov je, če se je pri tem ugotovilo zmanjšanje nosilnosti, takoj, drugače pa samo koncem vsakega leta s povedjo kakih ovedenih spotik in pa naredeb, ukre-njenili ali nameravanih za njih odstranjenje, pred-loživši poročila o pregledih mostov (§ 19) priznanih ministrstvu za železnice. 4. Po vsaki poškodbi nosil kakega mostu po izvenrednih prigodkih, kakor če je vlak zdrknil iz kolej, po skalnem usadu, snežnih plazih, požaru itd. naj veščak natančno preišče, in ko bi bili pomisleki gledé nosilnosti, še preden se povzame javni promet, tudi preskusi most. O nastali poškodbi mostû in vsled tega ukrenjenih naredbah je kar' najbrže poročiti glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic. § 19. Naprava in pisanje mostovnih knjig in preglednih poročil. 1. Železnične uprave so dolžne, za vsak most napraviti mostovno knjigo, katera poočituje kilometrsko lego, napravno leto, število kolej (za želez-nične mostove), uredbo in širjavo voznice, oziroma hodnikov (pri cestnih in polnih mostovih), kot med zgradbeno in železnično osjo, naklon in mer koleje, svetlo in podporno razdaljo, sestavno sistemo, in pa lego železnice (zgoraj, pogreznjena, spodaj), posledke dobrostnih preskusov (trdnost in razteg), vrsto in izvir gradiva, najneugodnejšo tačasno obremenitev ter iz tega izvirajočo zahtevo od gradiva in pa odobrilo gradbenih načrtov. 2. Pri cestnih in potnih mostovih je v dotični mostovni knjigi tudi imenoma povedati v to poklicana cestnoupravna in nadzorna oblastva. 3. V mostovno knjigo je nadalje vpisati posledke prvega preskusa mostû, kake odstope od ponačrtne geometrične oblike glavnih nositeljev. tako v vodoravnem kakor v navpičnem zmislu, in pa kar se je opazilo o praviloma ponavljanih pre- iskavali (§ IS. odstavek 1) in kar so pri tem podali preskusi. 4. Te mostovne knjige je sestaviti urejene po j železničnih progah, vedno za časa popolnih ter pripravljene imeti, da vanje pogleda nadzorno oblastvo. Vse premembe, nastale vsled opustitve, uvrstitve ali predelave mostov, je prav tako vpisavati v mostovno knjigo ter predloživši dotična poročila o mostovih pregledih koncem vsakega leta priznanih glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic. V. Končna določila. § 20. Oblastva. 1. Ministrstvo za železnice ima pravico prepričati se, da so mostovi izvedeni po predpisu, in v ta namen tako, kakor se vzvidi njemu, nadzirati gradnjo, ako treba, tudi ukreniti dobrostne preskuse z vrstami uporabljenega gradiva, o stroških železnične uprave. 2. Glavno nadzorstvo avstrijskih železnic, katero ima po zmislu § 5 dolžnost opraviti prvokratni glavni pregled mostov, ima pravico vse železnične mostove in v mejah svojega področja tudi cestne in potne mostove po potrebi in kakor se mu zdi, v zmislu predstoječih predpisov po večkrat pregle-1 dati in preskusiti. To oblastvo bo tudi ustanavljalo j obrazce za pomagala in sestave, ki jih je rabiti po j §§ 15, 18 in 19. § 21. Nazaj Bezajoča moč tega ukaza na mostove, zgrajene pred njegovo veljavnostjo. 1. Razen onih določil, pri katerih je že iz njih vsebine jasna veljavnost za obstoječe mostove, naj se nanje uporabljajo tudi določila §§ 5, 6 (glede držajev), 7 (gledé stalne varnosh), in pa 17, 18, 19 in 20. § 22. Vnanja oblika načrtov in spisov in ravnanje ž njimi. 1. Vse vloge, katere je vpodajali v zmislu tega ukaza, in vsa pomagala, katera je predložiti, ali zapisnike, katere je spisati, naj se izdelajo v obliki 21 X 34 centimetrov, datirajo in podpišejo naj jih tako spisatelj kakor tudi vpoložnik, oziroma deležniki komisijskih uradnih dejanj. 2. Risbe in preračuni, ki so za priloge, je predložiti v gori omenjeni obliki zganjene ali sešite v dvojnem in, če se gre za državnocestne mostove, v trojnem izdatku, in vsaj tisti kosi, ki so namenjeni za poznejšo uradno rabo, morajo biti na takem papirju ali tr.ki platnenim ter s takimi risalnimi, pisalnimi ali razmnoževalnimi sredstvi napravljeni, da je zagotovljena njih trpežnost. 3. Po odobrenju predloženih načrtov ali pu izvedbi uradnega dejanja se primerno podpisani drugi izdatki izročč železnični upravi. § 23. livedba tega ukaza. 1. Pričujoči ukaz zadobi moč z dnem svoje razglasitve. S tem časom izgubé moč in veljavo ukaza c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1887. 1. (drž. zak. št. 109), in z dne 29. januarja 1892. 1. (drž. zak. št. 28) in pa „načelna določila za dostavo in postavljanje železnih mostov“ v obliki, odobreni po c. kr. trgovinskem ministrstvu. Wittek s. r. M Oj « Ï E ' ° « Največji ugibni moment „M max.* za eno kolejo Vred- ! notna razlika za en meter « E 2 ~ a * O CÖ Največji ugibni moment „71/ max.* za eno kolejo Vred- notna razlika za en meter NI C3 c~ E - M* ^ OJ o «b CU m tm tm m trn tm m 0 000 26 6611 64 1 5-00 27 710-7 65 1-5 7-50 5-00 28 760-3 49-6 66 2 10-00 29 809-9 51*8 67 2-4 1200 7-00 30 861-7 52-5 68 12-70 914-2 69 z*5 8-50* O 1 3 16-95 9*50i 32 969-6 55-4 70 o-l 58 3-5 23-10 34 1.083 6Ï 72 4 29-60 13-0 35 1.144 73 4-5 36-10 36 1.206 74 5 42-60 37 1.268 62 75 5*g 1 990 76 5-3 46-80 160 39 1.394 64 77 5-5 50-16 40 1.459 78 6 58-56 16-8 41 1.524 65 79 6-5 66-96 42 1.589 — 80 7 75-36 43 1.655 66 81 7-5 83.76 44 1.723 82 7-8 88-8 45 1.791 68 83 8 92-8 46 1.859 84 9 112-8 47 1.927 85 10 132-8 200 48 1.996 69 86 11 152-8 2.066 70 87 12 172-8 50 2.136 — 88 13 199*8 51 <2 207 89 14 315»6 22-8 52 2 278 90 15 242-0 26-4 53 2.350 72 91 1 16 268-4 - - 54 2.423 73 92 17 297*6 29'2 55 93 18 330-6 330 56 2.570 74 94 19 366-3 57 2 6 44 95 20 399-2 35-6 58 2 719 75 96 21 438-7 59 2.795 97 22 478-2 39-5 60 2.871 98 23 517-7 61 2 947 99 24 561*9 44-2 62 3.024 77 100 25 611-5 49-6 63 3.102 78 79 101 26 661-1 64 3.181 102 Največji ugibui moment „ M max. * za eno kolejo Vrednotna razlika za en meter N h 8.5* CS (S ” Največji ugibni moment „ M max. * za eno kolejo Vrednotna razlika za en meter tm 3.181 3.260 3.339 3.420 3.501 3.583 3.665 3.747 3.831 3.915 3.999 4.084 4.169 4.255 4 342 4.429 4.516 4.605 4.695 4.785 4.875 4.967 5.059 5.151 5.243 5.337 5.431 5.526 5.621 5.716 5.812 5.909 6.006 6.104 6.202 6.302 6.402 6.502 6.604 79 81 82 85 86 87 89 90 92 95 96 97 98 100 102 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 122 124 126 128 130 132 134 136 138 140 142 144 146 148 150 152 154 156 158 160 6.604 6.706 6.809 6.91-2 7.015 7.119 7.224 7.329 7.435 7.541 7.650 7.761 7.872 7.983 8.094 8.207 8.320 8.434 8.548 8.780 9.012 9.250 9.488 9.728 9.972 10.218 10.466 10.718 10.972 11.228 11.488 11.752 12.018 12.288 12.564 12.840 13.122 13.410 13.698 102 103 104 1 105 106 109 116 119 120 Î22 123 Ï24 1ST 127 128 ~13CT 132 133 135 138 Črto največjih ugibnih momentov na raznih mestih brunovega nosilelja je narediti iz dveh polovičnih, proti nositeljevi sredini simetrično ležečih parabol in ene njuni temenišči spajajoče preme. Temenišči naj ležita v višini, ustrezajoči absolutno največjemu ugibnemu momentu (Mmax.) in od nositeljeve sredine za 0-05 podporne razdalje daleč. Obremenitvena dolžava „X“ Največji podporni moment „St“ za eno kolejo \< Vrednotna razlika za en meter m tm t 0 o-o 1 20-0 20 1-4 28-0 i2 49-6 36 2-8 78-4 3 88-8 4 140-8 52 4-2 151-2 — 5 205-6 6 273-6 68 7 341-6 7-47 373-6 — 7-5 376.0 8 416-0 80 9 496-0 9-6 544-0 10 581-2 11 674-2 93 11-1 683-5 12 778-9 106 12-6 842-5 13 890-1 14 1.009 1 119 15 1.128-1 15-2 1.152-0 16 1.267 144 16-2 1.296 17 1.424 18 1.584 19 1.744 160 20 1.904 20-2 1.936 21 2.074 173 21-7 2.196 22 2.251 23 2.437 186 “23-2 2.475 rs g f- I H §.-•£ ! I 5 S*S 3 S ; S S \3 !1 ; ■ s « 5 B S* 1.3 I 1 SP •S F ig ji o^| BS S a T3 ^ © O r.2» Ch*J rt « 3 B I s ■M i tm -- a; =« > -*-» R gg 6 ,S II O - g s O 3 O “.° O- o sp “ 5 g 'gB g Z tm JŽ rt f-> E_ O rt "a> 5 S Is y cs > N ! c s 5-i. 'h s rt N o73 .O -o % O. J V Sil « B ■5*1 I 55 tm rt 2 S rt "oj 5 S Is il* 24 25 26 126-2 28 29 29-2 30 31 31- 62 31 7 32 32- 2 33 34 35 35-2 36 37 38 38-2 39 40 41 41-2 42 43 44 44-2 45 46 47 47-2 48 49 50 50-2 2.475 2.634 2.833 3.032 3.072 3.240 3.450 3.660 3.702 3.878 4.099 4.236 4.255 4.327 4.374 4.574 4.823 5.072 5.121 5.329 5.589 5.849 5.901 6.118 6.389 6.660 6.714 6.940 7.222 7.504 7.560 7.795 8.088 8.381 8.439 8.683 8.987 9.291 9.351 199 210 221 238 249 260 271 282 293 304 50-2 51 52 53 53-2 54 55 56 56-2 57 58 59 59-2 60 61 62 62-2 63 64 65 65-2 66 67 68 68-2 69 70 71 71-2 72 73 74 74-2 75 76 77 77-2 78 79 9.351 9.603 9.918 10.233 10.296 10.557 10.883 11.209 11.274 11.544 11.881 12.218 12.285 12.564 12.912 13.260 13.329 13 617 13.976 14.335 14.406 14.702 15.072 15.442 15.516 15.821 16.202 16.583 16.659 16.973 17.365 17.757 17.835 18.158 18.561 18.964 19.044 19.376 19.790 315 326 337 348 359 370 381 392 403 414 79 80 80-2 81 82 83 83.2 84 85 86 86-2 87 8S 89 89-2 90 91 92 92-2 93 94 95 95-2 96 97 98 98-2 99 100 101 101-2 102 103 104 104-2 105 106 107 19.790 20.204 20.286 20.626 21.051 21.476 21.561 21.910 22.346 22.782 22.869 23.227 23.674 24.121 24.210 24.577 25.035 25.493 25.584 25.960 26.429 26.898 26.991 27.375 27.855 28.335 28.431 28.824 29.315 29.806 29.904 30.806 30.808 31.310 31.410 31.821 32.334 32.847 414 425 436 447 458 469 480 491 502 513 107 107-2 108 109 110 110.2 111 112 113 113-2 114 115 116 116-2 i 17 118 119 119-2 120 121 122 122-2 123 124 125 125-2 126 127 128 128.2 129 130 131 131-2 132 133 134 32.847 32-949 33.369 33.893 34.417 34.521 34.949 35.484 36.019 36.126 36.563 37.109 37.655 37.764 38.210 38.767 39.324 39.435 39.890 40.458 41.026 41.139 41.603 42.182 42.761 42-876 43.348 43.938 44.528 44.646 45.127 45.728 46.329 46.449 46.939 47.551 48.163 513 524 535 546 557 568 579 590 601 612 134 134-2 135 136 137 137-2 138 139 140 140-2 111 142 143 143-2 144 145 146 146-2 147 148 149 149-2 150 151 152 152-2 153 154 155 155-2 156 157 158 158-2 159 160 48.163 48.285 48.784 49.407 50.030 50.154 50.662 I 51.296 51.930 52.056 56.493 57.160 57.827 57.960 62.621 63.321 64.021 64.161 64.730 65.441 612 623 634 52.572 53.217 645 53.862 i 53.991 !____ 54.516 j 55.172 ; 656 55.828 55.969 667 58.503 59.181 i 678 59.859 59.994 I____ 60.546 I 61.235 689 61.924 j 62.061 I 700 s- • 's-* Po Pl bi { „St“ = Sl’. X — Ï il’ 6): „St“ *Qx “ = T Q“ -i Razpredelnica c. (§7, odst. 11.) Številne vrednote nnjvecjili s prometnim bremenom po obremenitvenem pravilu II provzročenih ugibnih momentov „M max.“ pri prosto ležečih brunovih nositeljih s podpornimi razdaljami od 0 do 100 metrov. ! Podporna razdalja „7“ Največji ugibni moment „J/ max.“ za eno kolejo Vred- notna razlika za en meter ; Podporna razdalja n/u Naj večji ugibni moment „44 max.“ za eno kolejo Vred- notna razlika za en meter Podporna razdalja ,7“ Največji ugibni moment „ M max. “ za eno kolejo Vred- notna razlika za en meter Podporna razdalja „l“ Največji ugibni moment „ M max. “ za eno kolejo Vred- notna razlika za en meter m tm Im m tm tm m Im tm tn tm im 0 1 1-5 000 400 G-00 400 19 20 21 278-6 305-4 332-2 26-8 46 47 48 1.335 . 1.385 1.435 50 73 74 75 2.907 2.976 3.045 69 2 8-00 22 23 361-6 391-0 422-5 455-3 '488-1 520-9 553-7 49 1.485 76 3.114 2-1 8-47 4-70 29-4 50 1.535 77 3.185 71 2-5 11-31 710 24 31-5 54 1.587 1.639 1.692 1.746 1.801 1.856 52 78 3.257 72 3 14-86 25 26 52 79 3.329 3 1 15-75 8-90 32-8 53 80 3.403 3-5 19-95 27 54 54 4 25-20 28 81 3.477 74 4-5 5 39-45 35-70 29 590-9 37-2 56 55 82 83 3.551 3.625 30 629-0 38-7 57 1.911 40-95 10-50 56 84 3.701 58 1.967 77 6 40.20 31 668-3 85 3.778 32 707-8 39-5 59 2 024 57 86 3-857 51*45 60 2.081 79 7 56-70 6300 33 7 i‘J • S 87 3.936 7-(i 34 790-8 41-5 61 2.139 58 88 4.016 80 8 67-76 79-66 92.02 35 832-3 62 2.197 89 90 4.096 4.177 9 11-90 36 874-7 42-4 63 2.256 59 81 10 12-36 37 918-9 64 2.317 61 83 91 4.260 4.345 11 106-7 14-68 38 963-1 44-2 65 2.380 63 92 1 °) 121-5 136-3 39 1.007-3 66 2.443 13 14-8 40 1.051-5 67 2.507 64 93 4.430 85 94 4.515 14 154-4 18-1 1.098 46-5 68 2.572 bo 95 4.600 15 175-7 21 -3 42 1.145 69 2.638 66 96 97 4.688 4.776 1« 199 3 23-6 43 1.192 70 2.704 88 17 225 0 25-7 44 1.239 47 71 2.770 98 4 865 89 18 251-8 26-8 45 1.286 72 2.838 68 99 4.956 5.047 19 278-6 46 1.335 49 73 2.907 69 100 91 <.ilo največjih ugibnih momentov na raznih mestih hrenovega nositelja je narediti iz dveh polovičnih, proti nositeljevi sredini simetrično ležečih parabol in ene njuni temenici spajajoče preme. Temenišči naj ležita v višini, ustrezajoči absolutno največjemu ngibnemu momentu (M max.) in od nositeljeve sredine za 0 05 podporne razdalje daleč. (Slovonisch.) Obremenitvena dolžava „X“ Največji podporni moment „St* za eno kolejo Vred- notna razlika za en meter SP m trn t 0 0-0 1 16-0 16 1-2 19-2 2 43-2 2-8 67-2 30 3 75-6 4 117-6 A.G) 5 159-6 6 201-6 6-88 243-84 48 7 250-2 7-65 284-65 ÜÖ 8 305-3 8-9 358-4 9 364-6 9-4 389-4 10 432-6 10-3 454-2 10-4 462-0 78 11 512-4 84 12 602-4 13 692-4 90 13-2 710-4 14 787-2 15 883-2 15 3 912-0 16 986-9 17 1.093-9 18 1.200-9 107 18-3 t.2330 19 1.315-6 20 1.433-6 118 20-98 1.549-3 Največji podporni moment „St* za eno kolejo Vred- notna razlika za en meter SP trn t 13.575-6 13.641-8 13.972-8 14.303-8 14.568-6 331 14.637-0 14.9790 15.321-0 15.594-6 342 15.665-2 16.018-2 16.371-2 16.653-6 353 16.726-4 17.090-4 17.454-4 17.745-6 364 17.820-6 18.195-6 18.5706 18.870-6 375 18.947-8 19.333-8 19.719-8 20.028-6 386 20.108-0 20.505-0 20.902-0 21.219-6 397 21.301-2 21.709-2 22.117-2 22.443-6 408 22.527-4 22-946-4 23.365-4 419 P . X — S (P 6) = Q* . 1 * II !” Največji podporni moment „St* za eno kolejo trn Vrednotna razlika za en meter SP Ol 3 > .'S ^ I > I| Naj večji podporni moment „St* za eno kolejo Vrednotna razlika za en meter SP J*. I > s« isi o 20-98 21 22 23 23-7 24 25 26 26-7 27 28 29 29-7 31 31-8 32 33 34 34-8 35 36 37 37-8 38 39 40 40-8 41 42 43 43-8 44 45 46 46-8 ro Pi tu 1.549-3 1.551-9 1.682- 9 1.813-9 1.905-6 1.948-2 21090-2 2.232- 2 2.331-6 2.377-5 2.530-5 2.683- 5 2.790-6 2.839-8 3.005-8 3.138-6 3.1740 3.3510 3.528-0 3.669-6 3.707-2 3.895-2 4.083-2 4.233- 6 4.273-4 4.4724 4.671-4 4.830-6 4.872-6 5.082-6 5.292-6 5.460-6 5.504-8 5.725-8 5.946-8 6.123-6 142 153 164 166 188 199 210 221 Pu-i 46-8 47 48 49 49-8 50 51 52 52-8 53 54 55 55-8 56 57 58 58-8 59 60 61 61-8 62 63 64 64-8 65 66 67 67-8 68 69 70 70-8 71 72 73 73-8 6.123-6 6.170-0 6.4020 6.634-0 6.819-6 6.868.2 7.111-2 7.354-2 7.548-6 7.599-4 7.853-4 8.107-4 8.310-6 8.363-6 8.628-6 8 893-6 9.105-6 9.160-8 9.436-8 9.712-8 9.933-6 9.991-0 10.278-0 10.565-0 10.794-6 10.854-2 11.152-2 11.450-2 11.688-6 11.750-4 12.059-4 12.368-4 12.615-6 12.679-6 12.999-6 13.319-6 13.575-6 232 243 254 265 276 287 298 309 320 73-8 74 75 76 76-8 77 78 79 79-8 80 81 82 82-8 83 8-4 85 85-8 86 87 88 88-8 89 90 91 91-8 92 93 94 94-8 95 96 97 97-8 98 99 100 „st“ i Razpredelnica e. (§7, odst. 12.) Številne vrednote najvocjili s prometnim bremenom po obremenitvenem pravilu III« provzročenih u gib n ih momentov „M max.“ pri prosto ležečih brunovih nositeljih s podpornimi razdaljami od 0 do 80 metrov. \t Največji ugibni Vred- notna SJ ci Največji ugibni Vred- notna È Največji ugibni Vred- notna 1 Največji ugibni Vred- notna g S*. moment razlika s =* moment razlika g ~ moment razlika S S» moment razlika m. „ M max. “ za en £ * O rt (2 "° „M max.“ za en 1U 14 Qa „ M max. “ za en Podpori dalja , „ M max. “ za en za eno kolejo meter za eno kolejo meter za eno kolejo meter za eno kolejo meter m tm tm m tm tm m tm tm rn tm tm 0 1 o-o 2-25 2-25 13 14 117-4 132-1 14-7 30 37 691-6 721-6 30-0 58 59 1.460 1.500 40 1-5 3-375 15 147-4 15-3 38 753-4 60 1.540 1-7 3-825 16 165-0 17-6 39 785-2 31-8 1-8 4-225 4-00 17 185-8 20-8 40 8170 61 1-581 1-9 4-046 18 207-7 21-9 62 1.622 * 41 5 007 4-21 230-0 22-9 41 848-8 63 1.663 2 iy 32-8 2-2 5-909 20 254-9 42 881-0 64 1.704 2-3 0-525 0-16 43 915-3 65 1.746 42 279-2 303-5 24-3 I 33-7 2o 7-875 11-25 21 22 44 45 9490 982-7 66 67 1.789 1.832 JO 6-75 23 327-8 46 1.017 34-3 68 1.875 4 18-00 24 353-9 47 1.052 35 69 1.918 4-6 22-05 380-0 44 4-7 22-80 7-50 25 20-1 48 1.087 70 1.962 20 4001 5 25-45 8-83 49 1.123 8-93 27 432-2 1.159 71 2.007 45 5-3 28-13 28 459-7 27-5 50 36 72 2.052 6 3600 29 487-8 51 1.195 73 2.098 7 8 47-25 58-50 11-25 30 515-9 28-1 52 53 1.232 1.269 1.306 37 74 7^ 2 144 2.190 2.237 46 9 69-75 31 32 544-0 572-1 54 76 47 81-00 1U 601-6 29-5 55 1.344 77 2.284 33 38 11 92-25 34 031-6 56 1.382 78 2.332 48 104-3 12-05 661-6 30-0 57 1.421 7Q 2.380 12 35 39 13 117 4 13-1 36 691-6 58 1.460 80 2.429 49 Črto največjih ugibnih momentov na raznih mestih brunovega nositelja je narediti iz dveh polovičnih, proti nositeljivi sredini simetrično ležečih parabol in ene njuni temenišči spajajoče preme. Temenišči naj ležita v višini, ustrezajoči absolutno največjemu ugibnemu momentu (M max.) in od nositeljeve sredine za 0'05 podporne razdalje daleč. M max Razpredelnica (§7, odst. 12.) Vred- Vred- j Obreme- Naj večji notna Obreme- Največji notna nitvena podporni razlika nitvena podporni razlika dolžava moment za en dolžava moment za en „X“ „St- meter „X“ „St- meter j za eno kolejo SP za eno kolejo SP m tm t m tm t 26-5 1.8900 53-5 5.9400 27 1.9500 54 6.033-75 28 2.070-0 120 55 6.221-25 187-5 29 2.190-0 56 6.408-75 29-5' 2.2500 56-5 6.502-5 30 2.313-75 57 6.6000 31 2.441-25 127-5 58 6.7950 195 32 2.568-75 59 6.990-0 32-5 2.632-5 59-5 60 61 62 7.087-5 7.188-75 7.391-25 7.593-75 7.6950 33 34 35 35-5 2.7000 2.835-0 2.970 0 3.037-5 135 202-5 62-5 36 3.108-75 37 3.251-25 142-5 63 7.800-0 210 38 3.393-75 64 8.010-0 38-5 3.465-0 65 8.220-0 65-5 8.325-0 39 3.540-0 40 3.690-0 150 66 8.433-75 41 3.840-0 67 8.651-25 217-5 41-5 3.9150 68 8.868-75 68-5 8.977-5 42 3.993-75 43 4.151-25 157-5 69 9.090-0 *4-4 4.308-75 70 9.3150 225 44-5 4.387-5 71 9.5400 71-5 9.652-5 45 4.470-0 46 4.635-0 165 72 9-768-75 47 4.800-0 73 10.001-25 232-5 47-5 4.882-5 74 10.233-75 74-5 10.3500 48 4.968-75 49 5.141-25 172-5 75 10.470 0 50 5.313-75 76 10.7100 240 50-5 5.400-0 77 10.950-0 77-5 11.070-0 51 5.490-0 52 5.670-0 180 78 11.193-75 247-5 53 5.850 0 79 11.441-25 53-5 5.9400 80 11.688-75 Obreme- nitvena dolžava .k“ Naj večji podporni moment .»■ za eno kolejo tm Vrednotna razlika za en meter SP t 3 3-5 4 5 6 7 8 8-5 9 10 10-64 10- 7 11 11- 5 12 12- 5 13 14 15 16 17 17.5 18 19 20 20-5 21 22 23 23-5 24 25 26 26-5 00 9-0 27-0 540 67-5 85-5 121-5 157-5 202-5 247-5 270-0 296-25 348-75 382-35 386-1 405-0 436-5 472-5 508-5 549-0 630-0 720-0 810-0 900-0 9450 993-75 1.091-25 1.188.75 1.237-5 1.290-0 1.395-0 1.500 0 1.552-5 1.608-75 1.721-25 1.833-75 1.8900 52-5 90 97-5 105 112-5 r« Pi - b i P.t Pn-1 „St‘ = S P. X Q - = ’_SiI S (P b) — Ç . I Razpredelnica g. (§7, odst. 12.) Številne vrednote največjih s prometnim bremenom po obremenitvenem pravilu 1116 provzroèenilt ugibnik momentov „M max.“ pri prosto ležečih brunovih nositeljih s podpornimi razdaljami od 0 do 80 metrov. 3 Is** 14 Ph Največji ugibni moment „ M max. “ za eno kolejo Vred- notna razlika za en meter N cC C o rt -g-ir O 'O O, Največji ugibni moment „ M max. “ za eno kolejo Vred- notna razlika za en meter 1 I; if Največji ugibni moment .M max.“ za eno kolejo Vred- notna razlika za en meter É If Naj večji ugibni moment „M max.“ za eno kolejo Vred- notna razlika za en meter m tm tm m tm tm m tm tm m tm trn 0 o-o 13 119-7 14-8 35 729-6 38-0 ! 57 1.766 60 1 2-25 2-25 14 134-5 36 767-6 58 1.826 1-5 3375 15 151-1 16-6 j 37 805-6 59 1.886 1-7 3-825 16 168-3 17-2 j 38 844-4 38-8 60 1.948 4-225 400 17 187-6 19-3 j 39 884-3 39-9 6)2 2.010 1)1 1-9 4-646 4-21 18 210-8 23-2 j 40 925-2 62 2.073 2.138 63 ! 2 5067 19 234-0 966-1 40-9 65 25-0 41 63 2-2 5-909 20 259-0 1.007 2.204 6-16 42 64 ■ • 2-3 6-525 25-4 43 bo 21 284-4 43 1.050 65 2.270 2-5 7-875 6-75 22 311-4 27-0 44 1.094 44 66 2.338 68 3 11-25 23 3400 45 1.138 67 2.407 4 18-00 24 368-6 28-6 46 1.183 45 68 2.476 22-05 47 71 1 7-50 25 397-2 47 1.230 69 2.547 4-7 22-80 29-2 8-83 26 426-4 48 1.279 4vJ 70 2.619 72 5 25-45 31-2 8-93 27 457-6 49 1.329 50 2.691 5-3 28-13 1 1 28 489-4 31-8 50 1.379 72 2.766 2.841 2.916 6 36-00 29 521-2 1.432 1.485 75 7 47-25 11-25 30 554-2 33-0 51 53 73 8 9 10 58-50 69-75 81-00 52 31 588-3 34-1 53 1.539 54 75 2.993 77 32 623-2 34-9 54 1.594 55 76 3.071 78 11-77 33 658-1 55 1.651 57 77 3.150 79 u 92-77 35-1 12-73 34 693-2 56 1.708 78 3.231 12 105-5 36-4 58 81 14-2 35 729-6 57 1.766 79 3.312 13 119-7 3.393 80 •ato največjih ugibnih momentov na raznih mestih brunovega nositelja je narediti iz dveh polovičnih, proti nositeljivi sredini simetrično ležečih parabol in ene njuni temenišči spajajoče preme. Temenišči naj ležita v višini, ustrezajoči absolutno največjemu ugibnemu momentu (M max.) in od nositeljeve sredine za 0 05 podporne razdalje daleč. 1 Obremenitvena dolžava ,X‘ Največji podporni moment „sr za eno kolejo Vred- notna razlika za en meter SP m trn t 0 o-o 1 9-0 2 27-0 18 3 54-0 27 3-5 67-5 4 85-5 5 121-5 6 157-5 7 202-5 45 8 247-5 9 298-7 51-2 10 356-1 57-4 11 413-5 12 477-1 63-6 12-81 533-6 69-8 13 549-0 81 14 630-0 15 7200 90 16 8100 17 900-0 18 996-2 96-2 19 1.098-6 102-4 20 1.2010 21 1.309-6 108-6 22 1.424-4 114-8 23 1.539-2 24 1.660-2 121 25 26 1.787-4 1.914-6 127-2 Po Pl Pu Vred- Največji notna podporni razlika moment St* a en meter za eno kolejo SP trn t Obreme- nitvena dolžava .X« Največji podporni moment rsr za eno kolejo Un Vrednotna razlika za en meter SI’ t Obreme- nitvena dolžava „X“ 20 27 28 29 31 32 34 35 37 38 40 41 43 44 46 47 49 50 52 53 bn 1.914-6 2.048-0 2.187-6 2.327-2 2.4730 2.625-0 2.777-0 2.935-2 3.099-6 3.264-0 3.434-6 3.611-4 3.788-2 3.971-2 4.160-4 4.349-6 4.5450 4.746-6 4.948-2 5.156-0 5.3700 5.584 0 5.804-2 6.030-6 6.257 0 6.489-6 6.728-4 6.967-2 133-4 139-6 145-8 152 158-2 164-4 170-6 176-8 183 189-2 195-4 201-6 207-8 214 220-2 226-4 232-6 238-8 53 54 55 56 58 59 60 61 62 64 65 67 68 70 71 73 74 76 77 79 80 6.967-2 7.212-2 7.463-4 7.714-6 7.972-0 8.235-6 8.499-2 8.769-0 9.0450 9.3210 9.603-2 9.891-6 10.180-0 10.474-6 10.775-4 11.076-2 11.383-2 11.696-4 12.009-6 12.329-0 12.654-6 12.980-2 13.3120 13.650-0 13.9880 14.332-2 14.682-6 15.033-0 245 251-2 257-4 263-6 269-8 276 282-2 288-4 294-6 300-8 307 313-2 3194 325-6 331-8 338 344-2 350-4 „St“ = Sl’. X T _ «St« * / S (P 6) = V . I Dolžina obremenila.A' Podporna razdalja.!’. . Vsebina. Strau § 1. Splošna določila...................................................................................219 I. Gradbeni načrti za mostove. § 2. Vsebina načrtov....................................................................................219 § 3. Prostorova uredba nosil železničnih mostov.........................................................220 § 4. Prostorova uredba nosil cestnih in potnih mostov...................................................221 § 5. Varnostne naredbe pri železničnih mostovih.........................................................221 § 6. Varnostne naredbe pri cestnih in potnih mostovih...................................................222 § 7. Obremenitev železničnih, cestnih in potnih mostov : A. Vkupna določila.................................................................................222 B. Prometno breme železničnih mostov, ki se novo gradé............................................223 C. Prometno breme obstoječih železničnih mostov....................................................225 D. Prometno breme cestnih in potnih mostov, katere je nove zgraditi................................226 E. Prometno breme obstoječih cestnih in potnih mostov.........................•..................227 § 8. Pripustna zahteva od gradiva in stavišča : A. Železo in jeklo.................................................................................227 B. Les........................................................................................... 229 C. Zidovje slopov in opor..........................................................................230 J). Drugačno gradivo................................................................................ 230 E. Stavišče........................................................................................230 F. Posebna določila gledé obstoječih železničnih, cestnih in potnih mostov.........................230 n. Izvedba mostov. § 9. Kakovost železa in jekla...........................................................................231 § 10. Potrebna trdnost železa in jekla: A. Varjeno železo..................................................................................232 B. Topljeno železo.................................................................................232 C. Sirovo lito železo in lilo jeklo................................................................232 § 11. Preskus železa in jekla: A. Splošna določila................................................................................232 B. Pretržni poskusi................................................................................233 C. Upogibni, lomni in drugi poskusi..........................•...................................233 a) Varjeno železo.............................................................................233 b) Topljeno železo ......................................................................... 234 c) Sirovo lito železo.........................................................................234 § 12. Obdelavanje, sestavljanje in postavljanje železnih sestav: A. Splošni predpisi................................................................................234 B. Zakovice in vijaki............................................................................234 C. Zakovanje in privijanje....................................................................... 235 D. Sestavljanje nosilnih delov v delavnici za gradbo mostov...................•..................235 E. Postavljanje nosil na stavišču..................................................................236 F. Pleskanje mostov................................................................................236 § 13. Kakovost lesenega gradiva..........................................................................236 § 14. Kakovost in preskus gradiva za zidovje.............................................................236 III. Prvokrat glavni pregled mostov. Stran § 15. Postopek v obče............................................................................237 § 16. Pregled in preskus mostov: A. Preskus z mirnim bremenom..............................................................238 B. Preskus s tekočim bremenom...............................................................238 C. Ustanovitev preskusnih posledkov....................................................... 238 §17. Prometne utesnitve..........................................................................239 IV. Pregled mostov v obratu. § 18. Postopek v obče..............................................................................239 § 19. Naprava in pisanje mostovnih knjig in preglednih poročil.....................................239 V. Končna določila. § 20. Oblastva.....................................................................................240 § 21. Nazaj sezajoča moč tega ukaza na mostove, zgrajene pred njegovo veljavnostjo.................240 § 22. Vnanja oblika načrtov in spisov in ravnanje z njimi..........................................240 § 23. Uvedba tega ukaza............................................................................240 VI. Priloga. Razpredelnica ugihnih in podpornih momentov. Razpredelnica a) Številne vrednote največjih s prometnim bremenom po obremenitvenem pravilu I pro- vzročenili ugibnih momentov ,M max.“...............................................241 , b) Številne vrednote največjih s prometnim bremenom po obremenitvenem pravilu 1 pro- vzročenih podpornih momentov „St.*.................................................242 , c) Številne vrednote največjih s prometnim bremenom po obremenitvenem pravilu II pro- vzročenili ugibnih momentov „Mmax.“................................................243 , d) Številne vrednote največjih s prometnim bremenom po obremenitvenem pravilu H pro- vzročenih podpornih momentov „St.“.................................................244 , e) Številne vrednote največjih s prometnim bremenom po obremenitvenem pravilu lila pro- vzročenih ugibnih momentov „44max.“........................................• . . 245 , f) Številne vrednote naj večjih s prometnim bremenom po obremenitvenem pravilu lila pro- vzročenih podpornih momentov „St.“.................................................246 , g) Številne vrednote največjih s premetnim bremenom po obremenitvenem pravilu IIIb pro- vzročenih ugibnih momentov ,M max.“................................................247 , h) Številne vrednote največjih s prometnim bremenom po obremenitvenem pravilu II15 pro- vzročenih podpornih momentov ,St.“.................................................248