Tedenska priloga „Slovenca" z dne 1. marca 1925, stcv. 49
Stev. 10.
Ilustrirani Slovenec
Prvi šolski štrajk v Sloveniji
Učiteljica Minka Žirovnik in učiteljica Ivanka Mihelič,
kl sta bili pred kratkim nenadoma premeščeni brez vsake disciplinarne preiskave, prva v Kropo, dri^a pa v Polhov gradeč. Gdena 2irovnikova je bila že dolgo let stalno nameščena v Št. Vidu, gdčna Miheličeva pa po smrti očeta in matere vodi precej obširno gospodarstvo in vzgojo osirotelih sester. Obe ste bili vzorni učiteljici v šoli in radi Svojega tihega in mirnega značaja jako priljubljeni, zato je vzbudila njuna nenadna premestitev, za katero ni bilo niti najmanjšega razloga, med ljudstvom silno ogorčenje. Ker so ostali vsi protesti brezuspešni, je proglasilo ljudstvo v znak simpatij s preganjanima učiteljicama šolski štrajk.
Doslej nafvečja rudniška nesreča v Nemčiji.
Vhod v rudnik »Minister Stein« pri Dortmundu
vPoruhrju, kjers« je pripetila 11. februarja radi eksplozije strašna nesreča, ki je zahtevala 138
človeških žrtev.
Ljudska šola v Št. Vidu nad Ljubljano,
kjer se je vršil dne 12. in 13. februarja t. 1. šolski štrajk. Od 529 otrok jih je prišlo v šolo le 70. Da ne da 1/udstvo oblastem povoda za nadaljna preganjanja, zlasti tam stanujočih javnih nameščencev, 80 dne 14. februarja štrajk zopet ustavili.
Rudniška katastrofa v Poruhrju.
Odvoz žrtev na žalnih vozovih.
Predsfavitelji ljubljanske krajevne organizacije SLS na listi ^Ljubljanske samoupravne
zveze" za občinske volitve dne 18. III. t. 1.
šolski ravnatelj Janko Jeglič,
predsednik SLS-kluba v zadnjem občinskem svetu ]n načelnik šolskega odseka.
Raž. svetnik Albin Zaje,
načelnik finančnega odseka in referent raznih zavodov in uradov v zadnjem občinskem svetu.
Posojilniški ravnatelj Franp Orehek,
načelnik kuratorija za elektrarno, plinarno in vodovod v zadnjem občinskem svetu.
Raž. svetnik Josip Pire,
načelnik personalnega odseka v zadnjem obe. svetu.
Slovenski umetniRi v Zai^reliu.
Mano Šimenc,
tenorist zagrebške opere.
Josip Rijavec,
tenorist zagrebške opere.
Hinko MUi,
igralec in režiser zagrebške drame.
Hinko NuŽiž je Ljubljančanom še prav dobro v spominu, saj se je na ljubljanskem odru vzgojil in razvil ter nato na njem dolgo let in ponovno deloval Sedaj je že več let odličen član zbora zagrebških dramskih igralcev in tam je obhajal dne 5. februarja t. L tudi petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Ob tej priliki i je nastopil v vlogi Otella v istoimenski Sha-kespearejevi drami in to z velikim uspehom. Jubilant je doživel ob tej priliki mno- j go iskrenega priznanja ter izrazov simpatij in odlikovan je bil tudi z redom sv. Save. Rojen je bil H. Nučič v Ljubljani, na odru je začel nastopati leta 1900. v Ljubljani, tik pred vojno je odšel v Zagreb, po vojni je deloval nekaj časa v Ljubljani in Mariboru, sedaj je pa zopet stalen član zagrebške drame.
Najuglednejša katoliška rodbina albanske narodnosti v Prizrenu,
sedežu skopijanskega škofa dr. J. Gnidovca, v pestrih narodnih nošah. Od leve na desno sede po vrsti: Roza Noke, roj. Tarabuluzi, vdova po pok. trgovcu Lovru Noke, dalje njen^ hči, njena vnukinja, njena pravnukinja in končno njena prapravnukinja.
Znameniti samostan sv. Nauma
ob Ohridskem jezeru, za katerega se je bil dolgo let hud diplomaticen dvoboj med Jugoslavijo in Albanijo in katerega so končno prisodile velesile lansko jesen Albaniji. Baje nam ga namerava
sedaj Albanija prostovoljno odstopiti.
Ustvaritelj sovjetske armade L. Trocki v pregnanstvu
s svojo ženo (levo) in vedno ga spremljajočim nadzornikom zloglasne >čeke« (desno).
Voditelji ameriškega delavstva.
Po smrti Samuela Gompersa se je predsedstvo ameriške delavske zveze na novo konstituiralo in sestoji sedaj, kakor nam ga kaže pre stoječa slika (zgoraj od leve na desno): T. A. Rickert, zastopnik rudarjev; Mattnew WoU; Jakob Fischer, zastopnik brivcev; M. F. Ryai R. B. Carmen; spodaj pa sede (od leve na desno): Fr. Duffy, predsednik tesarjev; Fr. Morrison, tajnik zveze; William Green, predsedm zveze (Gompersov naslednik) in blagajnik rudarjev; J. Duncan, zastopnik granitnih delavcev, in Daniel Tobin.
Patriarh Konstantin IV.,
ki je bil pred kratkim izgnan iz Carigrada.'
Bolgarski car Boris zapušča narodno sobranje po njega otvoritvi.
General Knropatkin,
poveljnik mske armade v vojni proti Japoncem, ki je nedavno umrl v starosti 80 let.
Razne zanimivosti in posebnosti.
M. Philéas Lebesgue,
francoski kmet samouk, pesnik, dramatik, prevajalec, kritik in romanopisec, ki bere vse indoevropske jezike in je že ponovno pisal v raznih franc, obzornikih tudi o slovenskem slovstvu.
Edini Evropejec kot indijski lakir
Najmanjša knjiga na svetu
je zvezek Greyevih elegij, last angleške kraljice Marije. Njeno velikost najlepše vidimo tu, ko je
položena na žensko roko.
Anglija nadkriljuje Ameriko.
v Londonu so odprli brivnico za moške, v kateri se lahko med britjem zajtrkuje, osnaži čevlje, tele-fonično opravlja svoje posle in narekuje poslovna pisma.
Najmanjšo ti^ovino
na svetu ima -ključavničar L. 11 Stein v New Yorku.
Banka na ulici t Ameriki.
Slika nam kaže avtomatično pripravo, ki sprejema efekte in izd«ja
zanje pobotnice.
Razsvetljevanje noge z rontgenovimi žarki
so vpeljali tudi že v velikih berlinskih trgovinah s čevlji. Razsvetljevanje ima namen točno ugotoviti,
ah se čevelj prilega nogi ali ne.
Stoletnica železnice v Ameriki.
Jurij Stevenson je otvoril 1. 1825. progo Stockton & Darlington. Slika nam kaže prvo lokomotivo na tej progi (levo) in najnovejšo, ki jo uporabljajo danes (desno).
Gospod in gospa Krone na berlinski ulici
s krotkim leopardom.
Dvojéka, ki ju ni mogoče razlikovati,
sta Vilma in Madeline Freidler v Ameriki. Dočim dvojčke naN-adno hitro ločimo, se pa pri teh dveh
zmoti pogosto celo njiju rodna mati.
Posebnosti iz športnega življenja
»Aero-sani«j
ki so jih vpeljali za letošnjo zimsko športno sezono v sovjetski Rusiji.
Dirka z noji,
kise je vršila nedavno v Nemčiji.
»Jadrnica« na suhem,
ki si jo je zgradil mali F. M. Robertson v Amerilti
Izmenskega sveta
Najnovejša   pomladansRamoda
Modna norost.
ženski plašč, obložen z nojevimi peresi.
Najlepše lase na svetu
ima Miss Chatherine Linden v Ameriki.
Psihiater, dr. med. et phil. Alfred Šerk«
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.