p I V sredo, 19. oktobra OTVORITEV ob 16. uri. Odprt vsak dan od 9.00 do 19.00 ure. Organizator: ZASAVC d.o.o. Zagorje o/S A KZi poslovalnico M€D€R tel.: 0601/73 696 MA ZALOGI iijEsEN 94 oC^‘ui,bP,°"V Nudimo: - dekliški semiš škornji... 2.812 SIT - dekliški gležnarji... 2.712 SIT - modne torbice ... 3.360 SIT - ženski gležnar... 4.790 SIT - smučarski čevlji... 8.901 SIT - otroški planinski čevlji... 3.368 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI! NA ZALOGI ŽE OTROŠKI GORE-TEX ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! ! GOSTINSKO c > PODJETJE 30 trg revolucije 26 TRBOVLJE RUDAR p.o. Gostinsko podjetje RUDAR vas vabi v svoje prenovljene lokale: * Pivnica ZLATOROG KLUB v hotelu Rudar * Bar FONTANA od 6.00. ure naprej ponujamo tople napitke za šolarje * Hotel RUDAR * Slaščičarna ZANZI BAR Vabimo vas tudi v naše lokale: * Slaščičarna KEKEC * PIVNICA, v kateri vam ponujamo kvalitetne pizze. Za DESET KUPONOV ena pizza ZASTONJ! * Bife KOLODVOR * Bife ZASAVJE * BISTRO 75 * Gostilna Klek ponujamo vam sobotna in nedeljska družinska kosila * Restavracija ZASAVC V vseh naših lokalih nudimo tudi sadne kupe ter SHELERJEVE in NIZOZEMSKE SLADOLEDE. VESELIMO Sl VSAKEGA VAŠEGA OBISKA, POTRUDILI SE BOMO, DA BOSTE Z NAMIJZADO VOLJNI IN DA BOSTE SE RADI PRIHAJALI V NASE LOKALE! r • UVODNIK • ll Že dvakrat v zadnjih štirinajstih dneh se je verjetno marsikdo jezil na Zasavca. Ni ga mogel prelistati ob običajni četrtkovi jutranji kavi, ampak šele pri popoldanskem čaju. Tudi v uredništvu smo bili slabe volje, saj sami najbolj vemo, kako se z nepravočasnim izidom izničijo vsi napori, ki jih številni sodelavci vsak teden vlagajo v to, da bi bil časopis kar se da dober. Upamo, da bo podobnih nerodnosti odslej čim manj. V prejšnji številki smo pričeli z nekaterimi novostmi. Upamo, da ste jih, spoštovane bralke in bralci, sprejeli z naklonjenostjo.Še posebej vam moram opozoriti na stran 40, kjer najdete pregled vsega, kar se v naslednjih dneh dogaja v Zasavju. Vsega, o čemer nas prireditelji pravočasno opozorijo. Priznanja Zasavcem Kranj - Na otvoritvi sejma Zaščita '94 v Kranju 4. oktobra je Republiški štab civilne zaščite za požrtvovalnost pri zaščiti in reševanju ljudi ter materialnih in drugih dobrin, še posebej v junijskem neurju, podelil srebrni _ znak trboveljskemu Občinskemu štabu : CV, načelniku OŠ CV Hrastnik Viliju Zaletelu, poveljniku GD Zagorje mesto Slavku Flisku, članu OŠ za tenničo reševanje enot Borutu Bantanu, poveljniku občinske tehnične : reševalne enote i Jožetu Izgoršku in sekretarju sekretariata za splošne zadeve Jožetu Ranangerju, vsi trije so iz Zagorja. Bronasti znak CZ Slovenije pa sta prejela 1GD Rudnik Hrastnik in direktor podjetja GD Hrastnik in član OŠ CV Iztok Slanšek. TD Jesen NASLOVNICA; AD Uroš Klemen V ogledalu: Srečko Kastelic Otroci vsak dan Stanovanjske zdrahe v Trbovljah O Modulusu Litijska stran Golaž bo Ipoz je izplaval Pogovor: Mihael Zver Zarja na poti uspeha Zdravko Ačkun končno doma Zasavski "štromarji" Končno vse o stečaju zagorske Zaščite j\ Kako bomo volili v I/ zasavskih občinah |\ Šumijo gozdovi domači I/ (na Čemšeniku še pose V Čečah znajo priskočiti na pomoč sosedu Foto: Janez Simončič n KOLEDAR DOGAJANJ 4. oktobra - Vsak prvi in vsak tretji torek v mesecu knjižnico Toneta Seliškarja v Trbovljah obiščejo pravljične osebe. In ker je 4. oktobra prvi torek v mesecu, se malčki ob 17. uri odpravijo v svet, kjer ni politike, izvršnih svetov, nesklepčnih skupščin, strank in lokalne samouprave... v pravljični svet. 5. oktobra - Luč sveta zagleda brošura, ali bolje učno gradivo za vse osnovnošolce, ki se bodo na šolskih, občinskih in regijskem tekmovanju, pomerili v znanju na temo Naše okolje. Knjižica (mimogrede: ne bi bilo napak, če bi jo v roke vzeli tudi odrasli) je prvi že oprijemljiv izdelek projekta Naše okolje, katerega idejni vodja je Natalija Vidergar - Gorjup. 6. oktobra - Ta četrtek si z velikimi črkami zapišejo v svoje arhive v trboveljski glasbeni šoli - v svojo dvorano postavijo koncertni klavir Steinvvei, vreden sto tisoč mark, ki jim poslej omogoča vstop v višji kakovostni razred nastopov. Klavir še ni plačan, zato bodo v glasbeni šoli še vedno veseli vsake denarne pomoči. 7. oktobra- V Ipozu se zberejo predstavniki sedme sile, novinarji vseh medijev, kar jih premore Zasavje. Pa ne kar tako, saj je dogodek vreden posebne pozornosti. Iz Ipoza odhaja svetovalna skupina Argos, bolj znana kot svetovalni konzorcij Sklada za razvoj, ali po domače - krizni management z Vojkom Rovero na čelu. Izvedo ime nove direktorice (Andreja Starina - Kosem) in ime zdajšnjega večinskega lastnika (Mirko Tuš). 8. oktobra - Gneča na trboveljski tržnici - hud mraz. 9. oktobra - Gneča na stadionu Rudar - domači porazijo Zagorjane z 1:0. 10. oktobra - Radio Trbovlje praznuje 29. rojstni dan prve oddaje. Mateja Grošelj JJ(\) J - SPET NOVI OKTOBER" - UJA03J30V SREČKO KASTE Dvaintridesetletni Srečko Kastelic je že polovico svojega življenja član Gasilskega društva Zagorje - Mesto. Med gasilce gaje v srednji šoli zvabil bratranec, kije bil gasilec že od "pionirskih" let. Čeprav je bil na začetku med najmlajšimi člani in "so ga imeli bolj zarezervo," kot sam pravi, seje v zagorski gasilski kolektiv dobro vključil. Danes je desetar in nosi čin nižjega gasilskega častnika prve stopnje. Čeprav je od leta 1980 zaposlen v zagorski Varnosti in je ves ta čas tudi gasilec, zaradi svoje gasilske aktivnosti ni imel nikoli težav v službi. Pravi celo, da lahko zapusti delovno mesto, ča zatuli gasilska sirena. "Včasih, ko je bilo v Varnosti še več gasilcev, se je ob pisku sirene kar vsulo proti izhodu," je dejal. Vendar tudi danes, ko so se časi v mnogih podjetjih močno spremenili, v Varnosti še najdejo razumevanje za njegovo "drugo službo". Poleg gasilstva je Srečko vse od ustanovitve sodeloval tudi v zagorskem PON-DO-KWAN klubu. Eno leto se je celo udeleževal tekmovanj v semi-kontaktu, zadnjih pet let, ko so zagorski gasilci gradili svoje nove prostore v Koširjevini, pa je treniral samo še rekreativno, saj mu je za redno treniranje zmanjkalo časa. Srečko le redko manjka na kakšnem požaru. Še vedno pa se kot najtežje akcije spominja plazu z Ruardija, ko je bilo na začetku treba na vrat na nos rešiti čim več stvari iz ogroženih hiš, potem pa cel teden noč in dan dežurati in gledati, kako je neustavljivo blato uničevalo vse pred seboj. Zadnja leta se posodabljajo tudi zagorski gasilci in Srečko je eden izmed štirih, ki imajo ob sebi vedno radijsko postajo. Ob manjših požarih jih tako pokličejo kar preko nje, da po nepotrebnem (predvsem ponoči) ne vznemirjajo Zagorjanov. Prav tako s tem ne pozivajo vseh gasilcev s sireno, če je morda treba pogasiti le kontejner s smetmi. Kljub vsemu pa je bolje, da se radijska postaja in gasilska sirena nikoli ne oglasita. Jože Ranzingerjr. Prospekt zagorskih obveznic Zagorje - Dosedaj je prospekt obveznic občine Zagorje ob Savi edini te vrste med občinami, ki so izdale vrednostne papirje. Odločitev o izdaji tega dokumenta je pomembna, ker pomeni hkrati uvrstitev obveznic v kotacijo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Prospekt za javno ponudbo obveznic zagorske občine je dokument, ki vsebuje podatke, ki omogočajo kupcu vrednostnega papirja vpogled v pravni položaj izdajatelja, njegov finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja. Sestavljen je v skladu z Zakonom o trgu vrednostnih papirjev in sklepom Agencije za trg vrednostnih papirjev. Čeprav je znašala nominalna vrednost celotne izdaje obveznic 10 milijonov mark, skupno število izdanih obveznic je bilo 15.000, emisija ni bila v celoti nerealizirana. Od začetka leta 1991 do februarja 1993 je bilo prodanih obveznic v vrednosti 5.567 milijona mark, oziroma 55,7 odstotka celotne emisije. Stanje neprodanih oziroma deponiranih obveznic pri LB Trbovlje na dan 31. 12. 1993 je bilo v skupni vrednosti 4.432 milijona nemških mark, oziroma 44,3 odstotka. V skladu s sprejetimi dopolnili Zakona o financiranju javne porabe in s sklepom IS občine Zagorje ob Savi (29. 12. 1993) so bile vse obveznice, ki do tega dne niso bile dane v javno prodajo, torej 44,43 odstotni delež emisije, komisijsko uničene. Dejansko skupno število izdanih obveznic je bilo 8144. Takoj po izdaji prospekta obveznic so na borzi vrednostnih papirjev dosegle za nekaj indeksnih točk višjo vrednost. To pomeni, daje zagorska občina modro ravnala, ko se je odločila izdati omenjeni dokument. Lastniki obveznic bodo prišli do svojega denarja, občina pa bo morala krepko premisliti, kako zagotoviti denar za te obveznosti. M.V. Otroci vsak dan Družina je temelj otrokovega razvoja, sreče in ustvarjalnosti. Je osnova in potnica za življenje. Tu so še vzgojitelji in varuhi, ki lahko skupaj s starši dajo otroku več kot le varstvo, da se mu ne bo nič zgodilo. Letošnji moto tedna otroka je bil "Moč prijazne besede". Ob njem bi se morali zamisliti vsi, vsakokrat, še preden odpremo usta, da bi izrekli besedo. Vedno moramo dajati otroku občutek varnosti, sprejetosti in zaželjenosti. Ni vedno lahko in enostavno, nemalokrat zahteva od staršev veliko naporov in samodiscipline. Prijetna doživetja, in teh naj bo kar največ, dajejo otroku za pot življenja pozitivne spodbude, ki ohranjajo in razvijajo zdravo razmišljanje o načinu življenja in ga prilagajajo vsakodnevnim potrebam. Ob tednu otroka so se v VVZ v Trbovljah potrudili in organizirali nekaj zanimivih srečanj in predstav. Poleg prazničnih srečanj v vrtcu in izven njega, so lahko najmlajši obiskali lutkovno predstavo "Žogica marogica", ki je bila hkrati prva predstava otroškega abonmaja v letošnjem letu. Sicer otroški abonma uspešno živi že tretje leto. Načrtovani obisk malošolarjev v živalskem vrtu so zaradi vremena prestavili, vendar bo izpeljan še v oktobru. Prav tako je prestavljen prvi izlet cicibanov planincev in kostanjev piknik, ki bo predvidoma 22. oktobra. Teden otroka so zaključili z živžavom v Delavskem domu v soboto, kjer so vzgojiteljice s pomočjo Spidija in Gogija predstavile kotičke, v katerih lahko skupaj z najmlajšimi preživite nekaj ustvarjalnih uric. Najmlajšim so na voljo lutkovni kotiček, ki bo v enoti Pikapolonica vsak torek, plesni kotiček v enoti Ciciban bo ob sredah, likovno-oblikovalni bo ob sredah v Barbari, glasbeni bo ob torkih v Marjetki, v Mojci pa ob četrtkih, športni kotiček v Kekcu ob sredah, planinski kotiček bo izlete organiziral ob sobotah. Kotički v posameznih urah bodo potekali vse šolsko leto med 12. in 14. uro ali pa od 16. do 18. ure. Žal kotički ne bodo čisto zastonj, del denarja bodo morali prispevati tudi starši. Najdražji je likovno-oblikovalni kotiček, zanj bodo starši odšteli 1.500 tolarjev mesečno, ker so tu materiali najdražji, najcenejši pa bo plesni, 500 tolarjev. Poleg kotičkov so v enoti Barbara organizirane tudi Cicibanove urice, vsak torek od 15. do 17. ure. Tu bo tudi zanimiva dejavnost -izposoja igrač na dom. Cena za izposojo za teden dni je 50 tolarjev. Vse dejavnosti so namenjene otrokom, ki že obiskujejo vrtec in tudi tistim, ki imajo druge oblike varstva. To je priložnost, da otroci doživijo nekaj prijetnih uric v dmžbi vrstnikov in se ukvarjajo z dejavnostjo, ki jim je najbolj pri srcu. Karmen Rajevec č- ---- J Investicije v šolstvu Hrastnik - Ministrstvo za šolstvo in šport je objavilo natečaj za sofinanciranje investicij v šolski prostor za odpravo dvoizmenskega pouka in za izboljšavo prostorskega standarda osnovnih šol v Republiki Sloveniji v letih 1995 - 1999. Občine se bodo potegovale za pridobitev sredstev na osnovi sprejetih kriterijev, ki jih ni malo. Na osnovi potreb in upravičenosti so v hrastniški občini izdelali dva investicijska programa. Oba je namreč potrebno dokazati z izdelanim investicijskim programom, v katerem je dokumentirana skladnost s kriteriji in dokazom o dmžbeni in ekonomski upravičenosti načrtovane investicije. Prvi investicijski program v občini Hrastnik se nanaša na izgradnjo telovadnice pri OŠ narodnega heroja Rajka, enota Dol pri Hrastniku. Telovadnica naj bi bila v celoti novogradnja. Po predlogu naj bi imela skupno 1424 kvadratnih metrov neto zazidalne površine. Občina Hrastnik se v natečaju poteguje za sofinanciranje s strani ministrstva za površino, ki znaša 660 kvadratnih metrov. Predračunska cena investicije znaša dobrih 140 miljonov tolarjev. Drugi investicijski program se nanaša na rekonstrukcijo pokritega plavalnega bazena pri OŠ narodnega heroja Rajka v Hrastniku. Tudi pri tem projektu so v Hrastniku zainteresirani za sofinanciranje s strani republike za 660 kvadratnih metrov površine, celotna stavba pa meri 830 neto kvadratnih metrov. Pri tem projektu je predračunska cena investicije dobrih 23 milijonov tolarjev. Za oba projekta bo občina Hrastnik od ministrstva prejela nekaj več kot 35 milijonov tolarjev. Seveda, če bo njihov načrt rekonstrukcije upravičen in na podlagi tega tudi sprejet s strani Ministrstva za šolstvo in šport. J.N. n Otroci na Dolu Dolgi prsti Javno komunalno podjetje mora vsake toliko časa priviti novo pipo na vodnjaku zagorskega pokopališča. Dolgoprsteži ne mirujejo niti na zadnjem počivališču občanov. Žal je škoda še dosti večja, kajti v izgubo gredo izdatne količine vode, ker zlikovci pustijo vodo nemoteno teči. Komunalci so poskušali priviti na vodovodno cev najsodobnejše pipe, ampak tudi temu je bil zlikovec kos. Kaj če bi svoje spretnosti poskušali dokazovati pri kakem drugem, koristnejšem početju. M.V. F.M. Moč prijazne besede Trbovlje- Ob letošnjem Tednu otroka so učenci OŠ Trbovlje pedagoške enote Alojza Hohkrauta pripravili znova lepo presenečenje. Dolgo je že znano, da se domala vsako leto predstavijo s šolskim glasilom. Tokratna številka nosi naslov Moč prijazne besede. Številko so izdali v formatu A4 v fotokopirani obliki na 14 straneh. Za uvod so napisali, da prijazna beseda človeku pomeni več kot katerokoli plačilo, saj pomiri notranje sile, dušo ter da voljo in upanje za boljši jutri. Naj bo v našem življenju veliko dobrih in prijaznih besed, da bo dan lepši od dneva! Temu ni kaj dodati. Sodelavci, pisci prispevkov, učenci od 1. do 5. razreda te šole so vsak po svoje napisali, kaj si mislijo o moči prijazne besede, pri tem so k besedilu dodali še vrsto ilustracij. Iz vseh prispevkov lahko povzamemo, kako srečni so tako otroci in starši, kadar se vsi skupaj igrajo, gredo na izlete, skupaj delajo in se skupaj vesele ob kakšnem dogodku. TRBOVLJE 'J9& Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje Tjl tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Za mamograf Zbrani prostovoljni prispevki za nakup aparata mamograf od 30.9. do 6.10.1994: LB Banka Zasavje, Trbovlje, 70.000; Ivica Cerinšek za Zdenka in Romana Wydra, 5.000; OO Rdeči križ Trbovlje, (zaposlene delavke) 10.000 SIT. Skupaj zbrana sredstva od 30.9. do 6.10.1994 znašajo 85.000 SIT, skupaj zbrana sredstva do 6.10.1994 pa 10.744.280 SIT. a mmmv Kdo je kriv, da so sc lastniki stanovanj na Kešetovi 4 in 7 ob pričetku kurilne sezone v Trbovljah prebudili ob hladnih radiatorjih? Morda nesporazum med Javnim komunalnim podjetjem Trbovlje in upravljale! stanovanj, podjetji Spekter, Naše okolje in Splošno obrtno podjetje. Kaj ima s tem opraviti stranka Narodnih demokratov, ki je 11. oktobra sklicala tiskovno konferenco z namenom, da nesporazum razsvetli. Zdrahe se pričnejo Med trboveljskim IS, skupščino občine, Javnim komunalnim podjetjem, lastniki stanovanj na Kešetovi 4 in 7 ter upravljalcem, podjetjem Naše okolje, so že nekaj časa romali dopisi, iz katerih se da razbrati naslednje: lastniki stanovanj na Kešetovi 4 in 7 so s sklepom pooblastili podjetje Naše okolje, da sklene pogodbo z Javnim komunalnim podjetjem o dobavi toplotne energije. "Kljub temu, da med drugimi tudi Ministrstvo za urejanje okolja in prostora stanovalce podpira, še vedno prihaja do izsiljevanj s strani Javnega komunalnega podjetja Trbovlje," je poudaril predstavnik za stike z javnostjo Narodnih demokratov Franc Cestnik. 28. septembra so stanovalci ostali kar osem dni brez ogrevanja. Petega oktobra je Javno komunalno podjetje zopet začelo z ogrevanjem. "Problem toplovodnih postaj je nastal, ko so bili sprejeti splošni pogoji o dobavi in obračunavanju toplotne energije. JKP Trbovlje je brez vednosti dejanskega lastnika naredil prenos teh naprav, to so toplotne postaje, hišne postaje, ter interne toplotne postaje," je povedal predstavnik podjetja Naše okolje Mujo Ajkunič. Z dnem uveljavitve teh pogojev so bile vse te naprave v lasti odjemalcev. Če bi lastniki pristali v upravljanje toplotne postaje, bi s tem prevzeli tudi določene stroške vzdrževanja in plačevanja električne energije. Upravitelj toplotnih postaj je JKP, lastnik pa občinski IS. Ministrstvo za urejanje okolja in prostora1 pravi, da so stroške vzdrževanja in druge stroške dolžni plačevati lastniki. Če toplotnih postaj ni v zapisniku o točkovanju, so stroške porabe dolžni plačevati dobavitelji, vendar skozi ceno ogrevanja. Javno komunalno podjetje je obvestilo Elektro Trbovlje, da so te naprave last odjemalcev, tako da stroški vzdrževanja in obratovanja bremenijo hišo. V dopisu Prenos toplotnih postaj je JKP posredovalo Spektru in SOP, da je dal IS občine leta 1992 soglasje pogojem, ter dovolil brezplačni prenos premoženja na lastnike. V dopisuje JKP predlagalo, da do 31. decembra ona obračunava amortizacijo, s 1. januarjem 1993 pa naj amortizacijo teh naprav začne obračunavati upravnik. Še en dopis pa je upravnikom nalagal, naj s 1. oktobrom te postaje prevzamejo upravljale! in obračunavajo toplotno energijo odjemalcem. Do minulega ponedeljka se zadeva ni premaknila. Na enem izmed sestankov se je JKP zavezalo, da prevzema vse stroške za nazaj, ter da bo do razrešitve tega problema upravljala z napravami. Vsi, le mi ne Po pripovedovanju direktorja Javnega komunalnega podjetja Trbovlje Staneta Hacina sega nesporazum približno 10 let nazaj, ko je s stanovanji upravljala še bivša Stanovanjska skupnost. Ta je iz vrednosti stanovanja izključila točke, ki so se nanašale na toplotne postaje, nadaljuje Hacin, in sicer, da bi pocenila stanarino. Ko so nedavno stanovalci po novem stanovanjskem zakonu odkupovali stanovanja, v vrednosti stanovanja ni bila vključena cena toplotne postaje in tako le teh niso odkupili. Pa bojda zakonsko spadajo k hišnim napravam. Da bi se to uredilo, so nekateri predlagali, da bi se toplotne postaje lastnikom stanovanj "podarile". Vendar, pravi Hacin, so bili stanovalci Kešetove 4 in 7 absolutno proti. "1993 je JKP sprejelo Pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja občine Trbovlje in tarifni sistem in po teh pogojih so toplotne postaje naprave odjemalcev," je povedal Hacin. 26. člen tarifnega sistema določa, da porabljeno električno energijo za obratovanje toplotne postaja plača odjemalec dobavitelju električne energije. "To upoštevajo vsi odjemalci, razen lastniki stanovanj na Kešetovi 4 in 7," nadaljuje Hacin. "Do nedavnega je te stroške za njih plačeval SOP skozi tokovino za skupne prostore, odkar pa so stanovalci Kešetove 4 in 7 izbrali za upravnika Naše okolje, električne energije nihče več ne plačuje." Krivih 140 tolarjev "Elektro je pošiljal račune SOP in ne Javnemu komunalnemu podjetju. Zaradi neplačanih računov je Elektro prenehal dobavljati elektriko in zaradi tega toplotna postaja, ki jo je Javno komunalno podjetje odprlo tudi za prebivalce na Kešetovi 4 in 7, ni mogla obratovati." Kdo bo plačal račun za elektriko? Dani so bili predlogi, da bi to storila Združena lista, celo računi so bili že pripravljeni in napisana položnica. Vendar je Stane Hacin ravno zaradi tega še posebej poudaril: "Očitno je nekdo želel težavo spolitizirati. Nihče ni želel prevzeti računa za elektriko in tako sem se s polno odgovornostjo odločil, da bo račune poravnalo Javno komunalno podjetje. Ti znašajo za nazaj 14.206,60 tolarjev (razdeljeni med 142 stanovalcev bi znašali stroški na stanovanje okrog 140 tolarjev). V zimskih mesecih bo račun malce višji, okrog 20.000 tolarjev mesečno. Pripravljen imamo predlog, po katerem naj bi vsi lastniki toplotnih postaj plačevali obratovanje svoje toplotne postaje. Če le ta ne bo sprejet, bo potrebno poiskati drugačno pot." Pa še to. Upravnik je zakonsko dolžan razdeljevati obratovalne stroške za hišo in to v okviru priznanih stroškov za upravljanje v višini 0,3 odstotkov letno od osnove. Tega upravljale! ne počno, od Javnega komunalnega podjetja Trbovlje celo zahtevajo, da jim to plačuje 111 tolarjev za opravljeno storitev na stanovanje. JKP to zaenkrat še počne, vendar -zakaj bi upravljalcu plačevalo tisto, kar lahko zastonj in zakonsko store sami? Tatjana Polanc in Marjeta Drnovšek Predlog za novo ogrevalno sezono je enostaven— e Negotovost pred zimo Zagorje - Gradnjaplino vodnega omrežja v Zagorju je glede na pogodbena določila v zamudi. Problemi so tako pri priključevanju uporabnikov kot pri notranji predelavi individualnih kotlovnic. Izvršni svet je ob teh dejstvih resno razmišljal o prekinitvi koncesijske pogodbe s Slovenskimi plinovodi iz Ljubljane. Ker pa se ob dobri pripravljenosti in razumevanjem vendar še da kaj storiti, je sklenil, naj poklicani proučijo dogovorjene roke za gradnjo, na kar bo v koncesijski pogodbi sprejel ustrezni aneks. Tudi upravljanje in vzdrževanje tega omrežja nista povsem jasna. Izvršni svetje zahteval, da mora biti sedež upravljalen in vzdrževalca v Zagorju (po pogodbi je v Celju). Tu pa je potrebno poiskati in zadolžiti ustrezno usposobljeno pravno osebo in IS je mnenja, da bi to lahko bilo javno komunalno podjetje in drugi. O plinovodnem omrežju bodo v IS še govorili. I.L. Prednostne investicije Zagorje - Demografsko ogroženim področjem dajeta prednost pri investicijah v infrastrukturo tako občina kot Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Zagorski izvršni svet je na osnovi priprave na razpisan natečaj in zahtevkov v tem letu določil prioriteto, v kateri je pet različnih investicij: lokalna cesta Mlinše - Žvarulje - Dolga brda -Vrh pri Mlinšah, zaključna dela vodovodnega sistema v Ravenski vasi, lokalna cesta Šentlambert -Tirna, lokalna cesta Čemšenik -Dobrljevo - Brezje in vodovodni sistem Podkum. Ustrezno ministrstvo je sklep o prioriteti že prejelo. I.L. Sestanek zaman Trbovlje - V ponedeljek, 10. oktobra, je bil predviden sestanek, kjer naj bi stranke opozicije podpisale predpogodbo o skupni listi za občinski svet na volitvah. Te stranke naj bi bile Narodni demokrati, Slovenska gospodarska stranka, Slovenska demokratska XvXvXvXv«v!*; 'roi met ni prekršek ] "Ti ka rpoj di tod čez cesto, mene ne boš pripravil; kaj res ne vidiš, da ni označenega cestnega prehoda. " "Poslušaj Francelj! Štirideset let sem šel tod na drugo stran, pa bom še teh nekaj let, kolikor mi bodo dale noge," se je pridušal Janez in ga grdo premeril od nog do glave. Stala sta na robu ceste iz Toplic proti Zagorju, na znanem Gostiševem ovinku, kjer so rudarji, ki so živeli v Toplicah leta in leta prečkali cesto, da so prišli v "frlez čimer" ali na rudniško upravo ali proti Grajski ulici in naprej. Nikoli nihče med njimi, niti drugi niso pomislili na prometni prekršek. Francelj pa se ni dal. "Ti lahko greš, ampak mene ne boš prepričal; če bi se naključno zaletel v naju avtomobil, bi šlo za najino krivdo." Janezu ni ostalo drugega, kot da je stopical za Franceljnom. Odpravila sta se naprej proti mestnemu središču in na tamkajšnem označenem cestnem prehodu šla na drugo stran in nazaj proti Toplicam. Hudo sta se sporekla, ampak obveljala je Franceljnova; prometnega prekrška nista storila, čeprav sta morala premeriti skorajda dva kilometra poti, da sta prišla do Grajske ulice. Topličani so se na vso moč hahljali, ko so slišali za njuno pot okoli..., kot se temu po domače reče. Hkrati pa so se pošteno zamislili. Kaj bi sploh utegnili ukreniti, če bi na omenjenem cestnem ovinku noč in dan dežurali policisti? Hočeš, nočeš bi bili prisiljeni stopati po poti, ki sta jo premerila Francelj in Janez. In kar milo sejimje storilo, ko so še pomislili, da premorejo kar dvoje označenih cestnih prehodov, promet pa je čedalje gostejši. Janez pa se odtistihmal nerad z Franceljem odpravi na Grajsko ulico in naprej. Še vednoje prisiljen storiti prometni prekršek. Le previdnejši je postal, človek nikoli ne ve, kje ga čaka zaseda... M.V. stranka, Zeleni Slovenije in Slovenska ljudska stranka, ki bi podprla samo župana. Do podpisa ni prišlo, ker so Socialni demokrati dobili drugačna centralna navodila. V torek je podpredsednik izvršilnega odbora te stranke skušal to urediti, popoldne pa je bil v prostorih Socialdemokratske stranke ob pol sedmi uri ponoven sestanek, kjer so se dokončno dogovorili o združitvi. M.D. Razdelitev solidarnih sredstev Zagorje - Škoda, ki jo je občina Zagorje utrpela v junijskem neurju in sodi v pristojnost občine, je bila verificirana v višini 1.075.419.000 tolarjev, kar je skupaj s 600 milijoni iz pristojnosti države 20,6 odstotkov družbenega produkta občine. Iz sredstev solidarnosti je občina prejela 14,5 odstotkov ali 156 milijonov tolarjev. Vsem fizičnim osebam, ki so prijavili škodo na stanovanjskih objektih in premičninah, bo škoda povrnjena v višini 14,5 odstotkov verificirane škode. Po sklepu IS je spodnji limit ocenjene škode, ki se še obravnava kot osnova za izračun povrnitve 100.000 SIT. Za tehniko in način povrnitve je zadolžena pristojna komisija izvršnega sveta. I.L Kam s smetmi Zagorje - Bolje, kot onesnaževati okolje, je za smeti naročiti odvoz. Resje, da smeti tisti, kijih ne zbirajo v pripravljenih smetnjakih, radi odvažajo v naravo. Divjih odlagališč je kljub povečani skrbi za okolje še vedno veliko. Toda smeti, ki se nam naberejo, se lahko znebimo tudi z naročenim odvozom. Najemnina kontejnerja pri Javnem komunalnem podjetju znaša 192 tolatjev na dan, odvoz pa je odvisen od kilometrov: do 3 km 2840,od 3 do 5 km 4067 in nad 5 km 6096 tolarjev. Če se za tak kontejner na dan dogovori več sosedov, potrebna je le pripravljenost, bi bil strošek nižji, narava pa lepša. Odpadke lahko pripeljejo na odlagališče tudi občani sami. Tisti, ki že vozijo smeti v razne gozdne in cestne kotanje, naj raje zavijejo na komunalno deponijo. Po telefonu se lahko domenijo tudi za uro. Kubičen meter deponiranih odpadkov stane 375 tolarjev. I.L Dimniki, pozor! Zagorje - Dimnikarstvo Rogan in ostali d.n.o. je za nadziranje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov podpisalo pogodbo z občino Zagorje. Čiščenje kurilnih naprav na trda goriva, dimovodov in dimnikov v družinskih hišah, opravlja v kurilni sezoni od 15. oktobra do 15. maja najmanj vsakih 60 dni. Tako določa koncesijska pogodba. ^ ,0 UGOOtK O S :::: Q: : ec o. fc k ::: ..mm........ :::: p::: :: flZr 3E • ■ o S v n :::: V> 5* (črvov brigada M ! 61431! DGL PRI HRASTNIKU: tet:: 060trt2 524 - PUDING ... 28.00 SIT - SLADKOR ... 118,00 SIT - MOKA 5/1 ... 348,70 SIT -OLJE ... 175,00SIT - NAMIZNO BELO ... 142,00 SIT - MERLOT ... 191.00 SIT - ŠPORTNE NOGAVICE ... 100,00 SIT - DETERGENT ZA POSODO 4/1 ... 390,00 SIT - BREZROKAVNIKI IZ POLIESTRA ... 2.888,00 SIT JABOLKA ZA OZIMNICO Aidaret, gloster... 45,00 SIT DEL: ČAS VSAK DAN OD 8h-20h ALENKA VAS PRIČAKUJE' - > E, '~**i !*. IGM INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA p.o. rLl| 61410 Zagorje ob Savi, savska cesta 1 "11 Telefon: 0601/64 244; fax: 0601/64 284 Telefon prodaja: 0601/61 023; fax: 0601/64 023 OKOLJU P PRIJAZNA E N Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje TeleforVfax: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! Prijazno človeku in okolju VJUNKERS Bosch Gruppe Zastopstvo in veleprodaja: Robert Bosch d.o.o., področje Junkers, Ljubljana, Celovška 228, tel.: 061/159 03 41 Plinski stenski kotli Junkers EUROTHERM kombi Okolju prijazni in varčni plinski kotli • Stalna regulacija plamena varčuje porabo plina • Majhen namestitveni prostor • Popolno samodejno delovanje • Centralno ogrevanje in udobna priprava sanitarne vode na majhnem prostoru m Zapleti z Novacompom Hrastnik - Proti koncu leta 1992 je IS SO Hrastnik razpravljal o vodenju aktivnosti za realizacijo programa novih dejavnosti v občini. Pokazala sejemožnost, da bi v občini skupaj s podjetjem Veplas iz Velenja ustanovili podjetje, ki bi proizvajalo izdelke iz plastičnih smol in steklenih vlaken. Končni izdelki podjetja bi bili razna plovila, kot so čolni in jadralne deske. SO Hrastnik je pri tem projektu vodilo dejstvo, daje bil za celotno proizvodnjo zagotovljen trg v tujini, zanimiv je bil projekt tudi s stališča zaposlovanja odvečne delovne sile. Program, ki naj bi bil osnova za registracijo novega podjetja, je izdelalo podjetje Modulus iz Hrastnika, njihov predstavnik si je skupaj s predstavnikom IS SO Hrastnik ogledal podobno proizvodnjo v Švici. Z lastnikom podjetjaso sedogovarjali o vsebini pogodbe, po kateri bi švicarsko podjetje dostavilo vso potrebno strojno opremo in znanje. Istočasno so potekali tudi dogovori z dobavitelji materialov, s predstavniki RRPS pa je bil dosežen dogovor za potrebne prostore na Novem Dolu. V prvi polovici februarja 1993 je bilo potrebno delo s strani IS SO Hrastnik končano in pričeli so se razgovori o pričetku montaže opreme. Za Novocamp je bil usoden zaplet pri dobavi opreme. Lastnik švicarskega podjetja je opremo, ki jo je nameraval inštalirati v Hrastniku, leta 1991 dal v najem neki madžarski firmi. Ta firma je opremo uvozila z izjavo, da bo proizvajala v celoti za izvoz, zaradi česar ji ni bilo treba plačati carine. Vendar ta firma ni delala za izvoz, zato madžarske oblasti niso hotele vrniti strojne opreme, ko jo je leta 1993 Brunner zahteval nazaj brez plačane carine. Tako pogodbe ni bilo mogoče realizirati in nova dejavnost v hrastniški občini ni mogla zaživeti. Tako so zapisali v odgovor delegatu Juretu Bantanu, ki je vprašal, zakaj je propadel projekt "Veplas". Delo Modulusa Hrastnik - Delegate hrastniške občinske skupščine je zanimalo, kaj dela družba Modulus, katere lastnica je tudi hrastniška občina. Modulus je pripravil poročilo o delu in aktivnostih za hrastniške poslance. V njem so zapisali, da se je v slovenskem prostoru uveljavila kot svetovalna ekipa za malo gospodarstvo. Prostor njenega delovanja na svetovalnem področju je širok. Družba zagotavlja pravno, podjetniško, finančno in računovodsko svetovanje, celostno prestrukturiranje podjetij in svetovanje brezposelnim. Poleg svetovanja se Modulus ukvarja tudi z lastninskim preoblikovanjem podjetij, podjetniško informativnim centrom, je ustanovitelj in koordinator regionalnega svetovalnega konzorcija, sodeluje pri vzpostavitvi občinskih pospeševalnih centrov, sodeluje z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti, izobraževanje. Ukvaij apa se tudi z mednarodnimi projekti (projekt PHARE in programi tehnične pomoči OZN Sloveniji)... Ena izmed izstopajočih aktivnosti Modulusa je njihov podjetniški klub, ki je edini delujoči klub te vrste v Sloveniji. Klub je namenjen srcčavanju podjetnikov in njihovih idej in kapitala. Ima vseslovenski značaj in je med najaktivnejšimi člani Sekcije podjetniških klubov in društev Slovenije. Modulus d.d. pa se ukvarja še s kopico drugih aktivnosti. Tako so njihovi svetovalci aktivni predavatelji na podjetniški šoli GEA College, člani upravnih organov GZS, pripravljale! programov združenj. Pomagajo tudi pri navezovanjih stikov med podjetji, posredujejo infomiacije... Kljub vsem zgoraj navedenim aktivnostim podjetja, ki so jih uspeli realizirati v slabih dveh letih, pa se po mnenju ljudi iz Modulus d.d., njihovo pravo delo na področju pospeševanjamalega gospodarstva, kot tudi na ostalih področjih, šele začenja. J.N. Otroška modna revija Ob tednu otroka je zagorska Potrošnja pred Živo pripravila pretekli petek otroško modno revijo jesenske in zimske konfekcije. Otroci so najprej predstavili izdelke Jutranjke iz Sevnice in Beti iz Metlike, pa športna oblačila proizvajalcev S.P.Z. Ljubljana in Proteksa iz Naklega in še zimska oblačila Tkanine iz Celja in Uni verzale Domžale. Proizvajalci so prispevali tudi 30 tekstilnih nagrad. Obiskovalci so lahko poizkusili proizvode Fructala iz Ajdovščine, Pivovarne Union, Žita Gorenjka, Pekarne Pečjak in Šumi iz Ljubljane. Programje vodila Vanda Kopušar, Tanja Repe pa je zapela prisrčno pesmico Moj Megazauer. Otroci Alja, Tanja, Sara, Nejc, Tomaž, Špela in še en Nejc so bili prvič na modni pisti. Zelo simpatično so predstavili otroška oblačila. JanaBorišek J.N. Občina kot doslej Litija - Prva varianta, ki naj bi bila strokovna, je na osnovi preobrazbe lokalne samouprave na območju litijske občine predvidevala štiri nove občine: Litija, Šmartno, Kresnice - Jevnica in Gabrovka - Dole. S takšno razdelitvijo se je le malokdo strinjal. Bilo je kup različnih predlogov od povsem drugačnih mej, manjših "premikanj" posameznih krajevnih skupnosti in naselij sem ter tja, pa do zahtev po ohranitvi obstoječega stanja. Zadeve so nekajkrat prišle skoraj do vrelišča in celo do Ustavnega sodišča. Stroka je počasi povsem zvodenela, vprašanje je, če je bila sploh kdaj resno prisotna in vso stvar je v roke vzela politika, na državni ravni seveda. Občina je bila v dogajanje vključena bolj za "okras", nazadnje pa je bila odločitev .sprejeta brez ljudi, na Državnem zboru. Kakorkoli že, občina Litija bo ostala (skoraj) takšna kot doslej, v njej ne bo le nekaj majhnih vasi v južnem delu občine (Sobrače, Pusti Javor, Vrh pri Sobračah in Selo pri Sobračah). M.B. Volitve v štirih enotah Litija - Občinska skupščina je prejšnji teden sprejela Odlok o določitvi volilnih enot za volitve v občinski svet. Tako bo občina razdeljena na štiri volilne enote, v katerih bodo volili člane občinskega sveta po proporcionalnem načinu. Zakon o volitvah določa, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev in da se v vsaki volilni enoti voli najmanj pet članov sveta. 1. volilna enota: mesto litija (KS Litija - levi breg, KS Litija -desni breg), ima 6932 prebivalcev, izvoljenih bo 10 članov sveta; 2. volilna enota: KS Jevnica, KS Kresnice, KS Ribče, KS Vače. KS Sava, KS Hotič, ima 3822 prebivalcev, izvoljenih bo 5 članov sveta; 3. volilna enota: KS Polšnik, KS Jablaniška dolina, KS Dole, KS Gabrovka, ima 3940 prebivalcev, izvoljenih bo 5 članov sveta; 4. volilna enota: KS Šmartno, KS Vintarjevec, KS Štangarske Poljane, KS Velika Kostrevnica, KS Velika Štanga, KS Primskovo ima 4129 prebivalcev, izvoljenih bo 6 članov občinskega sveta. Občinski svet nove litijske občine bo imel 26 članov, volitve pa bodo 4. decembra, vendar po večinskem sistemu, kar pomeni, da bo izvoljen tisti, ki bo dobil največ glasov. M.B. Oskrbovanci nabirali kostanj Tišje - V soboto, 8.10., so oskrbovanci doma Tišje iz Črnega potoka skupaj z nekdanjo delavno terapevtko v domu Mar ijo Tomšič nabirali v gozdu Bržončkove domačije v Kresničkem vrhu kostanj. Nabrali so ga več kot 50 kg, kar bo zadostovalo zakostanjev piknik, ki bo ob prvem lepem vremenu. J.O. Razvojni oddelek v vrtcu Litija - Sredi septembra je z dejavnostjo pričel razvojni oddelek v Bezjakovi hiši na Savi, kjer j e do nedavnega deloval 'vrtec. Oddelek dnevnega otroškega varstva v vrtcu Kekec seje namreč z izgradnjo nove šole na Savi preselil v isto zgradbo. O razvojnem oddelku so v litijski občini razmišljali že dalj časa, vendar za to ni bilo ustreznega prostora. Starši so želeli, da je tak oddelek v Litiji in začasna rešitev j e predvidena le za dve leti. V tem času naj bi bil zgrajen prizidek pri vrtcu Najdihojca na Rozmanovem trgu. O delu razvojnega oddelka nam je pripovedoval ravnatelj Franci Končar: "Prostore nekdanjega vrtca smo morali ustrezno opremiti zadelo oddelka. Dobili smo osnovno opremo, posebno kad, blazine in valje. Zaposlili smo nove kadre, specialno pedagoginjo, varuhinjo - gospodinjo (to delo bo v bodoče opravljala medicinska sestra), pogodbeno pa delo opravlja še fizioterapevtka in logopedinja. Sedaj so v oddelku štirje otroci, ki jih na Savo vozi kombi. Oddelek ima simbolično ime "Lučka". Želimo čim več sodelovanja s starši in našo enoto na Savi. Naš cilj pa je razviti otrokom čim več sposobnosti in jih vključiti v redno osnovno šolanje." Šmartno ne bo občina Litija - V vseh variantah je bila predvidena tudi občina Šmartno, ki bi obsegala naravno gravitacijsko območje. Državni zbor te občine ni ustanovil in Šmartno bo tako s sosednjimi naselji oz. krajevnimi skupnostmi še naprej v enotni Litiji. In kaj o vsem tem razmišljajo v Šmartnem? Predsednik krajevne skupnosti Milan Mlakar je razočaran nad negativno propagando, ki se je pojavljala v zvezi z ustanovitvijo nove občine Šmartno in meni, da so bile "v igri" neke sile oz. skupine, ki so pri tem iskale svoje interese. Sicer pa je Milan Mlakar povedal: "Šmartno in tudi okolico bomo še naprej razvijali tako, kot smo zastavili, ne glede na razplet okrog novih občin. Želim, da Šmartno dobi enoto banke, da bi se del upravnih postopkov izvajal tudi v Šmartnem, saj imamo za to primerne prostore. To bi bilo za prebivalce tega dela občine zelo dobrodošlo. Seveda bomo delali tudi še na šmarski cestni obvoznici in drugih pridobitvah. Mislim, da bi se morala Litija in Šmartno vzporedno razvijati. Sicer se nadejam dobrih odnosov z vsemi, ki so novo občino Šmartno podpirali in tistim, kije niso. Za napredek cele občine je sodelovanje pač nujno potrebno in mi smo vedno pripravljeni na to." Po vseh "cirkusih" bo ostalo tako kolje bilo že prej. Da bi vsaj odslej več delali za nove pridobitve in razvoj in manj "politizirali”. M.B. Stavba v kateri je razvojni oddelek. Razvojni oddelek vrtca na Savi ki je pri reševanju tega problema sodi v redni program predšolske pokazala veliko razumevanja, vzgoje, financira ga litijska občina, d.O. Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisi bralcev o življenjiiin dogajanju v ZasavjiaN«fx sem ne objavljamo^Bomna pisem je zaradi pro na na največ vico skrajšati tekst ali pa obj iti daljšega jem preveč okrnili zanimivo vsebino. časopisnimimnenja jiLSe^odpisanih pl-jadi prostora omeje-štve^i pridržuje pra-ega, čebeeni, da bi s Opravičilo bralcem Grafično embalažno podjetje TIKA Trbovlje se opravičuje vsem bralcem tednika Zasavc za zamudo pri izidu zadnjih dveh številk glasila, ki je nastala zaradi napake na sortirnem stroju pri našem kooperantu. Obljubljamo, da bomo napake odpravili in da v bodoče ne bo več zamud pri izidu glasila. Tiskarna TIKA, Trbovlje Dom v Hrastniku Polemika okrog zaposlovanja v Domu ostarelih v Hrastniku ni prispevala k razreševanju nepravilnosti, zato smo se v občinskem odboru LDS odločili za pojasnitev nekaterih vprašanj. Po našem mnenju je bilo pri kadrovanju in izbiri kandidatov narejenih precej resnih napak. Ena prvih kandidatk za direktorja doma Mili Deželak je dobila za kandidaturo izglasovano podporo delegatov občinske skupščine. Za g. Kopušarja pa je bil dovolj kar predlog gradbenega odbora!? S pojasnilom, da bo javni razpis za direktorja doma opravljen po enem letu delovanja doma. Vprašujemo se tudi, kako lahko postopek izbire kandidatov vodi posameznik, ki še ni bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja. Ne oporekamo izboru kandidatov, ki je pač pravica delojemalca. Način pa je bil skrajno diletantski. Prosilci so dobili po končanem izboru le obvestila, da niso sprejeti, brez pravnega pouka o možnosti pritožbe v predvidenem zakonskem roku. Takega postopka ne pozna nobena kadrovska služba. Na obvestilu ni pisalo, katera oseba je bila na delovno mesto sprejeta in v katerih pogledih je bila ustreznejša. To daje ljudem občutek, da se je kadrovska politika vodila po obrazih. Menimo, da bi bilo potrebno odločanje oz. izbiro kandidatov izpeljati tako, da bi se omogočilo vsem, ki niso sprejeti, tudi pravico pritožbe. Le tako bi bil resnično izbrisan dvom o tem, da so bile sprejete osebe, ki so le delno izpolnjevale kriterije. Najbolj nas čudi to, g. Kopušar, da kot dolgoletni družbenopolitični delavec in v zadnjem času sekretar poslanske pisarne poslancev Mirana Potrča in Mirana Jeriča tako lahkotno delite priznanja in zasluge posameznikom. Vsi Hrastničani, še zlasti upokojenci, vedo, da je bil takratni župan magister Srečko Klenovšek tisti, kateremu je uspelo uvrstiti dom ostarelih v program 5- občinskega samoprispevka. Veste tudi to, da je bila prav vloga in delo obeh poslancev v parlamentu, Mirana Jeriča in Mirana Potrča, odločilna, da so poslanci državnega zbora sprejeli amandmaje, ki so prinesli prepotrebni denar in dokončno odločitev, da se dom v Hrastniku zgradi in opremi. Veliko je še bilo ljudi v Hrastniku, ki so v tem projektu aktivno delovali, zato je izpostavljanje posameznikov skrajno nekorektno, nepošteno in neokusno. Mitja Godicelj, sekretar LDS Hrastnik Samo nove uniforme niso dovolj Že leta se vozim z vlakom v službo iz Ljubljane v Litijo in nazaj. Sem redna potnica na tej progi, zadovoljna z voznimi redi in s splošnim ravnanjem sprevodnikov in spre vodnic. K temu pisanju pa me je spodbudila precejšnja zamuda vlaka na omenjeni progi v torek, 4. oktobra 1994, v smeri Ljubljane. Prvič smo obstali nekje med Litijo in Kresnicami, drugič na postaji v Kresnicah. Ves čas (približno 40 minut) ni bilo nikogar, ki bi potnikom navedel vzrok zastoja in nas prosil razumevanja, kajti čas je danes zelo dragocen. Sedeli smo tja v en dan, se nejevoljno pogledovali in ugibali, kdaj bomo vendarle prišli v Ljubljano. V vagonu z menoj je sedela skupina japonskih turistov in dva Nizozemca. Vsaj njim bi lahko kdo pojasnil novonastali položaj! Tako pa so se turisti le zmedeno pogledovali, nestrpno gledali na ure in skozi okna vlaka opazovali slovensko pokrajino. Tuji turisti (po mojih osebnih izkušnjah na vlaku) se lahko sporazumejo s sprevodnikom le s pomočjo kakšnega potnika v vagonu, ki govori angleško. Na vse kriplje se trudimo priti v Evropo, sprevodniki in sprevodnice so oblečeni v nove uniforme, pri tem pa ne obvladajo osnov sporazumevanja s potniki, domačimi in tujimi. V dobi brezžičnih telefonskih povezav in ostalih tehničnih napredkov, bi si slovenska železnica lahko, smela in morala privoščiti osebje na vlaku, ki je sposobno v podobnih zapletih vzpostaviti stik med vlakom in naj bližjo železniško postajo in potnike o dogodkih obvestiti. Verjemite mi, da potniki marsikaj razumemo, samo spoštljivo je treba z nami ravnati! Simona Franki, Ljubljana Prijeten izlet Organizatorkam RK Kotredež se družba zahvaljuje za prijeten izlet na Dolenjsko, ki je bil 17. novembra. Dober vic, petje in ples skrbi in tegobe odvrne, ter zdravja za nekaj dni povrne. Ana Medvešek, Zagorje x,seVas, ki cenite sv0/ m ifn&rT Trgovina zst nove čase PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: $ KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) PRODAJNI CENTER, fr Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 mm [S Vesel |e dan II Na vsesplošno začudenje, kataloška prodaja Hram svojih "super nagrad" ni ponujala samo v Hrastniku. Tudi v Trbovljah, Zagorju, Celju, Ljubljani in drugod po Sloveniji so dobili ista obvestila. Vsa se seveda začnejo z obvestilom: "Spoštovani gospod(-a)..., posebno nas bo veselilo, da bomo super nagrado poslali ravno vam... "Ni kaj, lepo in prav. Znane so razne tržne poteze, s katerimi prodajalci poskušajo pridobiti nove kupce. Toda kar je preveč, je preveč! Spomnimse, dajezveza za zaščito potrošnikov (ali kakorkoli se jim že reče) pred kratkim zagnala vik in krik zaradi nelojalne konkurence,. Za kajje pravzaprav šlo? Ena izmed časopisnih hiš si je omislila in izvedla akcijo med svojimi bralci in nagrade so bile res mamljive. Pa v primeru Hrama ? Nič. Ne duha ne sluha o njih. Mogoče jemljejo provizijo? Kdo bi vedel. Ljudje smo pač takšni, da se nam nakup za 3.000 tolarjev ne zdi pretiran, poleg tega pa smo dobili obvestilo, da bomo ob tem še bogato nagrajeni. Le kdo ne bi nasedel! Med ostalimi naivnimi kupci je bil tudi pisec teh vrstih, ki si je že grel in kuhal hrano v mikrovalovni pečici, sušil perilo v stroju, pozabil na mučno pomivanje posode... Zal sem tudi jaz dobil plastično spako, ki se ji (iz meni neznanih razlogov) reče varilni strojček. Vse po vrsti imajo za norce! In kakšnaje rešitev? Povsem preprosta. Enostavno počakajte, da se na vašem domu nabere dovolj velik kupček raznih katalogov, primerjajte cene in se, če je to res nujno potrebno, odločite za nakup. Kajti cene posameznih artiklov so nekaj posebnega. Kataloške cene so si tako različne, da lahko pri posameznem artiklu prihranite tudi do 3.500 SIT! Pa čeprav vam ponujajo nakup s kartico Ljubljanske banke, Eurocard ali Viso. Končni izračun se ne izide. P.S. Kljub temu je treba priznati, da so zaposleni pri različnih "kataloških prodajah" izredno prijazni. Ob vsaki reklamaciji se vam zahvalijo za zaupanje in vam seveda obljubijo, da bodo izdelek zamenjali. O, Konrad, Quelle ter ostali res dobri katalogi, kje ste?? Tomaž A. Štojs TRBOVLJE Trg svobode lin, 61420Trbovlje tol.: +386 601 16 333, 16 056 11 358, kx: +386 601 16 118 Po skoraj akrobatskih, največkrat nesmiselnih, za lase privlečenih fintah vseh vrst, smo zmogli toliko korajže in lokalno samoupravo "spravili pod streho ". Zna biti, bo ta ali oni bralec teh vrstic samo pomilovalno skomignil z rameni češ, kdo pa se še ukvarja s tem, ko je jasno kot beli dan, da smo zapravljali bogu čas in narodu denar malodane dobro leto pa še čez, dokler nas nuja neizbežnega volitvenega dejanja ni pripeljala do sumljivega soglasja. Kakšne vrste je ta konsenz, ne kaže izgubljati besed. Razen, da so ljudje še bolj sprti med seboj, ponekod do le mere, da jih sploh ne bo na volitve. Zdaj je, kar je in golaž bo. Bo bolj ali manj začinjen, zastonj, z veliko čebule in malo mesa, užiten ali prismojen, niti ni tako pomembno. Začenjamo predvolilni čas, ki bo ponekod komajda zaznaven in spet drugod ves nabit z medsebojnim obtoževanjem, dokazovanjem in protidokazovanjem, ves v znamenju kdo bo koga. V domačih logih zaradi tega, ker ne ustanavljamo novih občin, utegne biti ta čas malce mirnejši, spodbudnejši, ustvarjalnejši. Lahko pa se bomo zgledovali po drugih, kjer so že tako nasršeni, da komaj čakajo prvih zborov, za katere vemo, da niti niso obvezni, da po črki votivnega zakona niti ne štejejo kdo ve koliko, tako nedavni referendumi niso. Na njih naj bi se opredeljevali za sedanje ali nove občine, pa seje pokazalo, da smo jih tako degradirali, da so ostali zgolj "poizvedbeni" in še to je bilo marsikomu trn v peti. Adijo ljudska volja, zbogom človekovo dostojanstvo na tem področju... Nesmiselno bi bilo še naprej modrovati okoli predvolilnega golaža (beri časa in priprav), razen morda naslednjega premisleka: zdaj, ko smo že tako daleč, se moramo zavzeti vsaj za to, da bomo znali ločiti zrno od plevela; da bomo znali tenkočutno presoditi, kaj so obljube, kaj kruta stvarnost. V nobenem primeru nam ne bo ušlo iz spomina, da to, kar bomo dobili, ne bo podobno evropskemu modelu lokalne samouprave, četudi smo nanjo prisegli ali se dušili, da bo prav taka, kot je ona. In v nobenem primeru ne bi kazalo pozabiti, da v času nastajanja te vrste zakonodaje volja ali vsaj hotenja ljudi niso bila upoštevana. Zatorej si velja zapomniti: tudi sedanje število občin ne more biti zacementirana stvar, nekaj za vselej danega. Če pristanemo na trditev, da se vse neprestano spreminja, moramo verjeti, da povsod tam, kjer ne bodo dobili tega, kar so želeli in za kar so se zavzemali, kljub vsemu še ni vse izgubljeno. Na zbore pa, če bodo sklicani, kot se spodobi, le pojdimo; če nič drugega, bomo vsaj poslušali, kaj je bilo doslej in kaj naj bi bilo v prihodnje. Vse skupaj bomo morali sami presoditi in se zanesti na svoje nmenje. Milan Vidic sofiste "Pred vstopom kriznega managementa v trboveljski Ipoz si je lastnik podjetja, Sklad Republike Slovenije za razvoj, zastavil osnovno vprašanje: ali naj gre podjetje v stečaj ali pa ga je vredno sanirati. Na osnovi izdelane ocene možnosti prenove se je odločil za drugo varianto. Ta varianta se je pokazala kot ekonomsko upravičena, saj je kriznemu managementu uspelo preprečiti stečaj podjetja in izboljšati njegov ekonomski in finančni položaj," je jedro ocene strokovnjakov ekspertne skupine konzorcija Argus iz Celja, ki sojo pripravili ob zaključku svojega dela v tej trboveljski firmi. Ipoz je danes v večinski lasti (68 odstotkov) samostojnega podjetnika Mirka Tuša iz Slovenskih Konjic, 12 odstotni lastnik je občina Trbovlje, 20 odstotni pa Sklad RS za razvoj (lastnina je rezervirana za notranji odkup delavcev). Proizvodnja v Ipozu je vse večja. Delo končano Na nedavni tiskovni konferenci so člani konzorcija Argus (Mirko Krajnc, Vojko Rovere, Vladimir Bukvič in Franc Rovere) ki so stalni sodelavci Sklada Republike Slovenije za razvoj, povedali, da so Ipoz sanirali do tiste mere, ko lahko rečejo, da so svoje delo opravili. "Pogodbeno naročilo do Sklada smo izpolnili,” je dejal Mirko Krajnc. Predstavili so novo direktorico Ipoza Andrejo Starina Kosem. Diplomirana ekonomistka Andreja Starina Kosem je Radečanka, prej je bila zaposlena v Vidmu Krško, od maja pa je delala v Ipozu kot vodja trženja in se pripravljala na zahtevno delo, ki jo čaka v tej firmi. "Ena izmed velikih nalog, ki jo je krizni management uspel realizirati, je ta, daje v podjetju vzpostavil zelo transparenten pregled nad poslovanjem, zgradil poslovno informacijski sistem in uvedel čiste kalkulacije, ki so bile osnova za pogajanje s tujim partnerjem glede doseganja višje prodajne cene. Povečanje prodajne cene s 17 na 21 Pf za minuto je zagotovo pomemben komercialni uspeh," so poudarili na tiskovni konferenci sanatorji. Izgube konec leta ne bo Podjetješeni vceloti sanirano, so pa vidni znaki njegove sanacije. Predvsem se je bistveno zmanjšala izguba. Po mnenju Vladimira Bukviča je izguba kontrolirana, saj so jo načrtovali. Če se bodo nadaljevali sedanji kazalci poslovanja, lahko konec leta Ipoz pričaka brez izgube. Še posebej so zadovoljni, da je denarni tok v tekočem poslovanju pozitiven. V Ipozu so precej zmanjšali nekorantne zaloge, hitreje obračajo sredstva, zaloge so nasploh očiščene. Ne zaostajajo več pri izplačevanju plač, povprečne plače so se popravile. Normirano delo po mnenju sanatorjev omogoča proizvodnim delavcem boljši zaslužek. Če ne bi bilo prisilnih dopustov in čakanj na delo in s tem izpada proizvodnih norma ur, bi bila izguba še manjša, ali pa je sploh ne bi bilo. Prav tako bi bil poslovni rezultat ob polletju boljši, če bi bilo razmerje ustvarjene realizacije na tujem in domačem trgu tako, kot je bilo predvideno z letnim gospodarskih načrtom. Na tujem so namreč prodali več, kot so načrtovali - kar 85 odstotkov proizvodnje (v glavnem gre za Ion posle). Na slovenskem tržišču, kjer so še določene tržne niše, namreč dosegajo boljše prodajne cene. Prehod s tujega na domače tržišče ni bil tako lahak. Tuji partner je zahteval vse večje količine izdelkov, hkrati pa je ugotavljal hitrejše plačilo, kar je z likvidnostnega vidika bila za podjetje kratkoročno boljša rešitev. So pa v Ipozu že pripravili nekaj zanimivih izdelkov, ki jih bodo lahko brez sramu ponudili na domačem tržišču po konkurenčnih cenah. Za podjetje je bilo vseskozi veliko finančno breme 83 presežnih delavcev, katerim je bilo potrebno zagotavljati redne mesečne plače. Dokaz, da se podjetje sanira, je navsezadnje dejstvo, da seje zanjegovnakup zanimalo kar nekaj kupcev. Pri iskanju kupcev je pomembno vlogo odigral tudi krizni management. Prihodnost , Ipoza en o S Ekspertna skupina sodi, da lahko novo vodstvo nadaljuje z | začrtano sanacijo in do konca 111 leta ob normalnem doseganju načrtovanega števila nadur ter 1 2 O C 5 CD m V Ipozu je bilo junija 1993 zaposlenih 289 ljudi, ob vstopu sanatorjev novembra 1993 je bilo zaposlenih 247 ljudi, danes jih je okrog 160 (v konfekciji jih je novembra 1994 delalo 176, danes pa 147, med njimi jih 105 dela na normo). Režijo so zmanjšali od 40 na 19 delavcev. Pred pričetkom sanacije so dosegali normo 70 do 80 odstotno, sedaj jo že presegajo. V Ipozu rabijo konfekcio-narje, ki bi jih na novo zaposlili. Vendar jih v Zasavju ne najdejol? ob ustreznem angažiranju kooperacije ter s prodajo lastne kolekcije in dodelavnih poslov na domačem tržišču doseže pozitiven finančni rezultat. V programu dezinvestiranja so iz Ipoza izločili program rokavic. Novo podjetje Kobert sta ustanovila Franci Kovač in Jože Zibret, ki sta kupila stroje in opremo tek knovv how proizvodnje rokavic. V podjetju je zaposlenih 15 ljudi, 13 jih je že prej delalo na tem programu (v vulkanizaciji). Kot so povedali na tiskovni konferenci, sta zaenkrat zadovoljna s proizvodnjo in poslovanjem nove firme. Sanatorji so poskušali poskrbeti tudi za najbolj nujne naložbe v Ipozu. Tako so postavili računalniško mrežo in sodoben informacijski sistem, kupili pa so tudi nekaj novih šivalnih strojev, ki so bili nujni za nemoteno proizvodnjo. "Ipoz bo jutri delal brez starih finančin bremen, z bistveno popravljeno krvno sliko, dejavnost bo ostala, razširila se bo s Tuševo osnovno dejavnostjo (trgovina), v Ipozu pa bo lahko dobilo delo že v kratkem 10 do 17 ljudi. Kdo je Mirko Tuš? "Podjetnik Mirko Tuš iz Slovenskih Konjic se ukvarja z VAŠ TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK INTEGRAL Zagorje d.o.o. Tei.: 61 oie, m oaz, 61284 LENTI madžarska 20.10.94 prevoz 1.400 SIT Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve: - organizacijo izletov in potovanj - prodajo letalskih in železniških vozovnic - prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo - prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah - prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah - prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. veleprodajo in maloprodajo, ima močno trgovinsko podjetje. Je znan in uspešen poslovnež, ekonomsko močan," je novega večinskega lastnika trboveljskega Ipoza predstavil Vojko Rovere. Po nekaterih podatkih bo Tuš že na začetku lahko vložil okrog 15 milijonov tolarjev obratnih sredstev v zaloge, repromaterial, kar je bil eden ključnih problemov v Ipozu, ko enostavno niso mogli povečevati proizvodnje, saj ni bilo denarja za naložbo v surovine. S to prodajno transakcijo bo zadolženost Ipoza enaka ničli, saj je kupec skupaj s kupnino prevzel tudi vse obveznosti. Večji del jih je že v celoti poravnal, smo še slišali na tiskovni konferenci. Delavce je okrog novega lastnika najbolj zanimalo, če ostajajo v Ipozu, ali menjajo podjetje ipd. Jasno so jim povedali, da se v njihovem statusu v bistvu ne menja ničesar. Ipoz ostaja pravni subjekt, delavci so še vedno zaposleni v Ipozu. Tuš se jim je že predstavil, o svojih načrtih pa še ni bil pripravljen spregovoriti kaj več. Mirko Tuš ima sicer trgovsko firmo, žena je tekstilni tehnolog, zaščitna sredstva pa oba dobro poznata. Tuš je pred leti delal v zavodu za rehabilitacijo invalidov, kjer so se ukvarjali s podobno dejavnostjo. Njegovanamcra je dejavnost ohraniti, jo napraviti še močnejšo in jo razširiti. Ko smo ga poklicali po telefonu, nam je obljubil daljši pogovor takrat, ko bo imel v rokah vse papirje (menda okrog 21. oktobra). Čaka namreč na potrditev pogodbe s strani upravnega odbora Sklada. Kot smo razbrali iz razgovora, ne bi rad preu ranjen o trosil obljub. Marko Planinc TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Gostinsko podjetje Rudar je že nekaj časa pod taktirko novega direktorja Mihaela Zvera. Zver je po končani srednji ekonomski šoli izredno diplomiral na Vekšu v Mariboru. Izkušnje si je pridobival v celjskem Merxu, občinskih sindikatih ter kot sekretar republiškega sindikata delavcev gostinstva in turizma. Gostinsko dejavnost dobro pozna, trboveljsko gostinsko podjetje pa je prevzel v težkem položaju. Danes so nekateri veseli, da je Celjan prišel v Trbovlje, drugi spet bi ga vtopili v žlici tople vode. Kako to, da vasje pot zanesla v Trbovlje? Že leta 1993 smo v sindikatu ugotovili, da nekatere stvari v Gostinskem podjetju Rudar ne tečejo, kot bi morale. Pa so bile možnosti in objekti lepi, lastni, denacionalizacija jih ni prizadela. Nasvete, ki smo jih dajali, prejšnje vodstvo Rudarja zaradi pomanjkanja avtoritete žal ni moglo upoštevati inje podjetje spravilo v hude finančne težave. Tako je ladja tonila naprej. Ker me gostinstvo in turizem veselita, sem se odločil zagristi v to kislo jabolko in spraviti podjetje iz težav. Področje sem v štirih letih dovolj dobro spoznal. Ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Prišli ste iz sindikatov, kjer ste ščitili pravice delavcev. Takšen sanacijski postopek pa verjetno terja tudi kakšno tršo potezo. So vas delavci sprejeli kot "zver", skladno s priimkom ali kako drugače? Res, da se pišem Zver, vendar smo se z delavci že na samem začetku dogovorili za spremembe pri načinu dela in vedenja do gostov in poslovnih partnerjev. Tisti, ki tega ne bo upošteval, bo žal moral oditi. Ladjo je treba iz razburkanih popeljati v mirne vode, kar zahteva pripravljenost vseh, ki so na njej. V kakšnem stanju ste našli podjetje, ko ste prevzeli mesto direktorja? Ko sem prišel v podjetje, je bilo stanje porazno. Najprej sem se lotil finančne politike. Sestal sem se z nekaterimi dobavitelji in se z njimi dogovoril za odpis nekaterih obresti za leto 1992 in 1993, pogovarjali smo se tudi o skupnih načrtih. Tudi brez določenih potez na kadrovskem področj u ni šlo. Desetim delavcem smo preko Zavoda za zaposlovanje omogočili upokojitev. Zaposlili smo nekaj mladih pripravnikov, saj so za razvoj podjetja potrebne kadrovske okrepitve. V podjetju j e namreč veliko nekvalificirane delovne sile. Kaj pa denar? Je bila finančna luknja velika? Bila je ogromna. Nekako smo uspeli prepoloviti finančno vrzel. Drugo polovico bomo poskušali pokriti z dolgoročnimi krediti in bolj kakovostnim delom. Podvojili smo promet in povišali plače. Prej so delavci zaslužili okrog 20.000, zdaj pa zaslužijo okrog 40.000 tolarjev mesečno. Delavec mora biti za kvalitetno delo tudi primemo plačan. Mislite, da so plače takšne, kakršne si delavci zaslužijo, ali so še vedno prenizke? Nekateri delavci zaslužijo dvakrat več, kot dejansko dobijo, nekateri pa ne zaslužijo niti tistega, kar dobijo. Pri nas so plače nekje 90 odstotne glede na kolektivno pogodbo. Pa jih redno izplačujete? Zaenkrat jih. Od maja, ko je delo nastopila nova računovodkinja in do danes nismo bili blokirani niti en dan. Slišijo se kritike, da je bil regres pozno izplačan? Regres žal sploh še ni bil izplačan. Ne za leto 1992, ne za 1993 in tudi letošnji ne. Zato, ker so bila sredstva, namenjena regresu, dogovorjeno in zavestno namenjena obnovi. Kljub temu načrtujemo, da bomo del regresa izplačali do konca letošnjega leta. Lotili ste se prenove nekaterih objektov? Prenovili smo Zanzibar in bar Fontano, kjer šolarjem že ob šestih zjutraj ponujamo razne tople napitke in pecivo. Lotili smo se tudi prenovehotela. Skupaj s Pivovarno Laško smo ustanovili Zlatorog klub. Čaka nas še ureditev sob, spalnega dela in ureditve prostora, kjer je bilo nekdaj kegljišče. Sedaj neizkoriščen prostor naj bi v tem mesecu preuredili v večnamenskega. Kako so sc Trboveljčani odzvali na vaš prihod? Mislim, da ljudje vidijo, da se v Trbovljah nekaj dogaja, ustvarja. Gostje, ki so že prenehali obiskovati naše lokale, se vračajo. V Rudarju se leta nazaj ni nič dogajalo, letos pa smo pripravili večere s Simono Weis, Albertom Gregoričem in Otom Pestnerjem ter nov projekt Trboveljske noči. Vse te prireditve niso prinesle velikega finančnega dobička, bile pa so dobre za približevanje gostom, predstavitev naše ponudbe, skratka dobra poteza za naš dolgoročen razvoj. V Trbovljah seje vse poletje nekaj dogajalo. Se vam zdi, da vam občinska politika in vsi, ki imajo še vedno vpliv na gospodarjenje, pomagajo pri sanaciji? Občutek imam, da nam občinska politika ne stoji ob strani. To seje pokazalo tudi ob junijskem neurju, saj nismo bili deležni nobene pomoči. Borimo se, da bi nekaj le dobili, saj smo imeli poplavljene skoraj vse lokale. Lesene točilne mize so bile uničene. Menim, da se občina kot tudi država mačehovsko vedeta do družbenega sektorja, kar Rudar še vedno je. Ni preveč zagretosti, da bi naše podjetje izplavalo iz krize, da bi obdržalo teh 97 zaposlenih in v prihodnosti zaposlilo še 20, 30 ljudi, ki so prijavljeni na Zavodu. To naj bi bilo tudi v interesu občine. Menite, da je takšno zaposlovanje še realno? V gostinstvu mislim, da je. Trbovlje in sploh Zasavje se bo v prihodnje moralo E turistično razvijati. Res, ko prideš v Trbovlje, te mine volja do turističnih podvigov, vendar sem prepričan, da imajo Trbovlje in celo Zasavj e dovolj pokazati tudi na tem področj u. Kako pa je z lastninjenem Gostinskega podjetja Rudar? Smo v drugi fazi lastninskega preoblikovanja, katero nam izdeluje Agencija iz Ljubljane. Za naše delavce lastninjenje predstavlja določeno varnost. V . samem lastninskem postopku se ne bomo lastninili v celoti oz. izvedli notranjega odkupa, saj so gostinsko - turistični objekti izjemno dragi, ocenjeni po tržni vrednosti. En del bomo lastninili znotraj, drugi del pa bomo morali prodati nekomu drugemu. Ste že razmišljali, kako: zunanji odkup, skladi? Premišljevali smo več o zunanjem odkupu kot o skladih. Nad slednjimi nisem preveč navdušen. Izkušnje kažejo, daje vse, kar je šlo do sedaj v sklad, propadlo. Po Trbovljahse slišijo določeni očitki in bilo bi zanimivo, če bi nanje kar sami odgovorili. Sliši se, da ste na vodilne položaje, npr. za vodje enot zaposlili Neslovence... To ni res. Ne poznam nobenega vodjo enote, ki bi bil Neslovenec. Poleg tega me nacionalni odnosi ne zanimajo. Pomembno je, daje delavec priden, zna postreči gostu in se z njim slovensko pogovoriti. Na vodilnih mestih so večinoma sami Slovenci. Potemtakem je tudi očitek, da vaši delavci nimajo slovenskega državljanstva, brezpredmeten? Ne, ne, mi imamo samo dva delavca, ki nimata slovenskega državljanstva, ampak nobeden od njiju ni več šef. Delavci so se včasih odrekali višjim plačam tudi zaradi tega, ker seje v Rudarja dosti investiralo, sedaj pa tega niso več pripravljeni početi. Vem, da so plače še vedno premajhne. Ponovno pa poudarjam, da so za nekatere še vedno previsoke. Nekateri se ne znajo privaditi novemu načinu dela. Gosta je treba pravilno postreči, že v šoli so nas učili, da se za obisk gostu tudi zahvalimo in ga povprašamo, če je bil s ponudbo zadovoljen. Verjetno sanacija zahteva tudi premeščanje ljudi, kar verjetno ni vedno sprejeto z navdušenjem? Res je. Prav je, da zaposleni poznajo vse lokale podjetja. S 1. oktobrom smo tako izvedli kompletno prestavitev zaposlenih, kar je bilo za nekatere malo boleče. Mislim pa, da za tiste, ki so pridni in podjetju predani, to ni predstavljalo težav. Kakšne kriterije pa uporabljate pri teh premeščanjih? Pomembna je uspešnost delavca v posamezni enoti. Če lokal z določenim kadrom ne zaživi, vpeljemo vanj drugi kader z namenom, da ga bodo oživeli. Vse enote morajo iztržiti za pokritje stroškov, plač. Če ne, je enota neprofitna. Kaj bi dejali na očitek, da delavci včasih delajo zastonj. Je res, da so morali delavci na Trboveljski noči delati za sanacijo podjetja? Ne bi rekel, daje očitek upravičen. Tisti, ki ga je izrekel gotovo ni predan našemu podjetju. Na delavskem svetu smo se zavestno odločili, da naj bi vsak delavec določeno število ur opravil za sanacijo podjetja. Od delavcev je odvisno, kdaj jih opravijo, ali na Trboveljski ali na Kleški noči. Je pa res, da nekateri hodijo v službo zgolj zato, da so v službi, drugi pa tudi zato, da skupaj s podjetjem ustvaijajo. V gostinstvu se večkrat dogajajo stvari, kot so kraja za točilno mizo... Lahko take stvari nadzorujete? Pri nas jih nadzorujemo z mesečnimi inventurami in sicer s L oktobrom ne več v sami poslovni enoti, temveč na upravi. Uvajamo tudi "inventure na preskok". Tako se lahko ugotovijo primanjkljaji in v takih primerih je seveda nekaj narobe pri delavcih ali pri vodstvu poslovne enote. Take stvari sankcioniramo, saj se je potrebno zavedati, da dobiček vpliva na naše plače. Gostinstvo je nekako pisano na kožo zasebnikom. Vi pa ste v bistvu res še družbeno podjetje. Kako gledate na konkurenco? Kakovostno zasebno konkurenco spoštujem, od nje se lahko dosti naučimo. Kar pa ne bi mogel reči za tiste, ki na hitro odprejo gostilno v prepričanju, da bodo zaslužili čez noč. Smo pa zaradi neenakopravnega odnosa države do družbenega sektorja na slabšem. Šele, ko se bo ta odnos spremenil, bo konkurenca res kvalitetna. Mislite, da je v Trbovljah težko delati? Upam, da so me ljudje dobro sprejeli. Nekaterim gredo v nos določene poslovne poteze, ki sem jih napravil. Vendar, če želi podjetje dobro poslovati, se morajo s sanacijskim program začrtane poteze uresničevati. V Trbovlje nisem prišel z namenom, da bi postal direktor, prišel sem, da rešim podjetje. Kako vidite Gostinsko podjetje Rudar v prihodnosti? Prepričan sem, da se bo gospodarstvo v Zasavju, zdaj ko je doseglo krizno vrelišče, dvignilo. Torej potrebujemo hotel in v njem večnamenske prostore za poslovne partnerje, restavracijo, kakršna je Zasavc, izletniško točko, kakršna je recimo na Kleku, nekaj lastnih lokalov, slaščičarno in pizzerijo. Slednja bo L novembra pričela obratovati v hotelu. Tako se bomo izognili plačevanju previsoke najemnine. Število najetih lokalov se ne bo povečalo, lokale, za katere so moji predhodniki podpisali najemne pogodbe za deset in več let, pa bomo skušali prodati in s sredstvi sanirati tisto, kar bomo obdržali. Zaposlenih naj bi bilo približno 70 kvalificiranih delavcev. Kako pa pri sanaciji Rudarja izkoriščate poznanstva, ki ste jih pri svojem političnem delu gotovo ustvarili? Vsa poznanstva poskuša človek kar ^ najbolje izkoristiti. Sodelujem z bivšimi jj poslovnimi partneiji in iščem možnosti za n učinkovitejše trženje. -5 c: 5 Marko Planinc Zasavska gora- Prvo nedeljo v oktobru je bila zasavska Sveta gora vsa zelena. Rekli boste, da to ni nič posebnega. Ampak zelena je bila od tolikšnega števila lovcev štirih lovskih družin: Izlake, Mlinše, Senožeti in Vače, ki so se ponovno zbrali na tradicionalnem skupnem lovu. Skupno medsebojno prijateljstvo in tradicijo gojijo že nad 20 let. Blizu 130 jih je bilo. Slučajni obiskovalec te prijetne zasavske planinske postojanke sije lahko ogledal, kako poteka pozdrav lovini (uplenili so resda samo dve lisici). Vso lovsko latinščino pa so pokazali z lovskim krstom. Letos je to srečanje organizirala Lovska družina Vače. Lovske družine so skupaj obudile stare lovske šege in navade. Pred strogi sodni zbor so vsega skrušenega in preplašenega pripeljali "zelenca" Franca Škrabanjo iz Potoka pri Vačah, kije bil na milost in nemilost prepuščen roki pravice - sodnemu senatu, ki ga je vodil dr. Franc Grošelj (LD Izlake), člana senata sta bila Sašo Malahovsky (LD Vače) in Janez Vidmar (LD Senožeti). Tožilec je bil Franci Vidergar (LD Mlinše). Ker so "zelenca" obdolžili, daje velik tolovaj in grozovitež, je moral imeti "Zelenec" pred sodnim senatom. kar dva zagovornika: Pavla Hiršla (LD Vače) in Radovana Palčiča (LD Izlake), ki sta ga z velikimi napori končno le rešila najhujše kazni. Nesrečni zelenec Franc Škrabanja, je moral na koncu odgovarjati še na zvita in šaljiva vprašanja. Izmazal se je in bil milo kaznovan. Številni obiskovalci pravijo, daje bilo srečanje nadvse zanimivo in zabavno. Radovan Palčič Balinarski turnir Trbovlje- Zadnjo nedeljo v septembru so na balinišču TVD Partizan pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih častnikov izvedli tradicionalni balinarski turnir veteranov, ki je trajal skoraj ves dan. Nastopilo je šest balinarskih ekip, zaporedje je bilo naslednje: zmagovalna ekipa Partizan I. si je poleg pokala za prvo mesto priborila še prehodni pokal, drugo mesto je prav tako zasedla ekipa Partizana I-A, tretja je bila, po pričakovanju, ekipa trboveljskega Društva upokojencev. Vzdušje je bilo prijetno, saj se je na igrišču TVD Partizana zbralo kar lepo število ljudi, ker je balinarstvo zanimiv, priljubljen in atraktiven šport. Organizatorji so dobro opravili svojo nalogo, saj pritožb s strani vodij ekip ali tekmovalcev ni bilo. Udeležencem turnirja so pripravili tudi toplo malico in ob zaključku še majhno zakusko. V imenu pokrovitelja - občinske organizacije ZSČ, je udeležence turnirja in druge prisotne pred pričetkom tekmovanja pozdravil Rudi Matko in jim zaželel prijeten dan, lep športni uspeh in čimboljšo uvrstitev. V društvu Partizan nameravajo znova vzpodbuditi interese za balinarski turnir - predvsem v delovnih kolektivih. Prav tako želijo ustanoviti žensko balinarsko ekipo. Vse tiste, ki so zainteresirane, lahko dobijo podrobnejše informacije v klubskem bifeju (v domu Partizana) vsak dan od 17.00 ure dalje pri Sonji Valenčak. R.M. Srečanje izgnancev Dole pri Litiji - V gasilskem domu v Dolah pri Litiji so se na povabilo odbora tamkajšnje krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije (KO DIS), prejšnjo nedeljo dopoldan zbrali njeni člani na svojem rednem letnem zboru. Udeležba je bila zadovoljiva. Kulturni spored tega zboraje izvedla umetniška družina Kolenc iz Vač. Vodi jih profesor Zvone Kolenc, ki poje in igra na kitaro, njegova žena Anka mu pomaga kot režiserka, saj tudi sicer režira za igralsko skupino GEOSS. Večji del programa izvajajo njihove hčerke Mojca, Jana in Špelca, stare 10, 11 in 16 let, ki so predvsem dobre recitalorke, hkrati pa imajo tudi igralske sposobnosti in se ukvarjajo še z glasbo. Pred začetkom delovnega sestanka so k mikrofonu povabili w gostjo, sestro Gabrijelo Stopar, '55 prednico samostana šolskih sester ^ v Repnjah pri Ljubljani. Po § prisrčnem pozdravu, namenjem 03 izgnancem, je prisotnim prebrala zelo ganljivo pesem, ki jo je v taborišču napisala njena mama. z naslovom "Trpeči slovenski rod". O delu odbora KO Dlje poročal tajnik Stane Kmetič. Dejal je. da je v njihovi KS še 165 izgnancev, od tega 148 organiziranih in poudaril, da so skoraj vsi poravnali svoje članske obveznosti -članarino. Od tega se jih je 56 naročilo na interno glasilo DIS Vestnik, precejšnje število pa je odkupilo tudi zbornik - Izgnanci. Na željo vodstva KO DIS je o delu koordinacijskega odbora DIS za Zasavje spregovoril predsednik tega organa Rudi Matko in jih seznanil s stanjem reševanja problematike izgnancev, vnešene v osnutke zakonov, ki so že bili in še bodo obravnavani v Državnem zboru, na medresorski komisiji in pri vladnih resornih organih. R.M. Kostanjev piknik Mrzlica-Planinskodruštvo Trbovlje pripravlja ob zaključku letne izletniške sezone kostanjev piknik na Mrzlici. Pripravljajo ga v soboto, 15. oktobra. Odborniki se bodo sestali ob 10.30 uri na krajšem delovnem razgovoru o družbeni problematiki, nato pa bo ob pečenem kostanju, moštu, anekdotah ter pesmih potekalo družabno srečanje. Udeleženci balinarskega turnirja. T.L. Upokojenski protidokazi Že lep čas so si upokojenska združenja, društva, tudi demokratska stranka upokojencev ter vlada oziroma posamična vladna telesa vsaksebi zastran nekaterih sprememb pokojninsko invalidskega zavarovanja. O marsikaterih dokazih in protidokazih smo v našem časniku nekaj že povedali. Kot je videti, se bomo k tej problematiki še morali vračati. Eno posebej spornih vprašanj so trditve o tem, da so pokojnine prevelik "strošek" za državo. V njej pride, zatrjujejo vladne in druge službe, na 1,6 aktivnega zavarovanca en upokojenec. Zato morajo zaposleni odšteti malodane polovico svoje plače za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kaj je s tem? Je to res točen izračun? Seveda je, ampak potrebno je videti še drugo plat medalje. Najtehtnejši protidokaz, ki ga navajajo upokojenci, je ta, da se je število zavarovancev, ki so plačevali v pokojninski sklad v zadnjih nekaj letih, zmanjšalo za več kot 150 tisoč. In v tem tiči odgovor, čemu predstavljajo sedanji prispevki zaposlenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje skorajda polovico njihovih plač. V minulih dveh, treh letih se je število starostnih upokojencev povečalo za 9,4 odstotka (leta 1990 in leta 1992); leta 1991 pa kar za 15,3 odstotka. Z drugo besedo: v treh letih se je število upokojenih po volji zakonodajalca povečalo za dobrih 70 tisoč, kar je najmanj enkrat toliko, kot pred letom 1990. Žal ni moglo biti drugače, kot da se je starost upokojencev, ki je zdaj v povprečju 54 let, znižala. Do leta 1990je bila tri, štiri leta višja. Na to smo tudi v naših prispevkih nemalokrat opozarjali, pri čemer smo naglašali, da prezgodnje upokojevanje povzroča tudi številne psihične travme ali vsaj težave, kar dokazujejo tudi številne raziskave po svetu, kjer ne prihaja do prezgodnjega upokojevanja. M.V. Teden upokojencev v Trbovljah Koncert Delavske godbe Trbovlje - Osrednja prireditev letošnjega Tedna upokojencev je bil brez dvoma koncert Delavske godbe Trbovlje. Pod vodstvom Alojza Zupana - Vuja se je godba tokrat predstavila številnim poslušalcem iz vrst upokojencev. Koncert popularnih del so godbeniki odigrali v stilu nosilca zlatih medalj s svetovnega prvenstva pihalnih orkestrov. Po vsakem odigranem delu jih je pozdravil glasen aplavz navdušenih poslušalcev. Bilo je lepo, poslušalci so bili navdušeni in hvaležni. Po končanem koncertu je bilo v avli DD družabno srečanje. Pripravilo ga je DU Trbovlje, ki je tudi poskrbelo za dobra in nekoliko cenejša okrepčila. Vse je zabaval ansambel Ping-pong. T.L. Priznanja DU Trbovlje Trbovlje - Med koncertom Delavske godbe je predsednik DU Trbovlje Florjan Plevnik pripravil za vse navzoče kratko informacijo o delu društva v zadnjem obdobju. Delo tega društva je v vseh pogledih precej bogato in raznovrstno. Pri vseh teh dejavnostih se aktivno udejstvuje mnogo domačih upokojencev, bodisi na kulturnem, športnem, ročnodelskem, planinskem, izletniškem in še kakšnem področju. Vsem se je zahvalil za sodelovanje, zahvalil pa se je za opravljeno delo tudi vsem ostalim sodelavcem in članom društva. Ob tej priliki je podelil priznanja športni sekciji, ženskemu pevskemu zboru DUT, planinski skupini, posebno spominsko priznanje pa so podelili Trubarjevemu domu oskrbovancev v Loki pri Zidanem mostu, s katerim imajo dolgoletne zelo dobre stike. T.L. Obiskali so bolne člane Trbovlje - Predstavniki DU Trbovlje so v prejšnjem tednu obiskali na domovih ali v zavodih bolne člane društva. Po podatkih patronažne sestre je takšnih članov okoli 120. Med temi so tudi oskrbovanci iz Trbovelj in v Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem mostu. 6. oktobra so predstavniki DU Trbovlje (Florjan Plevnik, prim. dr. Ludvik Kramberger, Anka Raušl in Štefka Matko) obiskali dom na Izlakah in se pogovarjali z oskrbovanci iz Trbovelj, pa tudi z vodstvom tega zavoda. Oskrbovanci se v tem domu zelo dobro počutijo. Upokojenci so obiskali tudi Dom Franca Salamona v Trbovljah. T.L. Tekmovanja upokojencev Trbovlje- Člani športne sekcije DU so izpeljali športna tekmovanja v štirih športnih disciplinah. Tekmovali so v streljanju, kegljanju, šahu in balinanju. V tekmovanjih posameznikov za leto 1994 so bili doseženi tile rezultati: pri streljanju z zračno puško je bil prvi Stane Lipovšek, drugi Alojz Vrbnjak in tretji Rihard Kerin. Pri kegljanju (100 lučajev) je bil prvi Ignac Sluga, drugi Jože Kastelic in tretji Zoltan Lucu. Pri šahu je prvo mesto zasedel Štefan Kovač, drugi je bil Vili Rugelj in tretji Jože Frece. Pri balinanjju pa je bil prvi Ignac Sluga, drugi Franc Mrežarin tretji Franc Andrinek. Najboljšim so podelili medalje in priznanja. T.L. Ročnodelska razstava Trbovlje- Članice ročnodelskega krožka pri DU so pod vodstvom Lojzke Vengust pripravile imenitno razstavo ročnih del. Odprli so jo v ponedeljek, 3. oktobra, in zaprli v nedeljo, 9. oktobra. Pri otvoritvi sta nekaj uvodnih besed povedala Anka Raušl in Jože Drnovšek, ki sta zastopala DUT rbovlje ter ženski pevski zbor tega društva, ki je pod vodstvom Nande Guček pripravil krajši koncert narodnih in umetnih pesmi in s tem popestril uvod v razstavo. Otvoritve se je udeležilo veliko obiskovalcev, pretežno ženske. Med temi je bilo precej ročnodelk iz Hrastnika in Dola, s katerimi imajo trboveljske ročnodelke že vrsto let zelo dobre stike. Na razstavi si je bilo mogoče ogledati 220 raznovrstnih ročnih del, ki jih je ustvarilo 20 članic krožka. Vsa dela so nastala v zadnjem letu. Razstavljene so bile imenitne čipke, kvačkana dela, pletenine, obleke, prti, gobelini... Razstavljali sta tudi dve slikarki -upokojenki. V posebnem kotičku ob vhodu so bila razstavljena dela, ki so jih ustvarjale pridne roke ročnodelk iz Doma wstr oskrbovancev Franca Salamona v Trbovljah, nekaj del iz lesa so razstavili tudi upokojenci. Razstava je bila izredno bogata, prostor pa premajhen, da bi vsa domiselna dela učinkoviteje razstavili. T.L. Teden upokojencev v Zagorju Zagorje - V Zagorju bo teden upokojencev potekal zadnji teden v oktobru. Č lani društva bodo lahko tekmovali v različnih disciplinah (balinanje, kegljanje, šah). Upokojenski teden se bo zaključil v soboto, 29. oktobra, s konferenco v Gasilskem domu v Zagorju. K.B. Državno prvenstvo v kegljanju Celje - V soboto, 15. oktobra, bo potekalo na kegljišču Golovec v Celju državno prvenstvo upokojencev v kegljanju. Organizira ga Zveza društev upokojencev občine Celje. Na tekmovanje so organizatorji povabili društva upokojencev, ekipe in posameznike. Tekmovale bodo moške in ženske ekipe. T.L. Izlet na Uršljo goro Uršlja gora - Planinska skupina DU Trbovlje je v okviru Tedna upokojencev organizirala skupinski izlet na Uršljo goro (ali Plešivec) pod vodstvom Vinka Pfeiferja. Do vznožja so se udeleženci pripeljali z avtobusom, do vrha pa so vzeli pot pod noge. T.L. Konec lanskoletne kulturne sezone 1993/94 je Moški pevski zbor Zarja (Svoboda Center) iz Trbovelj po več kot desetletju uspešnega dela zapustil dirigent Albert Ivančič. Vsa leta je bil z Zarjo neločljivo povezan. Bil je pevec baritonist, korepetitor, zadnja leta pa tudi dirigent -zborovodja. Zarjani so povabili v svoje vrste novega dirigenta - to je Blaž Rojko iz Zagorja, 28 letni svobodni delavec, vzgojitelj, skladatelj, instrumentalist. Preživlja se z delom v Glasbeni delavnici za otroke, učitelje in vzgojitelje po Orffovi metodi. Mesto zborovodje pri Zarji je prevzel s 1. septembrom letos. Zarjani in ZKO Trbovlje so ga dodobra seznanili z delom zborovodje v razgovoru, ki je potekal konec septembra v društvenih prostorih zbora. Blaž Rojko jepredstavnik mlajše generacije glasbenikov, ki seje odločil, da nadaljuje uspešno z bogato tradicijo pevske kulture v Trbovljah. Njegove ambicije pri delu z Zarjo so preproste in razumljive - želi nadaljevati z bogatim ustvarjalnim delom njegovih predhodnikov, spomožnimi in pomlajenimi vrstami Zarjanov. Blaž Rojko je ob tem povedal: "Doseženo pevsko kulturo in stopnjo kakovosti je treba ohraniti in na tej podlagi graditi delo naprej. Vrata so odprta tudi za zahtevnejše delo, še posebej če bi vrste uspelo pomnožiti in pomladiti." Meni, da vsak dirigent vtisne nekemu ansamblu, ki ga vodi, svoj pečat, kajti vsak ima svoje poglede, zamisli, prijeme in način dela. To se seveda odraža pri delu pevcev. Končno oceno pa dajejo poslušalci, ki poleg pevcev ocenjujejo tudi delo zborovodje, na koncertih in drugih javnih nastopih. Glede odnosa do glasbe, posebno vokalne, Blaž Rojko pravi: "Skupinsko petje je Slovencem položeno že v zibelko, imamo ga pod kožo, v genih in pri delu z zborom je na to treba računati. Slovenska narodna pesem je bistvenega pomena in pomeni temelj za delo z zborom. Ko sem pripravljal in pred kratkim tudi izdal dva priročnika s priloženo kaseto - pesmarici po Orffovi metodi, sem se oprl na slovensko otroško ljubezensko pesem. S tem sem dal učiteljem in vzgojiteljem pobudo za delo z otroki - predšolskimi in šolskimi za razredno stopnjo od 1. do 4. razreda, ob upoštevanju našega bogatega pevskega ljudskega izročila." Z vajami pri Zarji je pričel v začetku septembra. Pravi, da kljub komaj enomesečnemu sodelovanju z zborom, čuti zadovoljstvo. Upa, da se bo zadovoljstvo pri nadaljnem delu le še vzajemno utrjevalo in stopnjevalo. Skupinskega delaje vajen še iz časov, ko je kot pozavnist igral pri pihalni godbi Vevče in tudi sedanjega dela pri Pihalnem orkestru v Zagorju. Blaž Rojko je z glasbo povezan že od mladih nog, še vedno pa se glasbeno izpopolnjuje. To je danes še kako potrebno. Povedal je, da bi rad dosegel, da pevci pojo iz ljubezni do petja, da poslušalci prav tako sprejmejo zapeto pesem z ljubeznijo, pri čemer tudi iz ljubezni do petja daje del sebe kot dirigenta. V podoživljanju zapete pesmi naj bi se vsi združili v eno - pevci, zborovodja, poslušalci. V tem pogledu pa bo treba seveda storiti še marsikaj. Rad bi se uvrstil v vrsto priznanih zborovodij in pedagogov, ki so doslej Zarjo vodili od uspeha do uspeha. Zarja bo prihodnje leto slavila 65 letnico obstoja in dela. Za to priložnost bodo obnovili nekaj pesmi iz dosedanjega repertoarja, nekaj pajih bodo dodali. Da bi se zbor ob jubileju čimbolje predstavil, vabijo v svoje vrste bivše člane zbora kakor tudi nove pevce. V nj ihovi druščini se hodo zagotovo dobro počutili. Načrtujejo, da bodo novembra pripravili promenadne koncerte v krajevnih skupnostih in domovih v Trbovljah. Teh koncertov naj bi bilo šest. Za točne datume nastopov se bodo še dogovorili. Ob koncu razgovora je Blaž Rojko še dodal: "Zarja mora rasti iz lastnih korenin. Upam in prepričan sem, da bo sleherni Zarjan dal vse od sebe, da se bo zbor kar najbolje pripravil za svojo jubilejno predstavitev tudi v kakovostnem pogledu." Sambo k temu vložil vse svoje znanje in moči. K temu moramo svoj delež primakniti tudi občani - vsi ljubitelji petja. Tine Lenarčič Laura Lisica seje rodila v Trbovljah pred 22. leti. Njena mati je iz Kisovca, oče pa Dalmatinec iz Zadra. Laura živi v Zadru, zelo rada pa se vrača v rodni kraj. Končala je tekstilno tehnično šolo. Zaposlena je v družinski galanterijski firmi. Že od nekdaj rada ustvarja. Nabira kamenčke ob morju, jih barva in izdeluje unikatne izdelke v kombinaciji z usnjeni. Veliko tudi slika. V likovnem izražanju se je izpopolnjevala pri akademskem slikarju in kiparju Draganu Kijadkovskemu. Na njenih slikah prevladujejo motivi morja, pa tudi figure, portreti in živali. Slika v mešani tehniki z ogljem, pasteli, svinčnikom, pretežno tudi s temperami. Na njenih slikah prevadujejo kombinacije čme s svetlejšimi barvami. Včasih slika po živem modelu, v naravi, velikokrat pa tudi po spominu s kančkomsamoizražanja.Jezelo nadarjena, obetavna mlada slikarka. Razmišlja, da bi študirala na akademiji. Zna dobro opazovati svet okrog sebe in ga čutno prenesti na papir. V treh tednih bivanja v Kisovcu pri sorodnikih je naslikala precej zasavskih motivov. "Zelo zanimivi se mi zdijo zasavski hribi, kijih skušam upodobiti v sliki. Čeprav je prehod iz slikanja morja in morskih motivov na hribovito pokrajino zelo težak," pravi Laura. Zelo rada bi se povezala s slikarji iz zasavskih krajev, da bi z njimi izmenjala mnenja, se naučila česa novega in se izpopolnjevala. Jana Borišek ZABEL Hrastnik Glasbena mladina Slovenije je 5. in 6. oktobra v Cankarjevem domu organizirala simfonično matinejo, ki so se je udeležili tudi dolski in hrastniški sedmošolci in osmošolci. Koncert Slovenske filharmonije je obsegal dela Blaža Arniča, Bedricha Smetane in Antonina Dvoržaka. Dirigent Lovrenc Arnič je skladbe sproti komentiral. Kvartet Plavica, Peter Napret in Dejan Jakšič so bili gostje pevskega zbora Jagnjenica, ki je pripravil v soboto, 8. oktobra, kulturno prireditev v okviru praznika krajevne skupnosti. Glasbena delavnica Muzikaviva vabi dolske otroke in tudi starejše, da se izpopolnjujejo v vseh zvrsteh glasbe in na različnih instrumentih. Vpis in prijave potekajo celo leto, informacije dobijo na šoli. V knjižnici so začeli z organizacijo uganke meseca. Bralci morajo odgovoriti na tri vprašanja, ki se vežejo na kraški svet. Pomagajo si z razstavljeno literaturo. Uganke lahko rešujejo še ta teden. V ponedeljek, 17. oktobra, pa bo žrebanje treh praktičnih nagrad. F.M. Trbovlje Likovno razstavo del udeležencev slikarskega Ex tempora Trbovlje 94, ki je bilo v začetku oktobra v Trbovljah, so odprli 10. oktobra. Na ogled je 55 del, ki jih je odbrala tričlanska strokovna komisija. Razstava je na ogled od 16. do 19. ure in to v Likovni galeriji DD Trbovlje. Odprta bo do 20. oktobra. V gledališki dvorani DD Trbovlje je bil 12. oktobra celovečerni koncert mladinskega pevskega zbora Maribor pod vodstvom prof. Karmine Šileč. Peli so narodne in umetne pesmi raznih avtorjev. Zbor sodi v sam vrh slovenskega mladinskega zborovskega petja in se je na raznih tekmovanjih tudi mednarodno uveljavil. Gostovanje je organizirala ZKO Trbovlje. Trboveljska Glasbena šola je od 6. oktobra bogatejša za nov klavir. Instrument (znamke Stainway, dolžine 211 cm) so pripeljali iz Gorice. Dosedanji klavir so iz šole prestavili v DD. V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah je ves oktober na ogled samostojna razstava slikarja Vinka Hrovatiča iz Hrastnika, člana Društva revirskih likovnikov Relika Dadas iz Trbovelj. T okrat se predstavlja z Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Darja Svetina Tujina Za korakom ostane sled, a za človekom, ki izgubi se v svet, le malokrat se najde spet. Tisoč poti se v mestih križa, tisoč misli v ljudeh zbudi, trn v dušo se zapiči in boli, boli. se tokrat sklada z njegovimi številnimi lirično obarvanimi pesmimi o tem delu naše domovine. T.L., D.H. Olje, Kristus, avtor Janez Mišo Knez. osmimi deli v pastelni slikarski tehniki in z motivi, ki v romantični obliki prikazujejo zasavsko krajino. Njegov pogled na našo krajino, bodisi ob Savi ali višje ležečih predelih, Zagorje Na srečanju defektologov, ki je bilo 30. septembra v zagorskem DD, so v kulturnem programu nastopili Pihalni orkester Svea Zagorje pod vodstvom Emila Krečana, Ladko Korošec, Zagorski oktet pod vodstvom Emila Krečana in recitatorji šole dr. Slavka Gruma. D.H. Litija V Šmarskem kulturnem domu je bila 7. oktobra 3. ponovitev veseloigre Charlyjeva teta, ki jo je odigrala gledališka skupina iz Šmartnega pri Litiji. V kapelici na Pungrtu je bil 8. oktobra literarno glasbeni večer. Poezijo patra Bena Lavriha sta predstavila Jelka Hostnik in Rajko Meserko ob spremljavi flavtistke Marjete Zabukovec in kitarista Petra Svetine. Litijska knjižnica j e začela z urami pravljic za otroke od 4. do 10. leta. Prvi dve uri sta bili v torek, ob 17. uri v knjižnici Litija, ob 18.uri pa v knjižnici Šmartno. Pravljičarki Vanja in Jožica sta otrokom predstavili 'Nerodno Avguštino in Zaljubljenega žabca. V knjižnici napovedujejo ure pravljic vsakih štirinajst dni, na dva tedna pa bodo potekale tudi igralne ure v angleščini. J.O. Hill! Zgodba gre nekako takole; najprej je nastopal pri manj znanih skupinah, nato je prišla skupina Kri, s katero je na festivalu v Mariboru osvojil srebrni Klopotec. Po desetih letih nastopanja - solo kariera, ki pozna samo eno pot - navzgor. Nato je posnel 5 kaset (zadnja, z naslovom Verjel sem, je izšla pred dobrima dvema mesecema), ter postal solastnik in glavni urednik založbe Amadeus, ki izdaja tudi njegove kasete. Njegovo ime je Brane Drvarič. Kot že velikokrat poprej, sva tudi tokrat najin pogovor začela z zadnjo kaseto. Na njej je sicer samo 8 pesmi, kljub temu pa bodo vsi njegovi oboževalci zadovoljni. Čeprav so prejšnjo kaseto prodali v odlični nakladi, 10.000 izvodov (praktično brez reklame), je delo pri zadnji kaseti potekalo še bolj profesionalno. Pri založbi Amadeus so pripravili tudi videospote, Brane pa je k sodelovanju povabil različne ljudi, kijih prej ni bilo. Za vse, ki Branetovih prejšnjih kaset nimajo, so dodali še mega-mix, splet uspešnic izprejšnjihkaset. Glasbasamajebolj modema, snemanje je potekalo v Italiji. Kako pa naprej ? Kdaj bo izšla nova kaseta? So že kakšne ideje? "Počasi, počasi, lepo po vrsti," pravi med smehom Brane, "najprej moram poiskati glasbenike, ki me bodo spremljali na koncertih, predstaviti kaseto Verjel sem, potem bomo pa videli." Ve kaj dela, ni kaj. In tudi njegovo glasbo lahko uvrstimo v sam vrh slovenske komercialne glasbe. Pet kaset v petih letih je res lepa številka in tudi prodaja, ki je iz leta v leto boljša, sta dokaz, da Brane še ne misli tako hitro odnehati. In le zakaj bi? Če na naši glasbeni sceni lahko "ustvarjajo" raznejodldi-jodldo skupine in posamezniki, zakaj ne bi nekdo, ki je res dober? Da ne bi slučajno pozabil; v trgovinah lahko kupite tudi prvo Branetovo CD ploščo. Prepričan sem, da prvo izmed mnogih. Tomaž A. Štojs Skupina Pohorje Expres je prej znana bolj starim country mačkom kot pa novim naraščajem. Zadnja leta je bilo o njih malo slišati. Fantje in dekle so nekaj časa počivali, nekaj časa igrali po tujini, zdaj pa so pripravljeni na svoj come back v Sloveniji. Igrali so na festivalu v Mostecu in poželi ugodne kritike. Veterani, ki so orali ledino na slovenski Country sceni so se vrnili v povsem prenovljeni postavi. Tudi svoj repertoar so spremenili in ga poživeli. Poleg nekaterih "podeželskih" večno zelenih melodij so se usmerili v igranje sodobnejše country glasbe, kiji dodajajo tudi nekaj lastnih skladb. Sledijo tokovom country glasbe v njeni domovini -Ameriki in jo preslikavajo na domače odre. S svojimi nastopi pa prav gotovo napovedujejo nov razcvet tovrstne glasbe v Sloveniji. Country glasba pa na splošno ni več domena Štajercev in Štajerske, kjer je vrsto let ta glasba našla največ privržencev, ampak se širi po celi Sloveniji. J.N. Prve novičke danes se bodo gotovo najbolj razveselili vsi tisti, ki prisegajo naZasavce. Ob svoji 25 letnici so namreč izdali novo kaseto, z naslovom Sreča je. Kot smo pri njih vajeni, je na eni strani zabavna, na drugi pa narodno - zabavna glasba. Pred kratkim so nastopali tudi v Nemčiji, kamor se. bodo po vsej verjetnosti spet odpravili. Seveda je zdaj 1a v prvem planu Slovenija in predstavitev novih posnetkov. Sicer pa si daljši zapis o njih preberite v eni naših prihodnjih številk. Novo, že svojo drugo CD ploščo je izdal tudi Jan Plestenjak. Mnenja o tem, ali je dober pevec ali ne, so različna, kot pa kaže, mu gre dobro. Naslov njegove nove CD plošče je Gremo v kino. Ob že znanih pesrnih, kot sta npr., Šerbi in Ne ne ne, je na CD še dovolj novih pesmi, tako da bodo ljubitelji rap glasbe prav gotovo prišli na svoj račun. Tudi novi videospoti se že pripravljajo. Potem ko so se vrnili iz ZDA in (dokaj) uspešno predstavljali in prodajali svojo zadnjo CD ploščo, se je skupina Pop design spet odpravila v studio. Snemajo seveda novo ploščo, s katero bodo poskušali dokazati, da še vedno sodijo v samo "špico" slovenskih LS53V'7 -lasbenikov. Po napovedih nekaterih, bo to zelo, zelo težko... Tudi novi posnetki Mie Žnidarič so že končani. Čeprav je Mia najprej nameravala pesmi posneti v studiu, seje zdaj odločila drugače. Vse pesmi, ki bodo na novi plošči, so posnete na koncertih. Ker pa je le - teh veliko, zdaj poteka selekcija, katere pesmi bodo na ploščo uvrstili. Samo še dve pesmi izmed desetih pa manjkata skupini Peter Pan in potem lahko pričakujemo tudi njihov nov izdelek. Ob kaseti bo seveda izšla tudi CD plošča, na katero bodo dodali še osem uspešnic s prejšnjih kaset. TAŠ Alan in M aomi (CF video) Druga svetovna vojna je (še enkrat) dokazala, da je le človek sposoben zakriviti najbolj skrajna grozodejstva. Nacizem, fašizem, koncentracijska taborišča, genocid in ostale deviacije izhajajoče iz izkrivljene psihologije množice so takrat vsakodnevno pretresale Evropo. Na drugi strani Atlantika pa je teklo življenje precej drugače. Alan Silverman je tipičen ameriški deček svojih let. Stanuje v Brooklinu in se zanima zgolj za baseball in makete letal. Za vojno sicer ve, vendar se mu zdi, daje to le eden odočkovih hobijev. Kmalu pa tok Alanovega odraščanja skali čudaška in vase zaprta deklica na robu živčnega zloma, ki se je skupaj z materjo preselila k sosedi. Ime ji je Naomi in iz Francije je pribežala pred nacisti. Pred očmi soji ubili očeta, kar ji je povzročilo trajne psihične motnje in kronično nezaupljivost do ljudi. Alanovi starši prosijo sina, da se skuša spoprijateljiti z Naomi. Predstavljajte si! On, ki ima že tako ali tako dovolj svojih težav z vrstniki, naj se začne prostovoljno družiti z PUNCO! Po insistiranju staršev Alan sicer pristane, vendar mora to druženj e zaviti v skrivnost, ki je ne more zaupati nikomur. Niti najboljšemu prijatelju ne. Sprva je Naomi zadržana in kaže, kot da je nič in nihče ne more iztrgati iz njenega duševnega stanja, toda počasi se začne odzivati na Alanovo domiselnost in čustvenost... Alan&Naomije topla in čustvena zgodba o prijateljstvu in miru v svetu prežetem z vojno. Po noveli Myron Levoy je scenarij zanjo napisal Jordan Horovvitz, režiral pa jo je Sterling VanWagenen. Igra Lukasa Haasa in Vanesse Zaovi vam bo ostala v spominu. Tudi Michael Gross ni preveč zaostajal za njima. Zato vam jo lahko mirne duše priporočim. Tommy ‘" VIDEOTEKA fojnjufrines 8, \na bazenu),.tej,: 26;441 i... um Davor Božič, priljubljeni pevec med slovenskimi dekleti, je zelo razočaran v ljubezni, kajti dekle, ki jo ima rad, je (kot pravi Davor) zanj malo premlada. Zato dekleta, če ste približno Davorje ve starosti - Davor je star 22 let, imate še šanse. Skupina 12. nasprotje je dobila novega sponzorja. To je Pivovarna Union in verjamem, da bi si marsikdo želel, da bi bila njegov ali njihov pokrovitelj pivovarna. Fantje tako na svojih nastopih nosijo oblačila pivovarne Union in pijejo Unionove izdelke. Torej jim resnično ne gre slabo. Tomo Jurak je skupaj z nekaterimi člani iz nekdanjegaGu -Gu-ja odpotoval v Švico, kjer je priredil nekaj.koncertov, obenem pa seje odlično zabaval z fanti, s katerimi je včasih večkrat (vsak vikend) nastopal. Novi duet sta postala Janez Bončina - Bcnč in Janez Zmazek - Žan. Benč in Žan sedaj skupaj nastopata in zabavata publiko, vendar pa Žan še vedno skrbi tudi za svoj bend. Šank rockovci so posneli kaseto z angleškimi skladbami, pri snemanju pa je sodeloval nihov novi basistlnko Brus, ki prihaja iz Trsta. Sedaj je nastopila okužba s striženj em. Vsem oboževalkam Matjaža Zupana (California) in Roberta Dragana (Victory) moram sporočiti, da sta si fanta postrigla svoje dolge lase. Helena Blagne - prva dama slovenske estradc, kot ji radi rečemo, je bila pred kratkim gostja prireditve Union fest v dvorani Zas - tena v Zagorju. V beli obleki je samozavestno nastopila pred zasavsko publiko. Helena trenutno pripravlja novo kaseto, ki bo izšla v začetku novembra. Pesmi na njej bodo še vedno v njenem stilu, se pravi v komercialnem, ljudskem stilu. Aranžmaji pa so malo drugačni za razliko od tistih na prejšnjih kasetah. "Treba je iti v korak s časom, ne smeš ostati vedno na isti stopnički", poudarja Helena. Vajeni smo jo poslušati v duetu z Nacetom Junkarjem, toda na novi kaseti bo nastopala sama. " Spomladi bova z Nacetom izdala novo kaseto, na kateri bo polovica skladb opernih arij, polovica pa zabavnih. Začela sem namreč študirati operno petje, to je tisto, kar sem si v življenju vedno želela, pa prej ni bilo ne časa ne priložnosti. Mislim pa, da je zdaj ta čas napočil", je dejala Helena. Začetki Helenine kariere so povezani tudi z ansamblom Veter. Srečali so se na morju, v Poreču, pred osmimi ali devetimi leti. Nato so zelo veliko skupaj igrali, tudi v Zasavju. Heleno pa ne poznamo samo kot pevko, ampak tudi kot voditeljico oddaje na Kanalu A. V tej vlogi se krasno počuti. " V začetku je bilo seveda bolj težko, kajti to so bile zadeve, v katerih se nisem najbolje znašla. Če pogledam prve posnetke, si mislim, da so morali imeti dobre živce, da so vztrajali z menoj. Bila sem namreč precej slaba voditeljica. Ampak, če ima človek voljo, če se uči in če je do sebe samokritičen, se vse da. Zelo sem se popravljala, zdaj pa mislim, da voditeljstvo že kar obvladam. Ne rečem, da sem perfektna. Oddaja je na sporedu že dve leti in mislim, da bom z vlogo voditeljice nadaljevala." Mnogi jo proglašajo za najbolj seksi pevko slovenske estrade. Helene to ne moti, pravi celo, da je zanjo to reklama: " Vsaka ženska je rada lepa. Čeprav pravim, daje vsaka ženska lepa že zato, ker je ženska. Lepo je, če je človek lep, še lepše j e, če je tudi notranje lep, potem je sploh vse lepo." V svojem prostem času rada dirja po slovenski pokrajini na svojem vrancu. Vsak dan si vzame čas za ježo. To ji pomeni sprostitev, ki je nujno potrebna. Za ohranjanje telesne kondicije in videza (kjer ji kar dobro uspeva), se ukvarja tudi s tekom. Po svojih nastopih Helena vedno odide naravnost domov, ker jo nastop utrudi, dom pa ji ponudi prijetno zavetje miru. Katja Božič S.G. t Svet duhovitosti V ponedeljek so nas na Gimnaziji obiskali člani Društva za zavest Hare Krišna. Učenci četrtih letnikov smo organizirali to srečanje z namenom spoznati različne načine razmišljanja, oziroma svetovnonazorskega prepričanja. Mnogo ljudi jih le bežno pozna, ne razumejo vsebine, ki jo učijo, zato jih takoj stereotipno označijo za posebneže in ljudi, s katerimi nočejo imet opravka. Potrašniška družba jih je prepričala, da le materialne dobrine pomenijo srečo v življenju. Melodična glasba, ki je pravzaprav njihova molitev h Krišni, naj jih dvigne na višjo raven spoznanja in jih reši spon človeških slabosti, ter popelje v svet duhovnosti, je ustvarila prijetno, svečano vzdušje. Po njihovem prepričanju te pesmi ustvarijo vez med duhovnim svetom, ki je večen in dušo, ki prebiva v človeškem telesu. Na prijeten, nevsiljiv in razumljiv način so predstavili njihovo prepričanje, način življenja in pomen duhovne rasti. Njihovo osnovno prepričanje je, da imajo tako živali kot rastline dušo, ki je nekoč prebivala v človeški podobi. To je osnovni razlog, da ne uživajo živalskega mesa. Ker pa nekaj morajo jesti, je v "svetih spisih" zapisano, da lahko uživajo rastlinsko hrano, kajti rastlinska duša je na najnižji ravni na tem planetu. Človeška duša se ob smrti preseli na višjo ali na nižjo raven, odvisno od načina življenja posameznika. Njihov način razmišlanja zavrača vsakršne užitke, od alkohola, droge, do spolnosti izven zakonske skupnosti. Razlaga za to je preprosta: ti užitki so le kratkotrajni v primerjavi z nečim, kar je večno. Ko imaš nekaj, kar ti daje notranje zadovoljstvo, mir in srečo, užitkov takšne vrste ne potrebuješ več. Treba je le odvreči kamenje, da lahko sprejmeš bisere. Na splošno ljudje v materialnem svetu niso nikdar zadovoljni. Ko imajo hišo, hočejo lepšo hišo, ko imajo avto, hočejo boljši avto... Tako begajo sem ter tja v življenju in ne najdejo notranjega miru. Sreča v materialnem svetu je le manj intenzivno trpljenje, ki je še vedno trpljenje, čeprav v danem trenutku pomeni srečo in olajšanje. V materialnem svetuje možno doseči le trenutno srečo, medtem ko v duhovnem večno srečo in zadovoljstvo. K večni sreči veliko prispeva pošteno življenje, spoštovanje življenja in pripravljenost pomagati človeku, ki te potrebuje, ga razumeti in mu dajati oporo v življenju. Glavni namen tega srečanja je popolnoma uspel, saj smo se spoznali še z enim alternativnim načinom razmišljanja. Vsak pa se sam odloči ali mu ustreza in sprejme takšno razmišljanje za svoje prepričanje ali ne. Janez Gaberšek Graški sejem Dijaki Ekonomske srednje šole iz Trbovelj imajo vsako leto ekskurzijo v Gradec, kjer si ogledajo sedaj že tradicionalen Graški sejem. In tudi letos je bilo tako. Pred odhodom, ki je bil 4. oktobra, smo pri urah gospodarskega poslovanja in seveda od razrednikov prejeli nekaj informacij o sejmu, velikosti, zgodovini, razstavljalcih... In ko smo že skoraj vse izvedeli, je bil že skrajni čas, da si sejem tudi ogledamo in tudi mi ocenimo, kako so se pri organizaciji potrudili naši sosedje Avstrijci. Pot je bila dolga, a zanimiva. Ko smo prestopili avstrijsko mejo in prevozili nekaj kilometrov, smo vsi mislili, da smo prišli v pravljično deželo. Zakaj? Zato ker smo ob cesti zagledali hiško bele barve z urejenim parkom in drevjem. Ta raj je last Nickyja Laude. Nato smo prevozili še nekaj kilometrov in že smo bili na cilju. Na sejmu je bilo mnogo razstavljalcev z vsega sveta. Bili so iz Kitajske, Japonske, Poljske, Švice... in tudi iz Slovenije. Verjetno je bilo za mnoge najbolj zanimivo srečanje z Japonci in Kitajci, kajti lahklo smo spoznali del njihove kulture in se preizkusili, kako spretno jemo s palčkami. Verjetno bi rabili veliko ur vaj, predno bi od mize odšli siti. Sejem je bil tudi zabavno obarvan, saj so vedno nastopili kakšni glasbeniki, ni manjkalo raznoraznih vrtiljakov... za otroke pa so bili -najpomenbnejši prodajalci igrač in sladkarij. Vendar te kljub zanimivostim na sejmu noge po ogledu zelo bolijo in vsi smo bili presrečni, ko smo zagledali svoje avtobuse in smo se utrujeni "zvalili" na svoje sedeže. Polni vtisov, novih oblačil, kaset in čokolad smo se vrnili v Zasavje, kjer so cene še vedno višje kot v Avstriji. Saša Grobljar v' Športni dan Šolski delavci so se odločili, da dijakom malce popestrijo šolski vsakdan. V sredo smo gimnazijci razmigovali svoje, skorajda že zakrnele kosti na pohodu.. Cilj smeri drugošolcev je bil Okrešelj, prelepa vzpetina nad Logarsko dolino. Prav počasi smo lezli proti vrhu in na muke ter bolečine pozabili med sproščenim klepetom. Kamen se nam je odvalil od srca, ko smo na vrhu zagledali majhno kočo in sevedamize s pijačo. Dobro smo se okrepčali in se po isti poti vrnili nazaj v dolino, kjer nas je čakal avtobus. Nekaj modric, žuljev in prask je sicer res bilo, a zadovoljstvo, da smo premagali še eno vzpetino je bilo večje. Polona Deželak Zopet sva tu in se vam že drugič oalašd^ z najnovejšimi novica©t=e=eatylfih Zasavju in okolici. Mistra Gimnazije, TUj polno oboževalk. Md§eta D.(EU). zelo nesrečna, saj ne vej kajarbi svg ljubezen izpovedala Boštjanu K. med Gregorjem K.(EU) in Jvliijan^).(El niso več obstojne. NovopeeSmpar staJ K.(EU) inMojcaB.(OŠ). Tadeju^.(gičsf) je zmešalo glavo tisto dekle, ima napisano na levi roki. V zelo dobrih odnosih sta si Tina N. (FRIZ) in Primož B. V, tfuAi... Za^Kado K. (GOST) pa je sedaj najpomembnejša stvar šola. Sebastjanu D. (GCB»T)iso| očitno bolj všeč zagorska sdeHeta, kerfsedaj hodi s Selmo B. Tudi u Jcpj ima novega izbranca, to osledice so vidne na njenih iftnicSh^VerfSi D. (EU) še vedno ne pride BCNjivegji^amjanu O. (EU), Živo R. (EU) 6pravJjax*b pamet Janez G. (EU), Dijana Ž. |(EU) pV nbčg^pblrazati svoja čustva do ^Matica I. (EUjGSa^! LILI PUT PUT Vprašanja o vprašanjih modrijanov? O. Je. Slavko Pregl - Počesane muhe ILUSTRIRALA SNAŠA KLAUČARA p e uavkar Skupaj s prijatelji, člani družine in na vsakem koraku bi morali upoštevati moč prijazne besede. Sašo Virek, 5. d, PE A. Hohkraut Aco Rjavi kužek Aco vedno s psi prepira se. Tam terierka majhna je, Aco v njo zaljubi se. Skupaj gresta na sprehod, na kratko pot. Ampak pot se ta, prav kmalu konča. Snaša Klančar Lep večer V: Kako naj odgovorim, če ne razumem vprašanja? O: Zelo dobro vprašanje. V: Kaj naj si mislim, če mi ni jasno, kaj nekdo misli in reče? O: Kako to misliš? V: Kako naj sprašujem, če ne vem dobro, kaj naj vprašam? O: No, prvo stvar že veš. V: Ali je vprašanje lahko nesramno? O: Vprašanje ne, pač pa spraševalec. V: Ali lahko zardim, ko kaj vprašam? O: Zardevanje je vedno dovoljeno; če te mora biti ob tem sram, pa je odvisno od tega, kaj sprašuješ. V: Zakaj je treba ljudi spraševati, kako se imajo? O: Ni jih treba. Lahko jih vprašaš, če te res zanima. V: Ali je res, da bedak lahko Postavi tako vprašanje, na katero ne zna odgovoriti sedem Moč prijazne besede Rada opazujem ljudi. Vidim, da so zelo različni. Nekateri so veliki, drugi majhni, eni svetli, drugi temni, toda to mi je vseeno. Žalostna pa sem, ko vidim nesramne, hudobne, prepirljive, nevljudne ljudi. Čeprav jim ne storiš nič žalega, te ne pustijo pri miru. Vesela sem vsake prijazne besede in nasmeha, ne glede na to, kdo mi ga podari. Saj nasmeh in prijazna beseda, ki nič ne staneta, prinašata v hišo srečo in mir. Mihaela Lapornik, 3. d, PE A. Hohkraut Star pregovor pravi: "Lepa beseda lepo mesto najde!" Tega bi se morali vsi zavedati. Ne le v tednu otroka, letu družine, ampak vsak dan, vsak sleherni dan, ki ga preživimo. Na sprehod jo vedno mahne, proti hribu navzgor. Vedno ustavi se pri hiši, tam pri hiši, kjer ni miši. "Mami, oči, že cel teden mi obljubljata, da bomo po večerji igrali karte ali domino,” sem vzkliknil. "Da ljubček, saj vem, toda ali ne vidiš, da me čaka cel kup perila za likanje in kosilo moram pripraviti za jutri. Beri kakšno knjigo ali se igraj s sestrico", mi je odgovorila mami. Očka gleda TV dnevnik in molči. Zjutraj je bil v službi, popoldne je delal na vrtu, opral avto in zakrpal zračnico na mojem biciklu. Vem, že spet ne bo nič. Vsak dan ista zgodba. Sestrica je še premajhna. Z njo se ne da resno igrati. V roke vzamem knjigo, vendar ne morem brati. Le zakaj se starši vedno izgovarjajo: nimam časa, počakaj malo, ne danes, sem utrujen-a? Ali je povsod tako? Perilo bi lahko počakalo, za kosilo bi lahko jutri jedli kar pomfrit in majonezo (njam, njaml), TV dnevnik pa bo na sporedu tudi še jutri. Jaz bom to drugače uredil, ko bom velik in bom imel otroke! No, pa smo tisti večer vseeno sedli za mizo in igrali. Celo uro smo se smejali in prepirali in ta urica mi je veliko pomenila. Peter, 5. c, PE A. Hohkraut Na prvi pogled skorajda isti. Še bolj, ko odpre usta in se nasmeji. Kakšen kilogram več in centimeter manj. Razlika sole brki. Tako sem na hitro ocenil danes 52-letnega Zdravka Ačkuna -Ačija, če že ne najboljšega pa prav gotovo enega najboljših trboveljskih rokometašev doslej. Bil je ponos trboveljskega* rokometa sredi 60. let in ni bilo malo tistih, ki so mu zamerili nenaden odhod med "gastar-bajterje." Zlasti takrat, ko sejeigralo "za dušo" in ne za denar. Danes je tu, je doma, pa čeprav ne v Trbovljah. Trboveljčan bo, kot pravi ostal, četudi sejezastal-no naselil v Ankaranu. Kaj je bilo težje -odhod ali vrnitev? Pravzaprav niti sam ne vem. Odhod je bil nenadejan, plod mladostne radovednosti, želje po doživetju nekaj novega, dokazovanje. Vrnitev pa j e bila oz. je še, nekaj povsem drugega. Predvsem pa načrtovana in željena. Kdaj si odšel v Nemčijo? Hm. VNemčijo sem odšel pravzaprav dvakrat. Prvič kot igralec leta 1968. Ta odhod je bil nenadejan. Na nekem gostovanju so me opažih menagerji, pri nas takrat še manj znani ljudje, mena hitro pregovorih in že sem bil v Nemčiji. Še bolj kot sam, so bih presenečeni v Rudarju. No, nekako po dveh letih sem se vrnil, odslužil vojaški rok v takratni JLA in se poskusil kot trener. Dru gič sem odšel v Nemčijo, kot trener leta 1975. Načrtoval sem, da bom ostal dve leti, si prislužil nekaj denarja in se vrnil domov. Zgodilo pa se je nasprotno. Za menoj je prišla družina. Žena se je začela ukvarjati z gostin-stvom, v bližini Sohngena je odprla manjšo restavra-cijo, starejši sin Marko je začel hoditi v šolo, mlajši Matjaž v vrtec in namesto dveh sem ostal v Nemčiji dobrih 19 let. Zdaj ste doma, ne sicer v Trbovljah, ampak v Ankaranu, kjer imaš lepo hišo. Kakšni so pravzaprav tvoji načrti? Takole moram povedati. Odšel sem sam in vrnil sem se sam. Družina je še gori. Starejši sin dela kot zobotehnik v Munchnu, isto bo čez leto dni postal tudi mlajši. In ker bo drugo leto tudi ženi potekla najemna pogodba za restavracijo, se bodo vsi trije presehli v Ankaran. Odvisno od situacije bosta sinova poskušala s privatno prakso, z ženo pa se bova preizkusila v turizmu. Dograjujem nekaj apartmajev, oziroma turističnih sob, potem pa bomo videh. Kaj pa rokomet, mu boš dal dokončno slovo? Ne, mislim, da ne, čeprav moram priznati, da z Izolo, ki jo treniram mesec, mesec in pol še ni nič dokončnega. V Nemčiji nisem delal trenerske kariere. Zaradi potreb, da sem bil skupaj z družino, sem treniral v glavnem klube v bližnji okohci Sollingena, največ v Lovverkusunu, kjer sem med drugim dve leti in pol treniral nemške državne prvakinje, ekipo Bayerja. Nekaj je bilo slišati, da boš kandidiral za slovenskega selektorja? Zdravko Ačkun Ja, zadeva ni bila povsem nedolžna. Res sem razmišljalo tem mestu, kije zame vsekakorizziv. No, na zadnje so me moji iz Izole prepričali, da naj te načrte opustim in se posvetim le delu v klubu. To sem tudi storil, čeprav šene vemkako bo vse skupaj. Zakaj? Po tolikih letih dela v Nemčiji ne morem skriti, da je v meni ostalo nekaj nemškega, zlasti, ko gre za delovne navade. Teh pa pri nas, zlasti v Primorju, ni. Saj veste. Ko se v Trbovljah začno ugašati luči, se na obali šele prižigajo. Fantje mi pobegnejo, tudi zato, ker niso vajeni rednih in napornih treningov. Brez teh pa ni uspeha. Če me bodo sprejeh takšnega kot sem, potem ni izključeno sodelovanje na daljše steze, seveda tudi s konkretnimi in bistveno drugačnimi cilji in načrti. Čutiš ob tvojem pristopu do rokometa še kakšno drugo razliko med nemškim in slovenskim rokometom? Ko sem odhajal sta bila v slovenskem rokometu dva centra -Ljubljana in Trbovlje. Tudi zdaj ni center samo Celje. Rokometni centri nastajajo vasi in največja razlika: z mladimi se dela v Sloveniji precej bolj načrtno in strokovno. In to je prihodnost slovenskega rokometa. Tako je svoje razmišljanje zaključil Zdravko Ačkun, devet-kratni reprezentant bivše Jugoslavije, ki je odšel v tujino tudi zato, ker v takratni reprezentanci ni videl svoje perspektive. Bil je iz majhnega kluba, toda ostal je vehk - kot igralec, trener, poslovnež. Jože Premec Pionirska in mala šahovska šola Tudi v letošnjem šolskem letu 1994/95 bo v Trbovljah organizirana pionirska šahovska šola. Pričela se bo z vpisom v soboto, 15. oktobra 1994 ob 9. uri. Vpišejo se lahko učenci, ki imajo osnovno šahovsko znanje. Vpis bosta vodila men torjaRado Bajda in Uroš Zalokar, ki bosta posredovala vse potrebne informacije (program, šolnina). Vpisne liste za pionirsko šahovsko šolo, ki bo potekala vsako soboto od 9. do 11. ure lahko dobite v šahovskem klubu Rudar Trbovlje ali na osnovnih šolah. Organizirana pa bo tudi mala šola šaha. Pričela se bo z vpisom v soboto, 15. oktobra 1994 ob 11. uri. Vpišejo se lahko predšolski otroci in učenci prvih razredov, ki imajo veselje in zanimanje za šah. Vpis bosta vodila mentorja Uroš Zalokar in Andrej Novak, ki bosta posredovala vse potrebne informacije (program, šolnina). Vpisne liste za malcTšolo šaha, ki bo vsako soboto od 11. do 12.30 ure, lahko dobite v vrtcih ali na šoli. U.Z. Upokojenci so tekmovali Trbovlje - V okviru letošnjega Tedna trboveljskih upokojencev, so člani športne sekcije Društva upokojencev, organizirali in izpeljali športna tekmovanja v štirih športnih disciplinah. Tekmovali so v streljanju, kegljanju, šahu in balinanju. V tekmovanjih posameznikov za leto 1994 so bili doseženi tile rezultati: - streljanjezzračno puško: 1. Stanc Lipovšek 164, 2. Alojz Vrbnjak 163, 3. Rihard Kerin 162 krogov. - kegljanje, 100 lučajev: 1. Ignac Sluga 409,2 Jože Kastelic 394, 3. Lucu Zoltan 369 kegljev. - šah: L Štefan Kovač, 2. Vili Rugelj, 3. Jože Frece. - balinanje: 1. Ignac Sluga, 2. Franc Mrežar, 3. Franc Andrinek. V sredo, 5. oktobra, so s temi tekmovanji končali in najboljšim so podelili medalje in priznanja. T.L. Šola Petra Vilfana Zagorje - Za vse otroke, ki bi se želeli pobližje spoznati s pravili in igro košarke, bo šola košarke Petra Vilfana prišla tudi v Zasavje. Šola se ukvarja z vzgojo mladih košarkarjev po celi Sloveniji in v okviru šole pripravlja številna tekmovanja. Člani šole bodo vadili dvakrat tedensko (skupaj štiri ure), tekmovali v različnih oblikah po Sloveniji, odigrali pokal Mars in imeli popust pri športni opremi. Otroci bodo vadili po osnovnih šolah v občini Zagorje, kjer jih bodo pričakali trenerji šole. Otvoritveni tabor bo to soboto, 15. oktobra v dvorani OŠ Ivan Skvarča ob 9. uri. Vse informacije dobite pri Pavlu Kotaiju na tel. 61 -987. D.G. M NOGOMET Derbi domačim Rudar - Zagorje 1:0 (0:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 1300, sodnik Jamšek (Mb), strelec Žibret (85). Rudar: Ahlin, Grešak, Tomše (Turšič), Zaimobvič, M.Kurež, Žibret, Alič, Sotenšek, Holešek, Breznikar, Ranzinger. Zagorje: Stankovič, A. Kurež, Haralovič, Barič, Bnovski, Uranič, Kern, Žlak, Poglajen, Petrušič, Grčar. Zadnje dobre predstave zasavskih ligašev, ki igrata najvidnejši vlogi vptrevenstvu druge lige so na medsebojno srečanje pritegnile kar 1300 gledalcev. Vodeči Zagorjani, Močan strel na 2-3 metre od vrat, kjer je žoga v gneči zadela nekoga od gostujočih in se na veliko radost domačih igralcev in navijačev končala v mreži nemočnega Stankoviča. Do konca srečanja je so gostje izpeljali še en napad, ki pa ni prinesel spremembe rezultata. Gledalci so lahko videli borben in taktičen nogomet, z veseljem pa lahko ugotovimo, daje bilo srečanje zelo športno in fer za kar veljajo čestitke vsem sodelujočim. Tudi poškodbo mladega Toinšeta v 22. minuti gre prej pripisati slučaju kot namernosti. Mednarodni sodnik Darko Jamšek, ki v Trbovljah očitno ni najbolj priljubljen, je tokrat svojo nalogo opravil zelo dobro. Dva rumena kartona domačim igralcem sta nenazadnje tudi pripomogla k Zasavski derbi v sliki. ki so v dosedanjih osmih kolih osvojili kar 14 od 16 možnih točk, so tudi v tem srečanju veljali za papirnate favorite. Nasproti njim pa so Trboveljčani na zadnji tekmi v Lendavi dali slutiti da se njihova forma zanesljivo dviguje. Ta predvidevanja so se potrdila tudi na igrišču. Zagorjani so sredino igrišča prepustili domačim, pred svojimi vrati pa so sklenili gost neprebojen obroč. S protinapadi prek hitrega in prodornega Voglajna pa so računali na morebitna presenečanja. V taki tekmi seveda ni navdošujočega nogometa, zato tudi gledalci niso prišli na svoj račun. Priložnosti za zadetek je bilo malo, izrazitejše Pa so imeli gostje. Odločitev Pa je padla šele pet minut pred koncem, ko je Bojan Žibret izvajal že 15. Rudarjev kot. ferin športni tekmi. Rudarjeva zmaga je zaslužena, Zagorjanom v uteho pa naj jih sppomnimo, da še naprej ostajajo na prvem mestu. J.P. Zanimivo do točke Dravinja - Radeče papir 0:0 Slovenjske Konjice, igrišče Dravinje, gledalcev 200, sodnik Kodrič (Ptuj). Dravinja: Petranovič, Krajnc (Lipavič), Damiš, Škerjanec, .Hecl, Koražija, Hrovat, Kruder, Topič, Čeklič (Fink), Bičakčič. Radečepapir: Kelenc, Kapušin, Stankovič, B. Guček, dreviševič, Tutič (Plazar), Cetin, Glinšek, Drobne (Milidragovič), Pirc, Žganec. V zanimivem prvenstvenem srečanju sta se tekmeca po 90 minutah raušla brez zadetkov. Domačini so imeli rahlo terensko premoč, zadeli vratnico in imeli nekaj priložnosti vendar so bili neučinkoviti. Tudi Radečani so nekajkrat resneje ogrozili vratarja Petranoviča, ki je na nedeljski tekmi debitiral v dresu Dravinje. Radečani so v 24. minuti preko Drobneta dosegli zadetek, ki pa ga je sodnik Kodrič na začudenje igralcev in maloštevilnih gledalcev razveljavil zaradi domnevnega nedovpčenega položaja. Rezultat je bil lep pokazatelj stana na igrišču in Radečani so zasluženeo odnesli domov točko. F.Č. Častni zadetek Triglav Creina - Litija 2:1 (1:0) Kranj, igrišče Triglava, gledalcev 200, sodnik Mihalič (KP), sterlci: 1:0 Egart (22), 2:0Hamzič(69),2:l Mele (88 -11 m). Triglav: Markun, Kovačič, Ceferin, Veerbič, Zdešar, Golob (Martinovič), Bajrovič, Karapetrovič, Harnzič (Krupič), Durakovič, Egart. Litija: Grošelj, golnar, Uršič, Horžen, Props, Begič, Zajc, Simič (Lakovič), Račič, Gnjatič (Lajovic), Mele. Za Lilijane je imel prvo prložnost Račič že v 3. minuti, vendar je žoga zletela mimo gola. Tudi v nadaljevnju so bili Litijni boljši tekmec kljub temu, da so gostitelji povedli. V drugem polčasu je bilo priložnosti na obeh straneh dovolj eno izmed njih pa je uspelo realizirati le domačinom. Sodnik je ob koncu tekme upravičeno pokazal na belo točke, ker je bil v kazenskem prostoru nepravilno zaustavljen Račič. Zanesljivi strelec je bil Mele. M.Š. ROKOMET Voglar brez pomoči Prevent - Rudis Rudar 25:22 (13:9) Slovenj Gradec, športna dvorana, gledalcev 800, sodnika Požežnik (Celje) in Repenšek (Rečica ob Savinji). Prevent: Mavrič, Pori, Leve 3, Soršak 3, Bari 2, Kleč 1, Štrigl 3, Mauc 2, Doberšek 2, Sokolovič 1, Leskovšek 8, Matovič. Rudis Rudar: D.Lipovšek, Naj nogometaš Zasavja Drugoligaši so odigrati še deveto kolo, v katerem je bilo prav gotovo najbolj težko pričakovan zasavski derbi, ki so ga tokrat dobiti Trboveljčani, pri katerih je bil tokrat najboljši strelec edinega zadetka Žibret, pri Zagorjanih pa Barič. Pri Radečanih pa se je najbolj izkazal Cetin. Ocene: Zagorjč - 9-kolo: 5 Barič, 3 Uranič, 1 Žlak; Trbovlje - 9.kolo:5 Žibret,3 Ahlin, 1 Alič; Radeče: - 9. kolo: 5 Cetin, 3 Žganec, 1 Kapušin; Skupaj: 19 Žibret, 17 Kelenc, 16 Zaimovič, 13 Barič, 12 Petrušič, 11 Kačičnik, Pirc, Stankovič, Uranič in Holešek,10Drobne,8StankovičinŽganec,7B.Guček in Ahlin, 6 Hadžič in Dizdarevič, 5 Poglajen, Tutič, Cetin, Kern, Sotenšek, Haralovičin Ranzinger ,4 Florjane, 3 Kurež, Kic, Kapušin, Gršak in Grčar, 2 Buovski, Trebše in Žlak, 1 Breznikar, D.Guček, Alič, Plazar in Košak. Strelci: 7 Drobne, 5 Holešek in Petrušič, 2 Hadžič, Žibret, Kačičnik in Ranzinger, 1 Barič, Uranič, Barbek, Žlak, Poglajen, Žganec, Cetin, Knavs in Zaimovič. ---=2 Medved 2, Fajdiga, Žibret, Vrbnjak, Kosec 3, M.Lipovšek, Senčar 2, Čater 4, Čop 1, Voglar 10, Lesjak. Po sijajnih nastopih v prvih dveh krogih so Trboveljčani v tretji tekmi letošnje sezone povsem odpovedati in doživeli prvi poraz z novim imenom. Med tednom so namreč v uradnem nazivu dodali še ime pokrovitelja Rudisa. Srečanje v prelepi slovenjgraški dvorani bi lahko primerjali s tistim, ki so ga varovanci trenerja Žagarja odigrati z Jadranom. Tokrat sta biti zamenjani le vlogi. Domačini so namreč s poletno, razigrano igro povsem "razbili" igralce iz Trbovelj, ki so pred tekmo sicer računati na ugoden razplet. V začetku je Rudis Rudar uspel dvakrat izenačiti, na 1:1 in 2:2. To pa je bilo tudi vse. Igro so nato v roke prevzeti Korošci, ki so izkoristili slab dan vseh trboveljskih rokometašev z izjemo Bojana Voglarja. Rudarjev krožni napadalec je namreč znova zaigral vrhunsko, pravzaprav še bolje kot teden dni prej. Tokrat namreč ni imel pomoči tokrat sila slabih zunanjih igralcev, tako da si je večino priložnosti moral praktično priigrati sam. Na tekmi je bil tudi novi trener državne reprezentance Velenjčan Miro Požun, ki bo na popularnega "Vogija" moral nadvse resno računati. Domačini so si že v prvem delu (v 21. minuti) priboriti prednost šestih golov -11:5. V začetku drugega polčasa se je prednost znižala na vsega 17:15, toda le pet minut pred koncem srečanja so "ježki" voditi celo s sedmimi goli -25:18. V zaključku tekme so gostje vendarle dosegli štiri gole zapored in ublažili poraz. Nov mednarodni sodniški par je sodil zares izvrstno. Domači so si nabrali kar 20 minut izključitev, Trboveljčani pa le 6, poleg tega pa sta morala najboljša igralca Preventa Boris Leve (v 40. minuti) in Boštjan Doberšek (v 50. minuti) zaradi treh izključitev zapustiti igrišče, a tudi to ni pomagalo. Trboveljčani vsekakor imajo pravico do slabega dne, toda ti se ne smejo prevečponavljati. Svojo pravo vrednost bodo morali spet pokazati v soboto, ko bo v Trbovljah gostovala AFP Dobova. De nič, Stojakovič, Mijačinovič... so v Slovenj Gradcu zmagati, v soboto pa gladko odpraviti Slovana. Prav zaradi tega se je treba na to tekmo dobro pripraviti. Bodo igralci Rudis Rudarja znova navdušili gledalce? S. F. Senzacija na Ptuju Drava - Inženiring Šarbek 19:20 (10:9) Ptuj, dvorana Center, gledalcev 500, sodnika Juratovec (Vrhnika) in Puntarič (Logatec). Drava: Krauthaker, Pisar 3, Privšek 4, Terbuc, Hrnjadovič 2, Belšak, A. Potočnjak 1, N. Potočnjak 1, Vungrinec 1, Mešl 7, Mikolič, Mlakar. Inženiring Šarbek: Ulčar, Trbovlje - Pretekli vikend je v Miškolcu na Madžarskem potekal 3. svetovni pokal v karateju za otroke in kadete. Na njem je nastopilo 1700 tekmovalcev iz 35. držav. Ida Dedič je v katah med izredno velikim številom nastopajočh osvojila 11. mesto, v športnih borbah pa je zaradi sodniške odločitve pristala na 9. mestu. Rok Vodišek je iz neznanih vzrokonv moral nastopiti v starejši kategoriji in šele v četrtem krogu tekmovanja je moral priznati premoč nemškemu tekmo- valcu, ki je v tej kategoriji pokazal največ. Eldin Salkič je prvič nastopil na tako velikem tekmovanju, a je bil v preveliki želji po zmagi zaradi premočnega udarca v glavo diskvalificiran že v prvem krogu. Peter Zore je v kategoriji petnajstletnikov osvojil dobro 16. mesto, v športnih borbah pa je v tretjem krogu moral kloniti proti lanskoletnemu prvaku AmeričanuLe Grangu. Miha Kovačič je zaradi organizacije tekmovanja brez pomoči trenerjev nastopil v drugi dvorani. V katah se je uvrstil med polovico udeležencev. V borbah je v prvem kolu premagal svojega nasprotnika že pred koncem regularnega dela borbe, a je že v naslednjem kolu klonil. Vendar pa je nabolj pomembno to, da se je Miha ponovno uspešno vrnil v ring po poškodbi, ki jo je dobil na državnem prvenstvu junija v Idriji. Trbovlejčani vse do zadnjega niso vedeli ali se bodo tekmovanja zaradi finančnih težav sploh udeležili. To jim je s pomočjo Rudnika Trbovlje, ki je poskrbel za prevoz, in pomočjo staršev le uspelo. F.G. Špelič 1, Dobravec, Gorišek, Špende 9, T. Kogovšek 1, Zupan, Kolar 1, B."Kogovšek, Mandelj 4, Verbajs 4, Doblekar. Pravi naslov smo izbrali, kajti nič drugega ni moč reči za zmago, ki so jo Lilijani dosegli na Ptuju. Ptujčani so na hitro povedli s 5:1, kar pa Litijanov za spremembo tokrat ni zmedlo in so do polčasa le ulovili domače. V drugem polčasu so litijski rokometaši z dobro igro nekajkrat vodili z 3, 4 zadetki od 48 minute potem zapravili 6 napadov in dobro minuto do konca je bil izid izenačen. Sledil je napad gostov, sodnika dosodila prebijanje in Drava je imela možnost za zmago. Domači priložnosti niso izkoristili in zadnje pol minute je to uspelo gostom. Pri domačih je ugajal predvsem Mešl, medtem, ko se je zvezda DraveVugrinec utopil v povprečnosti, pri gostih pa je bil strelsko razpoložen Špende, pohvale pa zaslužijo vsi, ki so bili na igrišču. Ta zmaga je lepo vabilo navijačem za naslednjo kolo, ko v Litiji gostujejo državni prvaki, tekma pa bo na sporedu v sredo, 19.10. ob 19. uri. S. K. Previsok poraz Lisca Sevnica - Dol 25:17 (12:9) Sevnica, dvorana OŠ, gledalcev 350, sodnika: A. in J. Vereš (Bakovci). Lisca: Senica, Godec, Hadjiali, Sedej, Mijovič 1, Šunta 6, Plazar 4, Gabrič, Novšak 4, Sečki 4, Simončič 5, Lupše 1. Dol: Šuštar, Vidmar 1, Bekovac 1. Kranjc 4, Plevnik 3, Moljk 4, Špajzer 1, Raušl 3, Štcrbucl, Tauš, Logar. V preloženi tekmi 1. kroga druge državne lige so gostitelji zasluženo, vendar rezultatsko previsoko premagali solidne goste. Ti so bili dostojen tekmec na otvoritveni tekmi v novi sevniški dvorani, ki je velika pridobitev za nadaljni razvoj telesne vzgoje in športa v tej posavski občini. Povedli so gostje (0:2), nato pa so pobudo prevzeli gostitelji, ki so si kmalu priigrali 3 zadetke prednosti. Takšna je ostala več ali manj vse do sredine drugega polčasa, ko so Dolani zašli v krajšo, a za končni izid, odločilnokrizo. V tem obdobju so zapravili tudi dve 7-in, tako da so si, gostitelji z delnim izidom 5:0 (21:13), priigrali zanesljivo zmago, ki je le še dopolnila slavnostno vzdušje. J.P. Zanesljiva zmaga Brežice - Dol 19:27 (9:13) Brežice, dvorana OŠ, gledalcev 80, sodnika Golob in Jakše (oba Šentjernej). Brežice: Lipar, Pintarič 2, Resnik 1, Gabron, Šiško 3, Lazič, Avsec 5, Fink 3, Aringer 3, Gorenc 2, Kopinč, A. Logar. Dol: Šuštar, Kreže, Bekavac 5, Vidmar 1, Kranjc 5, Plevnik 4, Moljk 7, Špajzer, Raušl 5, Tauš, Logar. Gostitelji niso bili resen nasprotnik razpoloženim gostom, ki so s pametno, taktično, preudarno in kolektivno igro zlahka dosegli načrtovano zmago. Gostje so povedli in svoje vodstvo ves čas poviševali do končnih 8 zadetkov prednosti. Kvaliteto nasprotnika je trener gostov izkoristil do te mere, daje dal priložnost vsem igralcem. V naslednjem, 4. krogu bodo Dolani še tretjič gostovali. Tokrat v Murski Soboti, kjer se bodo pomerili s favorizirano ekipo Pomurke iz Bakovcev. J.P. Visoka zmaga Mladince - Radečepapir 17:31 (9:13) Murska Sobota, dvorana OŠ, gledalcev 300, sodnika Glažar in Nojič (oba Ptuj). Mladinec: Grah. Gomboc 5, F. Gregorinčič 5, Serec 2, D. Buzeti 2, M. Buzeti 1, M. Gregorinčič 1, Kosednar 1, Kerman. Radečepapir: Skušek, Zupančič 1, Potočnik 5, Doberšek 2, Rizmal 2, Rus, Mervič, Belak 3, Oblak 13, Sotlar 6, Mitič. Znova se je pokazalo, da ekipa Murskih Črncev ni upravičila nastopanja v tem rangu tekmovanja, saj njeni igralci niso pokazali prav veliko rokometnega znanja. Ob gledanju tekme smo lahko le obžalovali, da Zagorjani, ki so igrali kvalitetni rokomet in imajo dolgoletno tradicijo niso zbrali dovolj denarja za nastopanje v tej ligi. Radečani so že v prvem polčasu napovedali katastrofalen poraz domačih, razlika pa se je do konca polčasa še povečala, tako daje nakoncuznašalakar 14 golov. F.Č. Drugi poraz Zagorje-Olimpija B 13:17 (8:11) Zagorje, igrišče TVD Partizan, gledalcev 50, sodnika Planinc (Senovo) in Leskovšek (Sevnica). Zagorje: Žerko, Bolte 8, Sedej 2, Klopčič, Čibej 1, Zupančič, Smole, Poglajn 1, Nedeljko, Lebar, Remic 1, Peško. Olimpija B: Krušeč, Peteh, Sindič 2, Vukovič L Marič, Jerše 9, Jan, Markovič, Seme 4, Vugrinec 1, Resnik. Tudi v svojem tretjem nastopu Zagorjankam ni uspelo okusiti Slasti zmage. V nemogočih razmerah so jih nadigrale igralke Olimpije B. Že v prvem polčasu so domačinke naredile preveč napak, kar so mlade Ljubljančanke znale izkoristiti in na odmor so se gostje odpravile s tremi goli prednosti. V drugem polčasu je v vrata domačink vstopila komaj 15-letna Janja Peško in se izkazala z nekaj čudovitimi obrambami. Zagorjanke nikakor niso uspele ustaviti Jeršetove, ki jim je dala 9 golov, v napadu pa se je z gostjami enakovredno kosala le kapetanka Boltejeva z osmimi doseženimi zadetki. V predtekmi so se pomerile starejše deklice iz Zagoijain Brežic. Uspešnejše so bile gostje, ki so zmagale s 5:6 (3:5). P.M. KOŠARKA Prepričljiva zmaga Zagorje - Seltron Ruše 102:73 (55:34) Zagorje, dvorana OŠ, gledalcev 80, sodnika Plut (Lj) in Slapnik (Kamnik). Zagorje: Murn 5, Ferjančič 12, Čop, Poznič 15, Mlakar 2, Remic, Kofol 4, Koren 36, Kastiger 12, Kranjc 3, Omahne 13. Seltron: Hlade, Namestnik 20, Kranjčevič 3, Fabjan 10, Marčič 10, Burja 27. Domači igralci so bili veliki dolžniki še iz prejšnjega kola. ko so zmago prepustili gostom iz Celja, zato so začeli tekmo zelo dobro in v četrti minuti že vodili 12:2. Posebno dobro so igrali v obrambi, ko so gostom zapirali prodore pod koš, še posebno učinkovita pa sta bila Kofol in Kastiger. ki sta pobrala veliko odbitih žog. Ker igralci niso imeli več prave motivacije so igrali nepovezano, kar so gostje izkoristili in znižali razliko. Zato je trener Podlipnik vzel minuto odmora in na igrišče poslal organizatorja igre Marka Kranjca, ki je hitro ujel tempo igre in Zagorjani so znova povedli z dvajsetimi koši razlike. V drugem polčasu pa so gostje povsem popustili in domači so z lahkoto zmagali. D.G. Prvi točki Japiča Iskra Litus - Color Medvode 103:73 (52:30) Litija, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Tomšič (Lj) in Rutar (Mb). Iskra Litus:Kandžič 33, Bassin 6, Peterlin 21, Polneč 4,Naratl3,Josovič5,Bošnjak 19, Japič 2. Color: Vugdalič 19, Podžedovič 10, Tukubisha 4, Alibegovič 12, Gaus. Skvarča 1, Vidmar 8. Igralci Iskre Litusa so svojim gledalcem,ki jih je bilo veliko, priredili še eno dobro košarkarso predstavo in so po petih koloih še neporaženi. Domačini so povedil že v prvi minuti in vodstva niso več spustili iz rok. Že po sedmih minutah so vodili z 20:2, tako da je nadaljevanje srečanja povsem v znamamnju Litijanov. V drugem delu je bilaigraboljizenačena, zaigral pa je tudi 15 - letni kadetski reprezentant Mario Japič. M.Š. Drugi poraz Laščanov Pivovarna Laško -1»terier« Krško 85:96 (44:37) Hrastnik - V srečanju 5. kroga A - 2 državne lige, so košarkarji Pivovarne Laško doživeli drugi zaporedni poraz. V hrastniški športni dvorani so po izenačeni igri klonili proti vodeči ekipi lige. Izid prvega polčasa je sicer kazal drugačen razplet. Junak srečanja je bil nedvomno temnopolti Stivens Barry, ki seje dokončno razigral v drugem polčasu, ko je povsem zagospodaril v obrambi, z atraktivno igro v napadupadosegelkar27 točk. Laščani so tekmo končali kar brez 4 igralcev prve petorke: Zdolšek, Vujačič, GoleinGovc, s temdaje slednji od 18 do 39 minute igral s štirimi osebnimi napakami, kapetan Zdolšek, pa je moral s parketa že v 25 minuti. J.P. s KEGLJANJE Dva poraza v Ljubljani Gradis Norik - Dadas Rudar 5:3 (5151:4984) Pintarič - Izgoršek 894:830, Maravič - Burja 837:818, Eržen - Mažgon 819:829, Bortek - Hribar 838:840, Ivačič - Stoklas 857:861, Blaha - Gantar 906:806. Trboveljčani so v tekmi drugega kola prve lige v Ljubljani dosegli kar tri posamične zmage, kar pa je bilo premalo za uspeh. Ostala polovica moštva je namreč visoko izgubila, tako da so domačini dobili še dve dodatni točki za prepričljivo skupno zmago in zasluženo premagali Dadas Rudarja, ki je tako še drugič položil orožje v tej sezoni. S. F. Gradis Norik - Rudar 5:3 (2424:2375) Dremelj - Hočevar 391:397, Sušnik - Tušek 390:398, Čanžek - Mlakar 390:374, Urbanc - Sobočan 409:379, Čadež - Burja 408:428, Horvat - Podlesnik 430:410. Tako kot moški so tudi ženske dosegle tri zmage, ki so jih priborile Ivi Hočevar, Sonja Tušek in Saša Burja. Za vnovičen remi je tokrat manjkal uspeh Nine Podlesnik, ki je izgubila srečanje z zelo razpoloženo Horvatovo. S. F. Z rekordom do zmage EHO Hrastnik - Ljubelj Tržič 6:2 (5131:5128) Tomše - Zalokar 1:0 (861:852), Drame Praprotnik 0:1 (818:870), Drame - Nunar 1:0 (867:853), Jazbinšek -Čerin 0:1 (848:880), Šeško - Ahačič 1:0 (895: 853), Duh - Mejač 1:0 (842:820). Gostitelji so v drugem zaporednem domačem nastopu prvič zmagali. Po razburljivem razpletu in kvalitetni tekmi, v kateri sta obe ekipi dosegli boljši izdid °d doslej veljavnega rekorda kegljišča (Rudnik Hrastnik 5095), so domači premagali goste iz Tržiča, ki so imeli po nastopu štirih parov in rezultatu 2:2, 61 kegljev prednosti. V zadnjem nastopu sta Šeško in Duh prepričljivo zmagala in zlasti po zaslugi Šeška, izenačila vso prednost nasprotnikov ter na koncu prinesla ekipi EHA tudi skupno zmago s prednostjo vsega treh kegljev. J.P. ATLETSKE NOVCE Trbovlje - Šmarna gora je gostila rekordno število gorskih tekačev na 9 km za članske kategorije in na 2.5 km za pionirje. V najmlajši kategoriji deklieje zmagalaAleksandra Tomovič, Uroš Zupan pa je po padcu zasedel 8. mesto, med st. dečki pa je bil Tomaž Kržišnik 12. Med članicami je s 2. mestomAni Živko osvojila pokal v gorskih tekih za sezono 94, njen mož Romeo Živko pa je bil 8. Med veterani sta odlično nastopila Miran Kirn ki je bil 2. in Lojze Čarman, ki je bil 3. Kim je tako zmagovalec pokala za GT, Lojze Čarman pa odličen 3. V Topolščici je absolutno zmago na 21 km dolgi progi zasedel Franc Guzej med veterankami pa je na 10 km zmagala Meta Rajšek. V sredo je bilo na Kipah Zasavsko prvenstvo v krosu, kije služilo za pripravo tekačev za finalni Kros Dela, ki bo 15.10. v Brežicah. To množično prireditev je podprla Zveza športnih organizacij Trbovlje, za zasavski kros pa so poleg stalnih pokroviteljev AK Rudar - Dentaguma Kolinske, Pivovarne Union -Sola, Dnevnika, LB Banke Zasavje, Rudisa in Zavarovalnice Triglav omogočili še Sadje - Zelenjava Misimi Nuri, Gradex, Eurotrade, MR Market, Euro prima, Trgovina Nataša, Tika, Kozmetika Kahne itd. P.K. TENIS V teniškem klubu Izlake je skozi celo sezono 94 potekalo tekmovanje posameznikov po t.i. ligaškem sistemu v skupinah po 8 igralcev. Zmagovalec je že tretjič zapored Aljoša Ule, dmgi je Jernej Kovačič, tretji pa Zoran Novšak. V prvo kakovostno skupino sta se prebila Borut Novšak in Zdenko Fritz. V skupini za ženske je bila za vse nasprotnice nepremagljiva Urška Podrenik, druga je bila Mateja Močnik in tretjaDiana Koritnik. Izlačani so zaključili tekmovalno zelo zanimivo sezono s tekmovanjem dvojic. Zmagala je dvojica Flisek -Kovačič, ki sta v finalu premagala par Prezelj - Ule s 9/5. M.H. Opravičilo V prejšnji številki je tiskarski škrat preimenoval najuspešnejšega tenisača med bančniki, ki je še vedno Zdenko Fritz, za kar se iskreno opravičujemo. Športno uredništvo BALINANJE Zmaga 'Kantine" Trbovlje - Na balinišču Gostišča Brin so v soboto odigrali končnico prvenstva trboveljske balinarske lige. V finalu so poleg domače ekipe nastopile še ekipe Strelske družine Alojz Hohkraut, Svobode Doberna (Kantina) in Bistroja Cerar. V "play-offu" bi moralo igrati tudi moštvo Teniškega centra Fenix, ki je v predtekmovanju gladko opravilo z vsemi nasprotniku, a je bilo iz tekmovanja izločeno, ker ni poravnalo prijavnine. V finalu so v hladnem vremenu igrali po sistemu "vsak z vsakim". Srečanja so bila zelo izenačena, ob koncu pa je slavila ekipa Svobode Doberna (Kantina) pred SD Alojz Hohkraut, tretje je bilo Gostišče Brin, četrti pa Bistro Cerar. Kapetani ekip so za najboljšega igralca izbrali Rudija Tomšcta (Bistro Cerar), najbolj športno pa seje obnašala ekipa Strelske družine Alojz Hohkraut. S. F. NOVICE V soboto, 1. oktobra, je član AO PD Trbovlje Sebastijan Jančič skupaj s Tadejem Drnovškom iz AO Ljubljana Matica, preplezal v severni steni Storžiča (2132 m), Kramarjevo smer. Smer ima glede težavnosti v letnih razmerah oceno IV/III in je dolga 615 m. Oba sta plezala v lepem vremenu. T.L. NOGOMET Mladinci: Termit -Zagorje (1. liga) 2:1, Šmarje -Papirničar (A. liga) 1:0. Kadeti: Papirničar -Šmartno (A: liga) 0:3, Svoboda Kisovec - Dob Vir (2. liga) 0:2, Zagorje -Slavija (2. liga) 0:2. St. dečki: Domžale -Zagorje (1. liga) 2:2, Zagorje - Kolpa (1. liga) 0:2 (9.10.1994), Papirničar - Šentjur (A. liga) 1:1. Ml. dečki: Slovan -Zagorje (1. liga) 2:0, Papirničar - Šentjur (A. liga) 0:4, Svoboda - Trend Dragomer (3. liga) 0:0. KOŠARKA Člani: Hrastnik-BP 93 60:75 (36:36), Rudar -Mascom Lenart 82:66 (37:26). Kadeti: Domžale - Iskra Litus 70:50 (37:24), Rudar -Kemoplast Šentjur 90:47 (44:19). Pionirji: Iskra Litus - Ilirija 49:63 (16:32), Trbovlje-Iskra Litus 31:33 (21:21), Feniks -Zagoije 2:0 (b.b.), Zagotje -Basket Ilirija 45:23 (28:17). ROKOMET Kadeti: Brežice - Kaj Dol 16:25 (7:9), Lisca Sevnica -Spot Rudar 20:24 (10:12). KEGLJANJE Področna liga vzhod: Krilato kolo - Rudnik Hrastnik 6:2 (4911:4896). Medregijska liga vzhod: Dadas Rudar B - Konstruktor B 6:2 (5009: 4939) MALI NOGOMET Pokal občinskih prvakov 1994/95: Inženiring Šarbek -Mizarstvo Krošelj (Sevnica) 4:1; Malo po malo Dimnikarstvo Lepoša -Slovenka (Kočevje) 4:0; Izlake - Tinel (Kamnik) 6:2. Lige Zagorje: 1. liga (5. kolo): ŠD Čolniše - Intera 2:1, Inženiring Šarbek - Izlake 5:0, Bistro Cerar - Šentlambert 3:3, ŠD Mlinše - Pizz. Ting tangi 1:0, Malo po malo Dimnikarstvo Lepoša -Buldožer 2002 M&M 7:1, Antimon Biljard bar - Merli 5:2. Trenutni vrstni red: 1. KMN Inženiring Šarbek 10,2. ŠD Čolniše 8, 3.KMN Malo po malo Dimnikarstvo Lepoša 7,4. ŠD Mlinše 17,5. Antimon - Biljard bar 6, 6. Šentlambert 6, 7. Bistro Cerar 5 točk. Naj strelec: Andrej Vrhovec 13 (Inženiring Šarbek). II. liga (5. kolo): Amaco Amadeus & Condor -Zlatorogi LD Klančiše 11:0, Trgovina As- Tapi 1:1, Jastrebi - ŠD Mlinše II 5:2, ŠD Prapreče I - Polje Svarog 2:4, Jazbeci -TE VE Varnost 3:0, Izlake II -Trgovina Čop 6:1. Trenutni vrstni red: 1. Amaco Amadeus & Condor 10, 2. Polje-Svarog 10, 3. Jastrebi 9. 4. Jazbeci 5, 5. ŠD Prapreče I 5, 6. Trgovina As 5, 7. Izlake II. 4 točke. Naj strelec: Škofca (Amaco) in Karamarkovič (Jastrebi)9. III. liga: (6. kolo) ŠD Mlinše III - Garni Hotel 4:0, Behar -Hors 3:, ETI Elektroelement - Gamsi 3:1, Tirna - ŠD Prapreče II 1:0, NLP Eurotrade -BistroTina 1:2, GeossTrg. Mojca - Gost. Maček 4:1, Avto Mac - Magic bar 2:3. Trenutni vrstni red: 1. Bistro Tina 10, 2. Geoss Trg. Mojca 10, 3. Magic bar 9, 4. Behar 8, 5. Tirna 8, 6. ŠD Mlinše III 8, 7. Avto Mac 6 točk. Naj strelec: Kerin (ETI) 9. TrimligaHrastnik: PP Hrastnik - G. Texas 1:5, S. Friši - Ljiljani 2:6, Steklama-TKI 10:1,Čvek - ŠD Čeče 4:2, Juventus -A je to 9:5. Trenutni vrstni red: 1. Čvek 27, 2. G. Texas 22, 3. A je to 20, 4. Juventus 18, 5. ŠD Čeče 17 (-1), 6. Steklarna 15 (- 1) , 7. Ljiljani 11, PP Hrastnik 11,9. S. Friši 3(- 2) , 10. TKI 0 točk (-3). Promet Ono7nrilo ISJJUAltf uu Trbovlje - Policisti so to teden prejeli kar štiri prijave „ Če so to tovorna vozila ali avtobusi. Promet je sicer urcj vozniki ne upoštevajo. Tako prihaja do neljubih srečanj, katerihposledice sozlomljena vzvratnaopledala in popraskana pločevina, vozniki povzročitelji pa jo popihajo naprej. X se ejen s oznike torej o poza rji ' ' J •****> ™"JN« hUr,.1 Trbovlje - 5. oktobra ob 5.54. uri voznik osebnega vozila H.A. pri zavijanju iz Partizanske ceste na glavno cesto ni ustavil in je tako izsilil prednost vozniku R.R., ki je pripeljal s Trgarevolucije. Zadel ga je v zadnji desni del avtomobila R 18, tako daje ta zapeljal na pločnik, prebil železno ograjo in končal v strugi Trboveljščice. Materialna škoda je precejšnja. Hrastnik - 5. oktobra ob 17.48. uri je voznik osebnega vozila koprskega registrskega območja vozil v zaprto smer Suhadol - Zidani most. Ko mu je nasproti pripeljala kolona vozil, seje s prvim v koloni še srečal, drugi voznik v koloni K.B. pa zaradi prekratke varnostne razdalje ni utegnil pravočasno zavreti, zato je zavil in trčil v betonsko ograjo. Voznik se je odpeljal naprej proti Zidanemu Mostu. Oba se bosta srečala pri sodniku za prekrške. Hrastnik - 6. oktobra ob 12.55. uri j e voznik tovornega vozila G. A. vozil iz Loga proti Pleskem. V desnem ovinku v Prapretnem pri hiši št. 37 se je zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v pred njim vozeči osebni avtomobil Wartburg, ki ga je vozil U.J. Ob trčenju je U.J. izgubil oblast nad vozilom in trčil v parkiran osebni avto, last Ž.M. Materialne škode na vozilih je okoli 70.000 tolarjev. Litija - S.oktobra ob 16.15. uri je T.I. peljala z neprilagojeno hitrostjo iz Šmartna v Gabrovko. V ostrem desnem ovinku jo je zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je nasproti pravilno pripeljal P.J.. Umaknil seje skrajno desno, trčenja pa le ni mogel preprečiti. Na obeh vozilih je bilo za 250.000 tolarjev materialne škode. Šentgotard - 9. oktobra ob 14.30.urije voznik osebnega vozila K.M. iz Čemšenika vinjen in z neprimerno hitrostjo med vožnjo trčil v nasproti vozeč avto, ki gaje vozil L.T. Nastala je le materialna škoda. Kradejo kot srake Trbovlje - A.J. je policistom sporočil, da mu je enkrat od začetka avgusta do 3. oktobra nekdo vlomil v garažo na Žabjeku in ukradel kolo z motorjem APN 6. Storilca, ki je prežagal ključavnico, še iščejo. Litija - Policisti so 5. oktobra ob 13. uri prejeli obvestilo, daje bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo last K.Z. iz Verneka. Neznani vlomilci so v hišo prišli skozi zadnj e okno, ki so ga odmontirali. Odnesli so večjo količino zlatnine in deviz. Policisti so našli nekaj sledov, storilce pa še iščejo. Trbovlje-L.S.jeobvestil policiste, da mu je neznanec v noči na 6. oktober poskušal ukrasti osebno vozilo Opel Astra, ki ga je imel parkiranega na Dom in vrtu. S torilec jena vzvod s silo odprl prednja leva vrata in vozilo poskušal vžgati, kar mu ni uspelo. Jepanamesec staremu vozilu precej poškodoval vrata. V ognju in peči Trbovlje - Na parkirišču Tike na Kolodvorski cesti so 8. oktobra ob 21.13 uri plameni zajeli tovorno vozilo Volvo, last Lepej d.o.o. Požar, ki so ga pogasili gasilci, je popolnoma uničil kabino vozila. Preiskovalci vzrok požara še raziskujejo. Zagorje - Občani so 5. oktobra obvestili policiste, da naj bi v stanovanju v bloku na Polju 2 gorelo, saj se je skozi okno valil dim. Policisti in gasilci so se takoj odzvali, na kraju pa ugotovili, daje lastnica stanovanja V.V. v pečici pekla kokoš, nato pa odšla k sosedi in nanjo pozabila. Zagorje - Podobno seje zgodilo 7. oktobra, ko so občani obvestili policiste, da se močno kadi skozi zgornje okno na stolpnici C. zmage 7. Policist je ob prihodu ugotovil, da gre le za paro, kije puščala iz parnega kotla na centralni napeljavi. Našli romunske državljane Zagorje - Na potniškem vlaku, ki je 7. oktobra okrog desete ure dopoldne vozil iz Ljubljane proti Zidanemu mostu so izsledili štiri romunske državljane, ki so ilegalno prestopih italijansko - slovensko državno mejo. Ker niso imeli potrebnih dokumentov, so jih policisti predali sodniku za prekrške, ki jim je izrekel denarno kazen in jih napotil v prehodni dom za tujce ter kasneje nazaj v svojo državo. Utopljenec v Savi Litija - V reki Savi pri Bregu je ribič Š.R. 7. oktobra ob 12.45 našel truplo neznanega moškega. Ugotovljeno je bilo, daje že več dni v vodi, na kraju ni bilo mogoče ugotoviti vzroka smrti, zato je bila odrejena obdukcija. Poginile ribe Hrastnik - V potok Brnica naj bi 3. oktobra nekdo zlil gnojnico, kar je povzročilo pogin okoli 500 merskih in podmerskih rib. Le te je 6. oktobra pri podjetju Gradbena dejavnost na Dolski cesti opazil L.Z. in o tem obvestil policiste. O storilcu zbirajo obvestila, svoje pa bo dodal še inšpektor MIS Trbovlje in člani Ribiške družine Hrastnik. Pretepel ga je Hrastnik - Policisti so bili 7. oktobra obveščeni, da na Novem logu pred stavbo sedi nag in okrvavljen moški. Ugotovili so, da sta se v stanovanju stepla P.B. in S.D. Taje s kolom pretepel P.B in ga telesno poškodoval, da so ga morali odpeljati v trboveljsko bolnišnico. S.D. se bo za svoje dejanje zagovarjal na sodišču v Trbovljah. Aufbiks JŽ Šmarčan M .J. je 4. oktobra ob enih popoldne vpil in zmerjal, zato je občanka poklicala može postave. Ti so ga prihajali opozarjat vse do osemnajste, ko so se sprehodov naveličali in ga odpeljali s seboj. Potem je zmerjal sam sebe v primerno urejenem prostoru. Štiri dni pozneje sta tam zopet vedrila Šmarčana in V sicer F.S. in V.J., ki sta svojo odvečno energijo sproščala v litijskem lokalu 3 M. Umirila sta se šele pozno zvečer. jfc Istega dne ob 19.45jepopadlo H.J. iz Velike Kostrevnice, ® kije namesto s šopkom v roki, vstopil v hišo sosede Z.S. kar z železnjo cevjo. Če bi ne posredoval njen mož in sorodniki, bi podlež nesojeni gostiteljici utegnil podariti še kakšno prasko. Tako pa seje skril, a vest mu ni dala mirti inje le stopil do policistov in jim svoje čudaško vedenje pojasnil. Ker ga niso razumeli, so ga napotili do sodnika. j?* Hrastničan Š.B. je razen jutranje kave zasvojen tudi z ® novicami. 5. oktobra, ko le teh ni našel v nabiralniku, je ves razjarjen telefoniral na pošto in tamkajšnjemu upravniku naročil, naj mu poštar takoj dostavi naročen časopis, drugače bo z njim fizično obračunal. Trenutno to ni mogoče, pravijo na pošti Š.B. naj se torej privaja na novice ob večerji. 2j* Zabavali pa so 7. oktobra v sobi samskega doma Rudnik ® v Hrastniku. M.L., G.Š., O.V. in P.A. so med popivanjem glasno privijali glasbo, kar je ob 23. uri kratilo spanec sosedom. Druščina se bo zato pozabavala še pred sodnikom za prekrške. ^ l illlllil V torek sva se odpeljali domov. Če bi bila vremenska napoved bolj obetavna, bi svoje bivanje v Beli Krajini podaljšali. Zgodaj zjutraj so vaščani nadaljevali sprekrivanjem strehe na podzemeljski cerkvi sv. Martina iz leta 1526. Delala je vsa vas. Moški so si na lestvah podajali opeko, ženske so v naši gostilni pripravljale kosilo. "Že odhajata?" so naju spraševale. "Gospa vaju tako hvali. Morali bi ostati. Starega trga ob Kolpi nista videli. Pa Sinji vrh je tako lep." In tja do Rosalnic bi se morali popeljati," je rekla ena od njih. "Saj se bova vrnili," sva rekli obe hkrati. Andreja, srednješolka, ki vse poletje pomaga v gostilni, naju je povabila na izlet na Kučar, obsežno utrjeno prazgodovinsko naselbino, ki je obstajala skozi vse prvo tisočletje pred našim štetjem, bila obnovljena v rimskem času in srednjem veku. S seboj je vzela nečakinjo Barbaro, ki je ravno tega dne praznovala svoj rojstni dan. Deklica je veselo čebljala, ko smo se vzpenjale. Gozd je zakrival lepe počitniške hiše. Pri lovski koči smo se ustavile. Kakšen razgled! Pot smo nadaljevale skozi goščo, se umikale vejam in gostemu podrastju. Barbara je postala nemima. "Ne najdem poti," je bila razočarana Andreja, "pridita na jesen in pokazala vama bom ostanke naselbine in j ezerce na vrhu, kjer smo se kot otroci pozimi drsali. Poleti pa si nihče ne upa v vodo." Andreja, lepo dekle z bujnimi naravnimi lasmi barve temnih ilovnatih tal, je pametna, pridna in izobražena. Septembra bo šla v četrti letnik turistične šole v Ljubljani. Mladi so v teh krajih drugačni. Manj agresivni. Moški s katerim sva se tik pred odhodom pogovarjali, je rekel, da morajo njihovi otroci delati in za brezciljno pohajkovanje ni časa. "Ribič sem," je dodal, "Kolpo sem že dostikrat čistil. Saj smo veseli turistov, ampak premalo živijo z naravo. Saj veste, tisti odpadki. Voda je zares čista, ko se na jezovih nabira mak. To pa je čedalje bolj redko/ Nad Gorjanci so se zbirali grozeči oblaki. Bilo je vražje soparno, zato se v Metliki nisva ustavili. Ko je avto lezel v hrib, je začelo deževati. Nevihta je hodila pred nama. Šele pred Šmartnim sva napisali dve razglednici. Prej ni bilo časa. Spet sva bogatejši. Spet imava več zaupanja v ljudi. Ponovno prebiram Župančiča: "Koder hodim, vedno in povsod me spremlja mogočen šum Kolpe, ki se preliva pod viniškim gradom čez jez, in rahlo žuborenje Dobreča, studenca, skritega blizu Dragotuša v naj tišji dragi sveta. Vesel sem, da mi je tekla zibelka v Beli Krajini, polni svetlobe in blagoglasja..." Manja Goleč Konec julija sva z gostitelji odšla na družinske počitnice v Colorado v nacionalni park Esters v Rocky Mountains. Američani veliko raje preživijo počitnice v naravi v gorah, kot pa ob morju. Z avtobusom smo prevozili ves ravninski Kansas in del Colorada in po devetih urah vožnje prišli v prave pragozdove Skalnega gorovja. Gore so precej dugačne od naših, imajo značilno oranžnordečo barvo. Gozdovi so gosti in težko prehodni, razen tam, kjer je človek poskrbel za udobne ceste. Stanovali smo v družinskem kampu skupaj še z drugimi ameriškimi družinami. Bilo nas je okrog 70. In glej ga šmenta! Med 70. Američani je celo eden vedel, kje je Slovenija. Kamp je zelo sodoben in luksuzno opremljen, čeprav Američani mislijo, da v njem živijo čisto naravno in odmaknjeno od civilizacije. Očitno si ne znajo predstavljati, kaj je pravo "skavtsko" življenje. V kampu sva spoznala mnogo vrstnikov, s katerimi sva preživela čudovit teden. Vse družine so Pripadale eni župniji, ki je bila tudi lastnica hišic. Skupno z župljani je na počitnice prišel tudi njihov duhovnik, ki je nato vodil maše in družabna srečanja. Teden je bil zelo razburljiv, saj smo vsak dan počeli nekaj novega. Prvič sva se spoprijela s plezanjem po skalah, kjer je bil Borut nekoliko bolj uspešen. Delali smo dolge pohode po čudoviti naravi in se zabavali s kartingom. Igrala sva tudi golf. Uspeh - ničla, saj sva izgubila toliko žogic, da sva raje presedlala med caddyje -nosače palic. Bilo je cenejše in bolj varno. Kljub temu pa je tukaj vodil Janez. Med temi počitnicami je navada, da udeleženci ob koncu pripravijo nastop. Nekateri pojejo, drugi plešejo, recitirajo in počnejo še marsikaj drugega. Želeli so, da se tudi midva predstaviva. Skupaj z dvema ameriškima prijateljima smo pripravili pevsko točko. Naša DA - group je premogla akustično kitaro - Borut, tubo - Colby, pokrovko smetnjaka - Matt in vokal - Janez. Naštudirali smo pesem Samo milijon nas še živi. Člani ansambla Agropop bi pozeleneli od zavisti, če bi slišali, kakšne ovacije smo doživeli, čeprav ne veva ali zato, ker je bilo tako lepo, ali zato, ker smo prenehali razbijati. Najljubša zabava v tem tednu pa je bil za naju karting. Hitrost sicer ni bila velika, vendar je bilo razburljivo. Z nama sta se vozila tudi Justin in Jessica in če so ju nama zaupali, je jasno, da s^ samo čakal, kdaj le bo po levi prehitel kak ameriški polž. Sponzorji, ki so omogočili potovanje v Ameriko: PTT PE, ZRC, Jože Mešiček zlatar, Drago Kozina slastičarna, Gostilna Slovenec Jože Peško, Svedra Poldi Alauf, Gostilna Planina Miran Jurše, Foto Anton Podbcvšek, Kmetijska zadruga, Kamnoseštvo Germadnik, Tapetništvo Solina, Radio Trbovlje, Metronic Comet, Ribarnica Tomas, TET, Tika -vsi iz Trbovelj; Avtomehanik Hribar, Kristina Turk, Cvetličarna Lenarčič, Avtoservis Slavko Mikolič, Zasavc d.o.o, Opitikus Irena Trampuž, Piramida, LDS, Ekonomske storitve Bregar-Leskovšek, Vitagao d.o.o - iz Zagorja, Medijske Toplice Izlake, EPSI d.o.o. Nazarje, Kovina Šmartno pri Litiji, Jelinčič d.o.o Kojsko. „.se nadaljuje Janez Rus in Borut Mrak Nastop DA-GROUP v Esters parku. mm III! lili! m Pretekli teden je v Ljubljani potekal sejem Sodobna elektronika '94. Ker se je sejma udeležilo dosti zasavskih podjetij, smo sklenili, da ga obiščemo tudi mi in preverimo ponudbo zasavskega elektrotehničnega blaga. Med zasavskimi podjetji je imela največji in gotovo tudi najbolj zanimiv razstavni prostor Oria iz Zagorja. V sodelovanju s podjetjem Perfect iz Ljubljane so ponujali opremo za računalniško vodeno montažo in obdelovanje video posnetkov.Dalibor Baškovč iz Orie nam je povedal, daje računalniška montaža v svetu trend, ki izriva klasično montažo preko analognih mešalnih miz, saj je oprema cenejša, delo pa poteka hitreje. Računalniške kartice za popolno obdelavo video signalov, ki so jih predstavljali na sejmu, so se na svetovnem tržišču pojavile le kakšen mesec dni pred sejmom. Ker gredo s ponudbo jfri Orii tako v korak s svetom, si želijo samo še primernega povpraševanja slovenskega tržišča. Na razstavnem prostoru Varnost - Elektronike iz Zagorja smo se pogovarjali z Mihaelom Gornikom. Povedal nam je, da so na tem sejmu prvič kot samostojno podjetje. Ker so bili s svojim programom eksplozijsko varnih izdelkov dobro znani svojim partnerjem še iz koncerna Energoinvest, se jim na takšnih sejmih ni bilo treba posebej predstavljati. Tokrat pa so se odločili za predstavitev novih izdelkov kot so detektorji plina, ki so primerni tudi za gospodinjstva, kotlovnice in druge prostore. To kaže tudi na njihovo preusmeritev, saj so do nedavna več kot 80 odstotkov proizvodnje izdelovali izključno za potrebe rudnikov, sedaj pa so začeli s trženjem izdelkov tudi za ostalo industrijo in drobne porabnike. Mitja Koprivšek nam je predstavil razstavni prostorETI Elektr-oelementa z Izlak, ki se na Sodobni elektroniki pojavlja že več let. Čeprav so na začetku razmišljali, ali njihov proizvodni program spada na ta sejem, seje kmalu pokazalo, daje povpraševanje veliko in daje prikaz na sejmu dobra odskočna deska za navezavo poslovnih stikov. ETI se je na sejmu predstavil s programom stikalnih elementov in varovalk ter s programom hišnih govorilnih naprav in infra - rdečih stikal, ki jih izdeluje njihov partner v Nemčiji. Lamda K iz Trbovelj, se je na sejmu predstavila s ponudbo polprevodniških merilcev tlaka od samih senzorskih elementov do končnih aplikacij. Miran Krambergerje dejal, da nameravajo po licenci NeXt Sensors iz Amerike kmalu pričeti s proizvodnjo samih senzorjev tudi v Sloveniji. Dejal j e, da so na sejmu edini, ki ponujajo aplikacije za merjenje tlaka in edini v Evropi, ki bodo proizvajali tovrstne senzorje. Zanimanje za njihov programje bilo zelo veliko, saj so ponujali rešitve po zahtevah vsakega posameznega kupca. Na sejmu Sodobne elektronike se že od leta 1987 pojavlja tudi Piezoton iz Trbovelj. Ponujajo lasten program piczo piskal, so pa tudi generalni zastopniki za Piranha avtoalarme ter LED diode in polprevodniške elemente različnih proizvajalcev. Rudi Gornik pravi: "Če si na sejmu, potem obstajaš. Če tena sejmu ni, te tudi sicer ni. Sejem je vir informacij o naši ponudbi." Majhen razstavni prostor Iskre Semicon iz Trbovelj, ki se na sejmu pojavlja po dveletnem premoru, je bil stisnjen med večja podjetja nekdanjega giganta Iskre. Kljub temu nam je Ksenja Lapornik povedala, da se trboveljska Iskra spet uveljavlja na tržišču diod in polprevodnikov. Na njih se obračajo predvsem manjši podjetniki, nazaj pa pridobivajo tudi večja podjetja, ki so ugotovila da jim sicer cenejša ponudba Daljnega vzhoda kakovostno ne ustreza. S Stankom Gaborjem smo sepogovarjali pri razstavnem prostora podjetja Jako iz Litije. Jako seje letos na sejmu predstavil prvič. V Jaku izdelujejo lasten program prenapetostnih filtrov za različne potrebe. Od zavarovanja pred napetostnimi sunki samo ene vtičnice (tudi podometno), do prenapetostne zaščite cele hiše ali računalniškega centra. Njihova zaščita obsega tudi telefonske in antenske priključke. Na sejmu je imelo svoj razstavni prostor tudi podjetje Emens iz Hrastnika, vendar na žalost ob dveh naših obiskih nismo našli nikogar, ki bi nam lahko postregel s kakšno informacijo. Tekst in foto: Jože Ranzinger jr. mm: Že nekaj let zapovrstjo trboveljski potapljači pohajkujejo med umazanim reškim pristaniščem prek kristalno čistega kornatskega otočja vse do mljetskega kanala - poleti z družinami, septembra na taboru. Vozi jih Božidar, dvojamborica, s posadko. Poslovilni pisk ladijske troblje naznani, daBožidar zapušča privezišče v Reki. Ladja reže valove mimo Krka in Cresa po Kvameriču do Lošinja. Prvi nočni postanek. Spet bodo trdna tla pod nogami na otoku Silbi, sledijo pa nemi pozdravi Oliba, Premude, Škaride, Ista in Holata napoti doBrbinja na Dugem otoku. Plavajoče prenočišče v zalivu brez Mana v Kornatskem otočju: steno so izdolbli valovi, človeška sla po denarju in slavi pa je z miniaturnim mestom na njej zapustila bolj nenaravne sledove. vetrov. Smer Rogoznica - najbolj iskani pripomočki na ladji so daljnogledi, zemljevidi, kamere in fotoaparati. Le kdo bi vedel imena vseh biserov Kornatskega otočja, ki jih je narava posejala v modrino obzorja. Kot bi sleherno človeško nespamet opozarjala na njegovo nemoč. Bolj ko se Božidar približuje celini, glasnejši so kriki sodobne civilizacije. Mogočno idilo kalijo kruti stvori - helikopterji in bela letala UN. Posamezni preleti Božidarja spremljajo vse do Omiša. Da nekdaj cvetoči turistični kraji prebolevajo "postvietnamski sindrom v hrvaški podobi, potrjuje postanek v Trogirju. Zapuščene ulice, menjalnice brez denarja in izpad ponorelega domačina, ki bi kamenjal vse, ki so podobni turistom. Kanček zavisti, vojne izkušnje in sporočilo: brez skrbi, vi ne sodite-v družbo zaskrbljenih! Čeprav le nekaj zavesljajev do domačega pristana v Omišu se Božidar ustavi v Milni, dolgem ozkem zalivu na zahodni obali Brača, Oniiš pa popotnike pričaka z blagodejnim dežjem. Ravno prav gaje, da v mestu, strnjenem pod visoke kamnite stene s trdnjavo na vrhu, zrnasti ceste, polne pečatov tankovskih gosenic. Daleč zgoraj na ovinku se prevrne Unproforjevo vozilo - eno izmed mnogih, ki od zgodnjegajutrado večera bobnijo mimo tovarne feroniklja in zapuščene cementarne. Spopadov ni - le grožnje, mrki obrazi in zastarele osmrtnice na drevesnih deblih proti kanjonu Cetine. Zato le naprej, z vetrom proti Korčuli, v staro mesto z rojstno hišo Marka Pola, in na Lastovo. Pozabljeno od Boga, turistov in celo vojske, ki je v desetletjih nazaj zaznamovala otok s kasarnami, luknjami v vzpetinah, ki so nudile zavetje torpednim čolnom, še zdaj vidnimi topovi, priča o kaznovanih in zapuščenih človeških usodah. Oljarne so le še porušene stene in težki stiskalni kamni, visoko na hribu, v mestu, sredi množice zapuščenih hiš, kličeta k življenju obnovljena cerkev in šola. Agave z najjužnejše točke križarjenja v zalivu Pomena na Mljetu se bodo doma prav gotovo ukoreninile - krmilo ladje se obrača nazaj proti Korčuli, ki z Velo luko slovi po izvoru mineralne vode in zdravilnem blatu. Pa kaj bi to, ko na ogled čaka Modra Špilja na Biševu. Postanek pred metrom visoko in pol toliko širšo odprtino povzroči hudo kri. Naravne lepote je treba zavarovati in iz njih tudi kaj iztržiti. Domačin v čolnu pobira vstopnino. Trideset kun, ali pa se obrni. Po ogledu spet dalje - proti Visu. Sedemnajst kilometrov dolgo kopnino sredi morja so v zgodovino zapisali tudi zavezniki druge svetovne vojne, zdaj pa spomenik v kamnitih kosih ždi v pristanišču in čaka, da mine še zadnja vihra. V Komiži ljudje hrepenijo po dežju in spremembi... V hvarski luki si najmlajši potapljači postrežejo s sladoledom in se požvižgajo na najstarejše gledališče v Evropi, frančiškanski samostan, staro obzidje in ogromni trg s katedralo. In če izgubljeni v puščavi sluti, da se približuje oazi z imenom Bol na Braču, s staro vinsko kletjo, tudi lažje preživi. Dogodivščine, ki izcedijo še zadnjo kuno, spominjajo na turizem Mallorce. Kot iz sna spet prebudi snidenje z Omišem. Jadra bodo poslej zavita in speta. Pot nazaj do Reke je dolga. V splitskem pristanišču, kjer ribe na površje skačejo po zrak, se Božidar oskrbi z gorivom. V soju luči še žalostno životari Biograd na moru, naslednji Bodoči raziskovalci morskih globin. dan, na poti proti Mulinam na Ugljenu, pa še zadnje srečanje z delfini. Privezišče v Novalji na Pagu stane 200 do 300 mark po novem hrvaškem zakonu za vsak privez. Čaka pa še zadnja postaja pred Reko, v Omišalju, nekoč prijetnem letovišču rudaijev. Kje vse se niso potepali trboveljski potapljači? V slovo s Trsata še zadnji pogled nizdol proti Božidarju, sliši pa se tiho modrovanje: "Lipa moja - nisi moja, vendar si res lepa." Mateja Grošelj "Kdo pravite, da ste?" je zanimalo Roka, ko ga je neznani moški glas po telefonu obvestil, da njegova žena leži v bolnici. "Ah, seveda, Pogorelič..." je trpko rekel in postal ciničen: "Eden potencialnih fotrov male Zvezdane, kaj?l" Mare je odložil. Ni poklical za to, da bi poslušal ljubosumne izpade Evinega moža. Karkoli sta že imela, ni bil on kriv. Rok se je zmedeno sprehodil do spalnice: "V bolnišnici?" Se vrnil v dnevno sobo: "Prometna nesreča?" Odjadral v kopalnico: "Bedak, saj se brijem?" In med buljenjem svoje podobe v ogledalu končno spoznal: "K njej moram." Zvezdana je ostala pri Petru. Njegova mama ji je postlala v dnevni sobi: "Tako pozno se sama ne moreš vračati domov. Pa kaj bi sploh počela sama doma, ko pa sta starša odpotovala." Vesna je pomislila, da Rožanca le nista tako perfektna starša, za kakršna ju je imela njena sestrična Pika. Če bi bila, ne bi puščala hčere same čez noč. Peter je vedel, da je nista. Tako sta se Zvezdano zlagala samo zato, da ne bi mama Vesna težila. "Bova šla v Hrastnik, ne?" jezanimalo Petra, ki je bil kot radijski reporter povabljen na otvoritev hotela. Zvezdana je prikimala, čeprav ji je nekaj prišepetavalo, da bi bilo bolje, ko ne bi šla. Tudi Pika se je kesala. Ker je Loju omenila, da gre na otvoritev, da ga je sploh kdaj srečala in kar ji je še najbolj grenilo spanec - da se je z njim sploh zapletla. Kakšna trapal Se bolj trapasto in skoraj neverjetno pa je bilo, da se ga ni znala otresti. Zdel se ji je poosebljena pošast, saj jo je držal v svojih krempljih in če bi se iztrgala, bogve kdaj bi se rane zacelile. Ce bi sploh preživela, seveda. Spoznanje, da se ji je zgodilo nekaj tako nizkotnega, jo je navdajalo z melanholičnim razpoloženjem, kar se je poznalo tudi na njenem obrazu. Lica so ji upadla in pobledela, oči so izgubile lesk, nobene radosti ni bilo zaslediti v njih. Vstala je in se sprehodila do vrat hotelske sobice. Pokljukala je, bila so zakljenjena. Se enkrat se je uprla ob kljuko, nato pa ji je dlan otnahnila. Kaj bi se trudila, tudi če bi bila odklenjena, bi ne upala oditi. Sedla je nazaj na posteljo in se zastrmela v strop. V tistem trenutku je razumela vse, Lojo pa je bil ves v ognju. Zadovoljen, ker mu je uspelo ukrotiti belolaso tigrico in ker je imel Kristan vse pripravljeno za sobotno fešto, se je vozil po Zasavju in pritiskal na plin. Misli so mu zahajale v Piran h Kaji. Zavrl je, pri delavskem domu zavil k pošti in stekel v stavbo. Poklical jo bo. Tup, tu p je Loju naznanil, da je telefon zaseden. Seveda, ko pa je bil Erni hitrejši. Poklical jo je, sam ni vedel, čemu. Zaželel si je mm slišati njen glas, da bi ga pomiril. Prehitro so se odvijale stvari, Knorči in hčerka. "Torej se vidiva v soboto," je rekel in ni zvenel kdove kako navdušeno. Saj ne da si je ne bi želel, vendar nekako ni spadala med prašinarje, kakor so Primorci radi poimenovali Zasavčane. Pripravljale! so delali kot namazani, gostinci, električarji... Mare je zadovoljno opazoval, kako se rojeva njegova “trdnjava". Nadzoroval je fanta, ki je v dvorani obešal panoje. Bili so to napisi sponzorjevin ni, da bi človek na katerega pozabil. Dajo tistih sto ali dvesto mark, pa jim napraviš cel hotel, da ne bodo ubogih revic po grmovju vlačili, potem se pa madonajo, če njihovo ime malce postrani visi. Mare je pogrešal Piko. Obljubila je, da se bo oglasila in pogledala, kako tečejo še zadnje priprave. Res, da se je grdo poigral z njenimi čustvi, toda vsaj poslovno bi lahko ostala vstiku. Ko se je sprehodil po dvorani in prešteval stole, se je skoraj zaletel v nizkega možakarja v ponošenem džeketu. "Oprostite," je zamrmral, ga bežno ošinil pogledom: Najbrž je štromar in nadaljeval s preštevanjem sedišč. Ni bil "štromar", Kristan je bil, ki si je ogledoval teren. Moral je še zadnjič preveriti, da bo njegova "napeljava" funkcionirala. Saj ne rabi dosti, pomembno je, da vžge pri govorni mizi, kjer bodo sedeli Rumeni. Politika ga nikoli ni zanimala, tudi Loja ne, kakor je bil seznanjen, toda en Rumen manj, Žakelj soldov več, za dva Rumena, trije Žaklji več. To je bil le približen izračun, tudi matematika mu ni dišala. Rok je odvrgel mapo na pisalno mizo in se ozrl skozi okno. Obiskal je Evo, nič pametnega ji ni rekel. "Zivjo, kako si, slabo, saj lahko vidim, saj bo kmalu bolje." Bedak. Zdaj je sedel v pisarni in se hotel na nekoga jeziti. Izbral si je šefa. Nanj je bil človek res lahko jezen, presneti davčniktrboveljski, včasih res ni vedel, ali je res tako zadrt ali pa je njegovi togosti krivo pomanjkanje samozavesti. V slednjem primeru bi se mu mož še smilil in bi ga najraje napotil v kako društvo, kjer se ukvarjajo s kakovostjo življenja. ... se nadaljuje & Jfr ^ j£ čj 4t 4r _y_av AUDIO & VIDEO TRGOVINA - AUTOAKUSTIKA - GLASBENI STOLPI in HI-FI KOMPONENTE -TV SPREJEMNIKI in VIDEOREKORDERJI DELOVNI ČAS: 9h-13h in 15h-19h ob sobotah 9h-13h SALON PONIšTVA] / SOJEam iPraMA Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631 IM - KUHINJE - DNEVNE SOBE - MLADINSKE SOBE - PREDSOBE - SEDEŽNE GARNITURE - JEDILNICE - SPALNICE - PISARNIŠKO POHIŠTVO mm sdroviiti/j f-cjpLGri - KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON^ VSE IZ MEDENINE - PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA delovni čas: 9.00 -12.00,15.30 -18.30; sobota: 9.0012.00 SERVIS HRIBAR % > KOMPLETNA PONUDBA AVTOAKUSTIČNE OPREME > URADNI ZASTOPNIK AVTOAKUSTIČNEGA PROGRAMA BLAUPUNKT > Prodaja vrhunske opreme ALPINE > Prodaja avtoakustike MTC in AIWA NAJUGODNEJŠI CENE! Za vse modele STROKOVNA MONTAŽA. „a »« — ;?“3> avtoradia. 61410 ZAGORJE o/SAVI, Selo 72; tel.: 0601/64 033 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE mmimm maldai ---------J00 tet— - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! RENAULT VW - AUDI TRBOVLJE -----------J00 tet— - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! 0®> »rab. 30, : ; tel., Otto - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga metrskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 7°° do 1300 1 I %: I 4 ' CT|;;M E mmmmrnm! Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I I besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. Garažo, zidano, z elektriko in vodo, v Trbovljah, prodam. Tel.: 21-561. Garažo, vrstno, na Partizan- ski cesti, ugodno prodam. Tel.: 26-826. Zastavo 101, po delih, prodam. SERVIS HRIBAR FORD Za vse — Aj&A O™ , r ie n-950 nest* ® v3 CVX in kupce '1 RUPJPUNKT pod# ^ora*° FORD ESC°^dBA »f1*® CeceW»„™BvWJPUM Minogue (4) 3, - 2. KIŠE JESENJE - Prijavo kazalište (2) 4, - 3. ATTACCAMI LA SPINA - Jovanott! (5) 5, - /. HEY N0W (GIRLS JUST WANNA HAVE RJN) -Cindy Lauper (3) mm: L; - Šili 0 PETEK 14.10.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM SOBOTA 15.10.1994 14.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 17.00 SATELITSKI PROGRAM PONEDELJEK 17.10.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15 SA1ELITSKI PROGRAM TOREK 18.10.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 19.10.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 žebljički, 21.30 film TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM ČETRTEK 20.10.1994 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO ZELENA dolina aii izzivi ŽIVLJENJA ali SNOOPV UVE ali DANNY PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA NEDELJA 16.10.1994 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 10.30 VIDEOBOOM 40 GLASBENA ODDAJA, 11.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ PONEDELJEK 17.10.1994 10.00 PONOVITEV INFORMATIVNE ODDAJE, 20.00 VIDEOBOOM 40 -GLASBENA ODDAJA, 20.45 INFORMATIVNA ODDAJA, 21.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ, VIDEOSTRANI VSAK DAN OD 6.00 DO 16.00, V PONEDELJEK OD 6.00 DO 20.00. RADIO TRBOVLJE PETEK 14.10.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SOBOTA 15.10.1994 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14J0 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO NEDEUA 16.10.1994 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA. 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO PONEDELJEK 17.10.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO TOREK 18.10.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SREDA 19.10.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO VICI ZA V VICE Sposojeno iz BBS Profesor Kratkovidni profesor gleda po učilnici, potem pa prst uperi v nekoga, kije zadaj v učilnici stal v kotu: "Ti! Ponovi, kaj smo se učili prejšnjo uro!" "Uh, ne vem," zmedeno odgovori fant, "Kako lahko rečeš, da ne veš. Kaj sinoči nisi ponovil lekcije?" "Pa... Včeraj zvečer smo s prijatelji kartali, malo smo tudi popili in smo skupaj preživeli do tretje ure zjutraj..." "Kaj?!" se začudi profesor."Pa kaj potem delaš tukaj, nesreča?" "Pa...radiator sem prišel popravit..." Keks Jože pride v kavarno in naroči pivo. Natakar mu prinese kozarec piva in okrogel podstavek. Jože popije pivo in naroči še enega. Natakar mu spet prinese kozarec piva s podstavkom. In tako Jože popije sedem kozarcev piva. Naroči še osmi kozarec, vendar mu tokrat natakar prinese kozarec piva brez podstavka, naš junak pa reče: "Kje je pa keks?" Nesreča ČETRTEK 20.10.1994 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO Polde seje zaletel z novim avtomobilom. Ves okrvavljen in opraskan se opoteka iz razbitega avtomobila, ko mu policaj zakliče: "Le zakaj se nisi privezal? Poglej Janeza, ta seje privezal in izgleda kot živ!" ^ r- Godovi 13. oktober: Edo; Edvard, Koloman; 14. oktober: Veselko, Stojan; Kalist; svetovni dan standardizacije; 15. oktober: Tereza, Zore; Terezija, Zinka; 16. oktober: Heda, Vika; Hedvika; svetovni dan hrane; 17. oktober: Ignac, Marjeta; ignacij; 18. oktober: Luka, Izak; Luka; 19. oktober: Etbin, Pavle; Izak, Pavel. Vl------------- ■ ------J •?P3E IU U n q o :uiej8buv N ||bj )| : ( eijuegfi ■oudy :i BtjueSfi tuizB|g :[ Bijuegfi NVNOIONVS ‘YN01‘IN390'WYSV ‘avivN ‘v?i8 'vu ‘XI038)1 ‘V80 ‘V83 ‘V13108 ' VNI1V1I ‘ V N I Q N 1 5 O 8 ‘30383 ‘00NS ‘33N00Z 'V90089 :apB|in e z b?( ub?[J ■ —^1 Naša bodočnost Rojstva v Trboveljski porodnišnici od 4.10. do 9.10.1994: 4.10. Suzana Ribar, Žalec, sin Gregor; 6.10. Petra Gošte, Trbovlje, sin Žan; Terezija Strniša, Radeče, sin Gregor; Berta Kosmač, Sevnica, sin Aljaž; Bernarda Androjna, Sevnica, hčerka Rebeka; 7.10. Nives Vukič, Zagorje, sin Klemen; Majda Selinšek, Hrastnik, hčerka Natalija; Janja Bantan, Dol pri Hrastniku, hčerka Tadeja; 8.10. Dijana Mujkanovič, Hrastnik, sin Kinn; Andreja Živic, Velenje, sin Tadej; Darja Kršlin, Hrastnik, hčerka Anja; 9.10. Ismeta K ruško, Zagorje, sin Hasan; Karmen Podmenik, Laško, sin Martin; Jasna Bajrič, Trbovlje, hčerka Alma; Vanja Semec, Laško, hčerka Viktorija, Suzana Ocepek, Zagorje, hčerka Lara. Iskreno čestitamo! c- ......- ---- ~ it lil "Res je, da ni naključje, da so imeli defektologi srečanje v Zagorju. V Trbovljah bi se družabno srečanje zagotovo sprevrglo v delovno." Zagorjan OMCLC& O Novi predsednik poslanskega kluba Liberalne demokracije in redni obiskovalec Zas-tenaTone Anderlič biMiloša Urbanijo takoj naredil za predsednika Slovenije, če bi mu ta podaril lopar, ki igra sam. O Enkrat smo že pisali o tem, da je nekaj otroškega na prvem človeku hrastniškega Emensa Igorju Hrovatiču. Zdaj lahko to potrdimo, saj je Igor Hrovatič pred dnevi podpisal pogodbo za distribucijo Cartoon Netvvorka (risanke, risanke in še risanke) po slovenskih kablih. O Slovenskemu vrhu tudi tokrat ni uspelo priti na slovenski vrh. Svetilničar Marjan Pergar in Zavarovalničar Tomo Kus se niti nista preveč grizla. Huje je bilo s svetnikom Sandijem Češkom, ki se nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da mu očitno ni usojeno, da bi poljubil Aljažev stolp. Zagorjani so kljub porazu vTrbovljah obdržali prvo mesto.To, da so gol dobili vzadnjih minutah tekme, in še to iz kota, govori o premajhni izkušenosti. Vodstvo kluba se jezato že odločilo, dav svoje vrste vključijo nekaj starejših igralcev. Kandidati so že v karanteni,zato objavljamo njihovo nekoliko starejšo sliko. L ................ i Veliko hrupa za nič Stalne so edinole spremembe. To je eno izmed spoznanj človeštva, ki ne zdrži več kritične presoje. Lokalna samouprava seje v naših krajih izkazala za bolj trdoživo kot so spremembe. Te so namreč po neštetih poskusih obupale in včerajšnim občinam priznale tudi sedanjost in prihodnost. V Hrastniku je šlo zelo hitro. Mesto je Dolane en dva tri prepričalo, da naj pozabijo na secesionizem, saj je mesto mati mila, oblast bo plinovod zgradila, nova cesta se bo tjakaj vila... In so pozabili. V Trbovljah so spremembe prav tako ekspresno izgubile boj zobstoječim.Dobovško uporno četicoBranimirjaBajdeta so pustili na cedilu še njegovi farani. Pa bi lahko potem v termoelektrarni, ki nebi bila več trbo velj ska, ampak dobo vška, kurili indonezijski premog, in se jim tja pod Kum ne bi več tako strupeno kadilo. Ker bi Dobovčani anektirali tudi cementarno in strojno tovarno, bi Trbovlje postale prvo industrijsko mesto brez industrije, kar bi bil ogleda vreden fenomen. Zagorske spremembe so bile že bolj trdožive. Izlake so bile predestinirane za občino. Pa jih je najprej zatajilo podeželsko zaledje, na referendumu pa še priseljenci in bogsigavedi kdo, ki jim srce ni poskakovalo hitreje ob omenjanju izlaške državnosti. In je šla nova občina v franže; pa čeprav so vsi govorili, da bo zveličana. Sprememba je potem odletela v parlament, da stvari poskuša rešiti vsaj z dekretom, pa so poslanski jajčkoti še to zabrljali. V Litiji so spremembe, bogatejše za zasavske izkušnje, odprle široko fronto. Novice iz bojnega področja so se kar prehitevale. Boji so divjali najprej za občino Šmartno, pa za Kresnice in Jevnico, za Gabrovko in Dole in nazadnje še za samo Litijo ali proti njej. Besede Zemlja - zemlja so parale nebo nad Litijo. In vse, kar so spremembe pod vodstvom pomladnih politikov uspele narediti, so potem ljudje potacali na plebiscitni dan. Le v Šmartnem so se, kot Črtomir osamljeni znanilci novih sprememb, še enkrat postavili na noge. Vendar le za toliko časa, da so lahko padli še enkrat. Ja, tako je bilo. Lokalna samouprava v naših krajih je dialektike, pa čeprav s tako zvenečimi imeni kot so Platon, Hegel, Darwin in Mara, postavila na laž. Prav je dala stradfordskemu stihoklepcu Williamu, ki je, že 400 let bo tega, napovedoval mnogo hrupa za nič. Pa nič! Rdeči Revir PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa: koško zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše: 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu: popust za takojšnje plačilo: možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja: pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega: v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila: zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka: turistično zavarovanje za potovanja v prostem času: Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu: dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav: enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? DVODELNI BLAGAJNIŠKI ZAP Celje - skladišče D-Per 6/1994 /O Banke Zasavje d.d 5000001643,40 Trbovlje SEDEMMESEČNI VREDNOSTNI PAPIR Sami lahko izberete znesek in datum dospetja Najvišji donos na vložena^ sredstva Najmanjši znesek 40.000 SIT Najmanjši riziko Možnost vnovčenja pred rokom dospetja Polovico revaloriziramo z rastjo drobno prodajnih ce in obrestujemo po 8% letni obrestni meri Polovico revaloriziramo z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije za DEM in obrestujemo po 9% letni obrestni meri Na dan dospelosti izplačamc prinosniku nominalni znesek: s pripadajočo revalorizacijo in obrestmi v tolarjih. . v.: c . v: Z COBISS o k. : : CA I NAROČILU! ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek. ..... Datum rojstva ...... ... kraj .............. poštna št; ulica.............. telefon . . uatum • • .......... podpis . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) 'Jy%, I I