Hrastnik obji&kalo 1000 diabetikov ^ —» j Francija : Slovenija 0 : NOV KOLESARSKI CENTER ZA KOLO POSKRBIMO Ml ZA KONDICIJO POSKRBITE VI is gpa iB jM Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE KAZALO C3 UVODNIK Spoštovane bralke, spoštovani bralci! V Trbovljah se je zgodil shod. Lahko bi ga imenovali tudi shod obupanih. Niso ga prignale stranke, čeprav se bo najbrž že katera hotela lastiti zasluge. Zgodil se je po naših informacijah precej spontano, beda je ljudi prignala skupaj, stiska, ko ne veš, ali boš jutri še lahko stanoval, kje vzel za položnice, kje za kruh, da ga bo vsaj za otroke... No pa sem se zmotil, ko sem trdil, da stranke niso prignale tega skupaj. Pravzaprav so, sicer ne čisto direktno, posredno pa so. Ampak čisto vse, katerih veljaki se v prestolnem mestu redijo, ali pa tja gori želijo priti - se ve, za svoje riti. V teh nekaj letih opevane svobode (opevajo jo pač najbolj sami) so pač storili največ - zase. Ste opazili kakega v Trbovljah? Bolj težko, razen morda kakega na kakšnem pozabljenem plakatu... Bomo videli, koliko se jih bo sončilo v senci slave dneva državnosti, da ne bo pomote, v mestu prestolnem, ne v kakih Trbovljah! Pa srečen dan, te državnosti! Mojmir Maček KJE JE KAJ 4 Protestni shod proti revščini v Trbovljah 8 V Trbovljah “semenj bil je živ” 9 in še kar je in še bo 1 o 2 5 Hrastnik obiskalo 1000 diabetikov 3 O 3 -j Francija : Slovenija 0:2 Naslovnica: PROTESTI Foto: Matej Burkeljc ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesia 20. julija 2,c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.; Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar. Fanči Moljk (Miš maš). Marta Hrušovar, Anton Šular. Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi. tel: 03/56-64-166. 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00SIT, l. polletje 2.916,00SIT. II. tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77.50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen._______ Naslednjič Smo z Vami 3. JULIJA 2003! POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: * ; ^POLICIJSKE POSTAJE Z AG0RJE:03/56-61-0 02 TRD0VLJE03/56 21 102 HRASTNIK.-03/56-41-602 RADECE03/56 61 002 LITIJA;01/80 83-142 P KOM E TKE 10 FORMACIJE 03/66 55-100 TAX1041/6» 340 041/633 »7 ZORAVSTVEH! 00 MO V! ZD RADECL03/5B 88 207 ZD HRASIN1X03/56-44-006 ZD TRB0VLJE03/56-26 322 ZD ZAG0RJE03/56 55 000 ZDLITIJA:01/88 81 855 7Atv\vr "4j FUNŠTERC PROTESTNI SHOD PROTI REVŠČINI V TRBOVLJAH rT"'rbovlje, 10. 06. 03. Nekdanje -L delavke trboveljskega Peka so v treh tednih pripravile protestni shod, ki bo ostal v spominu kot shod razočaranih, ogoljufanih, ponižanih in jeznih. Shod je potekal brez najmanjšega incidenta. Prišlo je od 800 do 1000 ljudi, ki so s svojo udeležbo in spontanim ploskanjem dali vso podporo tistim, ki so na shodu spregovorili. Iniciativni odbor nekdanjih delavk Peka, z Ireno Vidic na čelu, je zagotovo pritegnil svojo pozornost javnosti in m m prebudil anemično razpoloženje obupanih in nad slovensko politiko razočaranih, nezaposlenih množic v Zasavju. Ljudje so prišli od vsepovsod, tudi iz Ljubljane jih je bilo nekaj. Na shodu so sicer prevladovali starejši od 45 let, vendar tudi mlajših in povsem mladih ni manjkalo. Trboveljski župan Bogdan Barovič je delavke Peka podprl in izrazil upanje, da bo tudi to dejanje morda vzpodbudilo odgovorne v državi, da se bodo posvetili razreševanju pereče problematike brezposelnosti v Trbovljah, ki že kaže katastrofalne posledice. V mestu j e vse bolj prisotna revščina. Občinski proračun, ki bi moral biti namenjen razvoju mesta, vse bolj služi gašenju socialne ogroženosti. Brezposelnost narašča in je že presegla mejo 20%. Če se stvari ne bodo začele izboljševati, bo sledila lakota, kije s posameznimi primeri v mestu že prisotna. Spregovorile so nekdanje delavke Peka: Irena Vidic, Ema Počeha, Manca Majcen, Marta Kavšek, Ana Babič in ena izmed razočaranih delavk Mehanike Irena Turk. Opisale so kako je prišlo do prekinitve proizvodnje v Peku in v Mehaniki, kaj seje dogajalo v obeh firmah zadnjih dvanajst, trinajst let in izrazile zahteve po poplačilu dolgov, kijih imajo delodajalci (lastniki) do delavcev. Zelo kritične so bile delavke v svojih govorih do reprezentativnih sindikatov, ki naj bi zastopali njihove interese, pa jih niso. Zahtevale so odstop ministrice za gospodarstvo. Petrinove in predsednika panožnega sindikata, ki zaradi propada panoge nima več delavcev, ki bi jih zastopal. Na shod so povabile predsednika države Janeza Drnovška in predsednika vlade Toneta Ropa, ki se na povabilo nista odzvala niti nista, iniciativnega odbora obvestila zakaj se shoda ne bosta udeležila. Ministrica Tea Petrin je poslala svojega predstavnika, ki je delavke pozval, naj se oglasijo na razgovor z ministrico v Ljubljani. Minister za delo Vlado Dimovski, seje delavkam opravičil zaradi odsotnosti. Opravičilo je poslal tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Na shodu je spregovoril Slavko Kmetič, kije delavkam vseskozi pomagal pri organizaciji shoda. Še največjo hvaležnost so mu delavke, ki so shod organizirale, izrekle zaradi strankinih prostorov, ki jih je delavkam dala na razpolago. Na shodu je spregovoril predsednik Sindikata brezposelnih delavcev Slovenije. Menil je, daje nastopil zgodovinski trenutek, ki je pogojeval nastanek omenjenega sindikata. SBDS bo storil tisto, kar niso reprezentativni sindikati. Stopil bo na stran delavcev, zaposlenih, ali ne in se boril za pravice delavcev do dela in pravice, ki izvirajo iz dela. Poudaril je pomen organiziranosti delavstva v Sloveniji. Prisotni so po shodu menili, da se je shoda udeležilo veliko ljudi, da pa bi jih moralo priti še več. Skoraj vsako delovno mesto v Trbovljah je že ogroženo. Nekateri so se shoda udeležili, da bi z udeležbo izrazili podporo delavkam Peka, drugi, ker se bojijo, da bodo izgubili delo, nekateri se bojijo revščine in lakote. Nekdanje delavka Peka so po shodu menile, daje to opozorilni shod vladi in vsem, ki lahko vplivajo na življenje v občini Trbovlje. Zavedajo se, daje to šele začetek in zatrjujejo, da bodo še naprej aktivne pri zahtevi, da se stvari v Trbovljah obrnejo na bolje. V strahu, da njihove družine nimajo bodočnosti, se ne bodo ničesar in nikogar ustrašile, so zatrdile za konec. Besedilo: M.A.Š.; foto: Matej Burkeljc FUNŠTERC EKOLOGIJA: SMRAD V HRASTNIKU VSE MANJŠI "Iskreno se vam zahvaljujemo za trud in pripravljenost prisluhniti ljudem, saj je objava v Zasavcu prisilila odgovorne, da so začel ukrepati, " je v pismu uredništvu zapisala krajanka Praprotna Joža Bevec, naša sogovornica iz prejšnje številke Zasavca, ko smo objavili, kaj tare krajane Praprotna. Verjetno se še spomnite, daje šlo za neznosni smrad, ki se (je) širi(l) iz rudniške ventilatorske postaje na Praprotnim. V času od našega zapisa, pa do danes (nedelja, 15.j unij a) seje zgodilo kar nekaj stvari. Pa pojdimo po vrsti: 1. )V četrtek, 5.6. je reagirala občina Hrastnik. Krajane so obvestili, da bodo med 19.30 in 21.30 z mobilnim laboratorijem (Zavod za zdravstveno varstvo Maribor) opravljali meritve pri ventilatorski postaji. Izpust smradu v okolico je bil po mnenju krajanov vsaj za trikrat manjši kot običajno. Krajani se niso strinjali, da se vzorci jemljejo v času, ko ne smrdi tako izdatno, zato so zahtevali, da naj meritve opravijo v nočnih urah, ko je izpust smradu mnogo večji. 2. )V Petek in soboto je v Praprotnem znova močno smrdelo. 3. )V torek, lO.junija pa krajanom prekipi. Smrdeti je začelo že okrog M.ure. Kar nekaj krajanov j e poklicalo Center za obveščanje (112), ker pa se stanje ni izboljšalo so se krajani okrog 21.ure zbrali pri Pušnikovih. Pridružil se jim je varnostni inženir Rudnika g.Kenda. Bevčeva nam je povedala, da z njegovo obrazložitvijo, zakaj prihaja do smradu niso bili zadovoljni, sam pa jim je tudi povedal, da za določena pojasnila ni pravi naslov. Vztrajali so, da naj pride direktor Rudnika g.Berger. Okrog 21.30 je skupaj s tehničnim direktorjem tudi prišel. Po daljšem pogovoru z njimi, jih je prosil še za teden dni potrpljenja, saj naj bi prišlo do kar nekaj predlogov za razrešitev tega problema. Krajani so poudarili, da več kot teden dni ne mislijo več čakati, saj so prepričani, da so njihovo potrpljenje v zadnjih letih dodobra preizkusili. Tudi s strani občine jim je bilo obljubljeno, da se bo začel ta problem reševati in da bo tokrat tudi rešen. 3.) V naslednjih dneh je bilo zasmrajevanje mnogo manj intenzivno. Krajani po dolgem času lahko znova zaspijo ob odprtih oknih. Kaj bo po 21.juniju, ko naj bi se problem dokončno razrešil, vas bomo obvestili v naslednji številki. Igor Gošte KAJ JE ODGOVORIL ŽUPAN HRASTNIKA Poglejmo še, kaj nam je v zvezi s pojavom smradu v KS Prapretno, ki se predvidoma širi iz ventilatorske postaje v Prapretnem, na naše vprašanje odgovoril hrastniški župan Miran Jerič. "Takoj, ko so me krajani Prapretna seznanili s problemom pojavljanja smradu v večernih urah (predstavnica krajanov in predsednik sveta KS sta me o tem obvestila osebno ob obisku 23.5.2003), sem se sestal s predstavniki Rudnika Trbovlje Hrastnik kot lastnikom ventilatorske postaje, s katerim smo se dogovorili, da RTH poskrbi za izvedbo meritev plinov, kijih ventilatorska postaja izpihuje v ozračje. O pojavu smradu v Prapretnem sem se dvakrat prepričal tudi sam in ugotovil, da se dejansko širi neznosen smrad. S predstavniki krajanov je bilo zato dogovorjeno, da se ob pojavu smradu takoj obvesti strokovnega delavca občine za zaščito in reševanje, ki bo pozval Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, da neodvisno od rudnika interventno izvede meritve na kraju samem. Na osnovi tega je bil mobilni laboratorij dvakrat v Prapretnem, kjer je enkrat odvzel vzorec plinov, drugič pa meritve zaradi neugodnih vremenskih pogojev (veter) niso bile izvršene. Dogovorjeno je, da se naslednja meritev opravi ob močnem pojavu smradu na poziv krajanov. Ko bodo znani rezultati meritev, bomo s povzročiteljem smradu dogovorili izdelavo sanacijskega programa z rokovno opredelitvijo potrebnih ukrepov za odpravo vzrokov tega pojava." Igor Gošte STANOVANJSKA ANKETA V OBČINI TRBOVLJE nHrbovlje, 09.06.03. Občina Trbovlje A in neprofitna organizacija Spekter d.o.o. sta v vlogi nosilcev oskrbe z neprofitnimi in socialnimi stanovanji v aprilu in maju 2003 izvedli stanovanjsko anketo, v kateri je sodelovalo preko 1500 gospodinjstev v več-stanovanjskih objektih. Raziskava je imela štiri osnovne cilje: analiza trenutnih stanovanjskih razmer, ocena deleža upravičencev do objektne subvencije in do denarne socialne pomoči, analiza potreb po številu, tipih in strukturi novih stanovanj v prihodnjih petih letih in zadovoljstvo z upravniki več-stanovanjskih objektov. Anketa, ki jo je izvedlo podjetje Gral Iteoje pokazala, daje v Trbovljah nekaj čez 50% lastniških stanovanj in nekaj manj kot 50% najemniških, kar je v velikem nasprotju s stanjem v državi. V Sloveniji je lastniških stanovanj okrog 92%. Dobrih 40% stanovanj, v nekaj nad 10% gospodinjstev, si privošči življenje v stanovanjih, ki merijo več kot 71 m2. Največ trboveljskih gospodinjstev je nastanjenih v stanovanjih, ki premorejo od 51 do 70 m2 (nekaj več kot 40%). V občini je 175 potencialnih upravičencev do socialne pomoči (4%). Potencialnih upravičencev do objektne subvencije je 17% (850 gospodinjstev). Če bi upoštevali le dohodkovno merilo, bi bilo upravičenih okrog 2700 gospodinjstev. Preseliti se želi, ali se je pripravljeno preseliti v naslednjih petih letih dobrih 1500 gospodinjstev. 15% gospodinjstev načrtuje selitev v lastno hišo, približno 67% se želi seliti, pa še ne vedo kam, 18% si namerava poiskati drugo stanovanje. Več kot polovica tistih, ki se želijo seliti, bi ostala v Trbovljah, okrog 25% gospodinjstev si želi selitev izven Trbovelj. Največkrat je izražena želja za selitvijo zaradi premajhnega stanovanja. V Trbovljah 6,3% gospodinjstev nima svoje kopalnice, 8,2% je brez lastnega stranišča. Veliko je med gospodinjstvi želja po večjem stanovanju in malo finančnih možnosti, da bi se želje uresničile. Kar nekaj deset stanovanj v občini (profitna stanovanja) je, ki nimajo najemnika, saj so za večino Trboveljčanov predraga. Eno so želje in drugo realne možnosti tistih, ki si želijo bolj primemo stanovanje. Veliko število brezposelnih v Trbovljah in nezmožnost plačevanja, tudi neprofitnih najemnin, v večini gospodinjstev razblini sanje o boljšem stanovanju. Problematika nizkega standarda občanov Trbovelj in stanovanjska problematika se tako srečata in vzporedno ubirata korake, kot kaže, v ne preveč svetlo prihodnost. M.A.Š. 7As\vr KŠEFTI KSEFTI Informacije: 03/56 64 250 Ofofecite^vpje m: 041/395 Anica / Iz taka 44W, 1411 IzlaUo AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 IZPUŠNI LONCI IN CEVI PtOIZVOOMM IN MONTAŽA ILItFlM /P A(t| MARN VRANSKO 18». 3305 VRANSKO »J /hto 03 57IS KM ^ht 041 SS5y & Fo^,r,!rs(ffi) NOVO III NOVO III NOVO III NOVO III NOVO! II NOVO III IZDELAVA INDEX PRINTOV IN SKENIRANJE FILMOV NA CD III DIGITALNE FOTOGRAFIJE, KODAK EXPRESS, ATELJE, TRGOVINA! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 TT) PNEUMATIC i F* 'A::: TRA DE f m f *T' 'II mm*r Mm* Jurij Plevcak s.p. Trg revolucije 8b, 1420 Trbovlje GSM: 041/704-663 /MTOPLAŠČI, ALUPLATIŠČA, AVTOPRALNICA, HITRI SERVIS, TRGOVINA, AVTO KOZMETIKA IZREDNO UGODNE SPOMLADANSKE CENE 7/\SAVf 19. ROŽNIKA 2003 MMMmmZjjJM mMM Jiinjvrjt Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net internet: http://www.integral-zagorje.si AVSTRALIJA Z AVTODOMOM ZA 1039EVROV+TRI NOČI VKUALA LUMPURJU, PENANGU ALI LANGKAVIJV ZASTONJ! LONDON Z LETALOM 5 DNI, LE 17.800 SIT na dan! Izleti za zaključene skupine - NIKJER TAKO UGODNO 1 NOČNI GARDALAND-DARILO PO NAPORNEM ŠOLSKEM LETU: ODHOD NA PRAZNIK, 25. JUNIJA za le 9.800 SIT! Še zadnji predpočitniSki nakupovalni izlet v Lenti !S upe r ugodno! KAŠTELANSKA RIVIERA POLPENZION ŽE OD 25.000SIT, GLAVNA SEZONA SAMO 41.000 SIT na osebo za leden dni! PRI NAS VAM PRESKRBIMO DESTINACIJE TUDI V ZADNJEM HIPU ! KA TALOGI POLETJE 2003 VSEH RENOMIRANIH AGENCIJ V SLOVENIJI POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MA URICIUS, KUBA, PERU, BOLIVIJA, SLAPOVI 1GUACU... PROGRAMI ZA NORDKAP IN SKANDINAVIJO-PRID1TE! LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU! PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristile naie pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! TAKI NON STOP ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MIZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOV! DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PON. - PE. 06:00 - 16:00 SO. 09:00 - 12:00, Agencija Trbovlje: PON. - PE. 07:30 - 12:30 in 16.00 -18:00, SO. 08:00 - 12:00 So potovanja in ............ so potovanja z Integralom. Ngftmf v- KRONE HUBAM« tOPUCE NAJCENEJŠE Letovanje v Prekmurju - MORAVSKE TOPLICE 300m do bazenov v zasebnih apartmajih v turističnem objektu. Ponudba: JULIJ, A VGUST 5 dni z zajtrkom =14,900 SIT+ tt 17,500+tt 7 dni z zajtrkom=20.300 SIT + tt 23,000+tt AKCIJA-CELOLETO APP 7 DNI = 14,000 SIT+tt (na osebo z lastno posteljnino) Informacije: 02/526-1434, GSM: 041/404-648 + PONOVNO ROJSTVO ETV Ti Tinuli četrtek je bila na tiskovni IVAkonferenci, ki je potekala v prostorih kisovškega podjetja EVJ Elektroprom, predstavljena nova lokalna televizija z imenom ETV. Odgovorni urednik Jure Nagode, ki je bil pred leti že tudi urednik našega časopisa, v zadnjem času pa je javnosti znan po novinarskih prispevkih v Dnevniku, je v uvodu povedal, da bo delovala primerljivo z nekdanjo ETV, kije že delovala na Izlakah in ne z umrlo TV Center. Po njegovih besedah bo zaenkrat še številčno skromno novinarsko- tehnično osebje ustvarjalo tri oddaje tedensko. Ob ponedeljkih bodo na sporedu kulturno obarvane teme (različni posnetki kulturnih in drugih prireditev), ob sredah bo na sporedu tedenska športna oddaja Skok v šport, ki jo bo pripravljal in vodil Igor Gošte, ob četrtkih pa bo še informativna oddaja Sedem, ki jo bo pripravljal in vodil urednik Jure Nagode s sodelavci. Vse omenjene oddaje bodo na sporedu ob 20.uri, ponovitve pa naslednji dan v dopoldanskem času in ob sobotah. Poleg omenjenih bodo program soustvarjali še kamerman Boštjan Rome, šef tehnike Dane Božič, ki bo skupaj z Boštjanom svoje bogato znanje prenašal na mlajše sodelavce, za komercialne zadeve bo skrbel Bojan Učakar, koordinator med podjetjem EVJ Elektroprom (ustanovitelj ETV) in med ETV pa bo Igor Trampuž. V nadaljevanju je svoje poglede na novoustanovljeno televizijo, ki bo zaenkrat svoj program oddajala v kabelske sisteme od Trojan do Zagorja ter v Litiji in v delu Šmartnega pri Litiji, predstavil tudi lastnik in direktor EVJ Elektroprom Janez Vidmar. Povedal je, da pričakuje, da bo ETV že do jeseni pokrila večji del stroškov delovanja. Omenil je še, da potekajo pogovori o tem, da bi ETV svoj program oddajala tudi v kabelsko omrežje v Hrastniku in v Trbovljah. Na trboveljskega župana Bogdana Baroviča in na svetnike so že dvakrat (prvič marca) naslovili tudi ponudbo za snemanje sej občinskega sveta, pa so dobili neuradni odgovor, da naj bi bili prepoceni. "Mi pa smo ponudili le podobno ceno snemanja, kot jo imajo v drugih primerljivih lokalnih televizijah," je na vprašanje novinarke Dela Polone Malovrh odgovorila Romana Ranzinger, ki je sodelovala v prvi fazi kadrovanja nove ,clcvlz'Je' Igor GoSte Kako zaščititi svojo delovno sposobnost? NAJVEČJE PREMOŽENJE vsakega posameznika je njegova delovna sposobnost. Ste se že kdaj vprašali, kaj se zgodi, če postanete trajni invalid? Od kod boste dobivali denar, če izgubite svojo delovno sposobnost, z neba sigurno ne bo padel. VEČINA LJUDI NAPAČNO RAZUME, kje iskati pomoč v primeru nezgodne invalidnosti. Eni mislijo, da bo invalidska pokojnina pokrila vse njihove potrebe, drugi da bo zanje poskrbel njihov delodajalec, tretji pa se zanašajo na svoje prihranke ali finančno pomoč družine in prijateljev. Toda zavedati se morate, da invalidsko pokojnino dobijo le trajno nesposobne osebe, ki izpolnjujejo vse pogoje, katerim je zelo težko zadostiti. Invalidska pokojnina je odvisna od let delovne dobe, pretekle plače, stopnje invalidnosti ter od tega, kakšna dela bi načeloma še lahko opravljali. Verjemite mi, da vam bo država skušala dati čim manj. Znesek bo daleč pod vsoto, ki jo za vzdrževanje življenjskega sloga potrebuje invalid. Kompenzacija s strani delodajalca je enako problematična: krije le nezgode na delu, pa še to zelo omejeno. Prihranki in družina so le redko sposobni rešiti finančni problem invalidnosti. Tudi najbolj vneti varčevalec bo le s težavo prebrodil svojo dolgotrajno invalidnost. Tisti, kije do takrat prihranil 10% svojega letnega dohodka, bo 10 let prihrankov porabil v enem samem letu invalidnosti. In koliko ljudi ima na razpolago dovolj presežnih dohodkov za vzdrževanje invalidnega člana družine, ne da bi pri tem moralo močno spremeniti svoj življenjski slog? Le dobro nezgodno zavarovanje za primer trajne invalidnosti vas lahko zaščiti pred to izgubo. Z njim si ne zaščitite le dohodka, ampak tudi vse, kar ste do sedaj ustvarili. KJE IN KAKO SE NEZGODNO ZAVAROVATI? Nezgodno zavarovanje ljudje pogosto narobe razumejo, čeprav ga nujno potrebujejo. Večina nanj gleda kot na nepotreben strošek in skrb delodajalca. Za razliko od življenjskega zavarovanja pri nezgodnem zavarovanju lahko pride do več vrst odškodninskih zahtevkov hkrati, zato je celoten znesek pri tveganju nezgodne police neznan. Bistveno je, da se čim bolje zavarujete za riziko trajne nezgodne invalidnosti. Zavarovalna vsota naj znaša vsaj 100-kratnik vašega neto mesečnega dohodka, otroci in študenti pa naj se zavarujejo vsaj za 100-kratnik povprečne slovenske neto plače. Zavarovalna doba naj bo vsaj 10 let (da se izognete plačilu 6,5% davka na zavarovalne posle). Koliko vas takšno zavarovanje stane, je odvisno od tega, v kateri nevarnostni razred sodite. Če opravljate bolj tvegan poklic (policist, gasilec ipd.) ali se ukvarjate z ekstremnimi športi, boste za isto zavarovalno vsoto plačali bistveno več. Za primer vzemimo osebo z neto meseč nim dohodkom 1.000 EUR, ki sodi v L nevarnostni razred. Pri zavarovalnici, ki ima najboljše tarife za NZ bi morala za priporočeno zavarovalno vsoto 100.000 EUR plačevati le 15,55 EUR mesečno. Za druge rizike pri nezgodnem zavarovanju (predvsem za dnevno in bolnišnično nadomestilo) se vam ne splača zavarovati, ker so enostavno predragi. V ta namen raje vložite večji znesek v vzajemni sklad ter v primeru nezgode prodajte nekaj točk le-tega. Če ste kolektivno nezgodno zavarovani prek svojega delodajalca, preverite višino zavarovalne vsote za primer trajne invalidnosti. Če je ta prenizka in ne zadošča vašim potrebam, se za ustrezno razliko zavarujte sami. Isto velja tudi v primeru, če ste nezgodno zavarovani v okviru klasičnega življenjskega zavarovanja. Pri slednjem priporočam prekinitev nezgodnega dela zavarovanja in sklenitev le-tega ločeno, ter samo za riziko trajne nezgodne invalidnosti v priporočeni višini. Pavel Kotar Svetovalec za upravljanje osebnega premoženja GSM: 040 851 140 e-naslov: pavel.kotar@donos.net Donos, premoženjsko svetovanje d.o.o. Savska cesta 3a 1000 Ljubljana Tel.: 01 23 73 051 Fax.: 01 43 75 183 7AK4vr (foto: MaH) a)reportaža V TRBOVLJAH »SEMENJ BIL JE ŽIV« IN ŠE KAR JE IN ŠE BO... ...in po slavnostni prireditvi, v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, so se obiskovalci »preselili« v avlo. Vsi so bili dobro razpoloženi, niso pa kazali znakov zvišanega krvnega sladkorja ali celo sladkorne kome, kakor je diagnosticiral posledice prvojunijske proslave avtor Raketoplana na trboveljskem radiu. Nasmejani ex župan Žiga - že ve, zakaj! (foto MaH) Nasmejan je - še za zdaj - »just married« Zoran Gračner v prelestni družbici... (foto MaH) ...in po tem? Potem je bila sobota, dan pred »ta pravim« praznikom. Vrstila so se športna tekmovanja od jutra do večera, ko je vse občane, ki »se jih tiče«, doletel še »NOHŠIHT«. Previdnost j e mati modrosti in zaradi tega slik ni! Znano pa je vsem, da je nohšiht hudirjevo delo, tudi če si župan ali pa ravno zato, ker si župan - trboveljski. Le-tega je praznično nedeljsko jutro zagledalo, kako jadra s padalom po nebu nad rodnimi Trbovljami. Že res. da v tandemu, ampak... ...spoznal je, da ga vleče nazaj v trboveljski (k)raj in varno je pristal na nogometnem igrišču ŠD Rudar, kjer so se mladi obetavni fusbalerji že urili v umetnosti žogobrca. Sam ima raje vonj po bencinu, še posebej, če prihaja iz »auspuha« kakšne zverine na dveh kolesih. Za to pa je potrebna dobra podlaga. (foto: Stane VVeiss) Ne vem, ali je po nebu jadral v »uradni toaleti«, ampak uro po pristanku je bil »urejen«. Z ministrom za promet in zveze Jakobom Presečnikom in predstavniki krajevne skupnosti so družno razrezali trak in uradno odprli za promet (težko pričakovan) obnovljen odsek ceste »Kamnikar - Ban«. (foto: Stane VVeiss) Vročina je naraščala, ko se je bližalo poldne in asfalt se je segreval. V prijetnem hladu bukev ob Štrajharjevi hiši na cesti, Trbovlje - Čeče, kjer seje pred kratkim za vsakim vozilom dvignil oblak prahu in so ob nalivih nastajali kanjoni, pa so vsi »prizadeti« zlahka veselo razrezali še en trak, napet čez cesto. Slavnost je popestril še kulturni program. V cerkvenem zvoniku je odbilo poldan. Ampak to ni vedno dovolj, da bi v Trbovljah vedno vedeli, koliko je ura? Tudi učenci Glasbene šole niso ob vsaki uri dneva sredi parka z godali in piskali, da bi naznanjali čas... REPORTAŽA ----------h Zato, da bomo vedeli, kakšen je, ga od praznika dalje lahko razbiramo s sončne ure v trboveljskem parku. Predstavnik izvajalca in donatorja Ceste - mostovi Celje, minister Presečnik in župan trboveljski, so ponosno podržali občinsko zastavo, ki je malce poprej še »skrivala« očem obiskovalcev sončni merilec časa in s tem dali žegen, da sončna ura sme odslej pokazati vsakomur, koliko je ura. kateri letni čas je in še kaj... (foto: Stane VVeiss) razumela sem bolj malo - mogoče so drugi več, kajti meni je že rojilo po glavi, kako bi za Zasavca »ujela« ministra za promet in zveze Jakoba Presečnika, da ga povprašam po »naših zvezah«. (foto: Stane VVeiss) Kakšne so zveze s Trbovljami? Zveze? Ja! Ja, čedalje boljše.. .(smeh) No, če pa govorim sedaj o področju Ministrstva za promet in zveze, o področju cestne strukture, mislim daje v preteklem obdobju Zasavje precej pridobilo v povezavi z ljubljansko, oziroma litijsko stranjo in savinjsko, s katero je od lanskega leta sorazmerno dobra povezava. Danes smo predali v uporabo tudi zelo pomembno cesto, ki v severnem delu povezuje Trbovlje s Hrastnikom. Za vasi v tem predelu in za domačine j e ta pridobitev izredno pomembna. V Zasavju manjka boljša povezava Hrastnika z Radečami. To je velik in zahteven projekt in še nekaj časa se bo načrtovalo, preden bo dokončan. Glede na to, da Zasavje in njegova povezava s središčem Slovenije in Savinjsko dolino spada med tiste prometne smeri, ki verjetno še nekaj časa ne bodo povezane s kako hitro cesto, kaj šele avtocesto, spada pa v štiri izredno pomembne prometne smeri v Sloveniji, kot so Tolminsko, Bela krajina, Zasavje in Koroška, j e država prisluhnila tem krajem in kolikor toliko uredila to projektno strukturo. Seveda pa nikoli ni dovolj. Mar zaradi slabše prometne povezave država ne bo »pozabila« da smo? Tukaj in zdaj in v nezavidljivem položaju? To mislim, da ne. Mislim, daje država dolžna temu področju na drugih segmentih, na drugih področjih, več. Mi na področju infrastrukture poskušamo dohajati zahteve in potrebe, kijih le-to zasluži za svoj obstanek in razvoj. Kako se počutite v Trbovljah danes? Ste že utrujeni od »otvarjanj«? Urar, restavrator, kipar Bojan Frantar in tokrat poučevalec je razložil delovanje ure, kljub oblakom, ki so skrivali sonce in smo vsi videli, da nismo nič videli, kako to gre. Roko na srce, tudi Oh, ne, v redu je. Danes je prijetna nedelja in vesel sem, da so Trbovlje in okolica pridobile nekaj objektov s področja prometa in tudi sončna ura in ureditev parka, ki bi mu prav lahko rekli »park 7AWr spominov«, ker je na področju nekdanjega pokopališča. Našim prednikom se moramo zahvaliti za vse to, kar imamo danes in ravno otvoritev te sončne ure razumem kot spoštljiv spomin na vse ljudi, ki so tukaj pokopani in so dali svoj doprinos in svoj del življenja tudi k razvoju teh krajev. In medtem, ko sva klepetala, je županova tajnica Miša pogledovala po parku in z očmi iskala in vabila otroke, ta male in ta velike, da se ob njeni mizi posladkajo in odžejajo. Tudi turistično društvo Trbovlje je na vseh prazničnih otvoritvah pričakalo z dobrodošlico vsakogar in s kruhom in soljo, po lepem, starem običaju in županje z njihovim delom zelo zadovoljen, čeprav so ga nekateri, v intervjuju za Zasavca v predprejšnji številki, hoteli drugače, po svoje, brati kar med vrsticami in soliti, ne kruh, ampak ODMEV NA ODMEVANJE T J pogovoru s trboveljskim županom v majski številki V Zasavca je tekla beseda tudi o Turistični kolesarski poti v Trbovljah, za katero je župan upal, da bo uradno označena v okviru prvojunijskega praznovanja in v času pogovora tudi ni vedel, da se bo to res zgodilo. Zato mu res ne gre zameriti. Ko ste bralci - kot lahko iz odmeva razberemo in hvala vam, to je kompliment za Zasavca in za trboveljskega župana - pogovor imeli na papirju pred seboj, se je po Turistični kolesarski poti že veselo vozilo vse, kar j e dovolj utrjeno za zic na dveh kolesih. Župan trboveljski in pišoča MaH se vsem zahvaljujeva za pozornost in opozorilo in želiva veselo kolesarjenje. MaH Spoštovane Trboveljčanke, Trboveljčani in prijatelji našega mesta! Ob dnevu državnosti vam iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje! Župan občine Trbovlje Bogdan BAROVIČ pamet predsednici Mici. Hja, se dogaja, se...! Ampak, oni, »tam zgoraj«, ima pa vedno zadnjo besedo. In to nedeljo se ni vedelo, ali je s silovito ploho požegnal vse nove pridobitve v Trbovljah, ali je godrnjal, razgrajal in končno odprl tuš zaradi tiste zelene zadeve, ki bujno uspeva tudi v Trbovljah, mogoče še posebej v Trbovljah, pa ni rastlinskega izvora... Je pa res, daje bilo slovesnosti pa tudi že konec, ko seje ulilo. Skratka, do tradicionalne 9. državne revije mažoretnih skupin iz vse Slovenije, se je že vse umirilo, sijalo je sonce in mladenke so na igrišču Rudarja »odplesale svoje mažoretno Zmnje<<- MaH Spoštovane bralke in bralci Zasavca, dragi gostje in po trnki Integrala Zagorje/ Ob dnevu državnosti Vam želimo prijetno praznovanje in prijetna potovanja z vašo turistično agencijo > va/kv Imte^raZovoC/ Dragemu možu in očetu!! Poldetu Borišku želimo ob njegovem osebnem prazniku vse najboljše. Enake želje pa so namenjene tudi mali Sari za njen 1.rojstni dan. Vsi njuni najbližji. 19. ROŽNIKA 2003 -----------y NORO - “BREZPLAČNO” PRAZNOVANJE ABRAHAMA V PREKMURJU! “Vedno sem se trudila, da v svojem življenju naredim nekaj dobrega in tako sem si zamislila nekaj posebnega. Na svoj osebni praznik - rojstni dan - organiziram zabavo in vabim vse, ki so rojeni leta 1953, da letos praznujejo svojega abrahama v vikend paketu v mojem penzionu v Moravskih Toplicah. To bo na nek način tudi dobrodelna prireditev, moj prispevek k temu pa je to, da bom objekt odstopila za trodnevno brezplačno bivanje za 25 oseb,” nam je v zanimivem pismu, kije priromalo na naše uredništvo, zapisala Violeta Szabo Ferenc. Izredno zanimiva ideja je takoj pritegnila našo pozornost in tako nam je Violeta zaupala vse podrobnosti tega praznovanja. “Akcija bo dobrodelna zato, ker bomo imeli v penzionu nastavljeno košarico, v katero naj bi slavljenci po lastni presoji prispevali in ves izkupiček bomo podarili porodnišnici bolnišnice v Rakičanu,” je razložila neman dobrodelnosti Violeta. Zanimivo je tudi, da bo praznovanje spremljala lokalna televizija in časopisje. In kakšen program se obeta vsem abrahamcem? “Zabava se bo zgodila zadnji vikend v juniju, torej v petek, 27.junija 2003. Goste pričakujem v popoldanskih urah. V soboto dopoldne je možnost za kopanje v bližnjih termalnih bazenih, popoldne pa se pripravimo na večerno zabavo, ki se bo odvijala pred penzionom Krone v Moravskih Toplicah na dvorišču poleg parkirišča. Naši moški nam bodo pripravili jedačo in sicer nam bodo spekli nekaj dobrot z žara. Prosim tudi vse udeležence, da s sako prinesejo razno pecivo (slano in sladko), lahko pa tudi torto! Vse to bomo popestrili z dobro domačo kapljico in živo glasbo. V nedeljo v dopoldanskih urah se bomo poslovili,” je na kratko program prireditve opisala Violeta, ki prijave in dodatne informacije ponuja tudi po telefonu, kamor se morate vsi udeleženci obvezno prijaviti. Vaš klic pričakuje na tel.št.02/526-1434 in 041/404-648. Obisk v Prekmurju smo izkoristili tudi za pogovor o njeni dejavnosti, ki se je pričel z zanimivo razlago o tem, kako je naša sogovornica pred desetimi leti ostala brez službe. “Resje, pred desetimi leti sem ostala brez službe in ker sem imela hišo že napol zgrajeno in se nisem hotela vlačiti po zavodu za zaposlovanje, sem se odločila, da bom sama sebe zaposlila in da se bom ukvarjala s turizmom in pri tem vztrajam že deveto leto.” Koliko apartmajev pravzaprav nudite? Turistične sobe in apartmaji Krone obsegajo 9 sob s 25 ležišči, vse sobe imajo kopalnice s tuš kabinami. Na to smo še posebej ponosni, kajti treba je vedeti, da ta hiša prvotno ni bila predvidena za ta namen. Lansko leto smo tako vse sobe obnovili in imeli otvoritev prenovljenih apartmajev ravno za prvomajske praznike. Na vsakem nadstropju je na voljo kuhinja, televizija in jedilnica. Naša ponudba obsega dve varianti in sicer samo bivanje ter bivanje z zajtrkom. Kar pa se kosila in večerij tiče je že tako, da imamo praktično na vsakem vogalu gostilno, kjer se lahko gostje najejo. Posebnost apartmajev pa je ta, da so le 300 metrov oddaljeni od Moravskih Toplic, kjer se gostje lahko okopajo v bazenu s termalno vodo. Imate odprto skozi vse leto? Ne, poleg klasične ponudbe npr. moram povedati, da ponujam tudi prvomajski in novoletni paket. Prav z novoletnim paketom se nekako sezona pri nas zaključi, tako da 3.januarja vsako leto zapremo in smo zaprti do 1 .aprila. Kakšna je struktura gostov? Moram reči, daje približno 80% gostov Slovencev, predvsem delavcev. Kar se teh delavcev tiče, moram poudariti, da bi po mojem mnenju morali take objekte prevzeti sindikati. V vsaki večji firmi imajo dve tri prikolice, in tu so s ponudbo končali. Vsi tisti delavci, ki so res potrebni zdrvaljenja in počitka tako ne pridejo na vrsto za letovanje, ker vse zasedejo delavci v vodstvu podjetja in njihove žlahte, za drage hotele pa nimajo denarja in zato se sindikati za te delavce premalo pobrigajo. Če bi hišo vzela v najem delovna organizacija, bi to pomenilo devet družin na teden in bi vsi imeli veliko več možnosti, da pridejo na vrsto za letovanje prek delovne organizacije. Poleg tega bi lahko podjetje delavcem letovanje zaračunavalo po obrokih iz plače. Ali vsako leto prihajajo isti gostje? Ne, polovica je takšnih, ki se res vračajo. Sicer pa tudi jaz ne hodim vsako leto v isto mesto, tako da jih po tej strani razumem, komur pa je všeč se pač rad vrača. Prav je, da spregovoriva še o cenah... S cenami je takole; 5 dni z zajtrkom stane 14.900 SIT ter sedem dni z zajtrkom 20.300 SIT. V juliju in avgustu je cena za petdnevno bivanje z zajtrkom 17.500 SIT, sedemdnevno bivanje pa 27.000 SIT. Glede na to, da letos praznujem abrahama, smo se odločili za prav posebno akcijo, da z mano na nek način praznujejo tudi gostje. Skozi vse leto tako nudimo prenočišče z lastno posteljnino za 2.000 SIT po osebi. Kar se dodatne ponudbe tiče nudimo skupinam in družinam brezplačno in iz svojega veselja ter zabave ogled Prekmurja, če pa želijo, grem z njimi tudi na Madžarsko kot voditeljica in prevajalka. In kako drugače zaključiti, kot z besedami naše prijazne in simpatične gostiteljice: “Dobrodošli v Prekmurju!” Peter Motnikar sliki: PRAV PREJELI SMO: PREDSTAVNI TE V" »MLADE KMETICE LETA 2003« Zasavske regije "X Ta pobudo Društva kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake-Mlinše- Kolovrat predlagamo kot kandidatko Zasavske regije za izbor mlade kmetice leta 2003 Ani Vrtačnik iz Šemnika pri Izlakah. Ani Vrtačnikje bila rojena 23. julija 1964 v Ljubljani družini Cukjati v Šentgotardu na pobočju Čemšeniške planine. Tako se je že v otroštvu spoznala s trdim kmečkim delom na strmih pobočjih Zasavskega hribovja. V njeni mladosti so strmine še krasile z žitom posejane zaplate njive. Tako je rasla s srpom in z motiko v roki ter košem na rami. Kljub mladosti je morala opravljati raznovrstna kmečka opravila na njivah, travnikih, pri živini in v gozdu. Ob odhodu v srednjo šolo se je nekoliko odtujila kmetijstvu in obiskovala poklicno elektrotehniško šolo v Zagorju ob Savi. Po končani šoli se je zaposlila v tovarni Varnost kot delavka. Ljubezen do soproga Zdravka pa je bila močnejša od spomina na razbolele žuljave roke. Po poroki se je odločila, da ostane doma na hribovski kmetiji v Šemniku pri Izlakah, skrbi za gospodinjstvo in svoji hčerki. Strme in majhne Zasavske kmetije našim družinam režejo tanko rezino kruha. Da bi lahko nudila hčerkama kar se da lepo mladost in možnost šolanja, je mož ostal v službi, naša kandidatka pa je na svoja ramena prevzela večino vsakodnevnih kmečkih opravil. Kmetija je tipično Zasavska: hribovita z razgibanim terenom in več parcelami. Ko je začela prodirati mehanizacija v naše hribe, so ljudje opuščali zaplate njiv. Njive so zarasli travniki, večina travnikov iz časa Anine mladosti so primerni za pašo ali pa zahtevajo še vedno veliko ročnega dela. Kmetija je manjša, z osmimi JL t*' hektarji obdelovalnih površin in nekaj gozda je sicer nadpovprečno velika v naši regiji. Kmetija je preusmerjena v rejo dojilj. Ani se občasno ukvarja tudi z zelenjadarstvom, čeprav lega njihovih polj ni najbolj primerna. Posebej pa bi radi izpostavili Anino aktivno delovanje v Društvu kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake- Mlinše-Kolovrat, kjer ni samo aktivna članica, ampak že več let deluje v upravnem odbom Dmštva. Sodeluje pri vseh aktivnostih društva, kjer se združujejo kmetice in žene iz mestnega okolja, ki cenijo podeželje. Pomembnejše naloge, ki so se jih naše kmetice zastavile, so strokovno izobraževanje, druženje in predstavitev dobrot iz Zasavja. Ani speče dišeči kruh in slastne potice v kmšni peči, kijih predstavlja na kulinaričnih razstavah in banketih, ki jih Društvo organizira ob raznih družabnih in kulturnih prireditvah. Ani Vrtačnik se ne kiti s številnimi priznanji, kot bi morda pričakovali od kandidatke, ker so v rdečih Revirjih čislali in še čislajo vse prej kot kmeta ali kmetico. Biti kmet in to po vrhu še priznati je v naši dolini pogum brez primere. Uspehi na naših kmetijah se težko merijo z uspehi v bolj ugodnih legah in družbenih klimah, če pa bi merili ljubezen do obdelane slovenske zemlje, prelit znoj in število žuljev, iskanje pravice do kmetovanja, pa so kmetice iz dežele hlapca Jerneja povsem primerne kandidatke. Ker je Ani Vrtačnik zgledna kmetica in aktivna članica Društva, jo predlagamo za naslov mlade kmetice leta 2003. Nagrada bi bila njej zahvala za požrtvovalno delo, njej in njenim kolegicam pa spodbuda, da bi Zasavje ohranile zeleno in negovano! Irena Ule Okvirni program ob izboru Mlade kmetice leta 2003 Pri Vidrgatju v Kandršah bo v soboto slovesen zaključek akcije Kmečkega glasa Izbor mlade Kmetice leta 2003. Prireditev pripravljajo skupaj tednik Kmečki glas, Turistično društvo Mlinše, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza kmetic Slovenije. Predstavilo se bo 12 finalistk, ki sojih izmed 24 prijavljenih izbrali bralci Kmečkega glasa, prireditev bo letos drugič. Za naslov mlade kmetice se potegujeta tudi dve kandidatki iz Zasavja in sicer Jana Biaggo iz Vač in Ani Vrtačnik in Šemnika. Program prireditve: 17.00 okrogla miza: Ženske in podjetništvo na podeželju. Sodelujejo: Darko Simončič, državni sekretar, Mihaela Logar in Janja Kokolj - Prošek (vsi z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Vanja Hazl, Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Marija Horjak, predsednica Zveze kmetic Slovenije. 19.00 izbor mlade kmetice leta 2003 (12 finalistk se bo potegoval za tri mesta v superfinalu. Pokazati bodo morale teoretično znanje in opraviti spretnostni preizkus. Vmes bodo nastopili člani gledališke skupine Kulturnega društva Mlinše, ženska vokalna skupina Oda iz Morvč in Folklorna skupina iz Trbovelj. 21.00 razglasitev mlade kmetice leta 2003, podelitev nagrad in zabava z ansamblom Okrogli muzikanti in bogatim srečelovom. f Kmečki glas, TD Mlinše, gostišče Vidrga, Zveza Kmetic Slovenije in svetovalke v Kmetijsko - gozdarski\ zbornici Slovenije vas vabijo na prireditev izbora Mlade kmetice leta, ki bo v soboto 21. junija, s pričetkom ob 17. uri v gostišču Vidrgar na Vidrgi. Program prireditve: ob 17.00 okrogla miza uženske in podjetništvo na podeželju” ob 19.00 finalni izbor mlade kmetice leta 2003 UTRINKI O prehajamo se po poteh naše mladosti. Vse je tako kot j e bilo, le takrat j e ko smo bili še najstniki je bilo vse nekako večje, pričakujoče, celo lepše.. Zdaj je spremenljivo, kot rosa na dlani lista. Iščemo sledi, ki jih več ni. Sledi, ki so se izgubile pod tovorom časa. Časa, ki neusmiljeno šteje trenutke preostanka našega življenja in nas opominja, da smo bahati, brezčutni, malomarni. Da nismo dobri gospodarji. Gospodarji časa, ki ga še imamo. Dragocenosti, ki nam jo čas podarja ne cenimo in ne spoštujemo. Ne časa in ne ljudi, ki nam nekaj pomenijo, ki jih imamo radi. Največje bogastvo je prijateljstvo. Samo njega nam ne podari nihče. Zaslužiti gaje treba. Kako? Dobrim delom, obnašanjem, žrtvovanjem, razumevanjem. V spominskih knjigah lahko zasledite: »Ne tisti, ki s tabo se smeje, ne tisti, ki joče s teboj, le tisti, ki s tabo občuti, NAJBOLJŠI PRIJATELJ JE TVOJ.« Poiščite jo! Vašo spominsko knjigo seveda! In kje so, vaši prijatelji in sošolci, ki so vam vpisovali najlepše želje in misli? Ali seje vsaj ena od teh, tako pričakujočih, tako obljubljajočih želja izpolnila? Kaj ste storili, koliko ste si zares želeli, kako ste j o skušali uresničiti, udejaniti, ali pa seji vsaj približati. Kakšen okus ima? Vonj? Ali pa ima samo toploto, tisto, ki seže globoko, globoko in nas greje takrat kadar smo sami, kadar smo žalostni. Takrat, ko so prijatelji daleč. Vsako slovo boli. Tudi tisto začasno. Ko odhajamo mi, ali pa nekdo, ki je za nas poseben. Občutek praznine v želodcu, kot da smo prejeli neusmiljeni udarec. Povzpne se do grla in usta ostanejo nema in suha. Vlažni biseri v očeh. Tanka koprena prekriva naše misli. Šum morskih valov v glavi. In neskončna osamljenost stepskega volka. Potem otopimo in se zagrenjeno pogreznemo vase. Zdravilo, ki se imenuje čas, je tokrat na naši strani. Zagrenjenost hlapi, obzorje se jasni. Novo upanje širi krila, nove želje in hotenja, življenje gre naprej. Tako je tudi prav. Zagrenjenosti bi bilo mnogo manj, če bi skušali nekomu, ki potrebuje pomoč polepšati dan. Ni težko, ne ni! Le poskusiti je treba. Tako se ne bomo počutili odtujene celo od sveta, ki smo ga zmeraj imeli za svojega. Dovolj je da vzamete v roko telefonsko slušalko. Pokličite nekoga, ki ga imate radi, ki ga že dolgo niste ne videli ne slišali. Skušajmo zavestno ubežati vrtincu, ki nas vleče k odtujenosti med ljudmi. Če mislimo, da temu ne bomo kos, da ne bomo znali prisluhniti in pomagati, potem za nas ni pomoči. Človek je kot ključavnica : za vsakega je treba izbrati ključ. Ruski pregovor _________________St. Radunovič TAKOLE RAZMIŠLJAJO ŠOLARJI V ČEMŠENIKU KAJ JE PRIJATELJSTVO? T)njateljstvo je čustvo, v katerem sta JT prijateljska ljubezen in razumevanje doma. Vsak bi moral imeti najboljšega prijatelja ali prijateljico. Če se dva prijatelja spreta j e hudo. Včasih celo spoznamo, daje naš prijatelj v resnici hudoben in nas izkorišča. Če na svetu ne bi bilo prijateljev, bi bili vsi žalostni. Brez prijateljev ne moremo živeti. Tudi jaz imam dobre prijatelje. Blaž Vozelj, 3.r ti vedno stoji ob strani in ti pomaga v težkih trenutkih. Brez prijateljev bi bila osamljena. Natalija Bokal, 3. r Če si z nekom prijatelj, se ne tepeš, mu ne nagajaš in ga ne zanemarjaš. Prijatelj je neprecenljivo dobrega srca. On ve in čuti, da mu hočeš le dobro. Pravi prijatelj je vedno tam, kamor ne upaš sam. Jakob Guna, 3. r Prijatelj je tisti, ki o meni ne reče grde besede, ki boli v srcu. Tjaša Ocepek, 3. r Prijateljstvo je nekaj, kar ne moreš kupiti niti z najdražjimi dragulji. Prijatelji pomagajo v stiski, bolezni, učenju in še marsičem. Tudi v vojni se ne ločijo. Eva Globokar, 3. r Če dva pomagata eden drugemu, to je prijateljstvo. Prijatelj ni tisti, ki te žali. Matjaž Matko, 3. r Jaz imam prijatelje zelo rada. Pravi prijatelj S prijateljem se veliko družiš in mu pomagaš. Z njim se igraš in se ne prepiraš, če ne igra vedno po pravilih. Če si pravi prijatelj se z njim ne pretepaš in ga ne izzivaš. Ne smeš ga strašiti in mu nastavljati pasti. Včasih ga prosiš za uslugo, ker mu zaupaš. Matej Bokal, 3. r Prijateljstvo je sreča. Prijatelj ti pomaga v nevarnosti in v šoli. Kadar si osamljen te razveseli in ti da kaj sladkega. Sara Grahek, 2. r Prijatelj je zraven takrat, ko ga potrebuješ. Ima te rad in te razume. Z njim te ni strah. Vedno te spravi v dobro voljo. Anja Strnišnik, 2. r Prijatelj ti ne nagaja. Če imaš veliko prijateljev si lahko srečen. Barbara Matko, 2. r Prijateljstvo j e pravo takrat, ko ti je hudo in ti prijatelj stoji ob strani. Ni prijatelj tisti, ki samo čaka, da mu boš nekaj dal. Nina Ocvirk, 2. r 7\SAvr Kako si otroci predstavljajo sanje o miru? r~Fasavski lionsi, ki se zL/družijo v Lions klubu Trbovlje in Lions klubu Trbovlje Brin, so tudi letos pripravili regijski natečaj za najboljša likovna dela, ki sojih naredili na temo miru. V uvodu k otvoritvi razstave, v Galeriji Delavskega doma Hrastnik, je spregovoril Aleš Gulič - Leko. Povedal je, da si otroci drugače predstavljajo simbole miru. kot ki smo jih že zapisali lionizmu. Ker je jutri nov dan, je geslo lionsov, zato svoj čas posvečamo prodiranju v duha in premoščanja, povezovanju in premagovanju ovir, je povedala. Številne aktivnosti, kijih člani lions klubov izvajajo, so namenjene pomagati pomoči potrebnim. Mednarodni likovni natečaj za plakat miru je vse bolj prepoznaven in priljubljen tudi Številni obiskovalci otvoritve razstave so dokazali, da jih zanima tudi to kaj ustvarjajo mladi (foto: A.R.) mi starejši. Njihova predstava o tem je barvita in se v mnogočem razlikuje od predstav, ki jih imajo starejši. Tudi veliki slikarji so si včasih zaželeli, da bi videli svet okrog sebe tako kot ga vidijo otroci. Romana Martinčič, predstavnica Lions kluba Brin, je za svoje razmišljanje o umetnosti citirala Tolstoja, kije nekoč dejal: Izzvati v sebi že neko doživljeno čustvo in nato s kretnjami, linijami, barvami in podobami predati to čustvo tako, da ga tudi drugi doživijo, to je stvar umetnosti.« Pohvalila je tudi vse otroke (od 11 do 13 let op.a.), ki so tako barvito in raznoliko narisali svoje risbice, saj v njih odražajo svoja čustva in videnja. S simboliko gradijo poti čez prepade, premoščajo ovire, zapolnjujejo praznine in svoja srca združujejo z našimi, med zasavskimi otroki, ki tako s svojim sodelovanjem širijo ideje lionizma in dobrodelnosti v slovenskem prostoru. Učenci Osnovne šole Trbovlje, OŠ Tončke Čeč Trbovlje, OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik in njihove podružnične šole iz Dola pri Hrastniku, ki so sodelovali na natečaju z delovnim naslovom SANJE O MIRU, so svoje risbe pripravljali pod skrbnim mentorstvom Miroslave Kovačič, Daše Fajfar in Vida Heriča. Med vsemi številnimi prispelimi slikami, je komisija izbrala 30 najboljših del. Za najboljše avtorje slik iz sodelujočih šol so izbrali Živo Željko, Matejo Zupanec, Mašo Virant in Jasmino Lokovšek. Njihove slike so poslali na slovenski distrikt, kjer so kot najboljše zasavsko delo ocenili sliko Maše Virant iz OŠ Heroja 7A agorje, 06.06. 03. Na ^-/Srednji šoli Zagorje so ob zaključku šolskega leta pripravili sklepno prireditev na kateri so obiskovalcem predstavili prikaz svojih aktivnosti. V prvem delu so na šoli predstavili projekte, katerim so v tem letu namenili največ časa. v drugem delu pa Kako dolgo je v navadi, da ob koncu leta predstavite aktivnosti šole ? »Že nekaj let na takšen javni način predstavljamo aktivnosti šole. Kar nekajkrat v posameznem šolskem letu predstavimo dejavnosti šole za javnost. Nameni so različni. so vse obiskovalce povabili na piknik. Na pikniku so se nam predstavili dijaki zaključnega letnika programa gostinsko turistični tehnik in dokazali, da se v času šolanja na zagorski srednji šoli niso učili le teorije, tudi prakso so v letih šolanja spoznali in obvladali. Ob pomoči mentorjev so pripravili bogato pogostitev in pester program animacije. Gostje so se pomerili v mešanju pijač, predstavila seje šolska plesna skupina, dijakinje manekenke so predstavile modno revijo svojih izdelkov.... Vino, hrana, turizem, mednarodno sodelovanje in ekologija so bile teme s katerimi so tokrat svoje goste presenetili tako dijaki, kot profesorji Srednje šole Zagorje. Kdo bi bolje poznal delo Srednje šole Zagorje in dijake, ki jo obiskujejo in se tam učijo, kot oseba, ki je za vse, kar se na šoli dogaja, prva v vrsti odgovornih. To je ravnateljica šole Anica Ule-Maček. TAstoir Kadar predstavimo dosežke posameznih izobraževalnih programov, povabimo na predstavitev tudi bodoče delodajalce naših dijakov. Ob informativnem dnevu vabimo svetovalne službe iz osnovnih šol, ravnatelje, starše in naše bodoče dijake. Enkrat letno imamo sklepno prireditev na kateri poskušamo na kratko predstaviti vse dejavnosti, ki potekajo v posameznem šolskem letu. Takšna prireditev je tudi danes. Na današnji prireditvi poskušamo javnosti predstaviti najvažnejše projekte, dan pa je namenjen tudi delu mature. Poklicna matura gostinsko turističnega tehnika ima za četrto izpitno enoto storitev ali izdelek z zagovorom. Dijaki našega zaključnega letnika so se odločili, da bodo to nalogo izvedli timsko. Izbrali so projekt, ga razdelili na več podprojektov s skupnim delovnim naslovom »PIKNIK«. Projekt zajema vse obvezne elemente, od načrtovanja, oblikovanja vsebine piknika, sestave menija, oblikovanje vabil, kalkulacijo prireditve, priprave hrane in seveda, izvedbe prireditve, ki mora biti vsebinsko bogata, še vedno pa sproščena, saj je namen piknika tudi druženje in sprostitev. Tisto, kar ste videli v prostorih šole, je namenjeno predstavitvi letošnjih šolski projektov. Bilo je zelo resno delo, ki je potekalo skozi celo šolsko leto. Sodelovali smo v dveh mednarodnih projektih, pristopili pa smo tudi k programu eko-šole. Prvi je mednarodni projekt Comenius z naslovom »In vino veritas« (v vinu je resnica). Vključuje srednje šole iz petih držav: Madžarske, Slovaške, Romunije, šolo koordinatorko - Stella Maris iz Belgije in seveda, Srednjo šolo Zagorje. Cilji projekta so bili medsebojno spoznavanje partnerskih ustanov in držav. jeziku. Najprivlačnejši del projekta je bila izmenjava dijakov, ki so s svojimi mentorji teden dni gostovali v Belgiji. V mesecu maju so belgijski dijaki s svojimi mentorji obiskali Zagorje. Naši dijaki so jim pripravili programe izletov po Sloveniji in jih tudi vodili. Naj omenim že dolgoletno sodelovanje naše ustanove z integrirano šolo Luhačovice iz Češke. V tem letu smo v izmenjavo vključili manjše število dijakov programa gostinsko turistični tehnik, ki so v času gostovanja na tujem spoznavali nacionalno češko kuhinjo, naši gostje iz Češke pa so se seznanili z našo narodno kuhinjo. Nastali sta dve brošuri z recepturami v slovenskem, češkem in angleškem jeziku. V programu eko-šole smo največ truda vložili v zdravo prehrano, ki jo želimo približati mladim, v urejenost šole in v pripravo projekta ločeno zbiranje odpadkov. Nastale so zloženke o zdravi prehrani, o ločenem zbiranju odpadkov, CD-rom z naslovom Do vratu v smeteh...« Projekti, ki jih izvajate v navezovanje stikov med mladimi, komunikacija v angleškem jeziku, uporaba sodobne komunikacijske tehnologije in izmenjava dijakov. Nastali sta dve brošuri, Na sončni strani Alp in Slovenija, dežela vina, dobrih jedi in prijaznih ljudi, v slovenskem in angleškem okviru izobraževalnih programov na šoli so zanimivi in kot ugotavljava, tudi izrednega dolgoročnega pomena. Vendar je običajno tako, da se vse zatakne pri denarju. Kako uspevate finančno pokriti načrtovane projekte? »Vsak mednarodni projekt najprej ovrednotimo. To je izhodišče za najavo nacionalni agenciji za evropske projekte, kateri se le ti prijavljajo. Če je prijavljeni projekt sprejet, agencija odobri določeno višino sredstev. Z odobrenimi sredstvi nam bo to leto uspelo pokriti približno 40% stroškov. Ostala sredstva je morala pridobiti šola sama. To pomeni, da moramo na šoli sami najti prava vrata in prositi za finančno pomoč. Lahko se pohvalimo, da smo zbrali dovolj sredstev, da učencem, ki so v projektih sodelovali, ni bilo treba prispevati svojega denarja. Pohvalimo se lahko, da smo pri izvedbi projektov naleteli na dobre ljudi. Je pa res, daje teh ljudi vsako leto manj, prosilcev pa vse več. Tudi to je res, da ogromno pripravljalnih del opravimo učitelji sami, ne da bi se spraševali, koliko je vreden naš čas in naše delo.« Če prav razumem, gre pri teh projektih za združevanje prijetnega s koristnim. Dijaki spoznavajo tuje kulture, prehranjevalne navade, način življenja v drugih državah, predvsem pa se med seboj spoznavajo in menjavajo izkušnje. Služijo vaši projekti, gledano dolgoročno, promociji Slovenije in slovenskega turizma? »Gotovo. Belgijci pri nas niso ravno vsakdanji gostje. Vsi, ki živijo v območju srednje Evrope, dlje od Avstrije, ne ločijo med državami vzhodne Evrope in tistimi, ki so na sončni strani Alp. Še posebej se pri poznavanju zemljepisa tega dela Evrope zatika njihovim srednješolcem. To, kar počnemo mi, jim odpira nova obzorja in odkrivajo nek nov, njim neznan svet. Seveda tudi našim dijakom zelo koristi spoznavanje življenja v drugih državah. Belgija je tudi našim srednješolcem manj znana dežela. Naši učitelji so na belgijski šoli dijake uvajali v spoznavanje slovenskega jezika. Šlo je za spoznavanje osnovnega, slovenskega besednjaka. Ob pomoči video kaset so jim predstavili in približali deželo, ki jo bodo obiskali. Belgijska učiteljica pa je našim dijakom ob obisku v Zagorju predstavila belgijski FUNŠTERC (flamski) jezik in značilnosti Belgije. Moram poudariti, da smo že s predstavitvijo Slovenije v Belgiji naredili dober vtis na vse njihove dijake in učitelje, ko pa so prišli k nam na obisk in videli Slovenijo, so nas prepričevali, da bi morala Slovenija dati veliko več poudarka turizmu. Menili so, da ima turizem pri nas neizmerno velike možnosti razvoja. Navdušila jih je slovenska gostoljubnost in znanje angleškega jezika. Človek ob vseh pohvalah tujcev dobi občutek, da se Slovenci sploh ne zavedamo lepot in možnosti, ki jih premore naša, majhna Slovenija. Prevečkrat nam morajo to povedati tujci. Tudi Zasavje je lepo, če spregledamo nekaj umazanij nekdanje zasavske industrije, imamo zelo lepo pokrajino. Dolgoročno imamo možnosti za razvoj turizma tudi v Zasavju.« Zagorska srednja šola ima namen nadaljevati sodelovanje z Belgijci. Pripravljajo nov projekt, na katerega so se že prijavili. Projekt ima naslov : »Hrana z evropskim okusom.« Belgijska in zagorska šola sta uspeli k projektu pritegniti še 9 evropskih držav. Projekt je prijavljen nacionalni agenciji za EU projekte in od njihove odločitve je odvisen izid. Brez denarja ni mogoče speljati niti najboljših zamisli. Besedilo M.A.Š., slike arhiv šole VPIS V ZLATO KNJIGO NAJBOLJŠIH UČENCEV /'Ahčina Zagorje ob Savi je tudi letos pripravila vpis v Zlato v,/knjigo najboljših učencev. Prireditev je bila v četrtek, 12.junija v hotelu Medijske Toplice na Izlakah. V Zlato knjigo so vpisani učenci osnovnih šol in dijaki srednje šole Zagorje, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen učni uspeh. Vse zbrane učence je nagovoril župan Matjaž Švagan, ki jim je podelil knjižne nagrade in priznanja, zabavala pa jih je plesna skupina BIT ter pevec Adi Smolar. Letos so se v Zlato knjigo vpisali: OŠ Ivana Skvarče - 8.a. (razredničarka Danijela Kropivšek): Urban Polc, Tadeja Senčar, Lucija Sotlar, Ana Lavrač, Petra Zupan, 8.b. (razredničarka Marjana Balog): Vita Benko, Barbara Miklič, Zala Pavšič, 8.c. (razredničarka Milena Zupančič): Ester Adamlje, Marko Guna, Primož Guna, Nika Hace, Tanja Hrastelj, Luka Klančišar, Aljaž Lazar, Grega Pistotnik, Katja Repe, Meža Vidmar, 8.d. (razredničarka Mateja Klemenčič): Matjaž Cizej, Blaž Šikovec, Sabina Roksandič, Tjaša Stošicki. OŠ Toneta Okrogarja - 8.a. (razrednik Rudi Zibelnik): Manja Brinovec, Urška Butara, Tanja Gomilar, Špela Peterlin, 8.b. (Ana 'vrl Jr Knez): Matic Drnovšek. Katja Grabnar, Hana Hribar, Matjaž Hribernik, Maja Mervar, Ajda Pirnat, 8.c. (razredničarka Marija Beer): Dinka Fazlič, Nina Pavlovič, Špela Ramšak, Mateja Vozelj. OŠ Ivana Kavčiča - 8.a. (razredničarka Ljudmila Kalšek): Klara Cestnik, Monika Fenne, Tine Kralj, Špela Smrkolj, Maja Vetršek, 8.b. (razrednišarka Danica Arbi): Gregor Ceglar, Luka Kropivšek, Manja Lamovšek, Anja Steklasa. Srednja šola Zagorje, program trgovec, poklic prodajalec (razredničarka Joži Gabrič Kolarič): Daija Perklič; (razrednik Štefan Kološa) Elvira Halilovič, program gostinsko-turistični tehnik (razredničarka Suzana Vozel): Janika Knez, program ekonomsko komercialni tehnik, poklic ekonomski tehnik (razredničarka Maruša Kolar): Andreja Pohar, Alenka Šuster, Simona Kotar. Peter Motnikar, slika PRAV /jyWV 19. ROŽNIKA 2003 Jože Pavli, komandir P.P. Lit LETOS NOVA PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI ZASAVJE T)otrebe po negovalnih JT kadrih so vse večje. Danes imamo vse več starejših ljudi, ki potrebujejo različne oblike pomoči pa tudi mlajši so jo večkrat potrebni zaradi različnih vzrokov. Tovrstna dejavnost se bo izvajala organizirano v okviru različnih programov v občinah, vendar se bo zahtevalo ustrezno znanje in izobrazba. Zato so se pri ZLU Trbovlje odločili, da s šolskim letom 2003/2004 pričnejo izobraževati za bolničarja - negovalca. V ta program strokovnega izobraževanja IV. stopnje izobrazbe se lahko vpiše vsakdo, ki ga to zanima in izpolnjuje razpisne pogoje o zaključenem šolanju na osnovni šoli, nižjo poklicno šolo ali skrajšan program poklicnega izobraževanja ali končali katerikoli program IV. stopnje. O vseh podrobnostih predmemika in načina bodo vsi zainteresirani zvedeli na ZLU v Trbovljah in Zagorju. Da je znanje in izobrazba vse bolj pomembna se zavedajo tisti, ki menijo, da bi morali znati še kaj več. Želja Zasavčanov, ki so obiskovali visoko šolo za organizacijo in management, je bila, da jim ne bi bilo treba na specialističen študij drugam, zato so predlagali, da bi se izvajal na ZLU. V dogovoru s Fakulteto za organizacijske vede v Kranju so v šolskem letu 2003/2004 skupaj razpisali specialistični študij s področja organizacije in managementa smeri informacijskih sistemov, kadrovskih in izobraževalnih sistemov, delovnih sistemov, neprofitnih organizacij in logistike. Tovrstni študij je namenjen vsem, ki so zaključili visokošolski strokovni program. Na ZLU bodo izvajali tisto smer programa za katero se bo prijavilo najmanj 30 kandidatov. Šolanje traja štiri semestre, v prvih treh semestrih so predavanja, izdelujejo se praktična dela in zaključek vsakega predmeta s preizkusom znanj. Zadnji semester j e namenjen izdelavi zaključne specialistične naloge. Pri tovrstnem študiju sta dobra podlaga nadaljnjemu se prepleta teorija in praksa, ki delu. (Irena Vozelj) SVETOVALNO ■ SREDIŠČE W ZASAVJE SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE Razmišljate o nadaljnjem izobraževanju? V Svetovalnem središču Zasavje Vam bomo pomagali pri odločitvah za izobraževanje in Vam posredovali informacije, kijih boste pred vključitvijo v izobraževanje potrebovali. Svetovanje in informiranje poteka: • po telefonu 03 56 31 191, • osebno v prostorih Zasavske ljudske univerze v Trbovljah ali • na elektronskem naslovu isio.zasavie@guest.arnes.si Obisk v Svetovalnem središču Zasavje je brezplačen. Vabljeni! DAN ODPRTIH VRAT LITIJSKIH POLICISTOV X J sredo, 1 l.junija 2003 so se na Policijsko postajo Litija V zgrinjale množice predvsem osnovnošolcev, pa tudi drugih občanov. Ne, ni šlo za nikakršen preplah ali česa podobnega, pač pa so se na ta dan predstavili policisti na takoimenovanem “Dnevu odprtih vrat” Svoje delo so predstavili 7AS4Vf policisti vodniki službenih psov, policisti konjeniki, prometniki, kolesarji ter kriminalisti. Sicer pa je Policijsko postajo Litija obiskal tudi generalni direktor policije Marko Pogorevc in še ostali visoki predstavniki policije. “Ocenjujem, daje bila prireditev uspešna, sploh v dopoldanskih urah j e bil obisk izreden in smo praktično komaj nadzorovali vse skupine obiskovalcev, ki so se čudili, da lahko na tako majhnem prostoru prikažemo tako veliko stvari. Istočasno smo lahko prikazali delno preurejene prostore policijske postaje,” je prireditev ocenil komandir policijske postaje Jože Pavli, kije v pogovoru povedal FUNŠTERC ---------------------h tudi, da v zadnjem času na njihovem področju največ škriplje promet. “Lani srni imeli v celem letu tri mrtve, letos že štiri in skupaj z ljubljanskimi prometniki se dogovarjamo o poostrenem nadzoru prometa,” je še povedal Pavli. ------------------------ Peter Motnikar, sliki PRAV GOZD IN VODA V DOLINI SOPOTE ^avod za gozdove Slovenije (ZGS) ^-/intenzivneje in odmevno že prek deset let tradicionalno prireja odmevno vseslovensko dogajanje ob tednu gozdov po svojih območnih in krajevnih enotah. Letošnja osrednja prireditev z motom: gozd in voda, je bila tokrat v Postojni, a odmevno, zanimivo in gotovo nepozabno je bilo tudi v dolini Sopote, kjer se je v petek, 30. maja 2003 odvijal nepozaben dan. Ob idejni pobudi gozdarja Jožeta Prah iz KE ZGS Radeče smo na stičišču treh krajevnih enot ZGS (Litija, Radeče, Zagorje), treh občin (Litija, Zagorje, Radeče), šestih Krajevnih skupnosti, petih Lovskih družin, šestih Prostovoljnih gasilskih društev in v sodelovanju s Športnim društvom Sopota ter številnimi sponzorji skupno ustvarili prijetno praznično vzdušje, ki je narekovalo velik dan za celotno dolino Sopote. Prireditev se je pričela s kar dvema pohodoma, ki sta pohodnike tako od izvira potoka Sopote pod Veliko Presko kot od njenega izliva v Savo v Radečah pripeljala do slapov Sušjeka. Vsi, ki so se na pot podali peš, so spoznavali krasote naravne in kulturne dediščine, katerih je dolina Sopote gotovo polna. Med drugim so se spomnili številnih mlinov in žag na vodni pogon, ki so dajale kruh prebivalcem omenjene doline še po drugi svetovni vojni. Nanje se spomnimo tudi ob odprtju zloženke, ki je s pomočjo Centra za razvoj Litija izšla ob tem dogodku. Prva skupna točka dneva je bila, kot že rečeno ob slapovih Sušjeka. S preprostim programom, ki sta ga soustvarila harmonikaša Lidija Brinjevec in Peter Završnik, člani Študijskega krožka Sopota s skečem in s pevsko-plesno točko učenci podružnične šole Podkum, smo želeli ponazoriti, kako v sožitju naravnih dobrin kot sta tudi gozd in voda domuje preprost, ustvarjalen podeželski človek, katerega veselje odmeva na različne načine. Osrednji gost je bil Peter Skoberne iz Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki nam je kljub svoji profesionalnosti podelil bogate mislih, ki nas bodo spremljale na vseh nadaljnjih korakih. Kot čuteči, re-alni naravovarstvenik in biolog je z nasmeškom na obrazu simbolično prerezal trak in s tem tudi razgrnil novo obvestilno tablo, ki označuje predlog za naravni spomenik -slapov Sušjeka v Sopoti. Predno pa smo se napotili poskusiti okusen lovski golaž, ki so ga pripravili predstavniki Lovskih družin Podkum, Polšnik, Dole pri Litiji, Radeče in Gabrovka smo si z zanimanjem ogledali še skupno gasilsko vajo kar šestih Prostovoljnih gasilskih društev; PGD Svibno, Jagnjenica, Dole pri Litiji, Polšnik, Padež in Podkum. Skupaj so z uporabo različnih tehnik gašenja prikazali gašenje gozdnega požara, katerega problematiko pa nam je na kratko predstavil tudi Jošt Jakša iz ZGS, oddelka za varovanje gozdov. Veseli smo bili, da so naše vrste napolnili tudi številni pomembni gostje, med njimi pa so nam spregovorili: Tone Lesnik iz Zavoda za gozdove Slovenije, župan občine Radeče Lipoglavšek, predstavnice Centra za razvoj Litija in Marija Markeš iz Društva za razvoj slovenskega podeželja. Preden pa so v Sopoti zaigrali zvoki ansambla Štrajhar, je sledil za vse obiskovalce doline Sopote gotovo še velik in pomemben dogodek. Predstavniki šestih Krajevnih skupnosti, ki obkrožajo dolino Sopote so slovesno - prvi podpisali peticijo za ureditev ceste, ki vodi po naši dolini. Tej pa smo se pridružili še številni, ki smo se zbrali na omenjeni prireditvi. Vse te podpise pa želimo posredovati tudi vplivnim možem v vodstvenih vrstah naše države. Tako se je zaključil pomembne dan za naš kraj in seveda bogato obarval košček mozaika, ki ga počasi oblikujejo dogodki v dolmi Sopote. Besedilo; Tatjana Potrpin Foto: Lubo Motore 7ASAvr @ ZDRAV DUH ZAGORSKI OKTET V AVSTRIJI X J petek šestnajstega V maja, so se pevci Zagorskega okteta skupaj z umetniškim vodjo Urško M. Kos, pripravnikoma in spremljevalci, odpravili na gostovanje v avstrijskem Nestelbachu v Ilztalu, kjer jih je čakalo nemalo obveznosti. Zagorskega okteta, saj sta po besedah organizatorjev glasba in slikanje jezika, ki jih vsi razumejo. Po otvoritvi so pevci ostali gostje na druženju s svojimi avstrijskimi prijatelji v prijetnem ambientu galerije, dolg dan pa so zaključili v iakoj po prihodu so se pozdravili s tamkajšnjim županom Augustom Fried-heimom in zborovodjo Rudijem Bloderjem, po krajši vaji pa so nastopili na otvoritvi razstave zagorskih slikarjev v krajevni galeriji »Alte Raika«. Razstavljajoči slikarji so bili Samo Šiles, Janez Knez, Milan Razboršek in Nikolaj Beer, njihove umetnine pa so s petjem ljudskih in umetnih pesmi pospremili pevci krajevnem penzionu. V soboto so se pevci skupaj s spremljevalci in gostitelji odpravili v bližnje toplice Rogner-Bad Blumau, ki jih je oblikoval sam znameniti arhitekt Hundertwasser. Po krajšem, a zanimivem ogledu, ki so ga pevci sklenili kako drugače kot s pesmijo so se odpeljali na kosilo in na obisk k dobrem prijatelju okteta, bivšemu županu Nestelbacha. Po popoldanski skupni vaji so imeli pevci še samostojno vajo, nato pa je sledil večerni koncert v počastitev Nestelbachškega kulturnega dneva. Po nastopu domačinov in zbora iz bližnje občine so nastopili še pevci Zagorskega okteta. Svoj program so začeli z ljudsko v priredbi Emila Adamiča Vse rožice rumene, nadaljevali z ljudsko iz Rezije v priredbi Radota Simonitija Ljubavne pesmi iz Rezije pri kateri je bil solist Alojz Prvinšek, naslednja je bila na sporedu Ježeva Po jezeru, kjer svojega bogatega repertoarja izbrali še tipično slovensko Oj Triglav moj dom. Po njihovem zaključku so se pevcem na odru pridružile še pevke in pevci ostalih dveh nastopajočih zborov in skupaj so zapeli dalmatinsko Zvizde mi kažu, slovensko v priredbi za moški zbor Da te ni, Avstrijsko Neigen sich die Stunden, Lorenza Maier-hoferja in Viktorja Zacka Fein sein, beinander bleibn. Po uspešnem koncertu so se pevke in pevci družili še na se je kot solist predstavil še prvi tenorist Stane Škrbec, zaključili pa so z Bučarjevo Dolenjsko poletno nočjo. Po silovitem aplavzu in vsesplošnem navdušenju nad njihovim izvajanjem so pevci iz skupni večerji, prijetna dva dneva v družbi avstrijskih prijateljev pa sta se za pevce Zagorskega okteta končala kmalu po enajsti uri, saj je bila pred njimi še pot nazaj v naročje Zasavskih gora. KOMORNI VEČER S TROBENTO "TAne 4.junijaob 19.uri seje v dvorani -L/Glasbene šole Trbovlje začel koncert trobentarja Davida Špeca Jezernika in pianistke Urške Meglič Sadiki. Koncert je organizirala Glasbena šola Trbovlje, poslušalo pa ga je precejšnje število poslušalcev. Oba izvajalca v Trbovljah dobro poznamo. David je bil rojen leta 1966 v Trbovljah. Potem, ko je v domači glasbeni šoli končal šolanje, je le-tega nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, nato pa nadaljeval študij na Akademiji za glasbo pri Antonu Grčatju, kjer j e leta 1993 diplomiral. Sedaj je zaposlen v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, je pa hkrati profesor trobente na Srednji glasbeni šoli v Velenju. Obiskuje tudi podiplomski študij pri S.Arnoldu v Ljubljani. Poznamo ga kot dolgoletnega člana Delavske godbe Trbovlje. Urška je bila rojena leta 1968 in prvo glasbeno izobrazbo je prejela v Glasbeni šoli v Litiji. Študij je nadaljevala v Ljubljani na Srednji glasbeni in baletni šoli, nato pa še na Akademiji za glasbo, diplomirala pa na zagrebški Akademiji za glasbo. Med študijem je dosti nastopala z vidnimi glasbeniki kot korepetitorka in v komornih zasedbah. Zaposlena je kot profesorica glasbe oziroma klavirja na Glasbeni šoli Trbovlje, dosti pa sodeluje tudi kot korepetitorka. Na koncem sta se predstavila oba glasbenika z dvanajstimi deli raznih avtorjev. Oba sta AVI navzočo publiko zelo navdušila s svojim mojstrskim podajanjem zahtevnih glasbenih 1P&&IC ......... - —. '■; S povsem na novo razvitim modelom Mazda vstopa v drugo fazo obnove svojega programa. Izvirni dizajn, visoka raven uporabnosti in Inteligentna tehnologija vodijo Mazdo 2«po sledi uspešnice - Mazde 6. Vabimo Vas na brezplačne testne vožnje In predstavitev modelov Mazda ter novosti - MAZDE 21 ‘ § ’ 'Srr^:mr ■■■= dba akcijskih modelov Mazda na zalogi: * Mazda 323F 1.61 Evision ceneje za 516.161, Mazda Premacy 2.0 DtTD ceneje za 550.802, Mazda Premacy 2.0 DiTD Blue ceneje za/SO.OOO. >Vj ;:'W‘ Dopust z avtodomom? Pokličite nas! Site tl m IM DEJAVNOSTI HIŠE: Pooblaščena prodaja in servis vozil Mazda, avH|jdeparstvo,avtoličarstvo, avtovleka, rent-a-car, nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušmh sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila. MMS KREDIT & LEASING magma Krtiimk Roman s.p. 1410 Zagone, Selo 6S AVTOHIŠA KR^I^NIK www.avtohisa-krzisnik.si Tel.: (03)56 64-729 Fox: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. soboto: od 9. do 13. 11132:03 Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://www.tref.si, E-mail: info@tref.si Računovodsko-finančna programska oprema za podjetja in obrt - Glavna knjiga s sa Idakonti, Material no poslovanje. Fakturira nje. Osebni dohodki,Qsnovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo, svetovanj e ob nakupu, tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sistern ali pa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Servis računalniške opreme: - pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor Cena računalniškega kompleta že od 96.393,00 + DDV SISTEM PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM ZDRAV DUH t--------- VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO T^evetinšestdeseta literarna uganka -L/bo zagotovo med lažjimi. Kar je zanimiveje, da tokrat uganka me prihaja iz naših logov, ampak iz daljnega Kolona. Rojenje bil- za moškega gre- okoli leta 495 pred Kristusom. V prelepem, rodovitnem atiškem demosu Kolonu. Njegov oče Sofilos je bil lastnik pravcate tovarne orožja. V mladih letih seje naša uganka ukvarjala s športom in z glasbo ter večkrat dosegla tudi zmago pri različnih tekmovanjih. Prvo zmago pri tragiškem Agonu je še neznani pisatelj dosegel, še predenje dopolnil 30 let, ko je s tragedijo o heroju Triptolemu premagal starega mojstra Ajshila. Ajshil mu zmage ni zameril, še več, celo v svoje drame je uvedel tretjega igralca, kar sicer velja za izum naše iskane osebe in mu da s tem svojevrstno priznanje. Naša uganka je upravljal tudi več pomembnih političnih funkcij, predvsem zaradi velikega slovesa, ki si gaje pridobil. Bilje dmžaben in dokaj razigran pri vinu, pa vendar uglajen. Umrl je nekaj mesecev kasneje kot Evripid (leta 406). Padca Aten leta 404 torej ni dočakal. Bil je izredno plodovit pisatelj. Napisal je 130 dram, žal se jih je v celoti ohranilo le sedem. Nekaj najbolj znanih del, ki jih je napisal: Kralj Ojdip, Antigona, Ojdip v Kolonu, kije izšla že po njegovi smrti, opisuje pa Ojdipove poslednje trenutke, ko v spremstvu svojih hčera išče azil v Atiki, pa Elektra, Filoktet. V pomoč vam tokrat navajam verz iz Antigone: ANTIGONA: Če govoriš tako, mi zbujaš mržnjo, in tudi mrtvemu boš mrzka, res. Ti pusti mene in nespamet mojo, naj pretrpim gorje! Saj ni trpljenja, ki bi mi častno smrt odtehtalo. Odgovore zapišite v kuponček in jih pošljite na uredništvo. Uganko sestavil Igor Gošte g.- - - - i KULTURNI KOLEDAR 9.6.1508 seje rodil Primož Trubar. 9.6.1990 je Društvo slovenskih pisateljev izstopilo iz Zveze književnikov Jugoslavije. 15.6.1867 se je v Spodnji Sorici rodil slikar Ivan Grohar. Pripravil Igor Gošte NOVA KNJIGA - MRZLICA V SRCU MARUŠI ZAPUŠEK V SPOMIN! 1993/2003 Bela lilija vzcvetela, proti nebu dvignila svoj lepi cvet. Nje lepota je vsakogar prevzela, od jutra do večera spet in spet. S svojim bitjem je razveseljevala staro, mlado, vsak pogled, čeprav si tega ni priznala, v vsakem srcu je pustila drobno sled. A prišel je dan, ko sonce ni pozdravilo lepote njene, z neba se trgal je vihar grozeč; težke kaplje so ji bile lice, drhtelo nje telo je v močni sapi. In nenadoma; bolj krute ni resnice... deviške lilije bilo ni več! Ostala pa je tista sled, ki jo v naših srcih pustil tisti je pogled. "rVne 9.junija 2003 je izšla iz tiska nova -L/knjiga z naslovom Mrzlica v srcu -zbirka poezije, avtorja Vinka Pfeiferja iz Trbovelj. Knjiga je izšla v razmeroma majhni nakladi 200 izvodov v trdo vezani obliki, ilustrirana in na 104 straneh. Knjiga se s svojo vsebino nanaša na planinski vrh Mrzlica (1122m) in območje okoli nje in se torej ne nanaša na kakšno bolezen v obliki mrzlice. Knjiga vsebuje vrsto pravljic, ki se vsebinsko nanašajo na območje Mrzlice, vsebuje pa tudi v glavnem pesmi raznih pesniških oblik (sonet, gazela, triolet ipd.), ki se vsebinsko nanašajo na planinstvo s posebnim ozirom na Mrzlico, na rudarstvo, Trbovlje, domovino, zasavsko hribovje pa tudi na ljubezen in še kaj. Knjigo j e bogato ilustriral znani trboveljski slikar Emil Škrbec, Dne 5 junija ob I9.urijc potekala v čitalnici Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah javna predstavitev pesniške zbirke - prvenca Igorja Gošteta z naslovom Svetla tema. Predstavitvi nove knjige je prisostvovala polna čitalnica knjižnice. Po uvodni predstavitvi avtorja je nato Igor Gošte sodeloval v razgovom, ki gaje z njim vodila Miša Alešovec. V razgovoru smo bili lektorsko delo je opravila Milena Hodej, oblikovala Mojca Podlesnik, spremno besedo pa je napisal Tine Lenarčič, natisnila pa tiskarna Grafex Izlake. Avtorja Vinka Pfeiferja že dolga leta poznamo kot odličnega planinskega sodelavca - člana PD Trbovlje, inštruktorja, vodjo planinske mladine, organizatorja več sto skupinskih izletov za mlade in manj mlade, planinskega vodnika, orientacista in še kaj, poznamo pa ga tudi kot dolgoletnega člana raznih pevskih zborov. Vzporedno s tem pa se ukvarja tudi s pesnikovanjem, pisanjem basni in pravljic in še čim. Knjigo bodo javno predstavili po vsej verjetnosti v planinskem domu na Mrzlici, o čemer bodo javnost pravočasno seznanili. poslušalci seznanjeni z marsičem bodisi iz zasebnega, pesniškega, novinarskega, športnega in še kakšnega značaja. Med razgovorom je recitatorka prebrala več avtorjevih pesmi. Avtor je bil skupaj z voditeljico razgovora deležen navdušenih priznanj s strani navzočih. Upravičeno bi lahko rekli, daje dobil vzpodbudo za nadaljnje delo na tem področju. T.L. Laura Horvat sošolke SŠ Zagorje TL. SVETLA TEMA V TRBOVELJSKI KNJIŽNICI MULTIMA mmem t=wn Mfir.v«* Rudarska cesta 9,1412 Kisovec tel.: 03,'56 71 544, fax: 571 e-mail: irvlo6mutt«n*.Si Ob dnevu državnosti čestitamo vsem Zasavčanom in želimo prijetno praznovanje. ELEKTROPROM d.o.o.X Loke 22,1412 Kisovec Dolgo vroče poletje... Bo lepše v Klimatiziranih prostorih! Prenosna klima HAIER HM -07 Samo 99.990, - SIT Nudimo možnost obročnega plačila Ali gotovinski popust! NOV DELOVNI ČAS TRGOVINE MAKRO: Ponedeljek - petek: od 7.00 do 20.00 Sobota: od 7.00 do 12.00 Telefon: 03/56-71-234, 03/56-71-155 03/56-71-489, 03/56- stm O www.elektroprom.si CERTIFIKAT št. 160 info@elektroprom.si ISO 9001 ZDRAV DUH ------------h .. .oooOOOooo... "VESELA GLASBENA ŠOLA" avtorica članka: Ines Frelih V drugem razredu osnovne šole meje za igranje električnih klaviatur navdušil Igor Beuermann. Vaje smo imeli v prostorih Osnovne šole Revirskih borcev. V skupini nas je bilo pet oz. šest. V začetnih urah so nas spremljali starši, da smo lažje sledili stvari. Igor še sedaj rad pove, da sem imela tako drobcene prstke, daje mislil, da bom kmalu obupala nad igranjem. A to se ni zgodilo. Z vztrajnostjo sem prišla do 10. letnika - 10 let igranja električnih klaviatur. Med tem časom se je zvrstilo veliko nastopov in tekmovanj (na tekmovanju v Ljubljani sem zasedla 1. mesto tik pred kolegico Evo Dobravec). Naj omenim tudi vsakoletni končni nastop in podelitev priznanj za opravljen letnik. Za tiste nadobudneže, ki bi tudi poleti igrali klaviature, pa je organizirana poletna glasbena šola, kjer ustvarjamo svojo glasbo, igramo v ansamblih, spoznavamo računalniške programe za izdelavo glasbe, ... Vesela glasbena šola mi je všeč tudi zaradi tega, ker tu ni samo učenja, učenja, in učenja, ... ampak tudi obilo zabave in smeha. Tudi letos bomo pripravili Poletno Veselo glasbeno šolo (za informacije pokličite Igorja - telefon: 041/958 588) Vabimo vas na zaključne javne nastope VESELE GLASBENE ŠOLE: Litija: četrtek, 19. junij ob 18. uri, v glasbeni učilnici na Osnovni šoli Gradec Izlake: petek, 20. junij ob 18. uri, dvorana Krajevne skupnosti Izlake Zagorje: sobota, 21. junij ob 17. in 19.30 uri v dvorani Gasilskega doma —2WC_ ^ + SLAVNOSTNI KONCERT OB 100 - LETNICI DELAVSKE GODBE TRBOVLJE A J nedeljo, 8 j unij a ob 19.30 uri seje V začel slavnostni, jubilejni koncert ob 100-letnici obstoja in delovanja Delavske godbe Trbovlje. Pred nabito polno dvorano Delavskega doma Trbovlje je blizu 90 godbenikov pod vodstvom dolgoletnega dirigenta Alojza Zupana - Vuja, proslavilo svoj visoki jubilej z imenitnim koncertom, ki je izzval po vsaki zaigrani skladbi navdušujoče in dolgo aplavidranje, deloma tudi stoje. Program je vodila in napovedovala Romana Beravs in po njenih uvodnih besedah je nato prebrala pozdravno pismo s čestitkami predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška, nato paje spregovoril še župan občine Trbovlje Bognda Barovič. V svojem govoru je še posebej poudaril vlogo in pomen godbe v trboveljski zgodovini in njeni vlogi v slovenski pa tudi svetovni kulturni oziroma glasbeni sferi. Godbi je izročil darilo Občine Trbovlje - sliko domačega umetnika. Sledil je koncertni del večera. Godba je v odlični kondiciji, sproščeno pa vendar na izredno visoki ravni odigrala Bojana Adamiča Trboveljsko rapsodijo, uverturo k operi Rokovnjači Viktorja Parme, Alojza Ajdiča krstno izvedbo skladbe Pričakovanja (delo je skladatelj posvetil jubileju Delavske godbe Trbovlje) in Roka Goloba skladbo Knjiga prigod za pihalni orkester. Po koncu odmora po prvem delu koncerta je godba zaigrala najprej G.Rossinija uverturo tatinska sraka, nato pa so sledili pozdravi, čestitke in voščila predstavnikov nekaterih sosednjih in drugih slovenskih godb s spominskimi darili. Ervin Hartman, predsednik Zveze slovenskih godb, je nekaterim godbenikom izročil priznanja zveze za 50 in večletno aktivno članstvo v godbi, visoko priznanje paje izročil tudi Delavski godbi Trbovlje. Posebno priznanje pa je godba prejela tudi s strani Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ob krajšem nagovoru njenega predstavnika. V nadaljevanju koncerta so godbeniki zaigrali še skladbo Ide Gotowsky Pesem o ognju, ki je po svoji bučni glasnosti presegla ostala odigrana dela. Na željo publike paje godba dodatno zaigrala še nekaj del tako Tratata..., Hora staccato in še dve. med tem delom programa pa so godbeniki s svojim dirigentom na čelu posebej počastili navzočnost Mihe Gunzeka, kije to godbo dolga leta vodil in jo pripravil tudi za prva dva svetovna nastopa v Kerkradeju na Nizozemskem. Bilo je zelo prisrčno, prijateljsko, z izrazi zahvale za opravljeno delo. Ob tej priložnosti so podelili priznanje častnega člana godbe Janezu Ocepku, dolgoletnemu sodelavcu godbe. Po dveh urah in pol seje program iztekel. Vsi govoniki so poudarili, daje Delavska godba Trbovlje že dolga desetletja najboljša slovenska pihalna godba, uveljavljena tudi v svetovnem merilu. In to so znova dokazali tudi s svojim slavnostnim koncertom. Godba je v samozaložbi ob svojem jubileju izdala skoraj 100 strani obsegajočo publikacijo z naslovom Trboveljska rapsodija, ki vsebuje številne podatke o dejavnosti godbe in doseženimi uspehi. Publikacija je lepo oblikovana in obogatena s številnimi fotografijami. Godbi in njenemu vodstvu je treba priznati, daje svoj 100-letni jubilej zelo lepo in organizirano proslavila v vseh pogledih. Vendar paje treba za konec omeniti, daje pihalna godba v Trbovljah obstajala že tudi v drugi polovici 19.stoletja, lahko bi rekli, daje bila pihalna godba v Trbovljah znana že leta 1849, ko so odprli železniško progo proti Ljubljani. Takratna godba ni bila toliko delavska pač pa bolj kmečkega značaja. Vendar je bila. Delavski godbi Trbovlje naj veljajo najprisrčnejše čestitke tudi s strani Zasavca! Tine Lenarčič MARJAN KOROŠEC ČLAN DRUŠTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV UROŠ ZUPAN NAGRAJENEC MESTA "NT ekaj dni pred zadnjim majem letos j e Marjan Korošec, 1.N upokojeni direktor Glasbene šole Trbovlje, prejel obvestilo s strani Društva slovenskih skladateljev, da gaje to društvo sprejelo v svoje vrste. Procedura sprejemanja poteka po pravilih tega društva, predvsem paje pomembno to, kaj je doslej na skladateljskem področju že naredil. V ta namen je moral kot kandidat predložiti ustrezno dokumentacijo, ki jo je posebna komisija pregledala in ugotovila izvirnost posameznih skladb. Doslej je Korošec uglasbil več del za narodno zabavne ansamble, otroške zbore, s klavirjem in orkestrom, mladinske zbore, komorne ansamble ter pihalne orkestre. Eno teh skladb je priznani trobentar David Špec Jezernik 4 j unij a predvajal skupno s pianistko Urško Meglič Sadiki na komornem večeru v dvorani Glasbene šole. Skladbo Kaj pa ti piskaš je avtor Matjan Korošec zložil nalašč za ta večer in to priložnost, posvečena paje prav trobentarju D.Špecu Jezerniku. Avtor nas bo tudi v prihodnje razveselil s kakšnim novim delom bodisi na vokalnem ali instrumentalnim področjem. T.L. LJUBLJANA ne lO.junijaje županja mesta Ljubljana Danica Simšič podelila letošnje Župančičeve nagrade, najvišja priznanja na področju kulture za izjemne dosežke. Med petimi nagrajenci je tudi Trboveljčan Uroš Zupan za pesniško zbirko Nafta. Ta zbirka je že njegova šesta po vrsti. Nafta je zbirka oblikovno raznovrstnih pesmi, ki bralca nagovarjajo kot metafizične pesniške krajine in pripovedi o stanjih na meji med pesnikovim jazom in zunanjim svetom. Gre za knjigo, ki je skrivnostna in odprta, metafizična in vsakdanja. Deli zbirke Nafta, ki pomeni vrh umetnikovega dosedanjega opusa, so izšli tudi v tujem revijalnem tisku. S temi in drugimi besedami so utemeljili podelitev nagrade Urošu Zupanu. Čestitamo. T.L. 'Mstor HRASTNIK OBISKALO TISOČ DIABETIKOV X J soboto, 31 .maja 2003 V je bilo v Hrastniku na Logu zelo živahno. Že okrog 9.ure so se začeli zbirati diabetiki iz cele Slovenije. Iz hrastniški predsednik Viktor Ramšak in župan občine Miran Jerič. Generalni pokrovitelj srečanja je bila Občina Hrastnik, častni pokrovitelj pa ijšt . il-1- J. r*-f * jf ■' y x « , i( Športni park na Logu. Pohodniki se razvrščajo za različne razdalje. 29.društev jih je prišlo okrog tisoč. “To je bilo 8.športno rekreativno srečanje diabetikov,” je dejal predsednik DD iz Hrastnika Viktor Ramšak. “Veseli smo, da so se letos odločili za naš kraj...” V Hrastniku so imeli veliko možnosti za izbiro športnih panog, saj imajo različna športna društva že dolgoletno tradicijo. Tako so lahko izbirali med raftingom, namiznim tenisom, tenisom, streljanjem z zračno puško, balinanjem, šahom, kegljanjem in plavanjem... Posamezni člani društev so brezhibno skrbeli za izvedbo teh panog. Pohodniki pa so se lahko odločili za pot na 2 km, 6 km ali 10 km. Vodili so jih lokalni turistični spremljevalci in planinski vodniki. Celo prireditev pa so koordinirali člani 10 DD Hrastnik. Na začetku S.srečanja diabetikov Slovenije so imeli hrastniški godbeniki promenadni koncert, ob 10.uri pa se je začela uvodna prireditev v športni dvorani. Poleg predsednice ZDD Vlaste Gjura Kaloper je goste pozdravil še Hrastničani ves čas prireditve merili sladkor v krvi in ga kontrolirali še po fizični aktivnosti. Pohvale vredna j e bila tudi gostinska ponudba v organizaciji Kmetijske zadruge Laško. Ves čas so skrbeli, da udeleženci niso bili lačni ali žejni. “Če imaš dobro ekipo, to teče brez problemov,” je samoumevno odgovarjal na pohvale njihov vodja Roman Pust. Svoj lonček je pristavila tudi TKI s predstavitvijo sojinih izdelkov. Na brezplačni degustaciji so se ljudje lahko prepričali, da je soja res poljščina prihodnosti. Sojin golaž iz sojinih koščkov je bil odličen, prav tako ragu iz Levo spredaj Vlasta Gjura Kaloper, desno spredaj župan Miran Jerič in minister Dušan Keber predsednik države Janez Drnovšek, ki je zaradi opravičene odsotnosti poslal pismo. V njem poudarja, daje sekundama preventiva, kamor spada tudi gibanje, izrednega pomena za vse vrste bolezni. Podobnega mnenja je bil tudi minister Dušan Keber, ki je bil častni gost srečanja diabetikov Slovenije, spregovoril pa je tudi o novi zdravstveni zakonodaji. Kratek program v športni dvorani so popestrili hrastniški pevci Svobode I. Naj omenimo, da so si lahko udeleženci S.srečanja diabetikov pa tudi sojine mešanice. Iz soje so ponudili tudi pito. In kakšno oceno so dali obiskovalci iz raznih koncev Slovenije? “Imeli smo se odlično... Prav nič ne zaostajate za kakšnim razvitim turističnim krajem,” so dejali. “Športni park je bogat, vaši hribi so slikoviti, pogled na vašo dolino z bližnjih vzpetin pa nam je o Hrastniku popolnoma spremenil predstavo...” Seveda niso pozabili pohvaliti odlično organizacijo in prijaznega sprejema Hrastničanov. “Hrastničani smo v zadnjem mesecu organizirali tri velike prireditve,” je dejala Mojca Greben, predsednica turističnega društva Hrastnik. “Na Dolu so člani RK odlično izvedli že tretji mednarodni turnir mladih rokometašev, ki se ga je udeležilo preko 600 udeležencev, hrastniškim kolesarjem so zaupali tekmovanje za slovenski pokal v gorskem kolesarstvu za leto 2003, ki se gaje udeležilo 80 tekmovalcev različnih kategorij iz 17 slovenskih klubov... Posebej ponosni pa smo na 8.srečanje diabetikov. Poudarek je bil na rekreaciji, vendar bi jim lahko prikazali še več zanimivih kotičkov našega kraja.” Degustacija sojinih izdelkov TKI Hrastnik sojinih kosmičev in zrezki iz 7AWf Besedilo in slike: Fanči Moljk Zaključek spomladanskega druženja voditeljev in članic skupin za KAKOVOSTNO STAROST, KI JIH ORGANIZIRA MEDGENERCIJSKO DRUŠTVO T)omlad bo kmalu dala L slovo in poletje je čas počitnic - tudi za voditelje in člane skupin za kakovostno starost, ki delujejo »na terenu«. Zaključek druženja je bil nadvse prijeten. Člani skupin in družabniki, ki se družijo v skupinah Rožmarin, Žarek, Lastovičke, Siničke, Vigred, Snežinke in Navihanke, so se 3. junija udeležili izleta na Debeli rtič, ki gaje organiziralo Območno združenje RK Trbovlje. Zbrali so se ob osmih zjutraj pred Delavskim domom Trbovlje. Pospremili sta jih predstavnici RK Beba Fink in Vida Medvešek ter Mateja Eržen, organizatorka mreže prostovoljskih programov v Trbovljah. Pred odhodom je Helena Kastelic, sekretarka območnega združenja RK Trbovlje, vsem zbranim zaželela lep dan in prijetno potovanje. Že pred potovanjem so bili vsi izletniki in šofer presenečeni. Šofer je namestil na avtobus opozorilno tablo, da se vozijo otroci, saj je bil prepričan, da bo UPANJE Trbovlje na izlet peljal otroke. Tudi video kasete o Kekcu si tokratni izletniki niso uspeli ogledati, saj so si raje zapeli, pripovedovali vice, vmes popili kavico in že so se pripeljali do cilja - Debelega rtiča. Pred kosilom so si »mladostno razposajeni« razgledovali prečudovito okolico in »poizkusili«, če je morska voda res slana. V restavraciji so se skupine zbrale tudi zato, da se na svoj način zahvalijo Rdečemu križu za povabilo in organizacijo prečudovitega dne. Predstavnici Rdečega križa sta prejeli v spomin na izlet simbolična darila, ki sojih v zahvalo pripravili člani skupin. Dobro kosilo ni bilo ovira, da ne bi najpogumnejši zaplavali v ogrevanem zunanjem plavalnem bazenu. Drugi so si privoščili sladoled ali popili kavico v hladni senci, tretji so se nastavili žgočim sončnim žarkom. Ob pol petih je bil dogovoijen odhod, vendar je moral šofer shladiti prevroč avtobus, to pa je bila tudi priložnost, da se vsi skupaj slikajo za spomin. Potovanje domov je bilo zelo zanimivo. Vlasta, članica skupine Vigred, je skrbno pripravila prispevek o izvoru značilne trboveljske besede. Temu se sledili številni vici in zapete pesmi. Pot je vsem prehitro minila tako kot minejo vse lepe stvari. Šoferju so predlagali, da zapelje še ovinek okoli Maribora. S predlogom ni bilo nič, ker ga je na žalost klicala žena in je moral domov na večajo... Za slovo je še enkrat vse pozdravila Beba Fink. Mateja Eržen seji je zahvalila v imenu vseh navzočih za prelep izlet. Družabnicam in članom skupin je zaželela čim krajše počitniške dni do septembra, ko se skupine zopet pričnejo srečevati Društvo Upanje, ki organizira izobraževanje in druženje za bolj kakovostno starost se je Območnemu združenju Rdečega križa Trbovlje pisno zahvalilo in med drugim so napisali: Paša pomoč nam veliko pomeni. Izlet na Debeli Rtič, ki ste ga organizirali za starejše ljudi in naše prostovoljce bo dolgo ostal v spominu ljudi, pogovoru skupin, lepih mislih vsakega posameznika... Zahvaliti se za lepe stvari je včasih težko, saj kratka zahvala ne more poplačati vsega lepega, kar ste storili. Omogočili ste našim skupinam starejših prijeten dan, ki bi bil mogoče osamljen, medsebojno druženje, ki ga mnogi pogrešajo, dotike, pomoč in smeh v očeh, ki gamogoče nekateri že dolgo niso občutili. Hvala še enkrat vsem na Območnem združenju Rdečega križa Trbovlje - za lep dan, za srečo! Irena Vozelj ZAGORJE DOBILO ŠE DVA DRŽAVNA PRVAKA INVALIDI POKLONILI MONITOR IN KLJUČ ZA PRENOS PODATKOV A J mesecu maju smo naši članici, 9-letni Moniki Vovk, iz V sredstev “Dlan v dlani” poklonili monitor in “ključ" za prenos podatkov. Darilo sta izročila predsednica Dl Zagorje ob Savi Marta Leben in predsednik Dl Trbovlje Rudi Janežič. Monika in mamica se društvoma invalidov iskreno zahvaljujeta. M.G. * / veza za šport invalidov Slovenije je organizirala državno Z-zprvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanje je potekalo 25.maja v Ljubljani na mestnem strelišču. Na državno prvenstvo so se uvrstili tekmovalci, ki so na področnih-regijskih tekmovanjih dosegli oziroma izpolnili predpisane norme. Na področnem tekmovanju, ki je potekalo aprila v Brežicah, sta se predstavnika Društva invalidov Zagorje Roman Kajtna in Mimi Markošek tako uvrstila na državno prvenstvo. Uspeh na državnem prvenstvu pa je bil enkraten, saj sta v kategoriji nacionalni program postala državna prvaka s serijsko zračno puško. M.M., slika Emil Markošek CICIHRIBCI NA IZLETU "X J sobotnem jutru, 24.5. V 2003 smo se zbrali pred vrtcem Ciciban. Na avtobus je vstopilo kar 28 malih planincev in seveda 7 spremljevalcev. Prijazni šofer nas je odpeljal v Logarsko dolino. Tudi otroške oči so opazile lepoto te pokrajine. Vožnja je bila kar dolga, zato je bilo potrebno poskrbeti za lačne trebuščke. Po malici smo se odpravili proti slapu Rinka. V vsej svoji veličastnosti je navdušil prav vse. Seveda se tu naš izlet še ni končal. Po hoji skozi gozd nas je pot pripeljala nad slap in naprej do izvira reke Savinje. Otroci so z zanimanjem opazovali »luknjo« iz katere priteče zelo mrzla in čista voda. Vsak izmed njih jo je poskusil in ugotovili so, daje zelo dobra. Zapustili smo izvir in se podali do planinskega doma na Okrešlju, kjer so se otroci podprli z dobrotami iz nahrbtnika. Iz mojega nahrbtnika pa smo »pričarali« tudi sladko nagrado. Ker smo imeli do povratka še dovolj časa, smo se odpravili še malce više, kjer pa so otroci od začudenja kar malce obstali, saj so zagledali čisto pravi sneg. Sedaj kepanja in tekanja po snegu ni bilo ne konca ne kraja. Pri tem so uživali tako otroci kot tudi odrasli. Po končanem obmetavanju, smo se posušili in ogreli na velikih toplih skalah. Otroci so ugotavljali, da so pa zares v »tapravih« hribih kjer so skale in sneg. Po končanem počitku smo se zadovoljni odpravili v dolino. Ustavili smo se še čisto pod slapom, kjer so nas kapljice iz slapu znova razigrale. Prišel je čas za povratek domov. Polni doživetij smo se vrnili pred vrtec, kjer smo hiteli s pripovedovanjem. Za CICIHRIBCE Dani Repina ALPINISTIČNE NOVICE X 7 soboto, 31.maja se je član V alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič skupaj s svojim dolgoletnim plezalskim prijateljem Matjažem Čukom iz Kranja lotil plezanja v severni steni Storžiča (2132m). Vstopila sta v Kramarjevo smer, ki je dolga 615 metrov. Smer sta v celoti preplezala. Med vzponom pa sta imela več težav. Kmalu po vstopu ju je presenetil sneg in to v delu smeri, ki je tehnično najbolj zahtevna. Obuta v plezalnike sta nadaljevala s plezanjem po mokri in deloma tudi mastni skali. Naslednje težave pa so nastopilo še v 8 metrov visokem kaminu. Ko sta tu izplezala sta vnovič naletela na sneg. Kot izkušena plezalca sta ob skrajni previdnosti tudi to oviro zmogla. Naklon smeri je znašal med 45 in 50 stopinjami. Smer je ocenjena s težavnostno oceno IV/III. Kar precej utrujena sta nekaj časa počivala vrh Storžiča, nato pa sta se zadovoljna vrnila v dolino ob grmenju in hudi sparini. V soboto, 7.junija je izletniški odsek Planinskega društva Trbovlje organiziral skupinski izlet na Stol (2232m) v Karavankah. S skupino je odšel na pot tudi alpinist Sebastijan Jančič, vodja skupine pa je bil planinski vodnik Egon Holešek. Skupina je preko najvišjega vrha Karavank nadaljevala pot pod južnim pobočjem Vrtače (218Im) do Zelenice. Med potjo pa se je pod južnim pobočjem Vrtače lotil plezanja Južne grape, s čimer seje strinjal tudi vodja skupine. Smer je dolga 400m z oceno III-/II. Po slabi uri plezanja je Jančič dosegel vrh in se zadovoljen vračal po severovzhodni steni po osrednji grapi do vznožja gore. Ta grapa je dolga 300m in ni predstavljala posebnih težav. Skupini izletnikov se je znova pridružil na Zelenici, od koder so se skupaj podali proti Ljubelju. Celotna skupina se je zadovoljna vrnila domov v popoldanskih urah. ^ PREDSTAVITEV DELA VODNIKOV REŠEVALNIH PSOV zasavskih šol. Na tej predstavitvi so nazorno prikazali, da sta človek in pes že od nekdaj velika prijatelja, ki v težavah marsikdaj pomagata drug drugemu. Besedilo: P.M, foto: PRAV 7AS4VC 19, ROŽNIKA 2003 50 LET KRVODAJALSTVA V SLOVENIJI ' f agorje, 04. 06. 03. V ^-/zagorskem delavskem domu je bila slavnostna prireditev ob 50 letnici krvodajalstva v Sloveniji in 140 letnici gibanja Rdečega križa. Slavnosti so se udeležili predsednik rdečega križa Slovenije, Janez Remškar, predsednik Republike Slovenije, Janez Drnovšek, minister za zdravje RS, Dušan Keber, vodja regionalne delegacije mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca iz Budimpešte, Pentti Kotoar, direktor Zavoda RS za transfuzijsko medicino, Božidar Voljč, župan občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan. Med gosti, ki so se udeležili te pomembne slovesnosti, je bil tudi nekdanji predsednik RS, Milan Kučan. Kot je bilo mogoče zaslediti iz številnih pozdravnih nagovorov, povabljenih visokih gostov, lahko Slovenci s ponosom gledamo na razvoj krvodajalstva na slovenskem, ki se je pričel z direktno transfuzijo že pred drugo svetovno vojno. 4. junija 1945 so krvodajalcem odvzeli prve doze krvi in jih shranili v posebne ampule, ki so že vsebovale konzervans. To je omogočalo shranjevanje krvi. Takrat je bilo krvodajalstvo plačano, saj so krvodajalcem humanitarnost in solidarnost, prostovoljnost, anonimnost in brezplačno dajanje krvi. Ta načela so se obdržala navkljub družbenim spremembam. Krvodajalstvo seje v Sloveniji ponudili sladkor, olje ali moko. Na pobudo glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, Rdečega križa Zagorje, občine Zagorje in sindikatov, je 9. marca leta 1953 prišlo do prve organizirane krvodajalske akcije, katere se je udeležilo 9 rudarjev. Država je z Zakonom o Rdečem križu Slovenije iz leta 1953 podelila tej humanitarni organizaciji javno pooblastilo za izvajanje krvodajalstva. Od takrat veljajo načela v krvodajalstvu, ki so: vse do danes širilo ter je postalo in ostalo najbolj množična solidarnostna akcija državljanov Republike Slovenije. Od leta 1953 so na krvodajalskih akcijah zabeležili blizu 4.300.000 prijavljenih krvodajalk in krvodajalcev. Skupno so darovali skoraj 1.600.000 litrov življenjske tekočine. To ni zgolj statistika, je prikaz odnosa med ljudmi. Slovenija ohranja samozadostnost preskrbe z zdravo in varno krvjo. Zaključek risarskega tečaja na Polšniku T etos že drugič smo v okviru J—/oblikovalske sekcije Turističnega društva Polšnik organizirali tečaj iz slikanja in risanja. Dosedaj smo se z risanjem ukvarjali ljubiteljsko. V naših glavah pa seje že dolgo pletla ideja o organizaciji risarskega tečaja. Ker pa gre za obširno zadevo, smo za pomoč povprašali slikarja Pavla Smoleja. Pavel že dolgo rad zahaja v naše kraje, kjer j e prepolno slikarskih motivov, zato je povabilo velikodušno sprejel in tako seje pričelo. Pavel Smolej nam je z veseljem priskočil na pomoč in z vso svojo zagnanostjo prevzel mentorstvo nad skupino mladih risarskih zanesenjakov. Tečaj smo prvič organizirali že lani, kjer nas j e Pavel popeljal od samih osnov risanja, ugotavljanja proporcev, kotov, senc, pa do barvnih tehnik, predvsem akvarela ki je njegova primarna prvina. Za temo smo si izbrali cerkvice v okolici Polšnika, kjer nas tudi popelje že tradicionalna pot Od cerkvice do cerkvice in sicer lansko leto zunanjosti letos pa detajle notranjosti. Na 7. pohodu »Od cerkvice do cerkvice« Na svečani prireditvi so podelili priznanja zaslužnim krvodajalcem in tistim, ki so po strokovni plati sodelovali v krvodajalski akciji 9. marca leta 1953. Tako so priznanja iz rok Janeza Remškarja in Srečka Zajca prejeli krvodajalci: Janez Bregar, Ratka Cilenšek, Alojz Lebečnik. Medicinske sestre, ki so sodelovale na takratni krvodajalski akciji v Zagorju: Jelka Žuner, Lucija Barlič in Dini Požun - Senčar. Podjetje Eti je prejelo zlato kapljo, saj kar 34% vseh odvzemov krvi v zagorski občini zagotavljajo zaposleni delavci, krvodajalci iz tega podjetja. Alojz Malenšek iz Velenja je prejel priznanje za 186 oddaj polne krvi (74" litrov). Adolf Raduha iz Maribora je kri oddal 170 krat (60 litrov). Občina Zagorje ob Savi j e prejela priznanje, ker se je leta 1953 RK Zagorje kot prvi odzval na pobudo Rdečega križa Slovenije. V Zagorju še sedaj beležijo 1200 odvzemov krvi na leto. Program na slavnostni prireditvi je vodila Menči Klančar. Za kulturno vsebino pa so poskrbeli Zagorski oktet. Ansambel Pax, Pihalna godba Viva in recitatorka Vanda Kopušar. MA& smo nastala dela prikazali na razstavi ob zaključku pohoda. Poleg nas je razstavljala tudi novopečena Polšničanka Olga Tomažič, ki je ponudila pomoč tudi pri pripravi razstave. Vsi udeleženci risarskega tečaja se iz srca zahvaljujemo Pavlu za dragocen čas, ki gaje vložil v naše izobraževanje. Upamo, da se bo rad vračal na Polšnik, kjer bo vedno dobrodošel. Špela, Katja, Sonja in Uroš. 7AWr NAŠE OKOLJE d.o.o., Kešetovo 4, TRBOVLJE, po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD, Poljanska cesta 31, LJUBLJANA, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin 1. Predmet javne dražbe sta: L Stanovanje št. 36 v petem nadstropju več-stanovanjske stavbe Partizanska cesta 16, TRBOVLJE, v izmeri 31,20 m2, po izklicni ceni 3.433.000,00 SIT. Stanovanje je prazno. 2. Stanovanje št. 02 v pritličju več-stanovanjske stavbe Savinjske cesta 3A, TRBOVLJE, v izmeri 46,43 m2, po izklicni ceni 4.500.000,00 SIT. Stanovanje je prazno. Javna dražba bo v petek, dne 04.07.2003 ob 12.00 uri v prostorih družbe NAŠE OKOLJE d.o.o., Kešetovo 4, Trbovlje. Prodaja bo potekala po načelu »Videno - kupljeno«. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. II. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki bodo tri dni pred začetkom dražbe vplačale varščino v višini 10% izklicne cene za posamezno stanovanje na transakcijski račun družbe NAŠE OKOLJE d.o.o. TRBOVLJE, št. 26330-0018712589 z oznako »Varščina za javno dražbo« in navedbo naziva in zaporedne številke stanovanja. S potrdilom o vplačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Zakoniti zastopniki pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti overjen izpisek iz sodnega registra, njihovi pooblaščenci pa še pisno pooblastilo za udeležbo na dražbi. Fizične osebe morajo predložiti osebni dokument. III. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi. Če sta dva ali več ponudnikov in nihče ne draži, se šteje, da so vsi odstopili od dražbe in v tem primeru prodajalec zadrži kot odstopnino vplačano varščino vseh ponudnikov. Če je samo en ponudnik, se šteje da soglaša z nakupom stanovanja, za katerega je vplačal varščino po izklicni ceni. Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup posameznega stanovanja najmanj po izklicni ceni. Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ne more odstopiti, ali jo na kakršen drugi način razveljaviti. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najkasneje v osmih dneh po javni dražbi. IV. Udeleženec, ki uspe na dražbi, mora skleniti pogodbo o prodaji v osmih dneh po dražbi. Rok za plačilo kupnine je osem dni od podpisa pogodbe. Vplačana varščina se šteje v kupnino. Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvrši po plačilu celotne kupnine ter drugih obveznosti kupca in overitvi pogodbe. Stroške sestave kupoprodajne pogodbe, dajatve in vse druge stroške, povezane s sklenitvijo pogodbe in prenosom lastništva nad predmetom prodaje plača kupec. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom in ogledom nepremičnin lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu družbe NAŠE OKOLJE d.o.o., Kešetovo 4, Trbovlje, ali po telefonu 03 563 10 40 in sicer vsak delovni dan med 07.00 in 12.00 uro. NAŠE OKOLJE d.o.o., TRBOVLJE Prejeli smo: Izlet Četrtek, 29.5.2003 ob 23.uri Po dogovoru, ki sta ga sklenila Zdenko Čop in Janez Tavčar s soglasjem članov in tudi nečlanov ŠD Podkum, smo se z avtobusom Integrala Zagorje odpeljali proti kon- čnemu cilju in sicer v Merlebach v Franciji, kamor so nas povabili. Gostitelji so bili člani mestnega nogometnega kluba iz mesta Freyming-Merlebach na vzhodu Francije tik ob (nekdanji) meji z Nemčijo. Ker pa sama pot vodi skozi Stuttgart v Nemčiji, sta za to potovanje že prej izvedela tam že dolgo živeča rojaka iz Podkuma Mili in Jože Dolanc. Izrecno sta nam naročila, naj se vendarle po dolgih letih vabljenja oglasimo tudi pri njih v Holzgerlingenu blizu Stuttgarta. Petek, 30.5.2003-06-13 Približno ob 10.uri dopoldne nas je Jože sam prisrčno pričakal v Deckendorfu, od koder smo se odpeljali do 151 metrov visokega razglednega stolpa v centru mesta in se nanj (seveda z dvigalom) tudi povzpeli. Z vrha smo videli bližnjo in daljno okolico mesta samega in ožji del pokrajine Baden-Wurtenberg. Po razgledu nas je pot vodila naprej (kaj pot, Jože vendar!) proti Boblingenu, kjer je gigant Daimler-Benz (Mercedes). V njem izdelujejo osebne avtomobile (1,5 avta v minuti) na površini cca. 80 kvadratnih kilometrov. V tovarni je zaposlenih približno 45.000 delavcev. O statistiki naj bo zaenkrat dovolj in gremo raje k Jožetu in Mili. V Holgerlingenu. kjer imajo enega izmed večjih motokros klubov, je motokros steza, dom z bazenom in... Jože in Mili. Okrog trinajste ure smo prispeli na okusno, družabno kosilo (kdor Mili in Jožeta pozna, ve, kaj se to pravi), kije imelo poudarek na domoljubju s strani gostiteljev in seveda nas, ki smo se vabilu odzvali (pred klubom slovenska in nemška zastava, klubski prapor, tudi na mizi slovenska zastava). V prav ganljivem rokovanju rojakov iz te in one strani smo izmenjali nekaj avtentičnih daril. V največje zadovoljstvo vseh so naši trije tigri: Lojzi, Sebastjan in Haki ml. pozdravno poskakali v bazen z zelo hladno vodo (naslednji dan zobobol pri Tavčiju) in se poslovili. Pot smo nadaljevali proti Karlsruheju in do nekdanje meje Francija-Nemčija. Med vožnjo z avtobusom, ki sta ga izmenično “pilotirala” Polde in Milan, ni manjkalo prošenj: “Lulat, lačen, svežega zraka...!”, kar je logična posledica odlične hrane in tekočine. Med vožnjo nas je kar nekaj kilometrov spremljal rahel dež in končno smo prispeli v željeni Freyming-Merlebach, kjer nas je pričakala gospa Marijana Christoph, z dekliškim priimkom Čop, ki tam živi že vrsto let. Povedati moramo, da je v največji meri prav ona vzpostavila stik med meščani -nogometaši Merlebacha - in nami. Prijazno snidenje odprtih src verjetno vsem prisotnim ne bo nikoli ušlo iz spomina. Uf, kako se lahko človek razneži ob pristnem srečanju daleč živečega in po dolgem času videnega rojaka, Slovenca! Okrepčali smo se in po dolgi vožnji nam je v prostorih, kjer smo se nastanili, prijal hladen tuš. Gospa Marijana nam je po prijetni osvežitvi razkazala mesto Merlebach, ki je po izgledu in strukturi zelo podobno našim zasavskim, rudarskim krajem. Mesto samo je staro približno 250 let in je sestavljeno iz nekdanjih krajev Feryminga in Merlebacha, ki sta se združila v mesto leta 1970. V ločenih četrtih za rudarje in inženirje prebiva okrog 15.000 prebivalcerv, od tega skoraj petino Slovencev iz različnih krajev Slovenije. Veliko je med njimi že tistih iz tretje generacije, ki pa še vedno prav lepo govorijo slovensko. Žalostna stran zgodbe pa je v tem, da se tudi tam, tako kot pri nas, rudniki zapirajo. V Merlebachu bodo rudnik črnega premoga zaprli v juniju 2003. Ne smemo pozabiti, daje v sklopu tega mesta četrt, imenovana Quevelet, kjer še vedno živijo v večini Slovenci. Sobota, 31.5.2003 Po obilnem zajtrku smo se podali na pot proti Saint-Avoldu, sakralnem objektu izven mesta. Še v naselju smo videli ob cesti nekaj pritličnih hiš postavljenih v polkrogu in pred temi hišami prašiča, pripravljenega za pečenje na žaru. Iznenada je pred naš avtobus (na boku piše Integral Zagorje) pridrvel starejši možakar in nas ustavil. Ko je voznik odprl avtobusna vrata, nas je možakar v pogovorni slovenščini posvaril, češ da nismo na pravi poti za Zagorje. Po minutnem molku in našem začudenju nam je dopovedal, da je Slovenec rojen v Merlebachu in da izvira iz Polšnika. Pojavila se je radost v njegovem in v naših srcih, kakršno človek večkrat potrebuje, a le redko doživi. Ne smemo preskočiti tega, da smo bili z njegove strani vljudno vabljeni na popoldansko pojedino. Le-te bi se zelo radi udeležili, pa nam program in čas tega nista dovoljevala. Če bo ta članek slučajno prebral, se ■ mu za vabilo še enkrat iskreno zahvaljujemo. S toplino in zanosom vzlic prejšnjih dogodkov smo nadaljevali pot proti največjemu pokopališču ameriških vojakov, padlih v 7AS4Vf’ drugi svetovni vojni v Evropi, Saint-Avold. To je ogromno polje spomenikov grajenih iz italijanskega marmorja, kjer je pokopanih 10.489 ameriških vojakov na površini 46 ha, ki jo je podarila Republika Francija ZDA in je tudi v lasti in upravljanju ZDA. Ti vojaki, ki so se borili na fronti ob reki Ren (širše območje), so padli za svobodo narodov srednje Evrope. Vendar omenjeno število (od tega 11 žensk in 28 bratov) ni končno, saj jih je vsaj še enkrat toliko pokopanih v ZDA, ker so izrazili tako željo njihovi svojci. S tega, spoštovanja vzbujajočega kraja, smo razmišljujoč odhajali v tišini in vsak sam s seboj, tako mlajši kot tudi starejši (od 12-60 let). Do, na obzidanem griču, varovanega naselja Hombourg - Haut smo šli počasi in s spoštovanjem po zložnem klancu do istoimenovane cerkve iz 13.stoletja. Cerkev so gradili nekje od leta 1200 -1400. Zanimivost je, daje od obzidja, zvonika, cerkvenih ladij, oltarjev, obokov, stopnic... vse iz klesanega kamna. Vasje zelo podobna našemu vipavskemu Križu, le malo večje je. V času inkvizicije so tukaj (baje) moške, ki so jih obsodili poganstva, obglavili, ženske pa sežgali na grmadi. Naj sežcmo še malo v vem pa, če bom imel še kdaj tako priložnost... da ne bi o vinu. V kraju samem smo dragim domačim, prijateljem, znancem, sponzorjem in še komu, z obžalovanjem, da niso z nami, kupili nekaj skromnih darilc, jim pisali razglednice ter se jih tako spomnili. rumeno-čmem dresu, saj je bila ta pravica lepa, mlada, postavna ženska. Brez predhodnega poziva s piščalko so bili takoj pri njej, vendar ni bila dojemljiva za kakršnokoli korupcijo. Presenečenje - vsi igralci, tudi sodnica, so se postavili v vrsto in slišali smo najprej slovensko himno. Popoldne ob 18.uri naj bi se začela nogometna tekma med Francijo in Slovenijo, Merlebachom in Podkumom. Naši nasprotniki so bili stari, trenirani mački na travi - veliki nogomet, naši pa tudi prekaljeni, malo mlajši vendar pa vajeni malega asfaltnega igrišča. Ob srečanju igralcev iz oči v oči - pred igro, glede na velikost posameznikov je bilo mogoče videti rahlo podcenjevanje kondicijsko pripravljenih in opremljenih Francozov in skrivni kot francoske kuhinje -v restavracijo, v kateri so nam postregli najprej izjemno dobro solato, kosilo in seveda tudi slastno sladico, za katero ime samo zame ni pomembno, ne malo skeptike z naše strani, vendar vse v duhu pravih “fer” športnikov. Ogrevanje, ki je sledilo pozdravu, je očitno zelo koristilo našim borcem, ko so zagledali roko pravice v Fantje so ob njej peli Zdravljico in v rokah držali slovensko zastavo. Takoj zatem smo slišali francosko himno, tudi oni so peli in v rokah držali francosko zastavo, fotografiranje z vseh strani, aplavzi, vzkliki - hura, hura in tekma se je začela. Trema je bila na eni in drugi strani. Golman Haki ml. je nekajkrat zakričal: “Moja!” vsi so obstali in res je bila žoga njegova. Potem pa je Denis nameril in nasprotniku se je zatresla mreža prvič in še drugič. Navijači so se napihovali (tudi veliko starejših mož, Slovencev, ki tam živijo) in rezultat je bil SLO - FRA2:0. Torej v medije zapišemo: FRA-SLO 0:2, da, da! Kljub rezultatu veselje z ene in druge strani ni bilo skrito (pomembneje sodelovati!). Po izmenjavi spominskih majic in ostalih daril smo se odpravili nazaj v prijetno, začasno domovanje. Očedili smo se in se pripravili na večerjo, kamor smo bili vabljeni s strani članov tamkajšnjega nogometnega kluba in tudi s strani krajanov, rojakov, mestnih mož in žena. Za nas, ki smo vajeni hraniti se na povsem drug način, je bila raztegnjena večerja (od 19. do 24.ure) spet veliko presenečenje, saj smo v tem času jedli (po mojem spominu) vsaj sedemkrat. Ob glasbi, s katero so začeli gostitelji in z našo “Slovenija”, smo se resnično in iz dna duše zabavali, nasmejali, naplesali... skratka uživali, dokler nas ni spanec pritisnil na postelje. Zahvalili smo se jim za vse napore, ki so jih vložili v to srečanje, jih tudi mi povabili v naše kraje in se od njih poslovili. Nedelja, 1.6.2003 Kot smo bili dogovorjeni, da se odpravimo iz Freyming-Merlebacha okrog 8.ure zjutraj, se je tako tudi zgodilo. Najprej smo obilno zajtrkovali in se prešteli, če smo vsi. Ga.Marijani in predstavniku tamkajšnjega kluba smo se še enkrat toplo zahvalili, si zaželeli zdravja in sreče in se poslovili. Vstopili smo v avtobus, Polde in Milan pa sta nas odpeljala proti domu. Na francosko-nemški meji je bilo nekaj sitnosti (ne zaradi nas), a smo po dvajset minutnem čakanju pot nadaljevali v smeri Munchen. Tam je bilo kratko srečanje dveh sinov (Kristijana in Denisa) z očetom, nekaj vrčkov piva in slovo. Pot smo nadaljevali naprej čez Obertauem, Katchberg (1770 metrov nadmorske višine), po Avstriji, čez mejo in domov v Podkum. Prispeli smo na izhodiščno točko, k Čop, kjer smo še slabi dve uri analizirali potek izleta, poti, vožnje... Tako smo se razšli vsak na svoj dom, vsak s svojimi občutki po vseh teh doživetjih. Če smem zapisati (brez reklam), bi se v imenu ŠD Podkum, KS Podkum in skratka v imenu vseh prisotnih zahvalil že prej omenjenim gostiteljem, Občini Zagorje, Integralu Zagorje, Mobitelu d.d. Ljubljana, ŠD Podkum, KS Podkum, Trgovini, gostišču in prevozništvu Čop Marija s.p. Podkum, Eri Šmartno, Žnidar Avgustu - kovinska galanterija Zagorje, Klasju Celje, Bartec Varnosti Zagorje, Pekami Friškovec, Žitu Ljubljana, Radenski iz Radencev in Tir baru - Jaka Tavš s.p.Zagorje. Tekst pripravil in priredil: Gorazd Mihevc 7AS4V/Kfl":SDP“dkum Urošu Stoklasu uspel humanitarni projekt rT''ako kot je načrtoval, seje tudi zgodilo. Ob napovedani uri -L seje kegljač in kolesar Uroš Stoklas pripeljal pred svojo picerijo v Trbovljah. Za njim je bila 1.400 km dolga pot, ki jo je prekolesaril v šestih dneh, s povprečno hitrostjo 30 km na uro. Pred picerijo so ga pričakali člani družine, številni prijatelji, župan Bogdan Barovič ter minister za evropske zadeve Janez Potočnik. Uroš iz kombija podjetja Malgaj jemlje še zadnjo opremo pred začetkom najtežje alpske etape (foto: arhiv U.S.) Proti Podmeji (foto: arhiv U.S.) V objemu svoje družine: Tamare, Maia in Sanje (foto: arhiv U.S.) Uroš se lahko pohvali, da mu je župan Salluminesa, pobratenega mesta Trbovelj, poklonil ključ mestnih vrat, še večji uspeh pa si lahko šteje, da bodo od njegovega kolesarjenja nekaj imeli tudi otroci. Z zbranim denarjem, pri tem mu je bila v veliko pomoč občina Trbovlje (predvsem podžupan Metod Kurent), bo v mestnem parku Trbovelj stalo nekaj novih otroških igral. Seveda Na ramenih spremljevalne ekipe: Zvone Izgoršek, serviser Gregor Pišek, maser Darko Ivelič, Borut Mrak (internet) in novinarka Večera Mateja Grošelj (foto: arhiv U.S.) Čestitka župana Trbovelj Bogdana Baroviča (foto: arhiv U.S.) se Uroš, ki bo verjetno drugo leto član kegljaške ekipe iz Osijeka, ob tej priložnosti zahvalil tudi vsem sponzorjem in prijateljem. Igor Gošte VITASAN d.o.o. IZLAKE - ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43,1411 Izlake, TEL./FAX: +386 (0) 356 79 060 E-mail: lnfo@vitasan.sl In lnfo@hoteltrojane.com Ob dnevu državnosti čestitamo vsem sodelavcem in občanom! ZDRAVSTVO ZAGORJE: TEL.: +386 (0)3 56 55 000 FAX: +386 (0)3 56 79 060 GSM: +386 (0)40 733 528 HOTtt TROJANE HOTEL TROJANE TEL: +386 (0)1 72 33 610 FAX: +386 (0)1 72 33 615 GSM: +386 (0)40 733 528 www.vitasan.si www.hoteltrojane.com 25.junija praznujemo DAN DRŽAVNOSTI, to je dan, ki je uresničil stoletne sanje slovenskega naroda po samostojnosti! Ob 12.obletnici samostojnosti čestitamo vsem Hrastničankam in Hrastničanom ter vsem Zasavčanom. Župan občine Hrastnik Miran JERIČ in občinski svetniki mW= ...................... Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje Cesta ZO.julija 2.c, 1410 Zagorje Tel.: 03/56-64-611, Fax: 03/56-64-660 http://www.tref.si, email: info@tref.si Ob dnevu državnosti vam želimo prijetno praznovanje! LDS r Liberalna demokracija Slovenije J) ( Občinski odbor Zagorje o/S ) Čestitamo vam ob 25.juniju, dnevu državnosti in vam želimo prijetno praznovanje POPOTNIŠKA i---------- INDIJA KOROMANDIJA <2* del) MaVAPUR - ZAHODNA BENGALIJA Haribol! (tukajšnjipozdrav -odzdraviš pa s H ar e Krišna) Po 17 dnevnem bivanju v Puttaparthiju sva se odpravila na 44 ur dolgo vožnjo z vlakom do mesta oz. vasice Mayapur v Zahodni Bengaliji. Vožnja je bila kar precej naporna, vendar nama jo je popestrilo nekaj sopotnikov, ki so potovali še dlje kot midva. Na vlaku je bilo spet polno prodajalcev čaja, kave in slaščic. Ves čas je bilo mogoče slišati tečne glasove: ČAAAAJ! KOFFFIIIII! ČAJAAA! Res ti gre skozi ušesa. Ampak na nek način so prav simpatični. Po 40 urah sva prispela v ogromno industrijsko mesto Kalkuta, o katerem ne bi preveč pisala, saj se bo kdo še ustrašil Indije. Iz Kalkute naju je vlak odpeljal v Navadwip - majhno mestece ob reki Ganges. Tam sva se z navadno (ne motorno) rikšo peljala do reke. Za 1 rupijo (5 SIT) sva se odpeljala s čolnom na otok, kjer je vasica Mayapur in pa seveda ogromen ašram v lasti ISKCONa (mednarodne skupnosti za zavest Krišne). Ko sva se peljala po blatni cesti z rikšo do ISKCON ašrama naju je presenetilo, koliko templjev je tukaj in pa prav unikatna arhitektura, ki jo najdemo samo v tem delu Indije. Nastanila sva se v sobi za 170 rupij. Ne preveč poceni, vendar sva si uredila zastonj hrano, s čimer sva ogromno prihranila. Navdušena sva nad lepoto in urejenostjo tega ašrama. Lepi vrtovi, fontana v obliki lotosovega cveta, lepa arhitektura,...najbolj pa naju je šokirala velikost samadhija (neke vrste grobnica) duhovnega učitelja Bhaktivedante Swamija, ki je ustanovitelj ISKCONa. Enkratno in veličastno! To je največji samadhi v celi Indiji. Tu je nekakšno internacionalno središče, kjer se zbirajo vajšnave, ki so sledilci starodavne vedske kulture. Njihov način življenja je zapisan v Vedah, indijskih svetih spisih, in je včasih zelo zapleten. Zajema vsa področja življenja in ima čisto posebno filozofijo, ki se je v enem članku ne da razložiti. Velik poudarek dajejo na spoštovanje sočloveka, zelo so disciplinirani, gostoljubni in pridigarsko naravnani. Glavna točka njihove vere je Bare Krišna Mahamantra (velika mantra). Zelo pogost prizor tukajšnjih ulic in uradov je rokav iz blaga narejeni vrečkici z japa-malo, po domače rožnim vencem, ki se uporablja za ponavljanje svetih imen . Na ta način si človek zagotovi mir. Predvsem za zahodnega človeka je značilno, da preveč razmišlja, to pa ga ustvarja nemirnega in nezadovoljnega. S koncentriranjem na pozitivne besede pa um ukrotiš in umiriš. Vse to ni nič mističnega, temveč sama logika. Ko vajšnave skuhajo kosilo, odprejo vhodna vrata in zakličejo na ulico: “Kdo je lačen?” In če bi vedeli, kako dobro kuhajo, bi se gotovo odzvali! Nikoli pa vam ne bi postregli hrane, ki jo poprej niso ponudili božanstvu in poleg odmantrali svoje molitve. Tako v tem mestu, tudi v restavraciji prodajajo le prasadam - posvečeno hrano. Njihove jedi so zelo zdrave in netipične za Indijo, se pravi, manj začinjene. Postrežene so na bananinih listih in poleg dobiš majcen glinen lonček za vodo ali juice (čaja ali kave ne pijejo), ki ga po uporabi kar odvržeš. 18. marca sva se udeležila Gaura Pumima festivala. Na ta dan se je rodil Čakanja Mahaprabu; kije bil po njihovem verovanju sam Krišna. On je bil začetnik gibanja Nagasankirtane (skupinskega petja svetih imen), kar je še danes glavno dogajanje v Mayapurju. V okviru Gaura Purnima festivala so se odvijali razni koncerti indijske glasbe, ples, gledališke predstave, borilne veščine,... Zjutraj ob 5h naju je vsak dan zbudila Kirtan skupina iz sosednjega templja, opremljena z megafonom in raznimi tolkali za proizvajanje hrupa. Vse skupaj je tako glasno in hrupno, kakor kakšen underground punk band. Tudi vodilni pevec je bil precej glasen, vendar malenkost brez posluha. V 1 uri so šli vsaj 3x mimo najinega okna. Hudo, ampak sva se kar smejala. To so bili bakte (božji sluge) iz Gaudija Mat templja, ki imajo res hrupne načine čaščenja. Bila sva pri njih na puji (darovanju) in bilo je tako hrupno, da nama je potem piskalo v POPOTNIŠKA @ ušesih. Nabijali so na miridange (glinaste bobne), karatale (ročne činele), gonge in povrh vsega zvonili še z ogromnim zvoncem. 100% hrup. Heavy metal nima šans! ISKCON bakte pa imajo bolj melodičen in razumljiv kirtan, prijeten za ušesa. Za festival jev Mayapur prišlo precej gurujev in z njimi njihovih učencev. Guruji so duhovni učitelji, ki jih prepoznaš po tridelnem oranžnem oblačilu - dotiju (kos blaga ovit na poseben način okrog telesa), dolgi kurti (tuniki) in nekakšnem slinčku, v katerega si naberejo hrane od ljudi, saj sami ne smejo imeti premoženja. V roki nosijo tri bambusove palice povezane skupaj z blagom - eno za kontrolo uma, drugo za kontrolo besede in tretjo za kontrolo dejanj. Obvežejo se, da ne bodo več kot 3 dni na istem mestu, saj je njihova naloga širiti znanje in modrost. Učenci jim okrog vratu večkrat obesijo vence iz rož in jim izkazujejo spoštovanje tako, da se pred njimi celi uležejo na tla. Zaradi nekaj neviht se nas je veliko prehladilo, zato sva šla na obisk k zdravniku z imenom Dr. Čaitanja Das. Star je 41 let, izgleda pa, kot bi jih imel 27. Dal nama je neke homeopatske tablete in sirup (v Indiji zahodne medicine ni ravno veliko), vse povsem naravno. Potem pa naju je še malo fizično obdelal. MASAŽA!!!! Vsi trije smo se nasmejali do solz. Z nama je počel vse mogoče. Sklepi so pokali, vrat škrtal, mišice bolele, ampak potem sva se počutila enkratno. Pokazal nama je se nekaj uporabnih vaj iz hatha yoge in postali smo kar dobri kolegi. Vse skupaj je bila nekakšna smejalna terapija. Njegova angleščina je bila polomija, a smo se razumeli. In ves čas se je široko smejal, ko je govoril. Govoril je takole: “HELTHY VERYIMPORTANT” in se režal. “GOOD MIND, HEALTHV, NO PROBLEM”, “HEALTHV - GOOD, STRONG” in podobno. Celo tako smo se razumeli, da nama je predstavil svojo ženo! Izgledal nama je nekakšen Tajec, je pa kar iz Bengalije. No, potem sva ugotovila, da so vsi Bengalci takšni. Kot bi zmešal Kitajca in Indijca. Temna polt, ampak Kitajske oči. Sicer pa se v Mayapurju gradi nekaj nepopisnega. V naslednjih 50 letih bo tam zrastlo celo mesto. Zgradili bodo bloke in hišice v katerih bodo lahko stanovale cele družine in pa ogromen tempelj, v katerem bo cela multimedijska predstavitev materialne kreacije in vajšnavske kulture. Visok bo okrog lOOm, v njem pa bo dvigalo, ki bo obiskovalca peljalo od najnižjih planetarnih sistemov do duhovnih planetov. To bo res atrakcija. Videla sva maketo in res bo zanimivo. Iz Mayapurja sva odšla dan po prazniku Holi, ki izgleda približno tako, kakor da bi se pol države igralo paintball. Se nekaj dni potem so Indijčki hodili naokoli vsi pomazani z roza in modro barvo, vključno z obrazi in obleko, seveda pa so jo dobile tudi fasade in njihova prevozna sredstva, rikše, ki pa že prej niso bila bog ve kaj čiste. Rok in Sabina | NEOSVINČENO NEOSVINČENO NEOSVINČENO NEOSVINČENO NEOSVINČEn5~| PRIHAJA NOVI VW TOURAN T)ri Malgaju v Trbovljah so 7. junija pred Šparom v Hrastniku JT predstavili nov VW touran, ki predstavlja pravo osvežitev v paleti enoprostorcev pri nas. Touran je na voljo v več motornih različicah in sicer bencinski osnovni 1.6 (75 kW), 1.6 FSI (85 kW), 2.0 FSI(llO) ter dizelski 1.9 TDI (74 kW) in 2.0 TD1 (100 kW). Novega tourana lahko tudi preizskusite na testni vožnji v Trbovljah ali Litiji. Vsekakor bomo zanj slišali še večkrat in predvsem več v eni od naslednjih številk časopisa Zasavc. Piše: P.M. Foto: PRAV KIKBOKS EKIPNA ZMAGA DOMAČIM T J organizaciji domačega Karate kluba Pon-Do-Kwan in KBZ V Slovenije se je V.junija v telovadnici OŠ Ivana Kavčič Izlake odvijal že 7.odprti turnir Izlake v šemi kontaktu za kategoriji do 21 let. Tekmovanja, ki seje odvijalo tekoče, seje udeležilo nekaj več kot 70 kikboksarjev iz osmih klubov. V posebnem točkovanju klubov so prvo mesto osvojili domači kikboksatji, drugo Ormožani in tretjo Ptujčani. Organizatorji so nagradili tudi najboljšo kikboksarko in kikboksarja. Denarno nagrado in knjigo Kikboks, nastanek in razvoj v svetu in pri nas avtorja Vladimirja Sitarja sta prejela Anja Kolšek, Šentilj in Zagorjan Saša Stojanovič. Posebno nagrado za člane domačega kluba, ki jo je poklonilo DJP Zagorje, sta prejela Tilen Zajc in Izza Bratec in sicer za največ udeleženih treningov v letošnjem letu. Turnir je bil kot vedno na Izlakah organiziran zgledno, nekoliko je tekmovalce motila le velika vlaga v telovadnici. Zmagovalci in uvrstitve Izlačanov oziroma Zagorjanov: dečki do 135 cm; 1 .Žan Vajgerl, Šentilj, do 145 cm; 1 .Gregor Razpotnik, 2.Tilen Zajc, oba Izlake, 3.Luka Kopušar, Zagorje, do 155 cm; 1. Robin Fidler, Majšperk, do 165 cm, l.Jaka Štefančič, Ormož, deklice do 135 cm; 1 .Nuša Štefančič, Ormož, 2.1zza Bratec, Izlake,do 145 cm; 1 .Izabela Hohnjec, Celje, 2.Timea Hribar, Izlake, do 155 cm; 1 .Neva Ocepek, Izlake, 2.Tjaša Krajnik, 3.Sara Vučko, obe Zagorje, mladinke do 45 kg; 1 .Ksenija Podrenik, Zagorje, do 50 kg; 1 .Desa Repič, Ptuj, 2.Liljana Gošte, do 55 kg; 1 .Anja Kolšek, Šentilj, nad 60 kg; 1 .Maja Vetršek, 2.Lučka Kokole, obe Izlake, mladinci do 48 kg; 1 .Denis Šamperl, Ptuj, do 56 kg; 1 .Sašo Vučko, Zagorje, do 63 kg; 1.Mitja Rozman, Ormož, do 71 kg; l.Sašo Stojanovič, Zagorje, 2. Andrej Ocepek, Izlake, 3.NusmirBajraktarovič, Zagorje, nad 71 kg; 1 .Sašo Plemenitaš, 2.Jure Vetršek, oba Izlake. Sponzorji, katerim se v klubu zahvaljujejo: Občina Zagorje, KS Izlake, Zasavc, GIP Beton MTO, Fortuna, DJP Zagorje, Peka slaščic in peciva Vidrga, OŠ Izlake, OŠ Toplice, R.O.P. Bojan Motoh s.p., Yuma logistika. Besedilo: Igor Gošte, Foto: PRAV SKOKI NAJBOLJŠI PRIMOŽ ROGLIČ X J organizaciji domačega kluba SK V Zagorje-Ytong Sekcija za skoke Kisovec, je v skakalnem centru Kisovec, na skakalnici K 50 potekalo tekmovanje za pokal občine Zagorje in za pokal Naš hram. Med mladinci do 15 let je v konkurenci 56 skakalcev zmagal domači skakalec Primož Roglič, med mladinci do 16 let v konkurenci 13 skakalcev Igor Žižek iz SSK Velenje ter v ženski absolutni konkurenci Monika Pogladič iz SSK Mislinja. Kot vedno, je bila tudi tokrat tekma organizirana odlično, prav tako pa je bila tudi skakalnica. Rezultati najboljših mladincev do 15 let: 1 .Primož Roglič, SK Zagorje-Ytong, 52 in 51.5 m, 243,8 točke, 2,Matej Jerman, SK Tržič-Triftx, 49 in 48.5 m, 216,5 točke, 3.Andraž Pograjc, SK Zagorje-Ytong, 49 in 47 m, 216,3 točke, 4.Luka Grobljar, SK Zagorje-Ytong,49.5 in 48.5 m, 211,1 točke, S.Tomaž Naglič, SSK Alpina Žiri, 45 in 48.5 točke. Še uvrstitve preostalih članov domačega kluba: 18.Miran Zupančič, 24.Janez Guna Močnik, 35.Leon Grobljar, 40.Jaka Prašnikar, 41 .Aljaž Smolič, 45. Dejan Judež, 49:Rok Krivic52.Miha Jesih. Rezultati mladincev do 16 let; l.Igor Žižek, SSK Velenje, 50 in 50.5 m, 229,4 točke, 2.Žiga Urleb, SSK Velenje, 49.5 in 50.5 m, 226 točke, 3.Miha Martinčič, SSK Stol Žirovnica, 47.5 in 48.5 točke, 212,3 točke. Rezultati absolutno ženske; l.Monika Pogladič, SSK Mislinja, 48 m, 46.5 m, 211,6 točke, 2.Urška Rožman, SK Triglav Kranj, 47 in 44.5 m, 195,2 točke, 3 .Tamara Koncilja, SK Triglav, 45 in 44 m, 189,7 točke. Igor Gošte 7AS4vr RUMENI STRMI SLOVENIJI TEL www, rumenestrani. com Domači, kot klub najboljši DOWNTO\VN ŠPORT ------h Downtown Race Trbovlje 2003 T J petek, 6. junija je MTB klub Trbovlje V predstavil eno izmed hitrejših in atraktivnejših zvrsti gorskega kolesariva in sicer ulični dvoboj poimenovan Downtown Race Trbovlje. Ta klub, ki konec meseca prireja tudi državno prvenstvo v spustu, je dvoboj priredil na nadvse primernem terenu Aleš Verbnik (Sokol Ljubljana) za Boštjanom Felcem (Svvatch Novice Extreme) sredi mesta. V okolici Delavskega doma je bilo napeto vse do finalnega obračuna. Startna pozicija res ni odločala, v nekaj dvobojih pa so na ciljni črti odločali centimetri, zmagovalec uličnega dvoboja v Trbovljah pa je postal Velenjčan Miran Vauh (Fanatic Enduro), ki je v velikem finalu premagal Valeriana Steinerja (Snurfclub Giant). Tretje mesto je osvojil državni prvak v dvoboju Boštjan Felc (Svvatch Novice Extreme). Finalna razvrstitev je bila naslednja: 1. Miran Vauh (Fanatic Enduro) 2. Valerian Steiner (Snurfclub Giant Lj) 3. Boštjan Felc (Svvatch Novice Extreme) 4. Aleš Obreza (SD Energija Domžale) 5. Uroš Klauž (IR.Comp Velenje) 6. Aleš Verbnik (Sokol Tivoli) Sebastjan Zmrzljak (MTB Trbovlje) in ******* na katrcah 7. Jan Cestnik (MTB Trbovlje) 8. Matej Drnovšek (MTB Trbovlje) Prireditev so omogočili: trgovina GOLTES, avtohiša MALGAJ-Volksvvagen & Audi in zavarovalnica ADRIATIC. mmm V ^£0 še zadnji metri stopnic pred Delavskim domom do cilja Konec meseca, 27.-29. junija, pa vsi na Sveto Planino, kjer MTB klub Trbovlje pripravlja državno prvenstvo v spustu z gorskimi kolesi. Ta formula ena gorskega kolesarstva bo združila več kot 70 tekmovalcev iz Slovenije in tujine in poskrbela za nepozaben vikend v Trbovljah. VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO TRGOVINA GOLTES - KOLESARSKI CENTER VAM PONUJA i xynopEAK sHimnnir & Jk gjjgggggjg nMiir.n. n m.•(.<»: .»j I STROKOVNO SVETOVANJE IN UGODNI PLAČILNI POGOJIj[DO 6 OBROKOV) Em TRGOVINA GOLTES Savinjska c. 35 1420 TRBOVLJE TEL: 03-563-30-31 Odprto: pon.-pet.: 8h-19h sob.: 9h-13h ROKOMET IZ TABORA RK ZAGORJE V soboto, 21.junija, se bo z revijalno tekmo med mladinsko reprezentanco Slovenije in člansko ekipo Rokometnega kluba Zagorje, končala še ena uspešna sezona, v kateri so mlade zagorske rokometašice pokazale svoje bogato znanje. Ni se sicer ponovila sezona 2001/02 z osvojitvijo naslova državnih prvakinj v kategoriji mlajših deklic, vendar so v klubu lahko veseli ob dejstvu, da so se tri njihove mlade ekipe uvrstile v finale državnega prvenstva. Danilo Lipovšek, predstavnik kluba: "Predvsem nas veseli dejstvo, da sta se uvrstili v finale obe najmlajši ekipi, to so dekleta letnik 91 in letnik 92 ter mlajše. Z izjemo Mance Golob, Saše Fon (obe letnik 91) ter Hane Hace (letnik 93) in Zale Hribar -Kovač (letnik 92) so to mlada dekleta, ki so se našemu klubu priključile šele v tej sezoni. Zato kritike nekaterih posameznikov, da se v klubu s temi dekleti slabo dela, nikakor ne moremo vzeti kot dobronamerne. V zadnjih letih se je baza mladih deklet v zagorski občini zelo skrčila. V dveh letih seje v naš klub vpisalo le 17 deklet. Lani 5, letos 12. Vsa ta mlada dekleta so tudi nosila glavno breme v letošnjem prvenstvu. Poleg treningov so odigrala samo v mesecu aprilu in maju kar sedemnajst tekem. Nekatere igralke so v tej sezoni odigrale tudi po 30 in več tekem. To je velika obremenitev za mlada dekleta. Tu lahko krivdo pripišemo tudi samemu sistemu tekmovanja, ki v mesecu aprilu in maju predvideva vsa tri finala v kategoriji mini rokometa, mlajših deklic - A in B." Sicer pa so mlajše deklice letnik 90 osvojile 2. mesto v finalu državnega prvenstva .V tej ekipi so bile samo štiri igralke, ki so v lanski sezoni nosile največje breme pri osvojitvi naslova državnih prvakinj: Ivana Mimič, Manca Jeglič, Tanja Borštnar in Manca Golob. Zato je ta uspeh zelo dobrodošel za nadaljnje delo z mladimi v Zagorju. Potrebno je še omeniti trenerja teh treh ekip. To je Borut Hreh, ki mu je uspelo ta mlada dekleta naučiti toliko rokometa, da so se uvrstile celo v finale državnega prvenstva. "V tej sezoni smo bili še najbolj razočarani z ekipo starejših deklic, ki so izpadle že v četrtfinalu državnega prvenstva. Nad samimi tekmami v rednem delu tekmovanja ne moremo biti razočarani. Prikazala so na trenutke takšne predstave, 'MStor da bi se morala brez velikih naprezanj uvrstiti v finale. Žal pa je en sam slab dan pokvaril vtis celotne sezone. V tej ekipi so glavno breme nosile naslednje igralke : Špela Peterlin, Sanja Bola, Dijana Topalovič, Maja Mervar, Sabina Roksandič in Neža Češek. Trener teh deklic je in ostaja Marjan Lipovšek," je še povedal Danilo Lipovšek, njegov starejši brat. Mladinska ekipa je osvojila tretje mesto v svoji skupini vzhod, torej se jim ni uspelo uvrstiti v finale, kar jim je uspelo v pretekli sezoni. Končno 5.do 6. mesto v državi paje vseeno lep dosežek. "Članska ekipa je skoraj v celoti izpolnila pričakovanja. Čeprav ena najmlajših ekip v LB ligi, je v rednem delu osvojila drugo mesto v skupini vzhod in se uvrstila v končnico za prvaka lige. Za njihovo borbenost, požrtvovalnost in odnos do same igre in do dela na treningih jim gre lahko samo pohvala. Seveda so po tem uspehu ambicije kluba nekoliko poskočile. Uprava kluba seje odločila, da v svoje vrste povabi dve igralki iz ljubljanske Olimpije. V Zagorje sta prišli Tina Zajec, mladinska reprezentantka Slovenije in Petra Skočir, bivša mladinska reprezentantka Slovenije. Obe sta se hitro vključili v novo okolje in si s svojim delom in prizadevnostjo pridobili zaupanje domačih igralk in trenerja Olafa Grbca. Zato so ambicije v končnici naglo rasle. V prvi tekmi končnice so pred domačimi navijači, ki so v tej sezoni postajali osmi igralec domačega moštva, premagale stare znanke iz Velenja. Že v drugem krogu končnice pa so se začele težave s poškodbo naše najboljše igralke iz rednega dela, vratarke Janje Peško. Prav njena poškodba in bolezni ostalih igralk (Peterlin, Zajec, Klukej) so naša pričakovanja zbila na realna tla. Do konca so dekleta uspela premagati pred domačimi navijači še ekipo Inna Dolgun in tako v končnici osvojiti 6 mesto, ki pa ni realni dokaz moči te ekipe. Želja vseh članov kluba je, da okostje ekipe iz letošnje sezone ostane in v prihodnjih dveh letih poizkuša priti v 1. državno ligo. Seveda bo potrebna tudi finančna pomoč gospodarstva v zagorski občini. Trener članic bo tudi v novi sezoni Olaf Grbec, kije s svojim delom dokazal, da se lahko tudi v majhnem okolju z dobrim delom pride počasi k vrhu," razmišlja Lipovšek. V klubu poskušajo na vse možne načine opozoriti okolico, v kateri delujejo, na svoje delo in na uspehe, ki jih imajo pri delu z mladimi dekleti. Ena takšnih potez je tudi že na začetku omenjena revijalna tekma z mladinsko reprezentanco Slovenije. Pogovori potekajo tudi z ekipo ETA KRIM KOTEX-a za gostovanje v njihovi dvorani. Za konec lahko torej ugotovimo, da so v klubu dokaj uspešno zaključili zadnjo. S pripravami za novo sezono začnejo 11.8., s pomočjo staršev pa bodo dekleta odpeljali na priprave v tradicionalno bazo v Savudrijo. Za konec le še povabilo na zaključek rokometne sezone, ki bo v soboto, 21.6. v zagorski športni dvorani, kjer bo gostovala mladinska reprezentanca Slovenije. Tekma se bo pričela ob 10.00 uri. Naj kot zanimivost napovem, da bo po dolgem času (pogovori še potekajo, saj so igralke Krima trenutno na dopustu) za Zagorje nastopila tudi pokalna, državna in evropska prvakinja, igralka ETE KRIMA KOTEX-a, sicer Zagorjanka KATJA KURENT. Po končani tekmi bo v športnem parku v Farčnikovi koloniji rokometni piknik za vse ljubitelje rokometa. Igor Gošte GORSKI TEK 10.GORSKI TEK NA KRIŠKO GORO V nedeljo, 8 junija, seje odvijal gorski tek na Kriško goro. 7,5 kilometrskega vzpona se je udeležil tudi David Vidic, ki je v absolumi razvrstitvi zasedel 7.mesto, v svoji skupini do 30 let pa 3.mesto s časom 54 minut. Absolutno je pri moških zmagal Sebastjan Ihar s časom 47 minut in 15 sekund, pri ženskah pa Simona Žabjak s časom 54 minut in 12 sekund. NOGOMET OTROŠKO VESEUE IN DRUŽENJE OB NOGOMETU Cicibani pod 10 let so 1 junija v okviru praznika občine Trbovlje in v spomin na Alfreda Petriča odigrali nogometni turnir na igrišču NK Rudar Trbovlje. Odlično organiziran s strani marljivih ljubiteljev nogometa, ki še verjamejo, daje boljše za otroke igrišče kakor ulica. Turnirje otvoril župan Bogdan Barovič, kar je bilo v veselje vsem otrokom in prisotnim številnim obiskovalcem na tribuni stadiona. V izredno športnem, borbenem in tudi prijateljskem druženju otrok tako rekoč z večih delov Slovenije, so bili doseženi naslednji rezultati: Rudar - Šmartno ob Paki 3:2 (strelci za Rudar: Drnovšek, Cvijetič, Karamujič), Rudar - Factor Ljubljana 2:1 (2 Drnovšek), Rudar - Tabor Sežana 4:1 (2 Drnovšek, 1 Dolenc, Rizvič), Šmartno ob Paki - Tabor Sežana 5:1, Tabor Sežana - Factor 1:8. Končni vrstni red: 1.Rudar Trbovlje 9 točk, 2.Factor Ljubljana 6,3.Šmartno ob Paki 3,4.Tabor Sežana 0. Zahvala za uspešno izvedbo turnirja gre generalnemu pokrovitelju turnirja Lafarge Cement-Cementama Trbovlje in ostalim donatorjem; Žito Trbovlje, Pivovarna Laško, Livarna Trbovlje, Sint d.o.o. Trbovlje, Peka peciva in tort Ledinek Trbovlje, Zavod za šport Trbovlje in LDS Trbovlje, ki so pripomogli pri organizaciji in pogostitvi vseh prisotnih otrok. S tem so pokazali, da nekaterim še vedno nekaj pomeni otroško veselje in druženje. MALI NOGOMET ZASAVSKA LIGA MALEGA NOGOMETA LUGA Krog pred zaključkom prvenstva je znano, da bo ekipa Škotov iz Kisovca, ki letos praznuje 20-obletnico delovanja, osvojila svoj prvi naslov medobčinskega prvaka. Kot kaže, se bodo lahko pohvalili še z naslovom naj strelca, ki ga bo verjetno osvojil Jože Kranjc. ZO.krog; Pekarna Leniči L- Škoti 3: 6, ŠD Čolnišče Integral- KMN Juventus 2:2, ŠD Mlinše- Supermont 1: 3, ETI EE- AM-KO Izolacije 1:3, Trgotrans Piz.Kukuca-Trgovina Čop 4:6, KMN Malo po malo- Pekama Leniči II. 1:6. Zl.krog; ŠKOTI- MALO PO MALO 4 : 1, SUPERMONT- JUVENTUS 0 : 0, POTEPUHI AM KO IZOLACIJE- MLINŠE 3 :2, ČOLNIŠČE INTEGRAL- PEKARNA LENIČIH. 5:2, PEKARNA LENIČI L- TRGOTRANS 5: 0, TRGOVINA ČOP- ETI ELEKTROELEMENT 3:8 Lestvica: 1.Škoti 50, 2.Supermont 42, 3.Potepuhi AM KO 40... Naj strelec: 29-Kranjc (Škoti) 2.LIGA V vodstvu sta ekipi Mekico Asist z 48 točami in Antimon Bistro s 47 točkami, tik za njima je kisovška ekipa Bar Slavi, kije zbrala 46 točk. Prav zadnji krog bo odločal, kateri dve izmed omenjenih ekip se bosta uvrstili v 1 .ligo. Tudi odločitev, kdo bo prvi strelec lige, bo znana v zadnjem krogu. Največ možnosti imata s po 31 zadetki Blaž Gracar in Aljoša Vincek. ZO.krog; Mexico Asist- ŠD Prapreče 3:4, Bar Slavi-Antimon Bistro 91 3:0, Top Sport-Sepro6:l, Mili bar- Le bo taxi 6:2, ES Potočnik Pizz.Ašič- Šentlambert 4:2, Buldožer- Ni da ni3:l. Zl.krog; Mexico Asist- ES Potočnik Ašič 3 :0, ŠD Prapreče- Antimon Bistro 91 2 : 5, NI DA NI - Bar Slavi 2 : 3, Mili Bar-Šentlambert 4 : 6, Le bo Taxi - Sepro 1 : 3, Buldožer- Top Šport 8 : 6 Lestvica: 1 Mexico Asist 48,2. Antimon Bistro 91 47,3.Bar Slavi 46... Strelec: 31 -Blaž Gracar (Bar Slavi) 3.LIGA V 2.ligo sta se uvrstili ekipi TET in NLP iz lige pa sta izpadli ekipi MNK Terezija in Gostilna Juvan. ZO.krog, NLP- TET 2:3, ŠD Sava- ŠD Mlinše II10:4, Trinajst M- Sob.Lavrač 2:4, ŠD Polšnik- Kov.Gobovc 6:7, ŠD Čolnišče II.- GD Hrastnik 2:3. Zl.krog; Kovinostrugarstvo Gobovc-TET 4:2, MNK Terezija- ŠD Sava 4:3, Soboslikarstvo Lavrač- NLP 3:0, ŠD Polšnik Hren- GD Hrastnik 8:1, ŠD Mlinše II.- ŠD Čolnišče U. 5:8. 22.zadnji krog; Kov.Gobovc-Sob.Lavrač 5:8, GD Hrastnik - TET 4:2, Trinajst M- ŠD Sava 2:3, ŠD Polšnik Hren-ŠD Čolnišče II 4:3, MNK Terezija- ŠD Mlinše 114:2 Lestvica: TET 47, 2.NLP 47, 3.Soboslikarstvo Lavrač 39... 11.MNK Terezija, 12.Gostilna Juvan Strelci: Dolinšek-33, Begič- 30, Žlak-23... LUGA V tretjo ligo sta se uvrstili ekipi KMN XXL in Young Boys, uspešno pa so nastopili tudi člani ekipe Zasavc, ki so osvojili 14.mesto(od IS.ekip). ZO.krog; KMN XXL-ŠD Prapreče II1:0, Young boys - ŠD Izlake 3:5, Gamsi- Medija 6:5, ŠD Podkum- Trg. Čop Konjšica 3:3, Amater- Udarnik TSG Lunar 4:0, Montezuma bar- ŠD Polšnik II. 9:5, Luka bar- Zasavc 2:0, Bartec Varnost- Turisti 1:0. Zl.krog; KMN XXL- Medija4:0, Young Boys- Gamsi 1:0, ŠD Izlake- ŠD Prapreče II 6:1, ŠD Kotredež- Trg.Čop Konjšica 3:2, Amater- ŠD Podkum 3:5, Udarnik Lunar- ŠD Čemšenik 2:4, Luka bar- Montezuma bar 3:3, Turisti- Zasavc 1:0, Bartec Varnost- ŠD Polšnik II 3:3 ZZ.zadnji krog; KMN XXL- Young Boys 5:2, Gamsi- ŠD Izlake 3:3, Medija- ŠD ŠPORT Prapreče II. 3:5, ŠD Podkum- ŠD Kotredež Gasilček 1:3, ŠD Čemšenik- Amater 1:4, Udarnik Lunar- Trg.Čop Konjšica 3:4, Zasavc- ŠD Polšnik II. 1:1, Turisti- Luka bar 0:3, Montezuma bar- Bartec Varnost 0:3 (b.b.) Lestvica: 1 .KMN XXL 54,2.Young Boys 49,3.ŠD Izlake 44... Strelec: 30-Gasior (Amater), 28-Prašnikar (Medija)... VETERANSKA LIGA 6. krog; ŠD Čolnišče- Edups Štulm 0:6, Udarnik- Izlake veterani 1:3, Šentlambert-Sepro 3:5, Zlatama Lea- ŠD Mlinše 8 : 5, Mizarstvo Zupanc- Rigl 1 :0. 7. krog; ŠD Čolnišče- Sepro preloženo, Rigl- Udarnik 1:3, ŠD Mlinše- Edups Štulm 1:4, Izlake veterani- Zlatarna Lea 3:5, Mizarstvo Zupanc- Šentlambert 3:5. Lestvica: 1 .Edups Štulm 21,2.Sepro 15 in Zlatama Lea 15. Naj strelec: 16- Dušan Smrkolj IZLAŠKA LIGA MALEGA NOGOMET Nogometna sekcija pri ŠD Izlake, ki jo vodi Aleš Razpotnik, se je odločila, da bo nekoliko popestrila junijske vikende. Po nekaj letih zatišja je znova organizirala Izlaško ligo. Po odzivu sodeč, uspešno. 1.2.krog: Blok- NarGla 6:3, IzMeToL-SmuKOVŠ 3:2, Blok- IzMeToL 3:2, SmuKOVŠ-POP 3:6. 3.4.krog; IzMeToL- NarGla 3:1, POP-Blok 2:5, IzMeToL- POP 5:1, NarGla-SmuKOVŠ 4:3 5.6.krog; SmuKOVŠ- Blok 3:4, NarGla-Blok 3:4, SmuKOVŠ- IzMeTol 1:2. Lestvica: l.Blok, 15 2.IzMeToL, 12 Naj strelec: Denis Uranič 9 IgorGošte ČOLNIŠČE ZNOVA V ZNAMENJU JUVENTUSA Juventusu, ki mu v prvenstvu ne gre vse po načrtuje že četrtič zapored, sicer pa petič, osvojil pokal na malonogometnem turnirju na Čolniščah. Domače ŠD je tokrat organiziralo že lO.tumir. Sodelovalo je 15 ekip. V finale so se uvrstile tri ekipe. Poglejmo rezultate finala: Juventus- ŠD Čolnišče L 0:0 (2:1 po 5-m). Juventus- ŠD Mlinše 1.2:0 ŠD Čolnišče I.-ŠD Mlinše 1.5:0 Prvo mesto je osvojil Juventus, dmgo ŠS Čolnišče i. In tretje ŠD Mlinše I. 7AivWr V prvi finalni tekmi sta blestela predvsem oba vratarja, Pavšek pri domačih in Martinčič pri Juventusu, pri kazenskih strelih pa se je izkazal rezervni vratar Juventusa Kazič, kije obranil kar dva strela. V drugi finalni tekmi je Juventus rutinirano prišel do zmage 2:0. V polno sta zadela B.Presečki in M.Breznikar. V tretji tekmi je pri domačih zelo dobro igral G.vozelj, kije zadel kar trikrat. ----------------------Igor Gošte TURNIR V MALEM NOGOMETU V soboto 31.5.2003 smo organizirali prvi letošnji turnir v malem nogometu Specialne olimpiade Slovenije - vzhod. Sodelovale so ekipe VDC-jev iz Maribora, Murske Sobote, Črne in Zagorja. Rezultati: Murska Sobota: Maribor 0:2 Zagorje: Črna 2 0:0 Črna 1: Maribor 3:1 Zagorje : Murska Sobota 2:0 Črna 1: Črna 2 1:0 Ekipa VDC Zagorje ob Savi je odigrala dve tekmi, in sicer neodločeno 0:0 z drugo ekipo CUDV Črna in zmagala 2:0 z ekipo VDC Murska Sobota. Strelca za VDC Zagorje sta bila Ervin Kostanjšek in Marjan Pirc. Jeseni se bodo moštva z vzhoda pomerila še na enem podobnem turnirju, nato pa sledi še zaključni turnir, kjer sodelujejo VDC-ji iz cele Slovenije. EVROPSKI POKAL SPET V LITIJI V taboru državnih prvakov v malem nogometu Svei Lesni Litija so in niso imeli sreče pri žrebu evropskega pokala. Pa poglejmo zakaj? Z naslovom državnih prvakov so si že tretjič zapored zagotovili nastop v ligi prvakov. V začetku meseca je bil v švicarskem Nyonu že tudi opravljen žreb prvega kroga. Litijska ekipa bo gostitelj sedme skupine, kar bi lahko ocenili kot prednost, v katero so bili poleg njih izžrebani še prvak iz Rusije Dinamo Moskva, prvak Nizozemske West Star iz Roterdama in prvak Kazakstana Zhigitter Astana. Torej so nasprotniki težki. Tekme bodo v začetku oktobra. V nadaljnje tekmovanje se uvrsti le prvouvrščena ekipa. Upajmo, da bo to Litija. --------------------- Igor Gošte JADRALNO PADALSTVO Zasavski jadralni padalci, kot nam je poročal Peter Pušnik, so se v začetki junija v Avstriji udeležili mednarodne tekme natančnem pristajanju. Tekmovanje je štelo za evropski pokal, udeležilo pa se gaje 38 tekmovalcev, kar 20 iz Slovenije. V lepem vremenu so bile izpeljane 4 serije. Slovenski predstavniki so nastopili nadvse uspešno, saj so dosegli 10 prvih mest. Prav deseti je bil član Kluba jadralnih padalcev Kavka Kisovec Robi Zupan. Še boljšo uvrstitev si je pokvaril v dragi seriji, ko seje pri pristanku z opremo dotaknil tla. 19. mesto je osvojil Alen Cizej iz Društva jadralnih padalcev Svea Zagorje, 25. je bil Andrej Cizej, 30.Peter Pušnik in 34.Robert Kralj vsi iz Kluba jadralnih padalcev Kavka. Sicer pa je zmagal Matjaž Sluga iz Laškega. -------------Igor Gošte ATLETIKA ATLETSKI MITING 6.. Junija, je bil Atletski miting Specialne olimpiade Slovenije v športnem parku Tabor v Mariboru. Naši varovanci so dosegli zavidanja vredne uspehe: Tek 100m (Ž) L skupina - 2. mesto Irena SLADIČ. II. skupina - 5. mesto Sabina LISIČ in 6. mesto Irma LESKOVŠEK III. skupina - 3. mesto Polona DOBERŠEK Tek JOOm (M) I. skupina -1. mesto Toni RAVNIKAR III. skupina -1. mesto Kristjan RUS Suvanje krogle (M) I. skupina -1. mesto Ervin KOSTANJŠEK KOŠARKA KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V I.KADETSKO SKL - II.KROG 4. skupina v Zagorju ZAGORJE BANKA ZASAVJE : LASTOVKA DOMŽALE 52:82. ZAGORJE BANKA ZASAVJE : GROSUPLJE 47:63. V I.SKL sta se uvrstili ekipi Lastovke iz Domžal in Grosuplja. PIONIRJI I.SKL CENTER I (9. krog) GDHRASTNIK:LITIJA 72:42 Strelci za GD Hrastnik: Koritnik 41, Taletovič 10, Percel 9. Strelci za Litijo: Pestotnik 14, Begič 12, Grajčič 7. (lO.krog) GEOPLIN SLOVAN<o C OBVESTILA ----------h KLUB MLADIH RADEČE, društvo za subkulturo vabi 24 junija ob 21. uri na OBSAVSKO FEŠTO. Na prireditvi bosta poleg presenečenja za žur poskrbela ansambla “PRIDIGARJI” in “ANA PUPEDAN” Prireditev bo pod šotorom za Savo pri Radečah Mladinski center Trbovlje nadaljuje s ciklusom filmskih večerov. V petek, 20. junija 2003 ob 19.00 bo v svojih prostorih na Rudarski 6, predvajal film Tistega lepega dne. Projekcija komedije iz leta 1962, ki jo je režiral France Štiglic bo posvečena Dnevu državnosti. Program prireditev ob občinskem prazniku občine TVbovlje: sobota, 21 junij ob 11 .uri - regijska proslava ob dnevu državnosti, Kum, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo; ob S.uri - panoramski pohod, trgovina Klečka, Turistično društvo, ob 10.00 uri - praznovanje 1.obletnice MCT, delavnice, skejtanje, koncert, itd., AMD Kipe, Mladinski center in THC, ob 16.uri - utrinki iz naše vasi, gostišče Klek, KD Tončke Čeč Klek, ob 17.uri - otvoritev razstave Ex tempere Trbovlje 2003, Delavski dom, Relik, ob lO.uri - srečanje vojnih invalidov Slovenije, športna dvorana Polaj, Društvo vojnih invalidov Zasavje. Torek, 24 junija ob 1 S.uri - pozdrav poletju, mestni park, DPM, 'Sreda, 25 junij - 2.dirka za državno prvenstvo (motorne dirke), Trbovlje-Katarina, ZŠAM Trbovlje, pohod družin na Mrzlico, ob dnevu državnosti, Mrzlica, PD Trbovlje, Sobota in nedelja, 28. in 29 junija ob 9.uri - državno prvenstvo v spustu z gorskimi kolesi, Javor-naselje Sv.planina, Mountain bike klub Trbovlje Občina Zagorje ob Savi vabi na Valvasorjeve večere 2003: v petek, 27 junija ob 19.30 uri v Valvasorjevi kapeli na Izlakah; učitelji in bivši učeni GŠ Zagorje PD Dol pri Hrastniku pripravlja prireditev ob 50-letnici društva 21. junija ob 18. uri v dvorani Dolanka. Ob 20. uri pa se bo nadaljevala tradicionalna dolska noč. Zveza društev mobilizirancev v nemško vojsko organizira srečanje članov društva 20. junija na Rogli ob 11. uri. Prijave sprejemajo območni odbori Fotoklub Hrastnik vabi na ogled razstave fotografij v spomin na Milana Tanška v galerijo DD v Hrastnik. Revija Mentor razpisuje Literarni natečaj za 5. srečanje seniorskih piscev - začetnikov letu 2003. Prispevke j e treba poslati do 10. julija 2003 na naslov: Revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, Ljubljana s pripisom “seniorji 2003”. Dodatne informacije dobite na tel.: 01 -241-05-16 ali 01 -241 -05-00 ali po e-mailu: dragica.breskvar@jskd.si ŠD Izlake vabi k občasni ali redni vadbi: 21 .junij ob 11 .uri - simultanka s šahistom-mojstrom, 21. junij ob 18.-plavanjena50m Informacije: Jernej Kovačič, GSM: 041-496-863 ali Milan Bedrač, 040-832-696 Zveza upokojencev Slovenije obvešča, da bo letošnje srečanje upokojencev v četrtek, 26. junija na letališču v Rakičanu pri Murski Soboti. Prijave sprejemajo posamezna DU. Društvo za mlade Ptica v Hrastniku organizira razne kreativne delavnice za mlade, nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Svetovanje je osebno ali po telefonu. Uradne ure: delavnik od 8. -14., njihov naslov Novi dom, Hrastnik-bivši vrtec,eelektronski -naslov: drustvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel. št.: 03/56 46 971. Upokojencem želimo pomagati pri organiziranju prehrane (kosilo) po dostopnih cenah z možnostjo dostave na dom. Če vas to zanima, se do 30.junija 2003 prijavite na sedežu Društva upokojencev Zagorje gospe Maridi Cerkovnik (tel.: 56 68 286). Prijavljene bomo povabili na sestanek, kjer boste prejeli podrobne informacije. Občinska organizacija DeSUS Zagorje ob Savi Občina Zagorje ob Savi in Policijski oddelek Zagorje ob Savi obveščata na spremenjen prometni režim oziroma prometno signalizacijo v križišču pri blagovnici Živa v Zagorju. Voznike prosijo, naj upoštevajo novo prometno ureditev in prometno signalizacijo! Kulturni center Zagorje vabi v soboto, 7. maja ob 19. uri na CICIKONCERT najmlajših učencev GŠ Zagoije 7As4vr Kar si ti sam, je dosti mogočnejše od kogarkoli ali česarkoli, po čemer si kdaj hrepenel. Vroči sončni dnevi od prvega do trinajstega junija so pozdravili osemnajst novih življenj, osem dečkov in deset deklic. 01.06.2003 Metka Zokič, Cesta 15. Aprila 27, Kisovec - hči Lej la 02.06.2003 Simona Jovanovič, Log 2, Hrastnik - sin Nik 03.06.2003 Diana Medvešek, Preloge pri Konjicah 10, Slovenske Konjice - hči Kaja Medvešek 04.06.2003 Bernarda Androjna Mlakar, Rogačice 10, Studenec, Sevnica - hči Hana Androjna 05.06.2003 Meta Čop, Ulica španskih borcev 1, Trbovlje - hči Eva Alenka Nemet Brczinšek, Opekama 20, Trbovlje-sin Gašper Brezinšek Kadmila Odžič, C. 1 .maja 6, Hrastnik - hči Anja Medved Andreja Kmetič, Svibno 14, Radeče - sin Žiga 06.06.2003 Alenka Šmerc, Širje 14, Zidani most - sin Niko Nataša Ostanek, Nasipi 34, Trbovlje - hči Tinkara Novak 07.06.2003 Jožica Kokalj, Breg pri Litiji 9, Litija-hči Mamša 08.06.2003 Barbara Tovornik, Sp. Rečica 19a, Laško - sin Aljaž Kaluder Olivera Babič, Kešetovo 6a, Trbovlje - sin David 09.06.2003 Miroslava Kranjec Mirt, Vranje 5, Sevnica-sin Erazem Kranjec Darinka Lisec, Lukovec 18, Boštanj, Sevnica-hči Eva 10.06.2003 Suvada Ibrič, Nas. Aleša Kaple 8c, Hrastnik-hči Mia Hrvačanin 13.06.2003 Helena Čop, Mamova ul. 14, Zagorje - hči Ema Čop Romana Novak, Čemšenik 1, Čemšenik, Zagorje - sin Florijan VSEM ISKRENO ČESTITAMO! J trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Te!.: 03/56-71-30.1 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12 7AS4VC KINO PROGRAM ZAGORJE Četrtek, 19.6. do nedelje, 22.6.: FRIDA Petek, 20.6. do torka, 24.6. VROČA BEJBA Sreda, 25.6. do nedelje, 29.6.: URE DO VEČNOSTI Petek, 27.6. do torka, 1 julija: REKRUT TRBOVLJE Četrtek, 19.6. do ponedeljka, 23.6.: LOVEC NA SANJE in NIKJER V AFRIKI Petek, 20.6. do nedelje, 22.6.: BES POD KONTROLO Torek, 24.6. do sobote, 28.6.: FRKA V BAJTI Torek, 24.6. do ponedeljka, 30.6.: TELEFONSKA GOVORILNICA Četrtek, 26.6. do ponedeljka, 30.6.: TEČNOBA V HLAČAH 2 HRASTNIK Četrtek, 19.6. do nedelje, 22.6.: MAFIJSKI BLUES Petek, 20.6. do nedelje, 22.6.: BREZ POVRATKA 2 Sreda, 25.6. do nedelje, 29.6.: MATRICA RELOADED Petek, 27.6. do nedelje, 29.6.: VROČA BEJBA DOL Petek, 20.6.: MAFIJSKI BLUES Petek, 27.6.: MATRICA RELOADED IZLAKE Nedelja, 22.6. ob 20.15 uri - VROČA BEJBA Nedelja, 29.6. ob 20.15 uri - REKRUT NAGRADNA KK/ŽANKA % NAGRADNA KRIŽANKA VICOTEKA VARČNI/ Oče je dal Juretu denar za pisemsko znamko, ki naj bi jo kupil in pismo vrgel v poštni nabiralnik. Jure seje kmalu vrnil domov in očetu vrnil denar: “Očka, tu imaš denar. Pismo sem vrgel v nabiralnik brez znamke. Pa kar brez skrbi bodi, nihče me ni videl!” VSTOP “Doktor, doktor!” je zavpila medicinska sestra. “V čakalnici je pacient, ki mu je stroj odrezal obe nogi!” “Recite mu, naj vstopi!” je mimo dejal doktor. SLEPOTA Učiteljica želi izvedeti, koliko so njeni učenci naravno inteligentni in vpraša: “Kaj se zgodi, če človek ostane brez enega ušesa?” Oglasi se Monika: “Slabše sliši!” “In kaj se zgodi, če ostane brez obeh ušes?” “Oslepi!” se oglasi Grega. “Kako oslepi?” se začudi učiteljica. “Če nima ušes, mu kapa ali klobuk zlezeta preko oči!” pojasni Grega. KARKOLI Znanec vpraša Poldeta: “Kaj si delal, preden si bil poro- JUL: ENEJEV SIN ŠALI: SLOVENSKI PESNIK FTIZA: JETIKA. SUŠICA EDO: NEKDANJE IME ZA TOKIO čen?” “Karkoli sem hotel!” PABERKOVANJE V francoskem mestu Chambčryje leta 1997 na parkiran avtomobil padel meteorit, težak 1,5 kilograma, kije prebil streho vozila. Ob vstopu v zemeljsko atmosfero se je telo namreč segrelo do te mere, daje stopilo kovinske dele vozila, na katerega je padlo. Tako velik meteorit zelo redko pade na površino Zemlje, ne da bi prej razpadel v veliko manjše delce. ***** Opera Samson in Dalilajc najbolj znana in vse do danes najbolj pogosto izvajana opera francoskega skladatelja Camilla Saint-Sačnsa. Prvič je bila uprizorjena v nemškem Weimarju leta 1877, in sicer zahvaljujoč zanimanju znamenitega madžarskega pianista Franza Liszta. Sam avtor opere j e priznal, daje brez Liszta ne bi bilo: v Franciji sojo prvič uprizorili 13, v Italiji pa 15 let kasneje. ***** V švicarskem podeželskem časniku Le Petit Vaudois je izšla kratka notica z naslednjo vsebino: »Prejšnji konec tedna seje v Verbieru začel tečaj dresure, ki ga organizira turistično društvo, za reševalne pse v francoskem jeziku.« KRIŽANKE lilujJd;! j sliki KRIŽ K RAŽ H---------- Nagradna križanka REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 3. 7. 2003 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 12/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca in zraven pripišite svojo davčno številko. Nagrade, ki vas čakajo. Praktične nagrade ZASAVC. “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: Izžrebanci nagradne križanke 10/2003: 1 .Barbara Pukšič, Galicija 47,3310 Žalec 2. Majda Bizjak, Golovec 40,1420 Trbovlje 3. Janja Kmetič, Počakovo 8a, 1433 Radeče Integralov kotiček Tk ^"alo pred poletnimi počitnicami smo obiskali turistični IVJ. poslovalnici v Zagotju in Trbovljah, da bi vam predstavili njihovo ponudbo, saj je za rezervacijo počitnic že skrajni čas. Zagotovili so nam, da tudi zamudnšikim gostom lahko še vedno preskrbijo prijetno in ugodno letovanje na celini ali ob morju. Za daleč najugodnejšo varianto letovanja velja bivanje v Kaštelih, kjer je polpenzion v visoki sezoni le 41.000 SIT V tej sezoni bo očitno ponovno zanimivo tudi letovanje na Krfu, kamor je mogoče sorazmerno poceni priti z ladjo, pa tudi letalske povezave so. Poleg tega je na voljo še cela vrsta destinacij na jadranski obali in ob Sredozemlju, Če omenimo najpogostejše: Grčija, Španija, Tunizija, Egipt, Turčija, pa še križarjenja po Sredozemlju z najbolj razkošnimi ladjami so na izbiro. V poslovalnicah ■?,, j imajo pripravljen dnevno nočni obisk zabaviščnega parka Gardaland z odhodom iz Zasavja, ki je lahko nagrada staršem in otrokom ob zaključku šolskega leta. Tja vas bodo odpeljali 25. junija. Poleg tega lahko obiščete tudi vodni park »Aqualand«, kamor bodo šli 25.6. in 23.8. Nekateri še vedno najdete zanimive in poceni artikle v sosednji Madžarski, v Lentiju, kamor tudi še občasno vozijo. Naslednji tak izlet bo 21. junija, verjetno zadnji pred počitnicami. Za vas, dragi bralci Zasavca, se bodo potrudili in našli tudi različne »last minute« ponudbe, ki jih je ob vsakem odhodu kar nekaj, le oglasite se pri njih, ali pa jih pokličite na telefonski številki 56 55 107 v Zagorje in 56 55112 v Trbovlje. Vse to jim omogoča stalna povezava z vsemi pomembnimi slovenskimi turoperaterji. ~ ~ "NiMM VpMM tr ™ " 1 1. Mateja BoriŠek, Frizerski salon Narof Izlake 763 2. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 524 3. Simona Flere, Salon Cveta Zagotje 405 4. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 260 5. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 240 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 229 7. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagoije 199 8. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje 172 9. Datja Knez, Frizerski salon Darja 167 10. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 164 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 132 12. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje 96 13. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje 80 14. Luka Holcšek, Salon ML Trbovlje 76 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagoije 59 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagoije 58 17. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagoije 54 18. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 49 18. Fani Pohar, Frizerski salon Paž 49 20. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagoije 48 21. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagoije 46 22. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik 43 23. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik 40 24. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 25. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 36 26. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 27. Marjana Majhenič 27 28. Brigita Klarič, Studio Las Zagoije 26 29. Irena Jere, Studio Las, Zagoije 21 30. Matjaž Krauskopf, Zagoije 16 Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Ana Gomboc, Maja Smeje, Mateja Laznik. Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Brcmcc, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Urnaut in Lcpoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. Koliko stane izlet v Gardaland z odhodom iz Zasavja? I Kupon - Naj frizer Zasavja C I I Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona i/V\C: I I Ime in priimek glasovalca/ke I MSLOV: I TtlttON: I I K / ^, ■ )) Nogometna pojedina po Trojansko AKCIJA ------h T)ri tokratnem odkritem “skritem” Zasavcu Janku Goštetu ter _L nagrajencu Branku Prazniku-Kosi seje glavna tema pogovora ob večeiji v Restavraciji Diana vedela že vnaprej - nogomet. Potem, ko nas je s klimo ohlajen Integralov taksi na vroč in soparen večer pripeljal na Trojane, nas je sprejel prijazni natakar Štefan in nas osvežil s hladno pijačo ter potešil našo lakoto s predjedjo - tatarskim biftekom in modrim pinojem. Vmes seje med vsemi prisotnimi odvijal prijeten pogovor, izvedeli smo marsikatero zanimivost z lanskega svetovnega prvenstva v nogometu, kjer sta bila tako naš “skriti” Zasavc kot naš nagrajenec. In že je bila na vrsti glavna jed - srna po trojansko, ki seje prav prilegla! Ni kaj, kuhinjo v Restavraciji Diana obvladajo, mi pa smo kljub okusni hrani vmes našli čas za nadaljevanje prijetnega pogovora in žeje sledila sladica. Skorajda triurno druženje se je tako končalo in s hrano ter pijačo potešeni in za marsikatero dogodivščino bogatejši nas j e Integralov taksi pospremil domov. P.M., slikal PRAV Občina Zagorje ob Savi »Spoštovane Zagorjanke in Zagorjani, cenjeni Zasavčani! Leta 1991 smo Slovenci uresničili stoletne sanje.Dan državnosti, ki ga praznujemo v teh dneh, nas spominja na pogumna dejanja, ki smo jih kot posamezniki in kot narod storili v tistih junijskih dneh. Naj nas naš skupni praznik napolni s ponosom in optimizmom, optimizmom za danes in za jutri, ko bomo polnopravno stali ob boku drugim evropskim narodom in državam. Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti in vse najboljše v prihodnje vam želi župan Občine Zagorje ob Savi, Matjaž ŠVAGAN.« ^ , MŠSgihall vidni! Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net |Rh ; NAJBOLJ GLEDANA J LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! [bo) AKCIJA junijski “SKRITI ZASAVC” II. del A ji ali korenjak iz prvega dela je zrasel v moža. IVTlrboveljska ekonomska šola mu je dala osnove za prvo zaposlitev v banki. Preizkusil seje tudi v gostinskem podjetju in ob delu je doštudiral na VEKŠ-u. Ves ta čas pa je koketiral z mikrofonom. Retorika je bila vedno njegova odlika, ki jo je negoval in pilil na radiu in televiziji kar nekaj časa. Njegov glas, s katerega barvnimi niansami, dviganjem in spuščanjem, poudarki, predvsem pa odmori med besedami, s katerimi izraža misli, bi zagotovo zlahka prepoznali. Ker pa še nimamo glasovnih razglednic na Zasavcu, vam zaupamo, da se odjavnega nastopanja ni poslovil, le vsebino je zamenjal. Sedanja ljubezen ali pa bolezen, kdo bi ločil to dvoje, je politika. Pa ne politika kar tako, ampak tista, ki kroji usodo, reže (ali ne reže) kruh trboveljskim delavcem, tista, ki hoče, da fntŠRjTriaJ Avtobusni promet In turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA [informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mai: htegai.zagarje@siol.net Internet http/A\\vwjntegal-zago(jes “TAXI SLUŽBA NON-STOP’ TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 GSM: 041/616 348, 041/633 107 r HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! NEDELJSKA KOSILA -1.600,00SIT! DNEVNA KOSILA -1.500,00 SIT! VEČERJE-1.300,00 SIT! DNEVNI KROŽNIK-1.200,00 SIT! MALICE - 800,00 SIT! Z veseljem vam bomo postregli tudi na prijetni hotelski terasi s čudovitim razgledom! Vabljeni ob petkih in svetkih od jutra do večera! TELEFON-RECEPCIJA: 01-7233-610! im« 7AS4vr 2/06 bi jutri bil boljši (ne pa čedalje slabši), tista, ki glasno pove, da Zasavje, predvsem pa Trbovlje še vedno je in hoče biti v središču Slovenije. Dejal je, da mu je bilo to področje delovanja izziv in pustil seje izzvati. Glede na to pa, daje rojen v znamenju leva, bo izzivalcu trda predla, kajti levje v vsaki situaciji levji, čeprav prede. Če ga v tem mesecu niste v Trbovljah srečali na vsakem vogalu, potem niste iz Zasavja. Seveda ima tudi skrite ljubezni. To so odrske deske, slikarska platna, dobra domača družba in še kaj. Da pa ima rad svojo družino in svoj rojstni kraj, tega zagotovo ni potrebno pripovedovati. Vprašajte njegovega kosmatega prijatelja, ko ju boste srečali na jutranjem sprehodu na Gimnazijski, če ne verjamete...in če boste imeli srečo, bi dodal njegov kuža. Je sploh še kakšna »kunšt«, kdo je naš skriti Zasavc meseca junija? MaH --------A KUPON (9seba na sliki je\ ......................... Aloj/ podatki: Ime in priimek:....................... NaSbV I I I I I I I I I M I I II , I I | I I I I t I M I I M ! I I I t I I M I I I I I I Telefon,,,,,,,,, ■,,,,,,,,,, m ,,,,,,■,,,,,,, v. J NAGRADA! * ijfv Hladna predjed: - HOBOTNICA V SOLATI Glavna jed: - MEŠANO NA ŽARU goaom HOTEL TROJANE Priloga: - KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho Pijača pri Sladici: - CHARDONAV, Hlebec, Kog, 1. 2000, polsladko Piikvi |)ivmo/.nijskili za\iiro\ani Za\aro\cilni(’(‘ '!Vi«la\ vam omogoča, da ('(‘lovilo zavarui(‘V(‘ prvmožcnjv svojo (IružiiH1. Ohlikujolv ^a po svojih žtdjali in polrrhtih. v njem pa lahko zdnižujrle tako nova kot tudi žv skUmjima zavarovanja. Odlovilov za sklvnit(lv prvmožtmjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s pakelom pridol)ile paketni popust. • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, vas in odvečne skrbi, razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj pripravljeni na vse. Najbolj dragocen pa je Zavarovalnice Triglav čet rt i boste Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Gaudeamus igitur... Celje - skladišče D-Per 5000012855,12 COBISS o Primerno darilo za uspešen zaključek šolskega leta? DARILNI ČEK Banke Zasavje Plačajte za ta ček z z besedami upravičencu____________________ ki tega čeka ne more prenesti na drugo osebo Banka Jamči za izplačilo tega čeka. Kraj m datum [Vfijskd Številka jfkj^ievilka računa JJxjZne%ek__ 00000000000000 0000000000 |x/ • . ‘U7S0330J’ Ot*«« (rt • i •« w«-.nr ZO ) banka zasavje ------Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje