Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz vodstva Zaveze. S prve vodstvene seje apravne dobe 1912/13 (26. septembra 1912. 1. Mestnemu magistratu ljublianskemu se je sporočilo, da je ostat Zavezin odbor isti, ker letos ni bilo volitev; Ie namesto umrlega odbornika Ignacija Šijanca j.e bil izvoljen nadučitelj Fran Brinar \z Gotovelj na Štajerskem. 2. Vsem napriednim listomi se je o4poslala javna zahvala ob priliki naše zachijje XXIV. glavne skupščine. 3. Dne 18. in 19. avgusta letošnjega leta je zborovala skupščina »Združenja srbskega učiteljstva,« ki jo je Zaveza brzojavno pozdravila. 4. Gospodu Franu Finžgarju, c. kr. profesorju na učiteljišču v Gorici, se je poslala izjava o častnem člaastvu. Zavezino vodstvo pa mu je obenem čestitalo tudi ob Najvišjetn odlikovanju z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. 5. »Ljubljansko učiteljsko društvo« je bilo potom dopisa vabljeno v ponmoženi pripravljalni odbor za 25 letnico Zaveze, ki se vrši v Ljubljani dne 14. in 15. avgusta 1. 1913. 6. Deželni tx>slanec tovariš Štefan Ferluga je zastopal dne 8. septembra Zavezo pri slavnosti 25. letnice pevskega društva »Hajdrih« na Proseku. 7. Prošnji učiteljiščnikov iz Celovca, Gorice in Maribora, ki sq prosili za brezplačno' pošiljanje Zavezinih listov, se ugodi kakor prejšnja leta. 8. »Prvi anončni pisarni v LjubljaTii« se oiicialno sporoči odpoved inseratnega dela »Učiteljskega Tovariša« z zadnjo številko letošnjega leta. Inseratni del stanovskega glasila prevzame sklepom upravnega odbora z novim letom njega upravnik tovariš Jakob Pretnar. 9. Na dopis »Učit. tiskarne« do Zaveze glede kritja njenega dolga pri Zavezinih listih je odgovorilo predsedstvo, da sklepa o njegovi vsebini upravni odbor takoj v svoji prvi redni seji. 10. Pismeni nasveti »Učit. tiskarne« se uvažujejo in povoljno rešijo. Ti nasveti se tičejo a) komisijonalne razprodaje mladinskih spisov, ki jih je založila Zaveza; b) Zavezinih steklenih omar, v katerih je spravljena Zavezina knjižnica in, ki se nahajata v načelstveni sobi »Učit. tiskarne«; c) učil »Šolskega muzeja«, ki so last Zaveze; d) številk in letnikov »Učit. Tovariša« izza prejšnjih let. 11. Državnega poslanca dr. VI. Ravniharja se naprosi, da interpelira v naučnem ministrstvu zastran osebne zadeve nekega nadučitelja na Primorskem in da dobi istotam neke važne statistične podatke. 12. Resoiucija glede stalnega name¦.ščenja nadzornikov, ki je bila soglasno sprejeta na zadnji naši skupščini, se odpošlje naučnemu ministrstvu. Z II. vodstvene seje upravne dobe 1912/13 (3. oktobra 1912). 1. Zavezinim učiteljskim društvom se odpešlje v izpolnitev »Društveni izkaz naročnikov Zavezinih listov« v dvojniku. Kot pojasnilo k temu »Društvenemu izkazu« se sestavi agitačna okrožnica, ki se da tiskati v 300 izvodih, kar naj zadostuje za nekaj let. 2. Posameznim učiteljskim društvom, ki še niso včlanjena v deželnih učiteljskih Zvezah, se potom posebnega dopisa nujno naroča, da nemudoma ustanove take Zveze. Dopisu se prilože pravila kranjske in štajerske deželne Zveze. Pa tudi sicer se izvrši po vodstvu vse potrebno še drugod, da pokaže Zaveza ob 251etnici svoji, da je ona res združenje pravih avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. 3. Zavezinega predsednika se pooblašča, da naprosi najvišjo deželno šolsko oblast na Kranjskem, da blagovoli ob primernem času odgovoriti na Zavezine dopise, ki so naslovljene na njo. Učiteljska društva, ki se obračajo na Zavezo s prošnjami v strogo šolskih zadevah, od vodstva ne morejo dobiti potrebnega odgovora, ker od gotove strani ne dobi Zaveza nikake rešitve. 4. Zbrano gradivo za spomenico o preganjanju in zapostavljanju kranjskega naprednega učiteljstva se odstopi »Deželnemu učiteljskemu društvu v Ljubljani«. Ta spornenica naj se nato odpošlje kranjskemu deželnemu šolskemu svetu v resen preudarek. Obenem pa naj se naprosi uredništva učiteljstvu prijaznih listov, da ponatisnejo prepis te spomenice v informacijo napredne slovenske javnosti, kakc pristransko postopa krščanska »Slov. Ljudska Stranka« z denariem pretežno naprednih davkoplačevalcev. 5. Pod okriljem naše Žaveze aaj se osnuje stalni pevski zbor s samostojnim pevskim odborom, ki naj sestavi poslovni pevski red in ustanovi posebni pevski sklad. Po primerni pripravi se da v »Učit. Tovariša« informativni oklic, na Zayezna učiteljska društva pa okrožnico kot vabilo k pristopu. 6. »Učiteljsko tiskarno« se naprosi, da primerno zniža cene Zavezinih tiskoriH in listov. 7. »Deželnemu učiteljskemu društvu v Ljubljani« se sporoči potom dopisa, da naj postavi na dnevni red letošnjega glavnega zborovanja naslednjo točko: »Okrajne učiteljske konference naj se vrše glasom ministrskega ukaza še nadalje vsako leto«. Kranjsko. Kranj. Tukajšnje učiteljsko društvo jc imelo svoje jako dobro obiskano jesensko zborovanje v četrtek dne 10. t. m. v Kranju. Kot predavatelj je nastopil profesor tukajšnje gimnazije g. dr. Šimen Dolar ter predaval o moderni fiziki. V svojem predgovoru je poudarjal gosp. predavateli, da smo v bistvu upravičeni govoriti o moderni fiziki, ker nam je ravno ona s svojimi senzacionelnimi odkritji ustvarila novo ero v našem čustvovanju. Svoja nadaljna razmotrivanja je utemeljeval na sledeči način: Stari sistem iizike bi se dal po fiziku Plankerju iz Berlina primerjati kaki slikarski razstavi, nova fizika pa nam je ustvarila jednostavnejšo sliko. Preie je bila mchanika temelj iizike, zdaj zavzema to mesto elektrika. In še en pokret v pojmovanju fizikallčnih pojavov se je zvršil. Z nekako samozavestjo so gledali stari fiziki na svoje atomsko svetovno naziranje. Zdaj skuša energetika ustvariti nov enoten pojem o svetovnem naziranju. Prirodni pojavi se razvijajo na podlagi energije. Vsota energije je v svetoljstvu konstantna, a entropija se množi. Neprenchoma se pretvarjajo različne oblike energije, kojih vir je solnce. Kakšen končen rezultat nastane, ko doseže entropija svoj višek, je tudi za modernega fizika še — nerešeno vprašanje. Končno nam je g. predavatelj pojasnil in demonstriral na različnih modelih zrakoplovstva z monoplani (Bleriotov sistem) in biplani, dalje Katedire in Rentgenove žarke ter brezžični telegrai. Glasna pohvala je zadonela po nad poldrugo uro trajajočem predavanju in splošna želja je, da bi objavil g. proiesor svoje predavanje v Popotniku, kar je tudi obljubil. Pri predlogih poudarja tovariš Rus, da delujejj gotovi krogi na to, da bi se odpravile vsakoletne okrajne učiteljske konierence ter bi se vršile le vsako tretje leto, kajti so predrage, stanejo okrog 30.000 K. haska pa ne donašajo tistega, kakor je želeti. Čudno se mu zdi, da ravno pri učiteljstvu tako štedijo, drugod pa mečejo milijone vun. Ako se hoče učiteljstvo nadaljc izobraževati, mora se vedno na lastiie stroške, osobito napredno, in četudi ne stoje konference na višku modernih zahtev, vendar če je nadzornik na svojem mestu, so učitelju v pedagoškem oziru v veliko korist. Kako pride ravno uči+eljstvo do tega, da mu kršijo postavno zajamčene pravice. Predlaga resolucijo, v kateri naše društvo odločno protestira proti takemu postopanju. Tovariš Luznar opozarja na dejstvo, da se še do zdaj niso nakazale draginjske doklade neoženjenemu učiteljstvu, dasiravno je bil ta predlog sprejet v deželnem zboru že začetkom leta. Draginja je postala neznosna. kakor občuti samec ravno tako kot oženjenec, liberalec kot klerikalec. Nadalje smo čitali, dia je nakazal deželni odbor ljublianskim klerikalnim učiteljem 50 odstotno stanarinsko doklado. Znano je, in nepristranski nadzorniki odkrito priznajo, da je vobče napredno učiteljstvo bolj na svojem tnestu, kakor klerikalno in vendar je bilo le, zadiije nagrajenn. Ako se to zgodi v ta namen, ker se manj briga za šolstvo in bolj za politiko, naj nam povedo, da bomo tudi mi zanaprej zanemarjali šolo in tako bili deležni priznanj v obliki nagrad. Ako pa je to kupovanje političnega prepričanja, je nemoralno in krivično, kajti naprednjaki plačajo več davka, kakor pristaši S. L. S. Potem se Slomškarjem, ki so v, meščanskem tečaju, plačajo suplentje iz dežolnih strcškov, napredni učitelji morajo pa iz svojega. Učitcljsko društvo protestuje proti takerau krivičnemu postopanju ter pošlje pritnerno resolucijo na pristojno mesto. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Goriško. Učiteljsko društvo sežanskega okraja je zborovalo v Nabrežini dne 17. t. m. Bil je lep dan; kar j: živega, vse je vabilo ven uživat poslednje žarke pešajočega solnca pred pretečo zimo. Ob tako lepem vremenu bi bilo pričakovati, da se zberemo malcdane vsi člani našega društva. vendar nas je bilo komaj polovica. Posebno mlajših članov smo precej pogrešali; gcspodičen tovarišic pa razen nekaj častnih izjem sploh ni videti pri zborovanjih. Pq 5—7 jih pride od dvajsetih. Res da nimajp vsi ugodnih zvez in trpe na običajni učiteljski bolezni »suši«, ali kdor ima dobro voljo in se zaveda pomena svoje stanovske organizacije, že pride. Saj je to naš edini parlament. Mnogi znajo izven društva izborno zabavIjati, kot bi bil to njih specialni posel v svesti si svojih izrednih nadarjenosti. Pri zborovanju nam je ponovno referirala tov. gospodična Zivčeva. Njo smo sicer že večkrat čuli; želeli bi, da se kdaj še katera druga in kateri drugi oglasijo in nam za varijacijo kaj podajo. Seveda, marsikaterim, kakor smo rekli, se celo zamalo zdi priti k zborovanjem in briljirajo s svojo odsotnostjo. — Reierat ornenjene tovarišice »Strahovanje v šoli« je bil res izboren. Pokazala nam je mnogo iz lastne izkušnje. kar je mnogokrat več vredno od najboljšega posnetka iz kake knjige. Zelimo, da nam reierentinja metodični, izborno izdelani referat objavi v katerem naših stanovskih listov. Pctem je bila daljša debata o imenovanju učiteljev s Primorskega na C. M. šoli v Trstu. Sklene se naprositi glavno vodstvo, da se v slučaju, če so primorski prosilci, ozira tudi na te. Čudno se nam zdi, da sta izmed 32 učnih oseb' na tistem zavodu samo 2 učitelja iz naše dežele. Sicer uvidevamo dobro, da ima družbino vodstvo težko stališče pri imenovanju učiteljstva pri sedanjem splošnem tekmovanju v vseh stanovih in pri današnji borbi za kruh. Otvori se debata tudi o nameiavani ustanovitvi učiteljske hranilnice in posojilnice v Gorici. Večina zborovalcev je bilo mnenja", da bi tak zavod pri današnjih razmerah pri nas ne uspeval. Ne ogrevamo se tedaj za to napravo. Ce bi jo pa tovariši goriški ustanovili, ne odklanjamo podpore posameznikov. Na predlog tov. A. Pečka se je nabralo 41 K za bolnega tovariša Cernatiča v Kopru. Ostale nenavzoče tovariše se pismcno povabi, da kaj prispevajo zanj. Končno priporoča tov. J. Štrekelj večjo medsebojno solidarnost, odkritosrčnost in zaupanje. kar se soglasno vzame na znanje.