Celje - skladišče D-Per GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ" IN STEKLARSKE ŠOLE LETO 4 ROGAŠKA SLATINA april 1976 OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Javni razpravi naproti... Čeprav smo temu sestavku dali naslov »Javni razpravi naproti«, lahko rečemo, da se je le-ta že pričela. Pred nami je obdobje, v, katerem bomo rekli svojo besedo o osnutku zakona o združenem delu. Brez pridržkov lahko - rečemo, da so zveza sindikatov, socialistična zveza delovnega ljudstva in zveza komunistov pred enako pomembno in odgovorno nalogo, kot so bili pred dobrima dvema letoma. Tedaj smo z novo ustavo postavljali mejnike našega nadaljnjega samoupravnega razvoja, z novim zakonom o združenem delu pa bomo potrdili prelomnost tega obdobja. , Vsebina Naš praznik Z Kako po novem? S Ponudimo boljšo izbiro! 4 Dve diplomi 4 Vsakdo mora storiti svoje 6 Med nami ni meja! 7 »Politični« problem 8 Drugače oceniti človeka...! 8 Kako učinkoviti smo? 10 Argusov sprehod 10 »Dve rold sta premalo...« 12 Dajalci krvi 13 Spomladanska metla 14 Kadrovske zanimivosti 14 Janko Tadina 15 Nagradna križanka št. 27 16 * ^A/WWWW\AAAA/WVWyW\AAA/VWWWVWVyVWVWVWWWWVWVW'y Vsem članom delovne skupnosti \ želijo prijetno praznovanje 1. maja - ij mednarodnega praznika dela! \ družbenopolitične organizacije s organi samoupravljanja s uredništvo »Steklarja« < vvwvwvwvvwwvwwyws/wvwwyvwwwwvwwwvwvwvwvw Najbolj zanesljiva pot, po kateri naj bi šli v razpravi o novem zakonu, je tista, ki bo dosedanjo prakso dala na rešeto. Pogledati bo treba, kje so dobre strani in kje hibe. Pokazati bo treba na tiste slabe točke, ki so bile zavora za nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, šele. takrat, ko bomo spoznali vse slabosti dosedanjega načina dela, bomo lahko brez posebnih težav ocenili, kaj je prav in za kaj bomo dali svoj glas. Nosilec javne razprave v naših delomih skupnostih bo vskakor sindikat, v krajevnih oziroma v interesnih skupnostih pa bodo nosilke organizacije socialistične zveze. PRVOMAJSKA ŽELJA Naš praznik Prvi maj je gotovo najpomembnejši praznik vseh delovnih ljudi — tako tistih za strojem in tistih v administraciji, kot tistih za krmili tovornjakov in drugih vozil pa tudi tistih na morju ali visoko v gorah... To je praznik, ki ga slavijo skoraj po vsem svetu z enako velikim navdušenjem, pri tem pa ne pozabljajo pogledati doseženih rezultatov preteklega obdobja in na osnovi njih izraziti tudi želje in pričakovanja, da bo jutrišnji delovni dan za vsakogar svetlejši in lepši. Med njimi je tudi tristo članski kolektiv temeljne organizacije v Slovenski Bistrici, kjer ne skrivajo želja, da bodo jutrišnji dan in vsi naslednji dnevi obogateni s proizvodnimi uspehi, ki bodo omogočili hitrejše uresničevanje sprejetih letnih delovnih programov in načrtov. Bistričani bomo prvomajske p~aznike proslavili na različne načine. Mnogi bodo šli v naravo; nekateri bodo proste dni potovali po domovini pa tudi zunaj nje, nemalo pa jih bo ta čas izkoristilo, da bodo doma opravili še nekatera zaostala dela. Ker pa je 1. maj praznik vseh delovnih ljudi, bo prav, če si bomo vzeli tudi čas zase in samokritično razmislili, koliko smo pripomogli in koliko bi lahko pripomogli, da bodo prihodnji prazniki dela še svetlejši in prijetnejši! VIKTOR HORVAT V nobenem primeru seveda ne bi smeli dovoliti, da vse breme pade na posameznike, kajti vsega res ne bi mogli speljati. Temeljna pravica in dolžnost nas vseh je namreč, da se tvorno vključimo v javno razpravo in da docela spoznamo pomen in vsebino zakona. Le .tako oboroženi bomo lahko sodelovali v oblikovanju zakona, ki smo si ga pravzaprav že dolgo želeli. Bolj, ko bo plodna naša ne le pasivna ampak aktivria udelež ba v razpravi, bolj se lahko nadejamo sprejetja takšnega zakona, ki bo odseval naše želje in zagotavljal hitrejši napredek družbe nasploh. Še tako dober zakon ali sklep pa ne bo veljaven, če ga potem ne bomo pravočasno in odločno pričeli presajati v vsakdanje življenje. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je 15. aprila letos obravnavalo enoten dogovor o aktivnosti družbenopolitičnih in drugih organizacij v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Domenjen je »vozni red« in kdo bo nosilec razprav na raznih ravneh. Materiali s seje republiškega sveta so precej obširni in prostor nam ne dovoljuje, da bi jih v celoti objavili. Nekaj napotkov iz teh materialov pa bo vsekakor koristilo! Vsi delavci morajo biti sezna njeni s pomenom in osnovno vsebino osnutka zakona o združenem delu in imeti morajo možnost, da predlagajo njegovo izpolnitev. Na podlagi pripravljene analize morajo imeti možnost za oceno samoupravnih razmer v svoji temeljni, v delovni in setavljeni organizaciji združenega dela s stališča določb osnutka zakona in se ne tej podlagi odločiti za nadaljnje ukrepe v poglabljanju samoupravnih odnosov in odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti...« Na sestanku političnega aktiva v vsaki temeljni organizaciji naj bi ustanovili odbor za organizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki bo deloval pri izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata do končne javne razprave. Naloge odbora za organizacijo javne razprave so: 1. Ob tvornem sodelovanju strokovnih služb poskrbi za izdelavo analize o samoupravnih razmerah ... Predvsem je potrebno ugotoviti, ali je bilo opravljeno dosledno konstituiranje TOZD in po potrebi dati pobudo za ustanovitev več TOZD; ali je bila izvedena dosledna razmejitev družbenih sredstev delavcem v TOZD; ali vsebina statutov TOZD zadovoljuje in ali so s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev podlaga temu združevanju; ali so jasno razmejene zadeve, o katerih odločajo delavci na svojih zborih in zadeve, o katerih odločajo delegati v delavskih svetih; ali so jasno opredeljene naloge kolektivnih izvršilnih organov in poslovnih organov in ali je vse to skladno z rešitvami v osnutku zakona; kateri so vzroki, da še ni dovolj učinkovita delavska kontrola; zakaj še morda ni urejena celotna samoupravna zakonodaja ali celo še ne opravljena registracija; ali so ustvarjeni pogoji za delo delegatov in delegacij za vse smeri uresničevanja interesov delavcev in za- Sodelavci v TOZD Slovenska Bistrica nam čestitajo o prazniku dela — 1. maju! kaj so pri tem še slabosti; kako so opredeljeni dohodkovni odnosi med TOZD, ki so med seboj odvisne v pogojih poslovanja In v razvoju. Zakaj v teh odnosih še ni uveljavljeno skupno ugotavljanje poslovnih rezultatov in delitev skupaj ustvarjenega dohodka in rizi-ka; kje so vzroki za pomanjkljivosti v samoupravni zakonodaji in samoupravni praksi, da pri delitvi osebnih dohodkov ni dovolj upoštevana produktivnost in dobro gospodarjenje z družbenimi sredstvi kot z rezultati minulega dela; kje so vzroki za slabše gospodarske rezultate celotne organizacije združenega dela itd. Vse to je potrebno preveriti s stališča rešitev v osnutku zakona. 2. Predloži analizo o samoupravnih razmerah v obravnavo vodstvom vseh družbenopolitičnih organizacij, da bi se le-te dobro pripravile na skupno oceno na zboru delavcev. Člainski sestanki naj bodo v maju in juniju, izjemoma še v začetki» juh j a. Predsedstvo republiškega sveta ■sindikatov Slovenije zavezuje tudi glasila delovnih skupnosti in organizatorje obveščanja v združenem delu, naj na primeren način obvestijo delavce o poteku priprav. »Steklar« se bo na vso moč trudil, da bo vse, kar je pomembno v javni razpravi, posredoval vsem članom delovnih skupnosti! Ob tej priložnosti želimo posebej poudariti, da bo uspeh javne razprave odvisen od prizadevnosti slehernega med nami. Da bi bili kar najbolj pripravljeni za razpravo, se kaže velika potreba po nabavi večjega števila brošure »Osnutek zakona o združenem delu«. Krožili naj bi med sodelavci. Tako bo vsak imel priložnost, da se v celoti seznani in potlej ne bo nobenih upravičenih izgovorov, da razpravljamo o nečem, o čemer nismo dovolj seznanjeni. Kljub počitniškemu razpoloženju, ki bo v časti javne razprave, pričakujemo resnično tvorno sodelovanje pri oblikovanju tako imenovane male ustave, ki je podlaga za naš popolnejši nadaljnji napredek. UREDNIŠTVO DVA ZAKONA ZA FINANČNO POSLOVANJE IN NJUNE POSLEDICE Kako po novem? Konec lanskega leta smo dobili za finančno poslovanje dva nova posebna zakona in to zakon o ugotavljanju celotnega dohodka po plačani realizaciji in zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Podrobno obrazložitev omenjenih zakonov je na 4. seji sveta Steklarske šole 30. marca pojasnil računovodja Frumencij Weilguni. Iz pojasnila povzemamo njegovo razlago! »Do konca leta 1975 smo celotni dohodek ugotavljali tako, da smo vrednost prodanega blaga ali uslug takoj šteli za dohodek, neglede na to, ali je bil ta račun poravnan v obračunskem obdobju ali ne. Letos pa je nastala velika sprememba. Celotni dohodek ugotavljamo samo v tisti vrednosti za prodano blago ali opravljene usluge, ki so v času obračunske dobe plačane na žiro račun ali z gotovino. V prvem obračunskem obdobju letošnjega leta od 1. januarja do 30. junija bomo za izračun našega celotnega dohodka morali upoštevati samo celotni dohodek, ki bo v tem obdobju plačan! Ne bo se upoštevalo .dolžnikov, ki nam po 30. juniju še ne bodo poravnali svojih obveznosti. Zakon nam nadalje določa, da moramo vse dejanske stroške, ki nastanejo v obračunskem obdobju od 1. januarja do 30. junija, upoštevati pri ugotavljanju dohodka. To se pravi vse stroške porabe surovin, prizvodnih in neproizvodnih uslug, amortizacije, osebnih dohodkov in drugih stroškov, izvršiti pa obračun dohodka po plačani realizaciji. Kakšne težave in finančjne posledice vsebuje nov način obračuna? Kolikor imamo visoke materialne stroške na eni strani, na drugi strani pa dosti neplačane realizacije naših kupcev, je obračun dohodka in njegove delitve lahko dokaj negativen ali celo izkaže usluge. S tem pa nastane vprašanje poslovanja zavoda in predvsem izplačilo osebnih dohodkov. KAJ UKRENITI, DA DO TAKŠNEGA STANJA NE BI PRIŠLO? Predvsem moramo naše proizvode čim prej plasirati na tržišče. Od naših kupcev doseči plačilo v čim krajšem roku, tako da bomo konec obračunske dobe imeli čim več plačane realizacije. Zelo pomemben dejavnik pa je znižanje materialnih lin drugih stroškov, ki v dobršni meri vplivajo na finančni rezultat. Da bi dokončno uredili čezmerno zadolževanje, v letu 1976, smo Tudi oni s svojim skrbnim delom pri zmeseh prispevajo delež k dobri kakovosti naših izdelkov! dobili še zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki je pričel veljati s 1. aprilom. Zakon strogo določa, kdaj nastane upniško-dolžniško razmerje in kdaj moramo posamezne dolgove poravnati. Po 1. aprilu, ko že nabavljamo surovine ali naročamo usluge, bomo najprej morali ugotoviti, ali imajo denar, da bi lahko naš dolg poravnali v zakonsko določenem roku. Zakonsko določen rok za plačilo naših obveznosti in tudi obveznosti naših kupcev je 10 dni po nastanku dolžniškega razmerja; za daljši rok plačila, torej nad 10 dni, pa moramo dati zavarovanje plačila z bariranim čekom, z menico največ do 90 dni, z- odprtim akreditivom in z bančno garancijo. Kakšen je postopek, ko naročimo blago in ga hočemo plačati v 30. dneh? Z dobaviteljem se dogovorimo, da mu izstavimo menico, ki je plačljiva točno v 30. dneh. Takrat jo mora dobavitelj tudi vnovčiti! Menica je vrednostni papir, v katerem je naveden znesek, komu plačujemo in kdaj plačujemo. S tem načinom bomo v prihodnje vselej morali vedeti, ali imamo denar in kako bomo plačali. KAKO BO POTEKALO POSLOVANJE Z NAŠIMI ODJEMALCI? Z vsakim našim kupcem se bomo morali dogovoriti in skleniti pogodbo, v kateri bo točno določen tudi način plačila in rok plača-nja, ki bo moral biti zagotovljen z gotovino, s plačilnim instrumentom, kot je plačilo v 10 dneh, ba- rirani ček, menica, garancija ali akreditiv. Najdaljši rok, v katerem lahko kreditiramo kupca, je 90 dni in to pod pogojem, da smo finančno zmožni. Vendar kaže, da bomo za naše večje kupce morali postaviti krajši rok in sicer največ do 60 dni, za vse druge pa 10 dni. Za kršitelje novega zakona so predvidene zelo stroge kazni in to za podjetje kazen od enega do 50 milijonov starih dinarjev, za odgovorne osebe pa kazen do 2 milijona starih dinarjev in najmanj 3 mesece zaporne kazni...« Torej nam nova zakona nalagata, da se bomo v prihodnje vsi skupaj obnašali bolj gospodarno, ne pa tako kot doslej, da je marsikdo živel brez pokritja z lastnim delom. V. F. PRVE OCENE O NAŠEM LETOŠNJEM GOSPODARJENJU Ponudimo boljšo izbiro! Do prvega aprila letos smo realizacijo in delitev dohodka obračunavali po izdanih fakutrah. To je bilo načelo fakturirane realizacije. Od prvega aprila naprej pa smo prešli v nov način obračunavanja. Odslej bomo obračunavali po plačilnih fakturah. Pri obračunu na podlagi plačane realizacije smo večkrat imeli težave z likvidnostjo, ker je bilo plačevanje predvsem odvisno od tega, kdaj so odjemalci plačali kupljeno steklo. Bes je sicer, da smo zamudnikom zaračunavali 12 odstotne obresti, vendar obresti niso vsega odtehtale. Po novih predpisih pa mora kupec svojo obveznost poravnati v 15 dneh z gotovino ali pa z menicami v 90 dneh, pri čemer mora poslovna banka za rpenico dati zagotovilo. Novi predpisi bodo gotovo uved li več reda v celotnem gospodar skem poslovanju. Po novem bo seveda nemogoče proizvajati na zalogo ali izdelovati takšne izdelke, po katerih ni povpraševanja. Od zalog namreč ni več mogoče formirati-dohodka! Torej nam mora vsak odjemalec zagotoviti tudi plačilo. In enako, vsakemu našemu dobavitelju moramo tudi mi zagotoviti plačilo v določenem roku. Za kršitelje novih predpisov so predvidene denarne in zaporne kazni. Sami krojimo svoj položaj Novi predpisi so vsekakor prelomnica v našem poslovnem obnašanju. Na prvi pogled se zdi, da so to velikanske težave. In vendar, to ne bi smela biti nepremostljiva ovira. Naši steklarni novi predpisi, če bo proizvodnja na takšni ravni, na kateri bi1 morali biti, ne bodo delali nepremostljivih težav. Naš način prodaje je takšen, da temelji na nalogih. Sele, ko je steklo prodano, gre v proizvodnjo. Vse pa kaže, da bomo morali domače odjemalce zalagati z boljšo izbiro kot doslej, kajti če nam morajo hitreje plačevati, morajo biti tudi dobro založeni. Resnici na ljubo je treba reči, da doslej vselej ni bilo tako; posebno ne takrat, ko smo bili z naročili dobro založeni! če Več ko bo napihanih dobrih kosov, manj bo izmeta in boljši bo naš končni uspeh... pa proizvodnja ne bo stekla tako, kakor si želimo, moramo pričakovati, da bodo nastale tudi velike težave. Težave pa bi nastale tudi brez novih predpisov. Prav zato je delavski svet, na svoji redni seji 8. aprila sprejel tale sklep: »V primeru primanjkljaja denarnih sredstev bomo le-ta delili po tem vrstnem redu: najprej bomo plačali ves najnujnejši material in gorivo, ki so nujni za nemoten potek proizvodnje, na drugem mestu bodo osebni dohodki, na tretjem pomožni material in na četrtem razno. Kako smo štartali? Konec marca in pričetek aprila nista bila nič kaj spodbudna. Brez želja, da bi sebe opravičevali, lahko rečemo, da krivda ni bila na naši strani. Krivdo lahko iščemo pri trgovcih na debelo. Dokaj brezskrbno so dočakali pričetek veljave novih predpisov. Svoj problem so rešili kaj preprosto, saj so telefonsko ali telegrafsko sporočili, da do 15. aprila ne bodo sprejemali niti kosa stekla, čeprav smo ga proizvedli po njihovem naročilu. Zaenkrat prepoved trgovcev velja do 15. aprila. S tem ukrepom so nam odpremo v marcu močno zmanjšali, kajti ugotavljamo, da je bila proizvodnja v primerjavi z odpremo za 30 % večja, kar pomeni, da so naše zaloge zrasle na 3,5 milijona dinarjev. Problem bo resnično velik, če bodo odjemalci naših izdelkov tudi po 15. aprilu vztrajali pri svoji prvotni odločitvi. V izvozu pa ni nobenih zadržkov. Če bo položaj na domačem tržišču tako neugoden, kakor je sedaj, bo treba izvoz še bolj povečati, čeprav je bil v obdobju januar—marec, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, kar za 84% višji! Proizvodnja v prvih treh letošnjih mesecih Odprema stekla (v dinarjih) Mesec . 1975 1976 76/75 v % januar 9,537.235 9,829.761 103,0 februar 8,807.243 10,505.347 119,3 marec 10,786.479 8,111.524 75,2 Skupaj 29,130.957 28,446.632 97,6 Bruto osebni dohodki Mesec 1975 1976 76/75 . v % januar 4,429.111 5,233.549 118,1 februar 4,383.727 5,056.418 115,3 marec 4,746.506 5,318.609 112,05 Skupaj 13,559.344 15,608.576 115,11 Poprečni mesečni osebni dohodekna delavca Mesec 1975 1976 76/75 V °/o januar 2.461 2.877 116,9 februar 2.675 3.185 119,0 marec 2.745 2.923 106,0 Poprečje tromesečja 2.630 2.996 113,9 Novi predpisi so šele začeli veljati... Zaradi tega še nimamo finančnih obračunov in je treba počakati do trimesečnega obračuna. Ne oziraje se na to pa nam proizvodnja že sedaj kaže, kaj lahko pričakujemo. S proizvodnjo predvsem v izdelanih kosih res ne moremo biti zadovoljni, saj smo naredili za 1,8 % manj kot lansko leto. Ta podatek jasno pove, kaj je naša naloga... Kot sem že omenil, nam je zaradi odpovedi odpreme trgovcem na debelo ostalo za 3,5 milijone dinarjev stekla v skladišču, zato je bila odprema v prvih letošnjih treh mesecih nižja, kot je bila v istem obdobju lanskega leta. Osebni dohodki so se v bruto zneskih povečali za 14.3 %, poprečni osebni dohodki pa so se povečali za 15.11 %. Dipl ing. VOJO DJINOVSKI RAZSTAVA »STEKLO 76« Kazalci 1975 1976 76/75 v % Domači trg 78,3 kosov 941.928 737.574 kg 192.393 170.818,13 88,8 din 19,201.384 15,269.918,00 79,5 izvoz kosov 553.023 729.730 133,6 kg din 117.879,96 164.120,06 140,0 8,868.509,00 16,323.319,00 184,0 skupaj 98,2 kosov 1.491.951 1.467.304 kg 310.273,03 334.938,19 107,7 din 28,069.813.00 31,593.237,00 112,8 Dve diplomi V prostorih doma sindikatov v Beogradu je bila od 27- februarja do 8. marca že šesta tradicionalna razstava proizvajalcev steklenih izdelkov »Steklo 76«. Razstavljali so steklarna Hrastnik, Prokuplje, Za- Nadaljevanje na 6. strani KOMUNISTI V TOZD SLOVENSKA BISTRICA IN NJIHOVE NALOGE Vsakdo mora storiti svoje Številne naloge, ki so jih komunisti v temeljni organizaciji Slovenska Bistrica uresničili že v okviru svojega akcijskega načrta v letu 1975, imajo svoj vpliv tudi na letošnje akcije, saj so bile nekatere srednjeročnega pa tudi dolgoročnega pomena, pa jih zato v letošnjem letu dopolnujejo in uresničujejo. Sedaj v osnovni organizaciji ZK bistriške temeljne organizacije ni nejasnosti, kdo je zadolžen za uresničitev posameznih nalog, saj ima vsak član bodisi posredno ali neposredno zadolžitev in tudi odgovarja, da bo uresničena... OPAZNI SO ŽE DOLOČENI REZULTATI... Za nami je že prvo letošnje četrtletje. Tako že lahko govorimo o določenih rezultatih v delovanju organizacije ZK. Med njimi je treba omeniti stalne naloge komuni stov, ki so usmerjene predvsem v spremljanje in uresničevanje sprejetih stabilizacijskih in protiinflacijskih načrtov v temeljni organizaciji. V ta namen je nujno ustvarjalno delovanje vseh komunistov 'ter njihovo dosledno uresničevanje sprejetih nalog in zadolžitev, hkrati pa je nujno tudi stalno ugotavljati, kako so naloge uresničene. Iz načel ustave in drugih dokumentov pa se narekuje dolžnost spoštovati vse samoupravne dogovore, sporazume in druge akte. Za Dve diplomi Nadaljevanje s 5. strani ječar, Paračin, »Krista« Somobos in Steklarska šola Rogaška Slatina. Strokovna žirija dizajn centra i/ Beograda je za dobro oblikovan» izdelke podelila diplome in prizna nja. Steklarska šola je prejela dve di plomi in sicer za garnituro bovl; št. 213-b in za servis za žganje št 337. Eno diplomo pa je dobila ste klarna Prokuplje. Poleg dveh di plom je Steklarska šola prejela šc posebno «riznanje za dolgoletno kvalitetno delo na področju oblikovanja! FERDO PAK uresničitev teh nalog je zadolžen vsak član ZK, prav tako pa, je to tudi dolžnost slehernega člana delovne skupnosti. Med stalnimi nalogami je tudi pomemben sklep, da morajo v osnovni organizaciji ZK razpravljati o tistem, kar bo na dnevnem re du delavskega sveta, zbora kolekti va in drugih organov samoupravljanja. Svoje predloge in pripombe pa morajo posredovati odgovar jajočim vodstvom, da jih vgradijo v gradiva, na osnovi katerih spre jemajo sklepe. Osnovna organizacija ZK v bi striški temeljni organizaciji je ta ko v letošnjem prvem četrtletju uresničila nekatere pomembne na loge, kljub temu pa ni mogoče trditi, da so bili s tem tudi doseženi prav vsi zaželeni smotri in cilji. To je namreč tesno povezano s težavnim gospodarskim stanjem, v katerem je temeljna organizaci ja sedaj, zato je treba več moči usmerjati v neposredno proizvod njo. Tako je v manjši meri uresni čen izobraževalni program članov ZK, predvsem na področju posamičnega izobraževanja. Sicer pa so komunisti že v januarju letos kritično ocenili dosežene rezultate v letu 1975 in prejeli sklepe za nje govo izboljšanje. V mesecu februarju so komunisti proučili sklepe 5. seje CK ZKS in sklepe 9. seje OK ZKS Sloven- ska Bistrica ter naloge v zvezi s tem. Mesec pa so namenili uveljavljanju in uresničevanju ustavnih določil, stabilizacijskih in protiinflacijskih ukrepov, analizi samoupravnih aktov in pregledu delo vanja članstva ZK. Prav na tem področju so bili trdni v prepričanju, da so njihove nadaljnje naloge tako odgovorne, da je nujno kritično oceniti delovanje nekaterih posameznih članov ter ob tem izrekli tudi partijske kazni. V URESNIČEVANJE NALOG PRITEGNITI SLEHERNEGA ČLANA KOLEKTIVA! Med pomembnimi nalogami v naslednjem obdobju pa so prav gotovo nadaljnja prizadevanja članov za uveljavljanje in uresničevanje stablizacijskih in protiinflacijskih ukrepov na njihovih delovnih mestih in v celotni organizaciji. V to-je treba pritegniti slehernega člana delovne skupnosti, saj bo samo tako akcija dobila svoj pravi in zaželen uspeh. Stalna naloga bo tudi spremljati, analizirati in planirati kadre v kolektivu ter na tej osnovi sprejeti tudi družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike. Omogočiti bo treba dopolnilno izobraževanje vsem zaposlenim, ki to želijo v korist uspešnejšega poslovanja kolektiva. Nujno je tudi stalno sodelovati v izvajanju organi . ..in seveda, bolj ko bodo naše roke skrbno ravnale z narejenimi izdelki, manj bo lomal zirainja družbene samozaščite in v to vključiti vse odgovorne družbenopolitične dejavnike v temeljni organizaciji. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi oživljanju dela z mladimi, predvsem pa poživiti delovanje mladinskega aktiva. Proučiti bo treba tudi možnosti za vključevanje novih članov v ZK ter izpolniti oblike neposrednega informiranja zaposlenih ter v te dejavnosti vključiti širši krog za- poslenih. Več pozornosti bo treba posvetiti še reševanju stanovanjske politike, kar predvsem pomeni omogočiti delavcem, ki nimajo možnosti za nakup ali gradnjo last nih stanovanj, da svoje stanovanjske probleme vendarle uredijo. Skrb vsakega člana ZK je tudi stalno izobraževati se za delo na družbenopolitičnem področju ka kor tudi za delo na delovnem mestu. V ta namen je posebna komi- ALI NI ŽE SKRAJNI ČAS, DA POMAGAMO TUDI NJIM!? Med nami ni meja! Z bolj obširno razlago vam poskušam, dragi bralci in sodelavci, spregovoriti o nalogi, ki jo je velika večina naslovila na sindikalno organizacijo. Mnogi, kar je tudi prav, želijo v podrobnosti biti seznanjeni, kako potekajo priprave Naš soi ’ 'lavec je moral tako odpravljati velikonočne »pisanke«... na akcije skupne pomoči, kako se bo delilo sredstva, za kaj bodo leta namenjena itn. V tem sestavku poskušam pojasniti, za kaj gre! že vrsto let so družbenopolitične organizacije pobudnice večje družbene pomoči prizadetim krajem, nerazvitim območjem širše in ožje domovine. In tako so veliki kolektivi, kot je naš pa tudi manjši, širom po Sloveniji pokazali svoje humano razumevanje do človeka in kraja, ki je bil pomoči potreben. Najbrž soglašate s trditvijo, da Rogaška Slatina ni revetn kraj. Da bi to podkrepili, velja zapisati, kako na tem območju živijo in ustvarjajo štirje veliki kolektivi in nekoliko manjših. Vsi skupaj so zaslužni, da je življenjska raven prebivalstva dosti višja, kot je bila nekoč. Sedaj si skupaj zastavimo vprašanje: koliko starejših in mladih ljudi si služi svoj sakdanji kruh v Rogaški Slatini, zato pa morajo vsak dan po več ur hoditi na delo in po delu domov? Vsi ti, zlasti starejši, -že dolgo vrsto let prispe vajo svoj delež za razvoj družbenega standarda. Tudi z njihovo pomočjo gradimo stanovanja, ceste, šole, zdravstvene domove, vodovode itd...! Ali že ni napočil skrajni čas, da končno le priskočimo na pomoč tudi njim? Menim, da je! Ne bi nam smelo biti vseeno, ali bo otrok iz teh oddaljenih krajev iah ko zbrano prisostvoval pouku, ali bo zdravnik ob nesreči lahko obiskal katerega koli člana družine našega sodelavca ali celo njega samega, in ne nazadnje, ali se bo tudi on kdaj pripeljal v službo brez dosedanjih nevšečnosti. Na to moramo odgovoriti skupno. En del odgovora na to vprašanje pa so sija za izobraževanje v temeljni organizaciji že izdelala nadroben program. Tudi v prihodnje bo morala osnovna organizacija ZK v bistriški temeljni organizaciji pri reševanju problemov in uresničevanju akcijskih programov tesneje sodelovati z osnovno organizacijo ZK v organizaciji združenega dela Rogaška Slatina in z občinskim komitejem ZK Slovenska Bistrica. VIKTOR HORVAT dali sindikalni delavci, ko so se 5. marca zbrali na skupnem sestanku. Že veliko prej so med nami bile posejane misli, ki smo jih na tem sestanku pozdravili in oplemenitili s stvarnimi predlogi, da gremo v akcijo, če teče beseda o kakršni koli skupni akciji oziroma pomoči, ne moremo izpustiti izpred oči krajevne skupnosti, ki nas združuje v zaokroženo celoto in v okviru svojih finančnih zmogljivosti prispeva k razvoju našega neposrednega okolja. In njeno delo je bilo, to lahko rečemo — uspešno! Na omenjenem sestanku smo sprejeli program, ki je vse prej kot lahek. V prvi vrsti je namenjen pomoči tistim iz našega širšega okoliša. Uresničiti pa ga bo mogoče le z globoko zavestjo tistih, ki smo te pomoči odslej že bili deležni. Medsebojnega razumevanja nas, krajanov ne bi smela ovirati nobena meja med vasmi niti reka Sotla, saj v naši samoupravni družbi ni meja! Prvo akcijo, ki je bila namenjena gradnji ceste, je večina nas sprejela za svojo nalogo in jo tudi uspešno izvršila. Za to gre zahvala vsem v steklarni »Boris Kidrič«. Tudi drugi kolektivi nadaljujejo to akcijo in sem trdno prepričan, da bo speljana do kraja. Cesto gradimo za potomce tistih, ki so skoraj 50 let ob vsaki priložnosti v neugodnih vremenskih razmerah, blatu in dežju darovali mnogo nedelj za to, da bi njihovim poznejšim rodovom bil lepši jutrišnji dan. Tako smo ravnali tudi mi, ki smo prispevali svoj de lež za gradnjo ceste. JOŽE HALUŽAN RAZMIŠLJANJE O NAŠIH VSAKDANJIH SLABOSTIH IN TEŽAVAH „Politični" problemi V razgibanem življenju, kakršno je naše, nemalokrat naletimo na kakšno nerazumevanje, napako ali kaj podobnega, kar nas spravlja v slabo voljo. Upravičeno ali pa tudi ne. Pri vsem tem hočemo iti vštric s časom in smo že vsako morebitno napako pripravljeni razglasiti za političen problem in mu še dodati vzdevek »velik«, »nepremostljiv« in podobno. In najmanj razumljivo je, da se malokrat ozremo okoli sebe in ugotovimo, da te »politične« probleme pogosto ustvarjamo umetno. Tako odvračamo pozornost od stvarnih, žgočih vprašanj, ki terjajo nujno rešitev. Zato v tem sestavku nekaj besed o nekaterih, lahko mirne vesti zapišeno »političnih« problemih ...! »PLUS« IN »MINUS«, KI JU NOČEMO RAZUMETI... Prvič: Kmalu bo minilo deset let od takirat, ko smo sprejeli pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Takrat, če se dobro spominjate, smo razdelili denar na posamezne oddelke ali enote, kakor pač hočete. Nikomur nismo naložili obveznosti, da mora za takšen zne sek, ki ga bo deležen iz skupne »sklede«, prispevati toliko in toliko. Vse skupaj smo dali v okvir in statično 'opazovali, kaj se bo zgodilo ... Posledice so znane, vendar o njih ne bi razglabljal. Žalostno se mi zdi predvsem to, da v devetih leti nismo vsem zaposlenim uspeli pojasniti sistema delitve osebnih dohodkov. Če pa smo ga uspeli pojasniti, v kar močno dvomim, je toliko bolj žalostno, da nismo uspeli onemogočiti tistih posameznikov, ki nalašč razpihujejo nezadovoljstvo v svo jih delovnih skupinah. Najbolj otipljiv dokaz za ustvarjanje »po litičnega« problema sta, sedaj že lahko rečemo, nesrečna minus in plus. Še bolj žalostno se mi zdi to tolikšno nerazumevanje ali podtikanje prav tistih, ki sicer delajo na odgovornih mestih v sami pro izvodnji. Težko si namreč zamišljam, da po tolikih letih nismo uspeli dojeti, kako sta plus in minus predvsem razliki med postavljenimi ceniki in denarjem, ki pripada določeni enoti, če smo torej postavili cenik pod vsoto denarja, ki nam izražena v odstotku pripada, je seveda razumljivo, da se bo pokazal plus, in narobe! KAR SE DOGOVORIMO, MORAMO NAREDITI! DrUgič: Z izjemo majhnega števila posameznikov smo vsi drugi člani temeljne organizacije združe nega dela lani pokazali visoko stopnjo solidarnosti. Eno nedeljo smo delali za slovensko solidarnost, enodnevni zaslužek smo prispevali za odpravo posledic potresa, štiri nedelje pa smo delali za lastno stabilizacijo! To je lepa bilanca ... To je potrdilo pripravljenosti kolektiva za reševanje vseh skupnih problemov. To je velikanski zaklad. In vendar... Ni minilo dolgo — samo štiri mesece, pa smo že »pozabili« na to. Na zboru delovnih ljudi smo se odločili, da bomo za gradnjo ceste Križ—Prišlin delali 4. in 11. aprila ali dali enodnevni zaslužek. Ko sta minila ta dva dodatna delovna dneva, smo kaj hitro spraševali kdo in kje je neupravičeno izostal? Kakšrff neupravičeni izostanki? Ali se nismo zmenili, da bomo delali ali pa dali enodnevni zaslužek. Že s samim sklepom na zborih smo dali prosto izbiro vsakemu posamezniku. Če smo že to storili, potem ne more in ne sme biti razprave o tem, kaj je neupravičeni izostanek in kaj ni! Gre za to, da moramo dosledno spoštovati dogovorjeno in da si nobeden posameznik ne more lastiti pravic za presojanje že jasnih stališč! IN ŠE O NEUPRAVIČENIH RAZLIKAH .. Tretjič: V času, ko je pravilnik v veljavi, smo na številne prošnje Ali podobna slika skoraj vsako nedeljo že več let ni lep »prispevek« k stabilizaciji!? ali pritožbe reagirali zelo različno. Ene smo napotili, naj čakajo na nov pravilnik, drugim smo po hitrem postopku ustregli. Naredili smo razlike, ki niso upravičene. Zato bi za ta problem lahko rekli, da je političen in sicer brez narekovanja, kajti dopustili smo nedoslednosti, katerih si ne bi smeti privoščiti. »Politični« problemi se porajajo tudi takrat, ko ocenjujemo neko delovno mesto, ne da bi videli tistega, ki na njem dela, in narobe, ko pred oceno delovnega mesta vidimo predvsem tistega, ki dela na njem. Ali je »političen« problem, če se delamo nevedne v zvezi z izplačilom denarja za K-15 našim učencem? Stvari niso dvomljive in čemu bi si -jih sami izmišljali za takšne? V nobenem primeru ne bi smeli pozabiti, da so tudi naM učenci delali za našo stabilizacijo in da je vsak sum o tem, kam učenci sploh sodijo, odveč. Skratka, gre za to, da naših vsakdanjih slabosti in nedoslednosti ne kaže poimenovati s političnimi problemi. JOVO TIŠMA 0 TEM SMO ŽE PISALI V ČASOPISU »STEKLAR« Drugače ocenili človeka...! Vprašanje, ki je bilo načeto v zadnji izdaji »Steklarja«, želim nadaljevati in izostriti v nadrobnostih. Kako torej do boljše kakovosti, do manjšega 'odpadka, do večje zainteresiranosti za napredek v poklicu, do širjenja obzorja in našega strokovnega znanja in do ustreznega mesta vsakega človeka v družbi? Analitična ocena delovnih mest in na njeni osnovi sprejeta sistemizacija delovnih mest ocenita delovno mesto, ne pa človeka! Notranja delitev je torej tista, ki mora upoštevati posameznikov prispevek v skupini. Tukaj naj bi dobili »majhno študijo« o organizaciji dela, saj poenostavitev sistema in uravnilovka lahko izredno škodujeta, kajti zaradi njiju lahko kaj nitro upade prizadevnost, na površje pa pride že tako dokaj opazno dolgočasje. Kakšen način uveljavljamo v bru-silnici Kozje? Način, ki ga uveljavljamo v bru-silnici v Kozjem, kaže nekatere izredno pozitivne rezultate. Le-ti so vidni v tem, da posameznik vidi, kje so njegove šibke točke, prisotna pa je predvsem vzgojna plat. Mogoče je to način, ki ga mislim opisati poseben in potreben le v mladem kolektivu, kot je kozjanski? Pri tem sistemu, ki je točkovni, v katerem je vrednost 1 % 10 točk, so upoštevane naslednje prvine: 1. strokovna izobrazba PK V — 300 točk, KV — 400 točk, VKV — 500 točk; 2. uspeh pri delu — do 400 točk; 3. odgovornost — do 150 točk; 4. delovna disciplina — do 70 „očk; 5. družbenopolitična aktivnost — do 30 točk. Kaj pomenijo posamezne prvine? 1. Strokovna izobrazba naj bi bila startna osnova, ki je fiksna ali utrjena glede na ‘to, da je vsak posameznik opravil izpit za posamezne kategorije iz programa učne snovi. 2. Uspeh pri delu smo razdelili in ovrednotili dela v štirih skupinah takole: A. Lažje delo do 50 točk: — vse vrste robljenja — 10 točk — glajenje preprostih zarez — 10 točk, — predbrušenje malih kroglic in ploskev — 10 točk, — glajenje srednjih ploskev in krogel — 10 točk, — postavljanje zrn in črt po vzorcu — 10 točk. B. Težja dela do 120 točk: — glajenje vseh zarez — zavink — 24 točk, — glajenje izrezov in močnih robov — 24 točk, — zvezde na gumb, glajenje mrež, kariranje — 24 točk, — predbrušenje izrezov in močnih robov — 24 točk, — predbrušenje srednjih ploskev in krogel — 24 točk. C. Težka dela do 220 točk: — predbrušenje in glajenje vseh ploskev in krogel — 44 točk, — predbrušenje vseh globokih zarez — 44 točk, — raznovrstno popravilo kamnov — 44 točk, — težko delo pod kamnom (nerazločna mesta) — 44 točk, — samostojno delo po vzorcu. D. Zahtevno delo 400 točk: — popolno obvladanje poklica, — samostojno načrtovanje inia-vedba vseh desenov. 3. Kot odgovornost razumemo odgovorno delovno mesto, kjer mora posameznik delati kot organizator v skupini. Na taka delovna mesta se more postaviti le take brusilce, ki z delom in odnosom dosegajo najboljše rezultate: — brigadir — 150 točk, — pomočnik I. — 50 točk, — pomočnik II. — 20 točk. 4. Delovna disciplina 70 točk: — odnos do delovnega časa — 20 točk, — medsebojni odnosi — 20 točk, — odnos do družbene imovine — 20 točk, — brez nepotrebnih izostankov — 20 točk. 5. Družbenopolitična aktivnost 30 točk: — sodelovanje v organizacijah (ZK, ZSMS, SZDL) — 20 točk, — sodelovanje v skupnih akcijah (sindikat, mladina...) — 10 točk. Še posebej bo treba upoštevati kt>a-Meto dela...j Tako sem grobo orisal in delno razčlenil prvine, ki naj bi bile prisotne pri ocenitvi posameznika v delovni skupim. Seveda tak način terja precej več dela brigadirjev in izmenovodij! Verjetno je eno izmed težjih del razčlenitev cenika za vsak artikel na normative, za to da bi ugotovili uspeh pri delu. Vse moramo postaviti na maksimalen dosežek in odstotno ugotoviti učinek, pri čemer' je važno upoštevati dovoljen odpadek na število kosov, kvaliteto dela ipd. Da bi vse to dosegli, moramo uvesti kontrolne lističe, na katerih bo vsak posameznik vodil evi denco svojega dela. Najbrž bo vsaj v začetku preve- liko zagnanosti, kar se utegne odraziti na kvaliteti dela. Zaradi tega bo kvaliteto dela treba še posebej upoštevati. Ocenjevali bi praviloma vsak mesec, spremembo točk pa upoštevali pri delitvi za vsakih šest mesecev. Omeniti je treba še, da je prav, če ljudje vidijo na oglasni deski potek in rezultate takega dela. Pri vsem tem ne bi bila izključena možnost, da kdo s točkami pade. Pri ocenjevanju sodelujeta brigadir in pomočnik. Zakaj en korak naprej in dva koraka nazaj? To je nekaj razmišljanj o delu v brusilnici v Kozjem. Ostal bi dolžan, če ne bi storil tega, kar sem že obljubil. Poprečen starostni sestav tega kolektiva je izredno mlad. Le takšno delo nam omogoča, da brez prisotnosti kakšnega sklada pokrivamo po šestih mesecih pri-učevanja celotni mesečni dohodek za priučene. Ne smemo skrivati, da je večji del cenikov — predvsem tistih starih izpred treh let — postavljen na drugačnem povprečju in da so danes že hudo pretesni. 2al v isti sapi ugotavljam, da smo v slednjem primeru že naredili korak naprej in kmalu nato kar dva koraka nazaj! Zakaj? JOŽE BOŽIČEK ŠE ENKRAT: »ZAKAJ PODATKI Z NAPAKO?« Kako učinkoviti smo? V februarski izdaji Steklarja je njegov urednik Jovo Tišma pod zgornjim naslovom razmišljal o podatkih, ki so bili na voljo proti koncu lanskega leta. S tem sestavkom želim osvetliti nekatere stvari! Pri ugotavljanju storilnosti po oddelkih in pri ugotavljanju loma stekla in napak pri delu v naši tovarni se poslužujemo podatkov, ki so doslej služili le kot kazalci števila izdelanih kosov ter za oceno odpadka, napake pri delu in steklu in loma. Dobivali smo jih po raznih virih... Vsak član kolektiva ve, da je odpadek najbolj boleča točka pri ustvarjanju naših mesečnih proizvodnih rezultatov. Podatki, ki smo . jih prikazali v lanskem letu, so bili dejansko vezani |na prodajne cene, ne pa dokaz storilnosti ali uspeha posameznih brigad. Da bi prišli do bolj točne analize uspehov posameznih brigad, se bomo v tem mesecu poskusili približati realnejšim kazalcem. Naredili bomo izračun, ki bo slonel na objektivnih merilih dela po izkušnjah v dosedanjem delu brigad in oddelkov. Temeljno izhodišče bodo poprečni dosežki brigad in oddelkov. Z začasnimi ali izkustvenimi normativi dela ter odstotkom odpadka bomo primerjali uspehe ali neuspehe tako, da jih bomo gledali skozi produktivnost in višino odpadka na eni strani in primerjali z obstoječim cenikom na drugi strani, saj je bil cenik doslej edini kazalec doseženih uspehov brigad ali delavnic. Ko bodo zbraini ti podatki,' bo mo po vsej verjetnosti kaj hitro ugotovili uspehe ali neuspehe oddelkov ali brigad. Vsak zaposleni naj bi bil zato že prej dobro seznanjen vsaj z orientacijskimi kazalci, to je z normami in z odstotkom odpadka, tako da bo lahko med mesecem ugotavljal svoj uspeh in neuspeh! Z ureditvijo sistemizacije delovnih mest, z novim sistemom spremljanja odpadka po kontroli kvalitete in z ureditvijo organizacije dela po bodočih temeljnih organizacijah združenega dela, ter z ureditvijo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se bodo vrzeli, ki nas spremljajo pri ugotavljanju delovnih rezultatov, uredile tako, da bo lahko vsak zaposleni Seznanjen z rezultati svojega dela. To je tudi želja vsakega zaposlenega člana našega kolektiva, če naj najde sebe in oceni rezultate svojega tekočega in minulega dela! J02E JANKOVIČ O ZLATI JAMI, KITAJSKEM ZIDU IN ŠE O Č EM ...! Argusov sprehod »Dragi Argus,« mi piše dober znanec. »V zadnji številki Steklarja si zelo vzdihoval, da pogrešaš prijatelja, s katerim bi se z ramo ■ ob rami sprehajal po labirintu napak v našem podjetju. Zato se ti oglašam, če me sprejmeš za svojega kdlega. Rad bi ti pomagal, saj opažam, da zadnje čase s teboj ni vse v redu. če se spominjaš, si v eni lanskih številk Steklarja na široko hvalil številne oči, ki jih je imel bajeslovni Argus. Ti si s tem imenom prilaščaš seveda tudi njego- ve lastnosti. Nočem te popolnoma potolči, ugotavljam pa, da se pri tebi vse bolj razvija organ voha, saj ti že vsaka stvar gre v nos. Tvoje oči pa so zelo zaspane, utrujene in krmežljive, saj gre marsikaj mimo njih! No, dragi kolega, ko si izvedel moje mnenje o sebi, te najbrž zanima, kdo pravzaprav sem jaz. Morda prav tako neupravičeno kot ti sem si nadel psevdonim in sicer — Tradicionalni. Mislim, da bo zadoščalo, saj tudi mi bralci Stek- larja, ne poznamo tebe po pravem imenu...! Zdaj pa nadaljujva! Seznaniti te želim s problemi, ki so v mojem okolju zelo žgoči. Sem brusilec iz kozjanske brusilnice, zato nameravam kar od začetka, saj v tvoji rubriki nisem zasledil še ničesar, razen te-ga, da se pri brušenju držimo postrani. In ta beseda — postrani — je zelo aktualna.,. Zdi se mi, da smo mi v Kozjem — postranska stvar. Dragi Argus, odpri vsaj polovico svojih oči! Kljub najsodobnejši t zlasti steklarsko. Nisi določen, kateri steklarski tradiciji odrekaš pravico. Veš, Tradicionalni, da vseh steklarskih t~adicij zaenkrat ne kaže zmetati v koš. Morda so, kakor praviš, temu primerni rezultati, ravno posledica opuščanja nekaterih steklarskih tradicij. Na tvojem mestu bi napotil bralce Steklarja, katerih steklarskih tradicij naj se izogibajo. Domnevam, da si mlad in da so pred teboj na stečaj odprta v~ata boju proti ničevim tradicijam. Pri tem ne bo odveč, če se znebiš žal še vedno tradicionalnega posploševanja, po kakršnem diši tudi del tvojega razmišljanja. Kako posplošeno se sliši, da ste v Kozjem — postranska stvar. Komu? Zakaj? So za to tvojo trditev oprijemljivi dokazi? Tisto tvojo sodbo o zlati jami za strokovnjake, ki se vozijo iz Rogaške Slatine, bi odstopila trezni presoji. Nič hudega pri tem ne bi bilo, ko bi brez nastajajoče tradicije, ki ne priznava nobenih strokovnjakov, vendarle kazalo razmejiti, kdo je in dko ni pot-eben, ker vemo tudi to, da imamo »strokovnjake« in to tudi zunaj imenovanega okvira.../ Praviš, kako zaspane in krmelje-ve so moje oči. Očal še ne potrebujem. Ko bi ti vedel, da nekateri celo razmišljajo o sončnih očalih zame, bi gotovo spremenil mnenje o moji zaspanosti. Prezrl si pa tudi, da sem gostoval v tvoji neposredni bližini. Saj veš, da sem tudi zapisal, kako so ženske vodile 3:0. Ne vem, če ste moški izenačili ali celo povedli? Pozdravi zaslužne ali zaslužnega za brušenje ob sveči, kajti to mo-, ra biti res romantično! Od tresočih in majajočih se strojih se mi oči »Kaj neki je notri? Denar najbrž že ne!?« »Po vsej verjetnosti so shranjene prodajne cene...!« brusilnici v Evropi, kakršna je naša, sedaj že vsi stroji v njej pretresljivo vibrirajo, nekateri pa se že kar majajo. In zadnje čase si svetimo celo s svečami!? Kot prijatelju ti lahko zaupam, da tu nekaj zelo škripa, čeprav je za b~u-silce — strokovnjake, ki se vsak dan vozijo na šiht iz Rogaške, v Kozjem še vedno zlata jama! Nazadnje naj ti še pojasnim, kako je s tako imenovanim tradicionalnim plesom! Če smo že tako pikolovski, bi lahko v pripisu tradicionalni po-gruntali naš namen: da bomo namreč organizirali tak ples odslej vsako leto. Torej je to tradicija v perspektivi! Mogoče je to zate težko razumljivo, vendar ti priporočam, kakor tudi vsem ostalim steklarjem, naj se čimprej znebijo vizij o tradicionalnosti, posebej v steklarstvu! Leto radi postavljamo v oblake in obdajamo s Kitajskim zidom. Temu primeru so tudi rezidtati. Za to, kolega Argus, odpri svoje očes-je, dokler še ni prepozno! Vedno ti je pripravljen pomagati kolega Tradicionalni Dragi Tradicionalni! Že vidim, da ni le pri .meni razvit o~gan voha. Tisto s tradicijo, kakor izgleda, je bilo »jejst« dišeče, da tudi tebi ni izhlapelo. Za prvo pismo, ki sem ga bil deležen od tebe, bi se kajpada spodobilo, če bi vsaj začasno dodal narekovaj. Pa ne bodiva pikolovca, kakor praviš. Rajši prerešetajva še kakšno zadevščino iz tvojega pisma. Odločno si zoper tradicijo, odpi-ajo kar dvojno. Toda vsega, kar so videle, zaradi klepetanja s teboj ne bom zmogel prenesti na papir. Vidiš, vsako dobro je za nekaj zlo, ali pa narobe. Vem, da bi me hudo ozmerjali, če ne bi prišel v Slovensko Bistrico, kajti tam me že kar pdšteno pogrešajo. Predlagali so mi, naj se potešim v prostorih družbene prehrane, toda... Toda težko sem zvozil slalom med polomljenimi in razmetanimi stoli, da o tistih, ki jih primankuje, sploh ne govorim, že to je zadostovalo za potešitev želja po jedi. Tako sem se odpravil v Rogaško Slatino, kjer sem slišal, da se najboljša hrana dobi v Kozjem. Nekaterim gre v nos — vidiš, da ne gre samo meni! — da imate pod enakimi pogoji bolj okusno hrano. Kdo ve, če pri tej zadevi nimajo kuharice svojih prstov vmes. Tako mimogrede povedano, kdaj pa kdaj se zgodi, da že vohanje zadostuje, da se nasitiš do mile volje. Ta presneta kuha včasih človeku res zagreni življenje. Glej, Tradicionalni, kako dolgo se pri nas, kuha zadeva okrog »sreč-nega« K-15. Če bomo to zadevo kuhali še ka~ naprej se utegne nakuhati na »Kaj nas briga za te začetnike«. Lani smo se lovili okrog tega, kaj je vajenec in kaj učenec v gospodarstvu, letos pa, ko nam je sindikalna lista še to pojasnila, moramo po sklepu 5. redne seje delavskega sveta uradno povprašati še sindikaliste, kako v njihovih »bukvicah« piše o tej zadevi. Vidiš, kako hudo nas čas priganja! Pa reci, če je to bilo sploh možno urediti v enoletnem obdobju! Ko tako radi kuhamo, se nam pripeti, da pride iz lonca skuhan še kakšen nov naziv za delovno mesto, ki je bilo lep čas v veljavi. Pri mešanju raznih dodatkov »hrani« se nam pripeti tudi to, da dobimo na prime- tudi inženirja .dodelave. človek bi še prebavil, če bi inženir bil postavljen — denimo — na mesto vodje dodelave, toda da priznamo nek nov naziv že ustrezno šolanemu človeku, je kajpak težje prebavljivo tudi za dobre želodce. Bodi dovolj kljub temu, da je ostalo še precej tega, kar bi nas lahko spravilo v »dobro« voljo. Zvesto čakam še nadaljnjih prispevkov. Po možnosti naj bodo čim bolj otipljivi, čakam tudi... ... Čakam in upam, da enako tudi ti, dragi bralec!? čakam v prepričanju, da bomo naš letni plan ali načrt, kakor koli ga že imenujemo, sp-ejeli vsaj do polo-vice leta, kajti štirje meseci so že za nami. V takšnem razpoloženju sprejmite prisrčne pozdrave od vašega Argusa KAKO BRUSILEC MAKS DJURKOVIČ PROPAGIRA ROČNO DELO „Dve roki sta premalo.. “ Ali se vam je kdaj pripetilo, da bi nekdo vpričo vas oporekal našim izdelkom ročno izdelavo? Meni se je že. Ničkolikokrat! Najbrž vam tudi? Kljub temu ne smemo biti razočarani. Tehnika je tako na višku, da zmore speljati še tako zapletene stvari. Prav zaradi tega mnogim ne gre v glavo, da kljub takšnemu napredku tehnike še vedno z ročnim delom kljubujemo strojem. Stroji res zmorejo veliko, toda tega, kar ustvari roka, pa vsaj v steklarski industriji le ne morejo! NAŠ AMBASADOR ROČNEGA DELA tiekega, dne v marcu mi v pogovoru predlaga direktor organizacije združenega dela dipl. inženir V o jo Djinovski: »Dobro bi bilo, če se prihodnji teden odpraviš v Ljubljano!« Radoveden, kakršen pač moram biti, sem brez obotavljanja vprašal, kaj bom počel v Ljubljani? »Naš brusilec Maks Djurkovič je že drugič v Ljubljani, kjer brusi in propagira ročno delo. Ne bi bilo nič narobe, če bi o tem napisal kaj za bralce Steklarja. »Dogovorjeno!« saj mi je direktor dejal, da Maks brusi v prostorih Emoninega »Maksima~keta«. Mislil sem si, vse v redu, saj vem, kje je ta veletrgovina. Toda v najinem dogovoru je bila majhna »luknjica«.. . V popoldanskih urah tistega aprilskega dne sem v novem Maksi-marketu iskal Maksa. Prodajalec me je seznanil, da je pred nekaj časa res brusil pri njih in mi pojasnil: »Sedaj nobenega brusilca ni pri nas!« ter me napotil v Maksi-market pri Figovcu. Za vse tiste, ki so pogosti obiskovalci Ljubljane, to ni nobena uganka. V tistem času, ko je Maks brusil v prostorih Maksimarketa, nobenemu Ljubljančanu in obiskovalcu ni bila neznanka, da je naš ambasador ročnega dela v prostorih Maksimarketa, saj je ob Titovi cesti visel plakat s tole vsebino: »Strokovnjak iz, steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine vam bo zbrusil pri nas kupljene steklene izdelke.« V prostorih, kjer je Maks brusil, sem ga opazoval, ne da bi on vedel za to. Vsak hip se je nabrala skupina ljudi, ki ga je zelo pozorno opazovala. Stopil sem k prijazni oddelko-vodinji prodaje stekla in porcelana Pavli Basej in povedal, zaradi česa sem prišel. Sprva je želela, da bi se oglasil ob drugi priložnosti, kajti stranke so bile številne. Zaradi razumljivih razlogov sem bil malce nadležen, pa je med nama stekel pogovor, ki se je nanašal na to obojestransko potezo. »Veste,« mi je dejala tovarišica Basejeva, »to ni prvi primer pri nas. Že trikrat so bili pri nas brusilci iz Samobora.« Da bi potešil svojo radovednost, sem kar naprej spraševal: »Ali vodite evidenco, koliko je kupcev, ki so si dali kaj zbrusiti, ko so kupili steklo pri vas?« »Natančne evidence res nimam, toda z gotovostjo lahko trdim, da jih je bilo vsak dan, če ne več, vsaj sto.« »Kako bi strnili vse pripombe strank, ki so vezane na to?« »Kakšne pripombe neki, saj teh ne poznamo, kajti za to si po besedah strank zaslužimo le čestitke.« »Kakšne praktične koristi ima vaša trgovina od tega?« »Naša trgovina ima povsem otipljive koristi, saj prodamo stekla veliko več. Tudi nasplošno imamo večji promet. Zlasti se je to poznalo pred Jožefom.« »Ali za propagando ročnega dela zadostuje takšno občasno delo?« »Nikakor! Menim, in z menoj se strinjajo tudi drugi, da bi to morala biti stalna praksa. Dve roki sta premalo, da bi v štirinajstih dneh ustregli našim številnim stran kam...!« »Morda kakšna pripomba na naš naslov?« »čeprav resnih pripomb nimam, se mi vendarle zdi, da bi v prihodnje kazalo izdelovati večje kose. kajti po njih je veliko povpraša vanje. Trdim, da bi lahko več prodali.« »Imaio vaše stranke kakšne posebne želje?« »Zelo radi vidijo, da jim Maks poleg brušenja napiše tudi kakšno priložnostno misel:« »če smem biti malo bolj radoveden, bi mi odkrili, kakšno?« »Na primer Mnogo cvetja Valčki, Na novo pot trosi — R. O., Moji Anki za rojstni dan — mami, Dorici za god — teta Radiča, Našemu 60. letniku na mnoga leta, itd...« Kakor se spodobi, sem imel namen narediti še kakšen posnetek. Toda pri tem so se pričele težave. Zatajila je tehnika. Mislim fotografski aparat! Združeno z nerodnostjo pisca tega. sestavka je vročina stopila v glavo. Zadrega očitna, saj tisti posnetek, ki naj bi prikazal največ obiskovalcev okoli brusilnega stroja, ni uspel. S prijazno besedo osebja je bila zadrega nekoliko oblažena, toda ne v celoti. V premislek ostaja, ali se kaže napotiti na pot brez tehnike, ki jo poznaš v »dušo«. Maks Djurkovič med pisanjem naročenega besedila... PREMIČNE STOPNICE — REŠITEV PROBLEMA V času, ko sem pisal te vrstice, je Maks opravil še eno poslanstvo. Naše ročno delo je propagiral še v Velenju. Pa prepustimo njemu besedo! »V prvi vrsti moram reči, da je to dokaj naporno delo. Več kot sedem ur na dan sem sedel za bru- silnim strojem. Najprej sem bil v Ljubljani, nato v Mariboru, potlej je pot vodila v Osijek, spet v Ljubljano in v Velenje. Kljub naporom se človek razvedri, saj sreča razne ljudi in spozna različne želje. Povpraševanje po ročnem delu in zanimanje, kako se to dela, je velikansko. Redki so tisti trenutki, ko bi brusil brez navzočnosti opazovalcev. Osebno menim, da tovarna s takšnim načinom dela lahko samo pridobi. Lahko rečem, da je bil včasih, kakor na primer v Mariboru, takšen naval, da jim kaj zbrusim in napišem, da sem moral biti odločen in od strank zahteval, naj se postavijo v vrsto. Na moje zadovoljstvo lahko rečem, da so bili zelo disciplinirani in so precej dolgo čakali v vrsti.« »Se je nabralo kaj takšnega, kar sodi v posebnosti?« »Najbolj zanimiv primer je iz Osijeka. Okrog brusilnega stroja se je nabrala množica ljudi. Med njo je bil tudi možakar, ki si je želel ogledati brušenje od blizu, toda ni mi šlo po sreči. Le preveč je bil odrinjen od strani množice. Očitno pa je bil možakar precej izncCjdljiv. Izkoristil je premične stopnice in se ritensko peljal po stopnicah gor in kmalu za tem nazaj. Torej, v nekaj trenutkih si je tako ogledal to, kar si je želel. Želje za napis na kozarcih so bile tako pestre, da spravljajo v smeh vse navzoče. V navdušenju je nek možakar srednjih let iz Velenja glasno vzkliknil: Napišite kar hoče- Prodajalka Pavla Basej meni, da bi moralo biti brušenje v trgovinah stalna praksa... jL m a \ številnim kupcem je ambasador ročnega dela Maks ob prodajalkini pomoči zbrusil zaželene desene. te, samo imena moje družice ne! Drug možakar, najbrž bolj kapljici vdan, si je želel tak napis: Bolj boš vpila, bolj bom pil!, Srkni ga Peter, Ne pij ga bratec, Atiju za prvi rojstni dan v maju, Kolk’r kap’lc... itd. V Ljubljani je starejši mož želel, naj mu na kozarec zbrusim bika, ki si ga je sam narisal, Prodajalka, ki je videla risbo, je vprašala: To pa imate prašiča? Odgovoril sem: Ne, to je bik! A, tako, je torej b’k, jaz sem pa mislila, da je prašič!« Veselih zgodbic je še več, toda te se mi zdijo najbolj posrečene-So pa seveda tudi takšne, ki ne sodijo v javnost.« V javnost pa vsekakor sodi, da je Maks širil resnico o ročnem delu. O tistem ročnem delu, ki ga trenutno tarejo številne težave, toda o ročnem delu, ki pa kljub vsemu ima vse pogoje za nadaljnji razvoj. JOVO TIŠMA HUMANOST V TOZD SLOV. BISTRICA NE POZNA MEJA Dajalci krvi Krvodajalstvo je v naši bistriški temeljni organizaciji že več let močno razvito med zaposlenimi, pa jo tako uvrščajo med tiste organizacije v občini Slov. Bistrica, v katerih delavci kažejo največ razumevanja za to plemenito akcijo! Da je res tako, smo se mogli prepričati tudi v ponedeljek in torek, 12. in 13. aprila, ko je bila v občini Slovenska Bistrica vsakoletna spomladanska kvrodajalska akcija in ki jo organizira občinski odbor Rdečega križa Slovenije. Iz naše temeljne organizacije se je v letošnji spomladanski akciji odzvalo 25 krvodajalcev, med katerimi nekateri nesebično dajejo kri že pet, deset pa tudi več let! Med našimi sodelavci je sicer skoraj 50 krvodajalcev, vendar se jih zaradi obolelosti spomladanske akcije vsi niso mogli udeležiti, čeprav so bili nanjo že pripravljeni! Za uspešno in predvsem redno dajanje krvi članov naše bistriške temeljne organizacije velja poudariti tudi zaslugo in razumevanje vodstva kolektiva o pomembnosti akcije, VIKTOR HORVAT KO GOVORIMO O VARSTVU ČLOVEKOVEGA OKOLJA Spomladanska metla Trdijo, da je Slovenec delaven, razumen in skrben človek, Slovenija pa urejena, čista in cvetoča dežela ... Rogaško Slatino pozna ves evropski svet. Njeno bogastvo je zdravilna mineralna voda. Mogočni in privlačni hoteli privabljajo zdravja, počitka in razvedrila potrebne goste od blizu in daleč. Minula tri desetletja so tudi tod razživela hiter in cvetoč razvoj. Stanovanjskim stolpnicam se pridružujejo stotine svetlih in toplih delavskih domov, Rogaška Slatina postaja mesto. Pre letom me je bila pot peljala v Švico... Pred letom me je pot speljala v Švico. Pričakoval sem bogataški blišč, našel pa umirjen vrvež delovnih ljudi, izreden red, čistočo, smisel za lepoto in spoštovanje vrednot. Nikjer zanemarjenih in zaple-veljenih obronkov, nepokošenih trav ln grmovnega plevela, nikjer zasmetenih kotov, dvorišč in poti, nikjer zaprašenih in blatnih cest ter umazanih voda, nikjer razmetanih materialov, strojev, posodja in papirja, nikjer zavrženih dotrajanih vozil, nikjer raztrganih streh in odpadajočih ometov, še svoje pripravljene protitankovske prepreke so Švicarji znali skriti v zelenje in cvetje. Bilo je sobotno jutro in iz vseh umirjenih gostišč je dišal topel domač kruh. Na skrbno pogrnjeno mizo z nevsiljivim cvetom je natakar skoraj neslišno postavil pladenj s koščkom v folijo zavitega masla, drobni zaprti posodici medu in marmelade, košček šunke in sira ter pogrnjeno košarico drobnih rezinic sproti rezanega sveže dišečega kruha. Vse je bilo tako preračunano odmerjeno, da ni bilo kaj zavreči ... Razlike med mestom in vasjo nisem opazil, le več cvetja je bilo po vaseh. V svežem jutru so se iz urejenih domov podajali na vaška vežbališča kolesarji s strojnicami in puškami čez pleča ... nevtralni Švicarji so pripravljeni braniti svojo cvetočo deželo. Naš avtobus je po vijugasti as-faltnici dosegel nenaseljen gorski svet. Pogreznil sem se v razmišljanje o svoji ožji domovini Sloveniji. Vem, da je Švica dežela svetovnega kapitala in je uspela izogniti se razdejanju dveh svetovnih vojn. Nisem se mogel odreči občutju, da je Slovenija vsem vojnim razdejanjem in strahotam navkljub vendarle Švica v malem. Obilje naravnih bogastev in lepot ter ustvarjalnost naših delovnih ljudi sta vredni nadomestili, ki ju ne bi kazalo menjati za samodejno rento kapitala. Do- Kadrovske zanimivosti V februarju in marcu so prišli: — v TOZD steklarna Rogaška Slatina: Miroslav Balon, Zvonko Boršič, Štefan Fric, Franc Kampuš, Vili Krstnik, Marjan Mohorko, Boris Podhraški, Jože Piavčak, Drago Polajžer, Janko Zobec, in Anton žolek — vsi kot odnašalci, Srečko Ljubej, Bojan Oberska, Branko Raj gl in Marija Zakošek — vsi steklobrusilci, Franc Krivec kot delavec v kisi., Majda Vouk kot označevalka, Srečko Bergbaus kot odnašalec, Branka Dimeč kot administratorka, Elizabete Bračun kot čistilka in Vanda Kirič kottelefo-nistka; — v TOZD Slovenska Bistrica: Matevž Adam, Stanko Ho-motar, Franc Lenarčič, Rudolf Lenartič, Branko Kurnik, Ivan Pliberšek in Drago Turin —- vsi kot stiskalci. Vsem novem sodelavcem želimo veliko delovnih uspehov in zadovoljstva v naši sredi! V istem času so odšli: — iz TOZD steklarna Rogaška Slatina: odnašalec Drago Polajžer — samostojna odpoved, odnašalec Srečko Škrabi — odpoved, odnašalec Marjan Mikolič — samovoljno zapustil, krog-ličar Ivan Verbek — odpoved, krogličar Stjepan Tkalec — sa movoljno zapustil, steklobrusil-ca Zlatko Halužan in Josip Ju-triša — oba odšla v JLA, mojster seklopihalec Janko Tadina — invalidsko upokojen, gr. brusilec Jože Jurše — odšel v JLA, umi-valka stekla Marija Kralj — invalidsko upokojena, ključavničar Marjan Šimek — odšel v JLA, čistilka Marija Čuček — odpoved, telefonistka Jožica Jako pina — odpoved, knjigovodja Branko Dečko — odpoved in dipl. ekonomist Anton Sovine — — odšel v JLA; — iz TOZD Slovenska Bistrica: Maks Jelič, Franc štefanec in Jože žvižaj — odpoved ter Karel Sitar — samovoljno zapustil. Rojstva Barbara Boroš — hči Ivana, Patrik Cesarec — sin Branka, Stanko Colnarič — sin Stanka, Melanie Grgurinovič — hči Helene, Franc ICamenšek — sin Franca, Sonja Kores — hči Ivana, Damjan Kovačič — sin Marije, Peter Ljuljdjuraj — sin Darka, Mitja Sajko — sin Franca, Alenka Škorc — hči Antona in Urška Zupanec — hči Franca. Novorojenčkom želimo zdravja, staršem pa čestitamo! Poroke Marija Černelč — poročena Centrih, Urška Cverlin — poročena Bonjšek in Dragica Sovine — poročena Bercko. Veliko sreče na novi življenjski poti! Takšnemu neredu naj bi ne le spomladanske, ampak vsakomesečne akcije naredile konec! segli smo stopnjo svobode in samoupravne demokracije, ki široko sprošča ustvarjalne sile klenega slovenskega ljudstva. V tridesetih letih smo na novo zgradili ali ob novili večino slovenskih domačij. Pregnali smo revščino, bolehnost, glad in pomanjkanje. Hiter napredek nas žene v krog najrazvitejših dežel sveta, žal pa nam ob tem nekatere življenjsko temeljne prvine polzijo iz rok. Ne dovolimo, da se naša Slovenija — naš biser izniči v umazaniji in stihijskem neredu! P.riroden življenjski prostor je osnova in okvir življenja vsakega naroda. V njem se odraža ljudska bit, ljudska kultura. Naša Slovenija je naravni biser, zato ne dovolimo, da bi se biser izničil v umazaniji in stihijskem neredu! Uravnavajmo stopinjo db slatinskem potoku! Mrtva voda, ogabno železje — zarjavelo, emajlirano in preluknjano, razstava plastične embalaže in umazanega papirja, kadavri poginulih živali, oglodane kosti, tekoča umazanija in smrad te poženejo v beg! Sprehodimo se ob mejah steklarskih in drugih industrijskih terenov! Razmetani uporabni in neuporabni materiali, zavržena plastika in steklovina, črepinje, štori, neuporabno kamenje, zavrženi deli strojev in stovrstne smeti slabijo mimoidočemu spošto- SODELAVCU ŽELIMO OB UPOKOJITVI, DA BI ŠE DOLGC UŽIVAL SADOVE SVOJEGA DELA! Janko Tadina Drugo leto bo Janko Tadina »srečal Abrahama«, a se je kljub temu že poslovil od svojih delovnih tovarišev, saj je bil 5. marca letos invalidsko upokojen. Ko je bil Janko še mlad, ni imel možnosti za šolanje. Zato je leta 1940 prišel v tovarno kot stiskalec. Delal je do leta 1945. V marcu istega leta pa je bil premeščen v službo na ljudsko milico. Po obnovitvi steklarne je znova pričel delati kot steklopihalec. Na delovnem mestu visokokvalificiranega steklarja je delal 25 let. V teh letih je veliko prispeval k razvoju in širjenju naše steklarne. Med drugim je bil udarnik. Večkrat je bil voljen v organe samoupravljanja. Kot invalidski upokojenec še danes deluje v raznih društvih, oredvsem pri planincih in tabornikih. Janko Tadina sodi med veseljake in zato se je vključil v pevsko društvo Svoboda, ki je v steklarni delovalo od 1960. do 1965. leta. Danes svoje veselje in smisel za šalo uspešno seje med planince, ki ga velikokrat obiščejo na domu. Želimo mu, da bi še dolgo užival sadove svojega dela, POLDA OGRIZEK vanje do kolektivov, ki so znani po uspešnem ustvarjalstvu, in odbijajo mladega delavca, ki bi tod iskal svoje delovno mesto. Kdo je povzročitelj, krivec? Jaz, ti, mi vsi! Ogorek zavržeš na zelenico ali asfalt, papir spustiš iz roke, prazno steklenico ali staro cunjo zavržeš skozi okno, odpadek si spraviš izpod nog le toliko, da si sprostiš prehod — tako na delovnem mestu, tako v okolju. Posode in koši za smeti so redkost. Mladi posnemajo starejše, otroci odrasle, vsi pa izgubljamo čut za red, estetiko, lepoto in vrednote. Razpravljamo o varstvu človeko-vcga okolja, jezimo se na nered in nesnago ter čakamo, da bi kdo za nami pometal, pospravljal, urejeval in čistil. Le koga čakamo? Posameznik ne ho nikoli zmogel pospraviti in urediti za nami vsemi, vsi pa z malo truda, trajne skrbi za red in čistočo ter ljubezni do svojega ožjega in širšega doma zmoremo čudeže. Lotimo se najprej grobega pospravila in urejanja, da bo dobilo svoj smisel tudi drobno pometanje in čiščenje. Naj nam ne bo žal dinarja, ki ga bomo namenili za urejanje svojega doma, delovnega mesta in splošnega okolja. Pravočasno vložen dinar bo preprečil velike izdatke, ki si jih bomo nakopali, če ne bomo sproti odstranjevali svoje navlake. Mesec maj je mesec posebne skrbi za naše okolje. Vsi, odrasli in mladina, primimo spomladansko metlo krepko v roke in uspeh ne bo izostal! J. J. ZA ZABAVO IN RAZVEDRILO Nagradna križanka št. 27 Med reševalce nagradne križanke št. 27 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer takole: 1. nagrado 70 dinarjev 2. nagrado 50 dinarjev 3. nagrado 30 dinarjev Rešitev križanke pošljite na naslov: Uredništvo glasila »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Tržišče ali pa jo vrzite v nabiralnik pred vratarsko ložo. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele do 18. maja 1976! Ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »NAGRADNA KRIŽANKA št. 27«) Prijetno razvedrilo in srečno pri žrebanju! Za nagradno križanko št. 26 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado Alešu Voju 2. nagrado Jožici Voh 3. nagrado Milki Plemenitaš Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev križanke št. 26: ovene-lost, saab, revolucionarka, etamin, promet, he, Adisabeba, ork, aki, ala, er, vir, ar, tea, instrumentarij, nat-ron, pianino, arenda, antimon. DOMAČI HUMOR ST*Wi'**ci3A ,S'M I STEKLAR POKOR- ŠČINA GORA in RUDNIK V SR&/J/ HZ0 fVAZ/V Do&er RAČU- NAR ALFRED RO&EL Z A/A K ZA joi> LANKA KRIŽAR- KA SLOV-humorist pral/ , MtLC/hi— SK/ SLOV. SLIKAR C&OŽ/RA^ £LYOT THOMAS SOPRO- GA TOZD V POL JCA-NAH KLICA, POGANJ- EK PRAZNIK DELA NA PL A-cao, PREDU- JEM OKRAS, ZLA EMINA TUREK PREKLET- STVO SLOV-P'JA TEL J rjoj/Pt gojenec VOJAŠKE J OLE SE srp/N MOŽ afriška REKA SLA P/LAb A QH//JJ. JEZEPOM Dar osesni ZAIMEK VODNA PREGRADA, POMOL ŽENSKO /N _ MOŠKO 03LAČUO NOGOMETA// /SLU& /2 D A M J A LUKE MEVŽA Rajko jamnik. LEPA COZLPJA CVETI/CA hermah SAMG PP/PAO-MK APAČE* p/e e P/a j A E E a A Amper STUDENT SLA V/£T/- PREPROST PLUG KRATICA ZA KATOLIČAN 2. /ME STEKLAR TEK Do JED/, SLAST SESTAVU A. KUSaLE UPOA4-Olja joči umetm/K PREDLOG ČLOVEK K/ STANUJE V ÜARAKI NOVOS r Razko- šna STA VLbA, Dvorec ZNAK Z4 PRVINO &OR , TUR/ST. kraj OD KRK/ Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica, Milo-rad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak • Uredništvo: steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 • Naslov: »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063 ) 810-020 • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 2JMM) izvodov • Tiska CGP Delo Ljubljana.