Varnost na tirih
Na tirih Železniškega gospo-darstva Ljubljana je bilo v avgu-stu letos vprimerja vi z istim me-secem lanskega leta in letošnjim julijem, nekoliko več izrednih dogodkov. To povečanje pa je v veliki meri le navidezno, bolje rečeno številčno. Z izrednimi do-godki železničarji namreč opre-deljujejo sleherao ogrožanje var-nosti na tirih, za kateropa sploh ni nujno, da se konča z nezgodo.
Podatki po skupinah izrednih dogodkov za letošnji avgust kaže-jo, da se je povečalo število izre-dnih dogodkov pri premiku za 33 odstotkov, za 20 odstotkov pa so se povečale nesreče na zavarova-nih potnih prehodih. To pa sta
tudi najštevilnejši skupini izre-dnih dogodkov na železnici, ki končno število prevesijo v nega-tivno stran.
Bistveno se je namreč v letoš-njem avgustu zmanjšalo število izrednih dogodkov pri vlakih in okvarah vlečnih vozil in motornih voz. Pri vlakih je bilo eno trčenje manj, manj je bilo tudi iztirjenj, strganj pri vlakih in prerezov kret-nic, nespremenjeno pa je bilo šte-vilo preprečnih naletov (1) teršte-vilo prevozov glavnih signalov (2). Preprečen nalet je bil 28. 8. letos na postaji Ljubljane, kjer je bilo ogrožanje sicer hudo, posledicepa ne velike. Strojevodja je uvozeči vlak pravoCasno ustavil.
V letošnjem avgustu pa je bilo med izrednimi dogodki tudi 20 primerov zlomov in poškodb za-pornic, na zavarovanih cestnih prehodih za katere so odgovorni uporabniki cest, pa je bilo 6 prime-rov nesreč. Pri tem sta se smrtno ponesrečili 2 osebi in sicer na za-varovanem prehodu med Celjem in Žalcem, ko se je v spuščene zapornice zaletel mopedist in ka-sneje umrl v bolnici ter med Žal-cem in Polzelo, ko je vlak »povo-zil« osebni avto, ker je voznik spregledal opozorilni znak na pot-nem prehodu, zavarovanem s cestnimi prometnimi znaki.
Kljub vsemu, zlasti navidezno slabši varnosti v avgustu, pa lahko ocenimo, da se varnost na železni-ci le izboljšuje. Zelezničarji oce-njujejo, da je ugodnejše stanje var-nosti na tirih posledica dosledne-ga izvajanja sprejetih varnostnih ukrepov, poleg tega pa se že kaže-jo rezultati sistematičnih, čeprav zaradi objektivnih okoliščin pre-cej zamujenih, investicij v var-nostne naprave.
Ob vseh prizadevanjih sloven-skih železničarjev za večjo varnost železniškega prometa velja ome-niti, dabodopopobočjih, kjer na progo pada kamenje, začeli vgra-jevati francoski sistem električnih alarmnih naprav. Še pred zimo bo-do začeli vgrajevati tak sistem po pobočju ob progi med postajama Sava-Zidani most, kjer se je iz več letnega evidentiranja izrednih do-godkov pokazalo, da prav na tem odseku proge kamenje oz. drug zemeljski material najpogosteje pada na progo in jo ogroža.
Glavna značilnost teh alarmnih naprav je, da so sestavljene iz elek-trične zaščitne mreže, ki je postav-ljena po pobočju ob progi. Odkru-šeno kamenje povzroči prekinitev električne mreže, ki je pod nape-tostjo 30 voltov, sproži takojšen alarm, saj se na sosednjih postajah vključijo sirene, izvozni signali se avtomatsko postavijo na »Stoj«, vzdolž ogroženega progovnega odseka pa se v približni medseboj-ni razdalji zavorne poti vključijo rdeče utripajoče luči, ki opozorijo strojevodjo, da je proga zasuta in neprevozna.
To bo sicer izredno draga inve-sticija, ki pa bo poplačana v tre-nutku, kobodo naprave obvarova-le eno samo večjo železniško ne-srečo.                     M. Breznikar
DOOOVORI / 3