LETO II.
LJUBLJANA, 31. DECEMBRA 1924.
STfcV. 63.
fc&BOČNlNA Z& JVCOSIA-VI}D ČETRTLETNO D!N !5’
CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI
POŠTNINO/OGLAS* P°
CENIKV/ POSAMEZNA ITE VILKA- PO DIN ’8 50, POŠT. ČEK. RAČ. I3.I88
V«EDNI$TVO fN VPRAVA* VVČITI^L1$KITISKAK»NS/ ROKGPI$! |E NE VRAČAJO/Ah|0N?MNt&0-‘PlSl-SE-NS PRiOBČV-1E10/P0JTNIN A PLAČANA V GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
VELIKI
ORJUNA
s
MARIBOR
Oborožena moč Orjune.
1 se vrši dne 10. jan. 1925 v vseh 1 prostorih ..Narodnega doma“.
rilhumjuu
V tretje leto.
Z današnjo številko zaključuje »Orjuna« svoj drugi letnik. \ dobi, ko je izdajanje novin spričo neugodnih finančnih razmer nad vse težavna stvar in ko so poginili dnevniki z bogatimi fondi, se je »Orjuna« kot nacionalistični organ slovenskega dela Orjune čvrsto usidrala na že priborjenih položajih in se tako ukoreninila med narodom, da mirno gledamo v bodočnost.
Z navdušenjem in slepo vero. ki jo je zmožna samo idealna duša mladega človeka, smo izdali pred dvema letoma prvo številko »Orjune«. Zmajevali so tedaj nad nami glave osiveli »narodni borci« in rodoljubi, ki so videli v tem koraku samo trenuten vspon našega hotenja. Sovražniki pa so bili prepričani, da bo list naš glavni tihi sovražnik, ki nas bo iinančno izčrpal in materialno uničil. Varali pa so se vsi i kritiki i sovražniki.
sOrjuna« se je širila in krepko utirala pot med narod, ki je želel odkrite in moške besede. Idealisti in vsi zapostavljanj so pričeli segati po njej in propagirati njene ideje naprej. Bili so to vsi oni tihi borci, ki so dotedaj zaman hrepeneli po resnici, ki pa je v tedanjih časopisih polnih umazanih političnih borb nikdar niso našli. Pričeli so citati naš list tudi vsi oni. ki ljubijo Jugoslavijo in ki mrze korupt-110 in po ozdravljenju kričeče razmere našega javnega življenja. Vzljubili so .naš organ, ker je dosledno m po načrtu, neodvisno od katerekoli strani bičal in žigosal obupne razmere v naši državi.
Ž njhn pa smo si tudi ustvarili naše najzagrizenejše nasprotnike, ki so doslei zaman poskušali z vsemi sredstvi samo za hip udušiti glas »Orjune«. V borbi smo bili odločni, brezobzirni in bojeviti, kar pa nam je največ omogočilo to. da smo vzdržali vsem navalom od znotraj in od zunaj. Ofenzivni in borbeni smeri našega pisanja se imamo tudi zahvaliti za ogromen razvoj našega pokreta v Sloveniji. Saj Da je bil tudi list baš oni glavni organ, ki je v najtežjih dneh klerikalnih per-sekucij in vladnih zatiranj, visoko dvigal neomadeževani prapor Ju-goslovenstva. Ohranil nam je v tistih temnih dneh vrste nacionalistov ves čas v najzadovoljivejšem stanju in vzdržal borbeni duh v najvišji meri. List pa je bil tudi oni glavni most. ki nas je vezal z narodom in maso. Kajti mnogo iili je še, katerih ni oficiclno v naših vrstah, ki pa pazno in s simpatijami slede razvoju našega pokreta. Baš med temi pa imamo največ či-tateljev.
Citajo pa naš list tudi vsi oni, ki se nas boje iu ki nas v svojem strahu in trepetu pred kaznijo sovražijo. Priznavajo pa nam javno našo moč in silno borbenost ter ne-ovržnost naših argumentov, s katerimi smo že razblinili v nič tisoče najčmejših sovražnih naklepov.
Borba pa nas je stala tudi težkih žrtev. Idealisti, ki so pisali in prepovedovali idealizem in borbe-* nost v listu, so to svoje pisanje po-
trdili tudi s svojo krvjo. V prvi vrsti pa med njimi pokojni brat Francč Žlajpah. On je bil duša listu. ki je s svojim neumornim delom tako globoko zaoral v trdo ledino nacionalističnega tiska v Slovencih, in dvignil »Orjuno« na tako veliko višino. Spomin njegovega dela pa najbolj živi baš v letošnjem letniku »Orjune«.
Pogrešamo pa v naših predalih tudi dela nekaterih, ki so bili nekoč naši somišljeniki in ki so celo vneto sodelovali v listu. Odpadli so od nas. ker jim naš radikalni in energični nastop ni zadovoljil njih »mirnih kavarniških dušic«. Kakor s težkim srcem in bolestjo pogrešamo vsakega sodelavca, tako z mirnim srcem in brez škode utrpimo vsako odpadništvo. Kajti na škodo končnih ciljev nismo in tudi ne bomo priznali nikomur koncesije!
Radi priznamo, da se nam je tudi včasih pripetilo, kakor se to dogaja vsein listom, da smo radi netočnih informacij udarili po nedolžnem. Nikdar pa se ni to zgodilo hote in vedno smo potem tudi to storjeno krivico možato popravili.
Zato so naši računi ob zaključku drugega leta odkriti in čisti. V delu in mladostnem elanu smo napravili tudi pogreške. Toda bile so to malenkostne pogreške v primeri s pozitivnimi uspehi, ki smo jih doscgji v borbi za zmago Jugoslovenstva, Poštenja in Resnice.
Samozavestno in odločno vstopamo v tretje leto svojega delovanja. Hodili bomo kakor dosedaj dosledno in brezkompromisno pot ravne linije, kakor nam določa naš program in narekuje naše jugoslo-vensko prepričanje. Z neizprosno doslednostjo in srditostjo bomo tudi v bodoče razganjali separatistične fronte in ustvarjali resnično fronto Jugoslovenstva v smislu novosadske resolucije.
V socialnih vprašanjih bomo zavzemali isto stališče, kakor doslej. Stali bomo i v bodočnosti neomajno na braniku pravic ekonomsko sla-bejših. Kakor doslei bomo tudi v prihodnjem letu energično nadaljevali oster boj proti vsem tujim podjetjem in zavodom, ki rede še danes tujerodni živelj, dočim vlada med našimi obupna brezposelnost. V spoznanju nevarnosti in opasno-sti, ki pretita domačemu gospodarskemu razvoju naše industrije in trgovine od strani tujega kapitala, bomo tudi v bodoče z vsemi sredstvi podpirali njun razvoj in razmah.
V zvezi z vsem pa bomo nadaljevali tudi v bodoče moralni in fizični preporod jugoslovanskega naroda. Vzgajali bomo naše člane v ljubezni do domovine in resnične svobode. Netili bomo pa tudi v njih sovraštvo napram izdajalcem in odpadnikom. Kalili bomo njih značaje in krepili disciplino, da bodo v danem trenutku potrebe pripravljeni za končno dovršenje naših velikih ciljev, ko bomo preko Beograda maršlrali na Sočo iu tužno Gosposvetsko polie.
Četniške sekcije! To je eden j najostrejših argumentov, ki jih upo- : rahljajo sovražniki Orjune proti | njei in radi njih beže od Orjune tudi mnogi polovičarski Jugosloveni.
Medtem pa so baš naše četniške sekcije samo bistveni del našega nacionalno - vzgojnega programa. Tako. da je to suvereno govo-renje o namenu in siedstvih istih samo rezultat težke bolezni splošnega našega javnega življenja, ki silno rado z viška govori in kon-čnoveljavno sklepa o stvareh, katere pozna malo ali celo nič. In vendar bi zadostoval samo dober pogled v naš program, da bi razbil vse nalašč ali nehote nagomiljene klevete, ki danes padajo po našem ponosu: naših četnikih. V sledečem članku bomo enkrat iznesli podrobno v kolikor nam pač dopušča ozki okvir članka, vse prednosti, ki jih prinašajo četniške sekcije svojim članom, Orjuni in potom družbe tudi Državi. Prvi in glavni pogoj za zdravo delovanje družbinega organizma leži nedvomno v zavestnem izpolnjevanju temeljnih zahtev tega organizma, ki jih morajo brezhibno vršiti njegovi člani. Z drugimi besedami v disciplinirani pokorščini društvenim zakonom.
Disciplina je dvovrstna. Prva operira samo z grobo silo in strahom radi posledic, ki bi nastale spričo prestopkov teh disciplinarnih prepovedi. Z njo je mogoče disciplinirati povsem primitivna bitja, ki povsem verujejo v nadzemskj izvor avtoritete, katera zahteva od njih disciplino Vc^a te discipline je bila temelj moči starih teokratskih monarhij, ko so še mase neomajno verovale v božje poslance na zemlji. Druga vrsta discipline pa zahteva popolnega, inteligenta in je posledica končne izgrajene zavesti v vrednosti gotove ideje in dolžnosti, ki sc ji poedlnec pokorava, kot skupni potrebi. Njeno uporabo pa tudi ne osiguravajo sile nego spoznanje.
Povprečen jugoslovenski človek se nahaja v sredi med obema. Vojna mu je omajala vero in zaupanje v stare avtoritete. Nova svobodna država pa mu tudi ni znala ali mogla odpreti novih vidikov. Država je stvorjena. treba pa je sedaj tudi ustvariti dobre državljane. Kajti za obstoj države garantira samo razumno uverjenje njenih državljanov o potrebi države in zavestne discipline napram njej.
To zavestno disciplino pa razvijajo v jugoslovensk h državljanih baš akcijske čete Orjune. Saj so one institucija, ki ne daje svojim članom nikakih upov na kake ugodnosti. temveč zahtevajo samo žrtvovanje. Ko se noedincu, ki je že dalje časa v toku pokreta jugoslo-venskega nacionalizma, poraja spoznanje. da je Orjuna edini spas Jugoslavije, tedaj ga prevzame plemenita želja dati čim več za uresničenje ciljev Orjune. In tako stopi v njene akcijske čete. S tem pristopom pa se prične pojavljati v njem tudi drugi, boljši človek. Zavest o večjih in težjih dolžnostih, ki jih sprejme v interesu celine dvigne v njem ponos iu energijo. Prične ceniti samega sebe in - pazljiveje meriti svoje prestopke. Brezštevilni so tudi primeri iz naših izkušenj, kjer je stroga disciplina akcijskih čet odtegnila mladeniče od eventualnih pijančevanj in razuzdanosti.
Naša disciplina počiva poleg vse strogosti na tovariški podlagi, ki izednačuje vse razredne in socialne razlike med Jugosloveni. Naša akcijska četa proži možnost vsakemu najmanjšemu in najneznatnejšemu članu organizacije, da doprinese svoj del pri urejevanju in grajenju domovine. Dočim so v drugih političnih organizacijah razen voditeljev celokupne mase samo prost glasovalni instrument, na katerega
se obrača le v redkih prilikah; ima pa vsak naš član akeione jasno predstavo o svuji vrednosti in dolžnostih ter odnošajih napram celoti. Redni sestanki in vežbe vzgajajo naše člane nacionalno, politično in fizično tako. da predstavlja že danes Orjuna skupino samostojnih in izgrajenih ljudi, izmed katerih mora postati vsak posameznik agitator naše ideje. Vsak poedinec teh agitatorjev bo moral v odločilnem trenutku veljati za stotino slepih, nezavestnih pristašev neke ideje. Potreba ni niti povdarjati mislim, da so taki člani družbi neobhodno potrebni točasni državi, ker so mnogo bolj odporni proti povojnim raz-oralnim idejam. Naj navedemo samo en sani primer. Prišlo ie že v navado, da se tolažimo stalno v slučajih opasnih pojavov defetizma in anarhije v naši notranji politiki z običajnim lakoničnim vzklikom: »Sau imamo še našo slavno vojsko!« Pozabljajo pa med tem, da je vojska ogledalo naroda in da sedanja vojska ni ona divna. enodušna, nacionalno edinstvena predvojna srbska vojska, a še manj pa jugo-slovenska. Danes rekrutiramo v vojt-ko poleg poštenih in resničnih nacionalnih elementov tudi mnogo
anacionalnih tipov, ki smatrajo vojni rok za nasilje in robovanje. Mnogi med njimi celo vstopajo v vojsko z očitnim namenom, da jo razdirajo in razdvajajo po prejetih navodilih. Poučeni in pripravljeni ter / upeljani v vzvišene naloge naše ‘ narodne vojske so baš naši člani najbolj zdravi element v njej. ker so prosti vsakega razdvajalnega vpliva in naravnost primer vojaške zvestobe in pravega jugosloven-skega vojnika tudi ostalini vojaškim drugom. Zato pa tudi še ni do danes slučaja v vojski, da bi se Or-junaš pregrešil proti vojaški disciplini. Vojska in orožništvo nista dovoli jaka in zanesljiva obramba za slučaj revolucionarnih nastopov, kadar se nahajajo v obeli tudi nezanesljivi elementi. Najlepši primer temu je baš Rusija!
Val revolucije najlažje razbija s svojo čisto silo tudi formalno zvezane edinice. dočim pa prožijo svestno organizirane čete Orjune v vsakem vrvežu najboljšo obrano proti vsem prevratnim namenom in poizkusom. In ljuto se motijo oni. ki mislijo, da mnogi v tej zemlji ne mislijo na prevrate!
D. Jevdevlč.
Kdo bo rešil domovino?
Danes se stranke ne zavedajo, kai so dobrega storile našemu po-kretu. Največ zaslug imajo tako-zvane federalistične stranke, ki pa so postale federalistične s pomočjo jako »spretne« politike centralistov. Da vidimo kak pomen so imele federalistične stranke, si moramo predočiti približni razvoj, katerega bi naša država imela, ako bi ne bilo federalistov.
Brez njih bi po ujedinjenju skupščina začela normalno delovati, kakor v vseh urejenih državah. Zakoni bi se sprejeli, budgeti odobiili, vlade bi demisiorirale. druge prevzele vodstvo in tako dalje. O spremembi ustave, o federalizaciji in o avtonomiji bi se ne razpravljalo, glavno bi bilo, je li na vladi kmečka stranka ali delavska, ali konservativna, ali liberalna itd. V glavnem bi pa bile samo stare
stranke, ki bi vodile brez posebnih reform našo državo. Mora se že tu pribiti, da so bile te stranke, ki so aktivno že delale v avstrijskem, ogrskem in tudi srbskem parlamentu. prikrojene za takratne razmere, nikdar ne za sedanje. Po ujedrnjenju so spremenile deloma program, voditelji so pa ostali isti in ni bilo opažati nobene prave evolucije v strankah. Naša država bi bila bolj konsolidirana, ampak manjkal bi sveži novi duh.
Tudi pod takimi pogoji bi sc ustanovila kaka nacionalistična organizacija. razvoj te organizacije bi bil pa drugačen. V glavnem bi taka organizacija skrbela za kulturni razvoj našega naroda ter istočasno zbirala borce za osvoboditev zasužnjenih bratov, če bi se končno ta organizacija udejstvovala tudi na političnem polju, bi hotela samo
SAN O SREČI
Razkošno elegantni roman ljubezni ruske kneginje Sonje Orlov.
V g/atnih vlogah krone filmskih lepotic: grofica Agnes Esterh^zi,
llSChi Elleot in ljubimec vseh lepotic HARRY LIEDTKE.
V OSTALIH VLOGAH: Ferd v. Alten, Camilla v. HoIlay, Harry Hardt ia
Fritz Kampers.
Razkošne, elegantne in pikantne scene iz velemestnega varietea. Nepozabljivi alpinski prizori - Prekrasne Športne
prireditve V snegu in ledu. Vsebina filma je prepletena z napeto zanimivo kriminalno zadevo. Konec filma je zmaga božanske ljubezni. — Ta prekrasni film, kakoršne se le redko vidi, Vam predvaja samo posebi umevno:
ELITNI KINO MATICA
vodeči kino v Ljubltani.
Predstave ob: po! 4., 5., pol 7. in pol 9. uri.
Na prašnik 1. jan. 1925 ob: 3.( pol 5., 6., pol 8. in 9. url,
Neskrajšani umetniški orkester svira pri VSeH predstavah.
Premijera tega filma se istočasno predvaja na Dunaju, Budapešli, Grazu in Berlinu, kakor to dokazujejo inozemski časopisi.
Samo 3 dni.
1. 2. 3.
I.
*•
Samci 3 dni.
1. I. 3.
I.
prinesti sveži duh v skupščino.
Naša domovina ie pa danes bruhajoči ognjenik. Bruhati mora še naprej, dokler se ne bo državno telo razčistilo in se iz tega kaosa rodila »Jugoslavija«.
Naš pokret pa je nastal že pri tako razdrapanih razmerah in razmere so silile Orjuno. da se intere-sira tudi za čisto politično vprašanje in da se v politični borbi postavi na popolnoma neodvisno in samostojno stališče. Naloga organizai-cije je. da združi vse Jugoslovene v enotno fronto. To združitev ne more vršiti nobena obstoječa stranka. Danes Orjuna še zbira svoje bojevnike. ampak ni več daleč dan, ko se bode tudi aktivno udejstvovala.
Kakor že gori navedeno, imamo federaliste. Centralisti so označili te politične stranke kot protidržav-ne. ker je njihov program v na-sprotstvu z ustavo. Od tedaj se bije pri na« gigantična borba med tema dvema strujama. Skupščina je bila vojno polje, pozitivnega dela pa ni bilo. Obe dve struji sta bili na vladi. ne ena. ne druga ni pokazala pozitivnih uspehov, ne ena, ne druga ni bila delazmožna. nobena ni rešila državno vprašanje.
Velika ljudska masa je naveličana teh neskončnih prepirov brez pozitivnih uspehov. Ljudstvo je zgubilo zaupanje v vse stranke in jih smatra vse za enako slabe.
Te neznosne razmere so povzročile, da se je Orjuna — močna, energična in delazmožna — širila in našla simpatije med narodom.
Orjuna bo edina rešitev iz tega kaosa. Rabimo novih ljudi z novimi energijami, ki bodo z mladostnim poletom dali novega življenja naši domovini.
Danes doživljamo zadnji akt drame. Ogorčena borba med slabimi, zastarelimi strankami. Iz te borbe bodo izšle obe struji prilično enako močne in zopet bo parlament pozorišče prepirov — brez vsakega stvarnega dela.
Ljudstvo bo še bolj uvidelo, da v starih strankah ni spasa in prihitelo bo iskat pomoči k Orjuni.
Takrat bomo videli novo solnce vzhajati, in vstala bo zarja v znamenju mladosti in odrešenja. Takrat bo oni prvi sporazum — brez Markovih protokolov in drugih sličnih
—	sporazum na bazi »Orjunaškega programa« — ki bo vezal nas vse, Srbe, Hrvate in Slovence v .lugo-slovene z enakimi pravicami in dolžnostim}.
Ampak že sedaj se moramo pripravljati za to dobo. z največjo energijo moramo delati v vseh smereh. Moramo dokazati, da smo res delazmožni, moramo v okvirju organizacije dokazati to, kar obljubljamo storiti za cel narod.
Zavedati se moramo vsi Orju-naši. da žrtve, ki jih doprinesemo danes z«a organizacijo, so žrtve domovini. Orjuna ne dela za Orjuno, temveč za Nacijo. To je ona velika razlika med Orjuno in strankami.
Počasi zidamo, počasi se širimo, ampak solidno. Našo stavbo ne bodo podrl nihče.
Naprej do zmage!
SILVESTROV VEČER
Mestne Orjune Ljubljana
se vrsi
dne 31. dec. 1924. v areni Narodnega doma'
Di. I. iii o JosoMti iiiiiii.
Polni hinavščine in licemerstva so pobožni »Slovenčevci« in njih delodajalci okoli Škofije. Nakar so pred letom še prisegali in povzdigovali v nebo, kot edino zveličavno, danes zametavajo in pehajo v bla>-to. Pred leti še najnavdušenejšl »Jugoslovani« in zagovorniki ujedi-njenja ter Edinstva. zahtevajo danes federacijo. Branili pa se ne bi tudi kake avtonomije vseh Slovencev pod »zmagoslavno dinastijo Sa-vojcev«. V zadnjem volilnem boju pa so odvrgli poslednje ostanke nekdanjega jugoslovanstva in zatrobili juriš na fronto jugosloven-skih nacionalistov. Od vsega nekdanjega jugoslovanstva jim je ostala edino še firma »Jugoslovenske tiskarne in knjigarne«, ki na tudi zakriva samo kot kulisa nenasitno in vedno prazno mošnjo g. Prevzvi-šenega.
Pravimo, da so se otresli klerikalci jugoslovenstva, ki so si ga nadeli kot rešilni pas v času. ko je pretil pogin njihovi zavoženi ladji. Otresli se in zatajili pa niso zaenkrat še ideologije dr. Kreka, ki je tedaj v svoji dalekovidnosti rešil SLS. Zato smo obrnili svoj pogled nekoliko nazaj in skušali izvedeti, kaj in kakega mnenja je o teh novih metamofozah pokojni dr. Janez Evangelist Krek.
Z ozirom na stališče ^Slovenčevih« slovenstva-branilcev jasno in
odločno pravi: »Dve ideji ne bosta nikdar izumrli: da smo Slovenci in Hrvatje en narod in da spadamo v skupno držiavo. Ako se ta ideja ne bo mogla obistiniti v tej (avstro-ogrski) državi, se bo pa oživotvorila in uresničila preko nas in v tia-sprotstvu z vsem. Posledice pa. ki bodo radi tega nastopile, pa bodo nevarne za življenje (avstro-ogr-ske) države, za Evropo in njen mir.«
V	svoji dalekovidnosti in veliki koncepciji jc gledal tudi daleko preko svojih kratkovidnih sodelaivcev v bodočnost. Pričel pa je pešati že tudi z mislijo o osnovanju in ureditvi bodoče države. In to v času, ko je sedanji njegov naslednik hodil še polen vere v neomajne stebre Habsburžanov, spovedovat cesarico Žito.
Na vprašanje, kai da bi bilo bolje za novo nastajajočo državo, ali državna centralizacija ali decentra-lijacija (Pod slednjo je razumel dr. Krek plemenski separatizem, proti kojemu je bil vedno odločen nasprotnik) je odgovoril:
»Narodno življenje ima trovrst-no tendenco v svojetn razvoju, ki se razvija v politični, gospodarski in kulturni smeri. Z ozirom na te tendence bi uredit državo na temelju konkretnih prilik v narodu. Najpre-je moramo konstatirati, katere od teh smeri nas Jugoslovene zbližu-
jejo in katere nas razdvajajo. Gospodarske interese ima tako seljak kakor delavec, pa bil že Srbin. Hrvat ali Slovenec povsod popolnoma iste. Nismo pa tudi niti politično drug od drugih tako daleč oddaljeni; vsi hočemo, da smo en narod, da smo v eni državi, vsi smo za ravnopravnost vseh plemen. Ostane nam samo še edini moment, ki nas deli, in ki je kulturni ali bolje ver-sko-kulturni. Pri urejevanju ustave moramo torej vse stvari radi katerih bi bil mogoč medsebojni prepir in borba, kar najbolj potisniti v ozadje iri jih lokalizirati ter izolirati. Zategadelj mislim, da bi bila potreba stvoriti jak centralni parlament iz dveh koordiniranih domov. Eden od teh bi bil nacionalno politični dom. drugi pa socialno poli- j tični dom.« Zatem razlaga pomen j in ustroj tega jakega parlamenta, j Preko tega pa preide k neslogi med j Srbi in Hrvati. O tej naši nesreči j pravi:
Glavna točka sporov med Hrvati in Srbi je različnost kulturnih ttn-denc. Treba je radi tega lokalizirati borbo in jo izločiti iz parlamenta. V njem bi se namreč moglo dogod-.ti, da vstanejo ob priliki Hrvatje in Srbi drug proti drugemu, kakor dve neprijaiteljski fronti. To pa bi bila propast države, ker bi prej ali slej izrabili tak položaj naši notranji in zunanji nasprotniki. Prišlo bi do nemirov, iredente in raznih neprijetnosti. Zato je treba to kulturno in versko stran narodnega življenja decentralizirati po občinah, ki bodo morale sprejeti poleg svojih upravnih in drugih nalog tudi brigo za razvoj šolstva.
Glede šolstva pa je postavil sledeče smernice, od katerih je sedanja SLS tako daleč v stran, kakor še nikdar do seda j:
»Šolstvo je za nas najeminentnejšega pomena. Centralni parlament bo izdal zakon, na podlagi katerega bo moral obiskovati ljudsko šolo. dokler je ne bo dovršil. Treba bo tudi določiti zakonito organizacijo ljudske šole in minimum znanja, ki ga mora imeti vsak državljan iz posameznih strok. Posebno pa mora biti enoten in edinstven v celi državi pouk o narodnih in državljanskih pravicah in dolžnostih. Poleg tega bi se moralo tudi zakonito določiti, kdo sme osnavljati Šole. Dolžnost ustanavljati ljudske šole naj bi pač imela tudi v bodoče občina. Ako nad bo šola konfesionalna, interkonfesionalna ali akonfesional-na. odločajo stariši dece in to po belgijskem šolskem sistemu.
Občina sme ta šolski zakon svobodno prilagoditi svojim razmeram. Zato pa naj tudi po svoji mili volji osnuje konfesionalno ali nekonfesionalno šolo. O tem naj odloča njeno zastopstvo.«
»Kar se pa tiče kulturnih nazorov. mora vladati načelo svobodne tekme za vse stranke in vse organizacije. Kdor je sposobnejši in de-lavnejši. ta nai zmaga.«
Z ozirom na stališče duhovščine napram novo nastajajoči državi se je izrazil sledeče:
So ljudje, ki ne jemljejo v obzir, da ne bo niti enega paragrafa, ki bi rešil pri nas cerkev in njene organizacije, če ne bodo živeli njeni svečeniki in teljiki tako, kakor je potreba. Znano Vam je. da sem rebus sic stantibus zagovornik ločitve cerkve od države. Napadali so me dovolj radi tega,. Imajo tudi zato mnogo logičnih in teoloških argumentov. Ali logika razvoja in živ-
Orjunaši!
ljenja govori za mene. Poleg tega pa se ona .tudi niti ne protivi katolicizmu. In kad hoče med tem Rim? On hoče konkordat, kakor ga hočemo tudi mi. Katoliška cerkev mora imeti v bodoči državi kakor tudi pravoslavna enakopravni značaj. Nadalje ne smemo imeti tudi državne cerkve. Vsem verskim uredbam je treba v splošnem dati popolno avtonomijo. Država pa naj se čim manj vtika tudi v posle cerkve.«
O hegemoniji srbstva nad ostalim delom jugoslovenskega naroda pa je sodil sledeče:
»Hegemonijo bodo imeli sposobnejši. ako bodo to Srbi, potem bodo imeli tudi naravno pravo do te hegemonije. Kdor pa misli, da bodo imeli radi svoje številne premoči odločilno besedo v centralnem parlamentu, tedaj ne jemljete nekih stvari v račun. Vzemimo, da je država stvorjena tako. kakor govorimo sedaj. Sedanje politične prilike bodo imele tudi na potek prilik v centralnem parlamentu odločilen pomen. Najprej se bodo zbližale sorodne stranke. SLS bo nastopala skupno s Pučko stranko. Nadejani pa se. da bomo našli tudi med Srbi razvoj analognih kulturnih in strankarskih tendenc. Tako. da bomo morda dobili v parlament tudi katerega srbskega klerikalca. Slovenski. srbski in hrvatski liberalci se bodo združili med seboj, kakor tudi socialisti. Poleg tega pa se bo morda razvila tudi kaka avtonomistična stranka, ki bo stremela za spremembo ustave v smeri federacije, kakor pri Hrvatih ljudje frankov-sko-starčevičenske ideologije in pri Srbih radikali. Javljale pa se bodo v parlamentu tudi socialne tendence vse jačje, kar bo tudi vplivalo na strukturo strank. Med tem pa bo vedno bolj napredovalo politično uniformiranje. Prenehale bodo tudi centrifugalne tendence tako. da bomo čez dva ali tri rodove v istirii edinstven narod. Torej bomo občutili hegemonijo enega plemena, ako bo sploh obstojala, samo kratek čas. Srbske hegemonije se bojimo tem manje. ker so Srbi razcepljeni v naravnost nezdravo veliko število strank in strančic, tako. da se ne bodo združili skoro gotovo v nobenem slučaju v en skupen blok. A določiti, da morajo biti neki ministri Hrvati in Slovenci, nima smisla. ker če bodo imeli Srbi hegemonijo. bodo gotovo postavili za ministre tudi svoje kreature. Radi tega nam ne preostane druzega, kakor da pošljemo vsi v parlament svoje najboljše ljudi, da nam bodo vladali. Nesposobnega naroda ne more rešiti pred propadom nobeden paragraf in niti katerakoli ustava. Ker pa ne prištevam Hrvate in Slovence med nesposobne narode, sem uverjen. da bodo znali priti tudi v državni upravi in reprezentanci na odločilna mesta.«
Tako dr. Krekovih besed. Zaključkov in primerjanj iz njih na>-pram dosedanji neveseli politiki »samostojnega slovenstva« pod vodstvom SLS ne bomo izvajali. Primerja in sodi lahko vsak! Obsojamo pa početje klerikalcev, ki s sanjo njih vredno hinavščino izrabljajo ime pokojnega dr. Kroka, kakor izrabljajo in profanirajo ime njega, ki je obračunal s farizeji. Zato pa tudi kličemo:	»Pustite pri
svojem razrovalnem in satanskem delu vsaj mrliče pri miru in ne izrabljajte molka tistih, ki vas v vašem početju ne morejo prekleti.«
Podpisujte deleže »Ekeitcmske ©rluite“!
e>83C»ap«gp<3we8<aB«aB«qg^3 c.
Q Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo
domači izdelek.	v
Č3<aB<3CfrQeS'SN&<2£»<3S>£&>£3t&4l
KARO -levili
Maribor, St&reika 19-
Naloge.
Pogled na naših shodih, občnih zborih in sestankih neovržno dokaže. da je danes že večina poštene jugoslovenske omladine v vrstah Orjune. Saj je baš omladina nosilec onega živega zanosa in mladostne energije, ki nas tako silno dvigata nad povprečni življenski nivo dosedanjih političnih pokretov v nas Slovencih.
Početki našega gibanja v Sloveniji segajo komaj dve leti v preteklost. Vendar kolik je že danes uspeh dela vseh onih neštetih naših bratov, ki so se ubadali po borni njivici jugoslovenskega nacionalizma med nami? S svojim mladosti polnim nastopom so zanesli ti mladi sejalci vzvišeno misel Edinstva in Jugoslovenstva med narod, ter pričeli izvajati moralni preporod. Mesto strupenega materializma in uničujočega mamonizma so pričeli prepovedovati idealizma polno ljubezen do naroda in trpeče raje onkraj provizornih meja. Kdor gleda in prebira danes zgodovino prevratnih dni, mora že priznaiti. da je storila Orjuna že samo s tem, kat; je doslej storila, popolno priznanje poznih zanamcev.
Danes je po zaslugi Orjune na-t cionalizem v Sloveniji že tako razi glašena parola, da je menda že ni še tako oddaljene hribovske vasice, kjer bi še ne poznali Orjune. Saj je postal nacionalizem po dveletnem napornem delu pri nas živa sila. s katero mora računati vsak, kdor, računa pri svojem delu resno z realnimi dejstvi. V svoji neizčrpni giobini je postal nacionalizem slo-< venskemu plemenu že potreba. S svojim silnim zanosom in divno ne-opisno vero je prekalil slovensko pleme robov tekom dveh let v ple* me junakov in mož.
Težko in žrtev prebogato je bilo to leto, ki so ga dovršili nekaterniki med nami. Iz nič je bila zgrajena fronta nacionalistov in iz nič smo skupili bogate zaklade energij doslej mrtvega slovenskega dela jugoslovenskega naroda. Preželi smo narod z novim duhom vere in zanosa. Čuvati pa moramo tudi sedaj, da teh s krvjo in življenji najboljših-stečenih tekovin ne izgubimo. Skrbeti moramo, da postanejo te danes že vzbujene, a še v naših redih akumulirane žive sile narodu tudi sile udejstvovanja in dela. Postati morajo ona velika stalna, velika sila dela in pogona, ki nam bo ustvarila iz sedanje SliS veliko gospodarsko in politično močno Jugoslavijo.
V	ta namen pa bo potreba še mnogo intenzivnega dela. Kajti danes razpolagamo v naših vrstah z vero in zanosom: ne pa še z dovolj veliko in popolno zavestjo dolžnosti. skupnosti in zmožnostjo skupnega dela. Dvigniti in okrepiti bo potreba med nami še tudi močno požrtvovalnost in žrtvovanje za trajnost celote. Priznaiti pa je treba, da sta bili že obe tildi doslej odlični lastnosti naših članov v velw kih in težkih momentih. Poglobiti bomo morali tudi zmisel za reelno
TE3LE?®N 560
ING. DUKIC IN DRUG
GRADBENO PODJETJE
■ €% TELEFON S60	^||
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
SgmmtM assaffiiB£lBBB BBS
in trezno gospodarsko delo. ki še danes ni tako močno ukoreninjeno, kakor bi bilo želeti. Dokazati bomo morali članstvu, da je potreba poleg idealizma in večkratnega romanticizma tudi ekonomske borbe.
V	smislu svojih resolucij in končnih ciljev pa moramo tudi na polit. polju izvojevati svojo ravno liniio. Dovolj časa smo bili element vzgona in poleta, ki je v svojem končnem efektu donesel glavni dobiček
drugim. Postati hočemo in tudi moramo organizatorni element, ki bo s
svojimi silnimi energijami zgradil na neomajni bazi svoje ideologije, končno in resnično fronto Jugoslor venov. S podvojenim tempom moramo pa tudi zanašati našo veliko Idejo med Nacijo in ustvarjati neutrudno in brezkompromisno integralne Jugoslovene in Jugosloven-ski narod v pravem etičnem pomenu besede.
Bere Andjelinovič.
Te dni je bil iz preiskovalnega zapora zagrebškega sodišča je izpuščen na svobodo brat Beri-slav Andelinovič. oblastni čelnik zagrebške Orjune. Kakor znano, je bil napaden na cesti od Hanaov-ca M. Zovka, ki pa je pri tem napadu dobil zasluženo plačilo. Radi-čevci, katerih mnenje je, da se morajo pustiti nacionalisti mirno pobijati sredi ceste, so izposlovali aretacijo br. Andelinoviča. Potek preiskave je kmalu jasno dokazal upravičenost silobrana, vendar so zalvačevali preiskaov in zadržavali našega brata v zaporu s prozornim namenom škodovati s tem našemu pokretu v Zagrebu. Ko je bil material izčrpan in bi moral osumljeni na svobodo, so iskali gradivo, Iki bi jim služil kot sredstvo, da odstranijo za dogledni čas iz naših vrst najnevarnejšega nasprotnika njihovega separatizma. Tako so skušali naprtiti krivdo Trboveljskih
dogodkov tudi br. Andelinoviču^ katerega greh je obstojal v tem, da se je udeležil razvitja prapora v Trbovljah. Te lopovščine Radiča so na zunaj dosegle svoj namen, brat Berislav je bil za dogleden čas odstranjen. a prokleto se moti oni, ki misli, da zidovje ječe more zabra>-niti delo Orjunaša. Danes sta svobodna br. Marko in br. Berislav svobodo jima je dalo nepristransko sodišče. Naj si zapomnijo radičevci kot naši klerikalci, da isti ne izgube svobode nikdar več vsled njihovih denuncljarij. Naj si zapomnijo te izdajice. katerim je svetost zakona vedno na jeziku, ki pa nam vedoma očitajo, da ga ne spoštujemo, da se zakon ne bo nikdar več izrabljal napram nam v njihove lopovske namene.
Brat Andelinovič! Na poti, ki si jo zopet nastopil svoboden, v borbi za Nacijo Ti kliče naša Orjuna Zdravo!
Obsodba Fr. JRadc&feke.
Priprave za kongres v Beogradu.
V	smislu zaključkov seje Glavnega odbora Orjune v dneh 22. in 23. novembra t. 1. v zadevi priprav za prihodnji kongres v Beogradu, odreja Direktorij vsem Oblastnim in Mestnim odborom sledeče:
1. Mestne organizacije morajo takod pričeti sestavljati sezname vseh svojih članov, ki se bodo udeležili kongresa. V svrho, da se bo udeležilo kongresa čim večje število udeležencev, je treba opozoriti še posebej članstvo na to, da bo trajala manifestacija na kongresu samo en dan. S tem bo omogočeno prisostvovanje na kongresu tudi onim Članom, ki bi sicer ne mogli žrtvovati iz raznih vzrokov 3 do 4 dni za kongres.
. 2. Za dovršenje posameznih pred-del morajo Oblastni odbori fiksirati svojim Mestnim organizacijam gotov rok. do katerega mora biti Izvršen dotlčnl posel. To je potrebno, da se ne bo nagomililo vse delo na zadnje dneve.
3. Za izdelovanje popolnih krojev se postavlja rok do konca marca. do katerega bodo izdelovali naši dobavitelji kompletne kroje. Do tega časa sprejemajo tudi dobavitelji naročila za popolne kroje. Obenem pa, mora tudi do tega časa vedeti vsaka mestna organizacija točen broj svojih uniformiranih elanov.
O postopaimju z udeleženci na kongresu, ki niso v stanu sl nabaviti popolnih krojev, bo izdal še pravočasno Direktorij posebna potrebna navodila.
4. Pri izdelavam ju krojev naj se zaposli vse ženske sekcije. Na ta način si bodo prihranile posamezne
mestne organizacije mnogo denarja. Mestne organizacije, ki nimajo ženskih sekcij, naj se sporazumejo z Oblastnim odborom, na kak način sl bodo preskrbele najcenejše kroje za svoje člane.
Ponovno se naglasa, da moralo biti te predpriprave dovršene do konca marca,
5. Vsaka seja Oblastnih in Mestnih odborov mora imeti odslej do kongresa na dnevnem redu točko o kongresu, kakor tudi Okrožnice Oblastnih odborov.
6. Za vodenje potnih blagajn morajo dotočiti Oblastni in Mestni odbori posebne blagajnike, ki morajo skrbeti zta čim izdatnejše finančne vire.
Oblastni In Mestni predsedniki so dolžni, da kontrolirajo to — posebno potno blagajno vsaj enkrat na teden.
Dobički vseh zabav in prireditev se morajo odslel stekati v fond potne blagajne.
Dvigati denar h potne blagajne za katerikoli namen izvzemši za kongres je strogo prepovedano.
9. Vse delovanje Oblastnih in Mestnih organizacij mora odslej stremeti posebno v pravec, kar najbolj izdatne propagande in reklame za naš kongres, Vse sekcije naj pri-čno s čim popolnejšo propagando in kar najboJj premišljenimi pripravami za naš kongres. Enako se mora razpravljati tudi odslej na vseh naših sestankih, shodih in zborih o kongresu vseh Orjun v Beogradu.
Naša propaganda mora biti tako provedena, da bo postal kongres populariziran tudi v najoddaljenej šem selu maže države. __________________
VESELO IH SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM CENJ. NAROČNIKOM IN INSERENTOM
UREPNIŠTVO IN UPRAVA.
Našemu ušlteljstvu.
Dalje časa že prejemamo od strani naših članov učiteljev ostre pritožbe proti sedanjemu vodstvu U.JU. Ker so baš učitelji naši najboljši člani in ker vidimo samo v tem stanu nositelje naše bodočnosti, je smatral Oblastni odbor potrebnim to stvar razčistiti.
Ne smatramo se upravičenim vmešavati se v Interne zadeve vodstev strokovnih organizacij, dokler le te ne zavzamejo dimenzij, ki so škodljive naši- nacionalni stvari.
Pritožbe pa, ki prihajajo na nas čez vodstvo UJU, so takega značaja, da smatramo za svojo dolžnost, jim ugoditi.
V	ta namenimo sklenili, da bo priobčil naš list vse upravičene pritožbe, ki jih danes odklanjajo drugi listi. Zato pozivamo vse naše člane učitelje, da takoj pošljejo svoje utemeljene In z dokazi podprte pritožbe na tajništvo Oblastnega odbora Orjune, Ljubljana.
Poročali smo že v eni zadnjih številk o obravnavi proti glasovi-temu Seleuciologu g. Radeščeku. Danes pa prinašamo obsodbo tega škofovega mameluka. Ta glas neodvisnega sodišča priča, da je tudi v Jugoslaviji še nekaj pravice in da se dobe še tudi zakoni, s katerimi je mogoče priti do živega samim, z vsemi žegni opremljenim urednikom »Slovenca«.
V	imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Deželno sodišče v Ljubljani kot vzklicno sodišče je vsled naredbe z dne 17. novembra 1924, s katero je bila določena vzklicna razprava, razpravljalo dne 5. decembra 1924 pod predsedstvom v. d. s. sv. Mladiča. v navzočnosti d. s. sv. Ant-loge. Keršiča in o. s. Kralja kot sodnikov in P. pr. Bizjaka kot zapisnikarja, v prisotnosti zastopnika zasebnega obtožitelja dr. Klepca, obtoženca Franca Radeščeka in zagovornika dr. Žitka noe dr. Natlačena o vzklicu, katerega ie vložil obtoženec radi izreka o krivdi in kazni zoper nazsodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 3. septembra 1924 opr. št. U VII. 499/24-7, s katero je bil obtoženec Franc Ra-dešček spoznan krivim prestopka po § 491. k. z., storjenega s tem, da je dne 10. aprila letos-v zbor/iici mestnega magistrata ljubljanskega na galeriji rekel: »Orjunaši sq pla; čana pretepaška banda Pribičevi-ča«, s tem pa je pripadnike društva »Orjune« očitno in pred več ljudmi ne navajaje določenih dejstev dolžil zaničljivih lastnosti in jih izro-čeval javnemu zaničevanju, ter obsojen po § 493. k. z. z uporabo §§ 266. in 261. k. z. na 300 Din denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 6 dni zapora, po § 389. k. P. r. v povračilo stroškov kaz. postopanja in po taksnem zakonu na plačilo 50 Din takse,
in no predlogu zagovornika, da se vzklicu ugodi in po predlogu za-
stopnika zas. obtožitelja, da se vzklic zavrne,
dne 5. decembra 1924 razsodilo tako:
Vzklic obtoženca Franca Radeščeka zoper razsodbo okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 3. sept. 1924 opr. št. U VII. 499/24-7 se zavrača. v kolikor gre zoper izrek o krivdi, z ozirom na razloge razsodbe pvega sodnika, kakor neutemeljen. v kolikor pa gre zoper izrek o kazni, kakor po §§ 283. in 464. št. 2 k. p. r. nedopusten.
Vzklicatelj se obsoja po § 390. k. p. r. v povračilo stroškov vzklic-nega postopanja.
Razlogom prvega sodnika se dodaja, da je po mnenju sodišča upravičen vsak član organizacije, ki je žaljena, nastopiti s tožbo, tem bolj upravičen v to tudi oblastni odbor, ki je članom nadrejen in po pravilih poklican, da varuje njih interese. Dokaz resnice je nedopusten, ker ne gre krivde posameznih članov generalizirati na celo organizacijo.
Raztegnitev obtožbe na izraz »od bank plačana« šele na vzklicni instanci, je ne glede na to, da je dejanje že davno objektivno zastarano. nedopustna.
Sodba sama je pa tudi v toliko zanimiva, ker nas končno rešuje očitanja, s katerim so nas nasprotniki neprestano obkladali. Namreč očitanje nediscipline in posameznih izgredov poedinih naših članov* Sodišče je jasno in nepristransko pribilo, da je nedopustna praksa vseh onih sovražnikov Orjune, ki izrabljajo ekscese posameznikov na račun celote. Kajti »nedopustno le, generalizirati krivde posameznih članov na celo organizacijo.« Sicer pa se zavedajo baš klerikalci tega najbolje in se v svoji organizaciji precej radi otepavajo raznih izgredov in prestopkov posameznikov, posebno v kolarju s stereotipnim: »Ne glejte nas. ampak poslušajte nas!«
Splošna stavbena d. d. Tezno pri Mariboru.
Naš dopis je zadel v živo. V zadnjem dopisu navedena gospoda se je potuhnila in kaže na videz povsem kolegijalno in lojalno lice. A nam ne pade na um, da bi mirovali. S krepkimi udarci hočemo pomagati rušiti laži-zgradbo neob-hodnih tujezemskih strokovnjakov in stremeti za tem, da zasiguramo eksistenco našim ljudem, preskrbimo, da se v podjetjih na naših tleli ščiti naše delavstvo. Rušeč razne ovire, stopamo krepko naprej.
Danes hočem v nadalje osvetliti socialni čut in odgovornost vodje tovarne »ing.« Menzi.
Nekemu ključavničarju je bila v poletju odpovedana služba z famoznim izgovorom, da je pomanjkanje posla. Ker je v službi podjetja zaposlen tudi njegov sin. je stanovanje v delavski hiši obdržal, sam pa dobil delo v neki tovarni na Kranjskem. Ko je nekoč posetil svojo obitelj. ga je g. Menzi nagovarjal. naj zopet nastopi službo pri tukajšnji tvrdki. Delavec je nato službo na Kranjskem odpovedal in ker ni mogel radi bolezni službe pri Splošni stavbeni takoj nastopiti, mu je g. Menzi izjavil, da ga več ne rabi. Boječ se, da ga vrže ravnatelj tovarne iz stanovanja, kot je to zagrozil, je ključavničar molčal. Molčati pa nočemo mi, ki se ne boji-
mo ne g. Menzija, pa tudi ne kakih njegovih vplivnih prijateljev! — Dalje, ako podjetje kogai ne rabi, ga pošlje domov ter ga pokliče, ko je zopet kaj dela. V splošni brezposelnosti si nikdk) ne more pomagati s sprejetjem druge službe, ampok pohlevno čaka, da se »Nj. milosti« poljubi, zopet poklicati na delo. Od česa naj siromak v dobi brezdelja živi, znaj bog in
—	g. ing. Menzi. — Tekom pomladi se je javilo več naših državljanov, ključavničarjev, katere pa se ni sprejelo, enega edinega avtogen, varilca pa toliko časa šikaniralo, da je zapustil posel in odšel. — Njegov namestnik se je pogodil za akordno plačo 25 Din, po končanem delu, se mu je ponudilo samo 24 Din. Ker s tem postopanjem ni bil povsem zadovoljen in je skušal uveljaviti svoje upravičene zahteve, je bil kratkomalo odpuščen. In takih krivic je nebroj. Če bi jih hoteli vse natančno opisati in analizirati, bi napolnili vse kolone našega lista.
Za danes smo napisali nov list za črno knjigo Splošne stavbene, ki nai se zaveda, da veje pri nas na severu rezki nacionalni veter, ki jih bo kaj kmalu odpihal, in da jih v vsak kotiček in vsako kretnjo zasleduje bistro oko naše organizacije.
Političen prasled.
PRIPRAVLJAJTE IE ZA BEOGRAJSKI KONGRESU
Volilno vrvenje v Jugoslaviji postaja od dne do dne živahnejše in bojevitejše. Stranke prirejajo na vseh koncih in krajih shode, ki so pa dosedaj mirno potekli in ni prišlo nikjer do večjih incidentov. Najbolj se pa karakterizira volilna kampanja po razcepljenosti strank. Radičeva stranka se je razcepila na tri dele, pri S. K. S. in džemijetu se. pa že tudi kažejo znaki razkrajanja. tako da bo nastopilo še večje število strank in strančic kot pri zadnjih volitvah. H. R. S. S. obstoja sedai iz treh frakcij: 1. Radičeva. republikanska in boljševiško pobarvana; . Skupina dr. Horvata in Jalžabetiča. Kot je dosedaj znano, vztraja ta skupina še nadalje na programu H. R. S. S. Pridružilo se ji je 36 bivših poslancev in nad 200 krajevnih organizacij. Glavni vzrok secesijc je ta. da se boje ob-
zirne, ki jo vlada naznanja proti stranki. 3. Skupina Lovrenkovič. Ta nja internacionalo in ostro napada Radiča radi njegove diktature v straki. 3. Skupina Lovrekovič. Ta je republikanstvo ovrgel in^ priznava tudi narodno edinstvo. če bodo pa te skupine imele kaj uspeha pri volitvah, ni še mogoče predvidevati. ker se blagajna, glasilo itd. še vedno trdno nahajajo v Radičevih rokah. Vladino časopisje že cel teden piše o ostrih ukrepih vlade proti Radiču in njegovi stranki, o uporabi zakona o zaščiti države. ,o razpustu stranke, o aretaciji voditeljev itd. S tem pa daje Radiču le priliko, da io popiha v inozemstvo. Sicer je pa tudi mogoče, da se bo zgodilo to. kar se je že večkrat pri nas: tresle so se gore, a rodila se je miška. — Nj. Vel, kralj je odpo-tovai v Pariz k svojemu stricu
princu Arsenu, ki je težko bolan. Na povratku se ustavi tudi na Bledu.
Protiboljševiški blok je sklenjen na pritisk Francije in Anglije. K temu bloku ste pristopile tudi Jugoslavija in Romunska. Bolgarski ministrski predsednik Cankov je tozadevno prišel v Beogi-ad, kjer se je sestal s Pašičem in Ninčičem. Javnost ga je sprejela zelo hladno in je prišel v konflikt tudi z novinarji. Po končanih posvetovanjih se je odpeljal v Bukarešto, kjer se sestane z ministrom Duco. Opozicija je ostro nastopila proti temu bloku z argumenti, ki deloma držijo. In tudi javnost sama se ne navdušuje preveč za misel, da bi šli mi po kostanj v rusko žerjavico za interese francoskih in angleških kapitalistov.
Revolucija v Albaniji je imela popoln uspeh in je Ahmed beg Zo-gu gospodar položaja. Fan Nolli je pobegnil v Italijo.
Medzavezniška kontrolna komisija v Nemčiji je odkrila v neki tovarni velikansko zalogo puškinih cevi. Veleposlaniška konferenca je nato sklenila, da se izpraznitev Kolnske cone odgodi. Nemčija je vložila proti tej odločitvi protest, kar tudi Amerika odobrava. Naj-brže pa ne bo imel uspeha, ker hočeta imeti Francija in Anglija na vsak način ■ garancijo, da se Nemčija ne oborožuje.
Kriza fašizma v Italiji je na višku. Razkritja bivšega podtajnika v notranjem ministrstvu Finzija in bivšega načelnika tiskovnega urada Rossija o delovanju fašistovske »Čeke«, so delovala kot bomba nar javnost. Kompromitirani so skoro vsi voditelji, tako generalni tajnik stranke Ginuta. bivši poveljnik milice Del Bono in celo sam Mussolini. Mussolini je predložil zbornici nov volilni red in se bodo volitve vršila najbrže aprila pr. leta. Ker je sam tako kompromitiran, bo moral najbrže na pritisk krone podati ostavko. Za nasledstvo se že imenujeta dva moža: Salandra ki stari lisjak Giolitti. Če res pride do take rešitve krize, si bo Italija globoko oddahnila, ker ji je moralni gnili in propali fašizem prinesel le ogromno škodo v vsakem oziru. Tudi za nas bo to velike važnosti, ker bomo t nefašistovSko Italijo preje prišli do sporazuma, kot pa z intransi-gentnim fašizmom.
Dopisi.
Zagorje. Zadnjo nedeljo, t. j. 21. decembra, smo izvedeli, da v Zagorju obstoja nekakšna »Slovenska republikanska stranka«, slovenska podružnica Radiča. Silno smo bili radovedni, kdo so in kaj hočejo ti apostoli čovječanske slovenske republike, Že sedaj moramo povdari-ti, da je bila velika dvorana »republikanskega doma« pri Osredkarju nabito polna! Ne verjamemo ne temu ne onemu, ampak špas je pa le bil. Vemo dobro, da nam za gumijeve krogljice obljubljajo dobrine iz devete dežele. Naučili se nismo od njih pravzaprav ničesar — le videli smo, kako so se prali zamorci med seboj. Nekdaj vsi trije govorniki, (gospodje Prepeluh, Žorga in Čobal) socialisti, torej prijatelji, so že vedeli kje koga čevelj žuli. Izdajali so svoje početje na kaj nega-lanten način. Dobro vemo za početje omenjenih gospodov, ker so nam še v spominu časi medvojnih aprovizacij. Nič se zato ne čudimo, da je gospod- Prepeluh predbacival gosp. Čobalu beli kruh 1. 1917.. ko ga ni bilo uiti za težko bolne nikjer dobiti. Znati se mora. je baje dejal g. Čobal. Sicer Zagorjani dobro vemo, kako zna farbat g. Čobal, to pišemo le za druge socialiste. Prihodnjič vam pa še napišemo kako je g. Miha Čobal delal zakonski osnutek za bratovske skladnice. Sicer pa vzemite njegov socialen položaj in evo ali more on sploh biti socialist? Tudi znani gosp. Jakob Žorga, komunistični apostol, je slišal svojo lekcijo — oziroma jo dal tudi drugim. Njega pa Zagorje sploh najbolj pozna. Omenim Vam le to, da ni mogel izpodbiti očitanje gosp. Prepeluha, da so komunistični voditelji v Beogradu plačani od režima in pa od ruske internacionale. Komunistično orientiran proletarijat spreglej že vendar enkrat. Sedaj pa preidimo k kolegu Radiča — Prepeluhu. Zvedeli smo, da je on pravzaprav nekak skakač, ki je že povsod iskal mandata, a zaman. Sedaj pa pravi, da bo torej dobil ie kaj
od Stipice. Bomo videli. V Zagorju mislim bo dobil potok Medija več krogljic kot pa omenjeni Preipeluh. G. Čobal ga je tako strašno pretipal. da skoraj ni mogel do sape. Izglodalo je. da si je za bodoče zasi-gural dva glasa od dveh navzočih žensk. Tretjega mu bo pa dal gosp. Osredkar, ki se itak sam na ničesar ne spozna. Torei g. Prepeluh, tri krogljice že imate. Korajža velja.
Ko smo šli s shoda, smo torej videli enkrat temeljito oprane delavske demagoge — politične veriž-nike — in Pa enotnost republikanskih frakcij. Delavci komunisti spreglejte! Ali ne vidite, da ste zapeljani? Ali ne veste, da Vas ie rodila slovenska mati? Ali ne veste, da je pomrlo za svobodo te zemlje na tisoče in tisoče idealistov? Veste, da je njih kri rodila heroje, proti katerim bo strašna borba. Premislite, da je tu zemlja kraljeviča Marka. Spreglejte ob 11. uri. Ker dvanajsta se bliža. Srečna podonavska - balkanska federacija, še bolj pa srečna republika Slovenija, ki bo imela tako enotne in edine delavske demagoge.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Človek je potrpežljiv, ampak gorje če je enkrat potrpljenja konec. Tudi mi zavedni Slovani v Sv. Lenartu smo potrpežljivi, ampak sedai imamo dovolj. Človek se mora zgražati. če ne sliši drugo, kakor samo nemškutarjenje. Da, gotovo nemško, to je bolj — nobel. V trgovinah- se govori gotovo samo nemško. saj tudi gospod župan misli, da je lepše, ako reče »Guten Tag«. Če bi pa župan slovensko pozdravljal, bi se lahko zameril pri »Feierwehr-hauptmanu«.
Mi nacionalisti jim kličemo: Dosti je tega izzivanja. Pot v Cmu rek ni dolga.
cikiistični šport s skupnimi izleti, z
dirkami, društvenimi shajališči, s prirejanjem veselic in gledališkimi predstavami.
Novo društvo bo delovalo za po-vzdigo kolesarskega športa z raznimi športnimi prireditvami, v prvi vrsti pa bo skrbelo za zboljšanje družabnega življenja z gojitvijo naših narodnih idealov.
Skupno bomo posečali prekrasne bisere majke Slave in vsa ljube-
zen do naše premile zemlje-domo-
vine, se bo dostikrat razodevala v navdušenem petju, ki bo nenadoma privrelo iz globoko čutečih src zbranih slovenskih kolesarjev...
Skrbeli bomo, da bomo čimprej dobili dovoljenje, da bodo člani lahko posečali sedanjo kraljevino Italijo brez založitve kavcije, ki je sicer precej visoka in zvezana z zamudo časa in drugimi neprilikami.
Položnice za naročnino priložene!
PORAVNAJTE IN OBNOVITE NAROČNINO! PRIDOBITE NOVE NAROČNIKE!
Naš pokret.
Mariborska oblast.
Kronika.
Trbovlje in »blagopokogri Fakin«
še vedno ne puščata spati blagim »Slovenčevcem«. Ni jim dovolj, da so bili radi svojega črnega srda proti Orjuni in inž. Kranjcu obsojeni ter javno ožigosani kot podli de-nuncijantje. ampak vrtajo in glodajo naprej Fakinove kosti. V zadnji božični številki so zopet pričeli z namigavanji. Opozarjamo pa že sedaj nato, da jih bomo parirali tako, da bo za lep čas brnel naš odgovor po maziljeni glavi g. Smodeja in njegovih komplicev. Sicer pa men da res velja za krepostne škofove urednike izrek Sv. pasma:	»Res-
nično Vam povem, da pojdejo ne-čistnice in cestninarji pred Vami v nebeško kraljevstvo.«
Velik ples v vseh prostorih »Narodnega doma« priredi naša organizacija v Mariboru v soboto dne 10. januarja 1925. Soditi po predpripravah, ki so v veščih rokah in v polnem teku, bo to ena najlepših predpustnih zabav v Mariboru. Vstopnina 10 Din je v očigled ogromnih stroškov, ki jih ima organizacija, tako nizka-, da ne bo manjkal noben zavedni mariborski Jugosloven. — Pozivamo tudi okoliške organizacije, da ta dan pribile k nam. da preživimo skupaj nar veselih uric. Zdravo!
Duhovniške plače. Med drugimi akti volilne vlade je bila izdana tudi naredba o povišanju plač duhovnikom. Mi bi ne imeli proti temu ničesar. Vendar pa gledamo nekoliko skeptično na dobro voljo vlade, ki misli, da ji bo morda uspelo s par tisoč dinarji zapreti nikdtair polna žrela rimskih žrecev. Kajti oni. ki bijejo danes po naši državi in ji strežejo po njenem življenju, niso in tudi ne bodo nikoli drugačni, kakor so bili v najbolj črno-žoltih časih. Klerikalni duhovnik je bil sovražnik Jugoslavije, ko je še nastajala. rušil jo je kot kraljevi minister kraljevine SHS in rušil jo bo tudi v bodoče, pa najsi v katerihkoli že okoinostih.
NAZNANILO.
Pravkar se je osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev kolesarskega in motociklističnega društva »Sava« s sedežem v Ljubljani.
Namen društva je gojiti in razširjati praktično kolesarski in moto-
Orjun Maribor. Uradne ure tajništva so vsak ponedeljek in vsako sredo od 7. do 8. ure zvečer v tajništvu, »Narodni dom«, III. nadstropje (vhod pri hišniku), kjer dobe člani vse informacije o organizacijskih zadevah. — Komisar.
Redni letni občni zbor Orjune Pragersko. V soboto 20. t. m. ob 20. uri se je vršil na Pragerskem redni letni občni zbor tamkajšnje Orjune. katerega se je udeležil v imenu O. O. Maribor oblastni čel-nik brait dr. Irgolič in v imenu Mariborskega battailjona komandant brat Slavko Reja. Občni zbor je potekel v najlepšem redu In je izvolil nov odbor, ki daje garancije, da bo tudi ta naša organizacija v novem letu bolj agilna kakor pa je bila v starem.
Debatni večer Orjiuue Maribor.
V svrho pogovora o reorganizaciji Mestne Orjune Maribor je sklical komisar brait Zorko s sodelovanjem Oblastnega izvršnega odbora v četrtek 18. t. m. v »Narodni dom« anketo, na katero je povabil le ožje število članov. Razprave na anketi so bile zelo stvarne in je bilo podanih več lepih nasvetov, kako bi se dalo organizirati delo in kaiko bi se dvignilo zanimanje za pokret. Debate se je udeležilo lepo število povabljenih. Na občo željo se je ob koncu sklenilo, da se bodo taki debatni večeri vršili večkrat in se je prvi prihodnji določil takoj na ponedeljek 22. t. m. v istem lokalu. Na tem večeru je predsednik brat Radivoj Rehar razvil program dela v sekcijah, na kar se je razvila debata o vprašanju organiziranja tega dela. Debate se je udeležilo več na>-vzočih bratov in končno so se po-edinci javili, kakšno delo bi hoteli, prevzeti. Okrog 10. ure je brat ko* misar zaključil ta drugi debatni večer in se bo delo nadaljevalo po praznikih.
Kraljev rojstni dan v Mariboru. Rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. mariborska Orjuna ni proslavila samostojno, slovesnega obreda v stolnici pa sta se kot de-putanta udeležila brat predsednik Rehar in brat blagajnik Deleja v kroju, ki sta častitala tudi pri velikem županu.
Veliki ples Orjune Maribor. Mariborska Orjuna priredi v soboto
dne 10. januarja 1925 svoj prvi veliki ples, ki- se bo vršil v vseh prostorih »Narodnega doma«. Priprave za to prireditev so v polnem teku in bo, kakor izgleda, ena največjih in najlepših v predpustni sezoni. Vsi prostori bodo krasno dekorira-ni in razsvetljeni in poskrbljeno bo za vse ugodnosti. Ker bo vstopnina 10 Din zelo nizka in bo čisti dobiček namenjen za zlet v Beograd maja 1925 o priliki velikega kongresa, ne sme izostati noben res naroden mariborski Jugosloven.
SloyenJgradec. V nedeljo, 14. t. m. so se zbrali člani naše mlade organizacije in njeni prijatelji v gostilni br. Ivana Kaca k prijateljskemu sestanku. Udeležba je bila zadovoljiva. Zbralo se je 35 nacionalistov iz Slovenjgradca, Smartna in Podgorja, pa še več bi jih bilo, da se ni vr šila isto popoldne v Šmartnem dramatska predstava slovenjgraških diletantov.
Predsednik mestnega odbora br. Kaučič je pozdravil navzoče brate, pa tudi ostale zborovalce, ki jih je prignala k sestanku sila nacionalne ideje in ljubav do domovine. V idealnem govoru je nato očrtal zgodovino organizacije jugo-slovenskih nacionalistov v obče in naše mestne organizacije posebej. Podal je v kratkih, a vsebine polnih stavkih smoter in sredstva organizacije jugoslovenskih nacionalistov ter povabil vse iskrene prijatelje nacionalne ideje v naš krog.
Nato je razdelil tajnik br. Sovre prijavnice onim, ki so to želeli. Pri tej priliki je povdarjal stroge predpise glede sprejemanja članov. Grajal je ravnanje onih Slovencev, ki sicer povdarjajo svoj nacionalizem, ne upajo pa ga potrditi s pristopam v organizacijo, češ. ne morem pristopiti. ker so tam včlanjeni tudi nepriljubljeni elementi. Nacionaliste, ki bi se hoteli včlaniti šele tedaj, ko bo organizacija že dograjena in popolna, je primerjal z onimi delavci, ki bi se javili k delu takrat, ko že zavihra na slemenu dograjene stavbe zastava.
Ko se je predstavil zborovalcem še naš blagajnik br. Keber, ki je apeliral na točnost pri izvrševanju članskih dolžnosti tudi z ozirom na plačevanje članarine, je brat predsednik zaključil zborovanje.
Ljubljanska oblast.
Mirna. Dne 28. t. m. se je vršil članski sestanek naše agilne organizacije Mirne. Mnogoštevilno članstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem brata delegata R. Prosenca.
Sestanka so se udeležili tudi nekateri naši somišljenito. ki so. uvidevši, da gotovi predsodki v Orjuni. ki jih širijo naši nasprotniki o nas. niso upravičeni, takoj vstopili v naše vrste. Po kratki debati, v katero so pridno posegali posamezni br. člani, je bil zaključen sestanek, ki je dokazal, da nam je teror, katerega je izvajal g. Korošec nad nekaterimi člani mestne Orjune Mirna, rodil najlepši sad. Vrste Mirnske Orjune so strnjene danes bolj kot kedaj poprej. prežete so sanno z eno voljo: naprej do cilja.	_______
Obenem je bila ustanovljena s tem tudi eksekutiva. ki bo imela v bodoče nalogo voditi v enotni fronti orjunaštvo Slovenije po potih ravne linije do končnega velikega cilja.
Rakek. Dne 21. decembra t. 1. je imela tukajšnja organizacija Jugoslovenskih nacionalistov svoj HI. redni občni zbor, katerega sta se udeležila tudi br. Oblastni predsednik inž. Marko Kranjec in častni Oblastni čelnik br. Miha čop.
Ob 20. uri otvori br. černe občni zbor ter poda poročilo predsednika, nakar so sledila poročila tajnika, blagajnika ter ostalih funkcionarjev.
Po končanih poročilih in po izrečenem absolutoriju je stari odbor predlagal novo listo, ki je bila enoglasno sprejeta.
Izvoljen je bil nov odbor s predsednikom br. Černetom. podpredsednikom br. Lešnjakom, tajnikom br. Završnikom in blagajnikom br. Hribarjem. Odbornikom so brli izvoljeni bratje Kukec, Arneš in Juvančič, namestniki bratje Pirc, Gruden in Kunc iz Unca. Častni sod br. Košmelj. Zurlini in Černič. Revizorji br. Dekleva, Gornik in Vovk.
Po končanem občnem zboru je prevzel besedo br. Marko, ki je bil zelo prisrčno sprejet. Br. Marko nam je v kratkih, a jedrnatih besedah razložil stališče in delo Orjune pri bližajočih se volitvah. Dalje je razpravljal tudi o Ekonomski Orjuni. H koncu se je novoizvoljeni br. predsednik zahvalil članstvu na obilni udeležbi ter istega pozval k neustrašenemu in pridnemu delu. Nato se je razvila res bratska, neprisiljena zabava, kakoršne nas je navadil naš prvak Miha čop, ki je uvidel danes pri občnem zboru, da je njegovo seme padlo na rodovitna tla in da Orjuna Rakek še živi v strah sovražnikom m čast Nacije.
Pozor pri sprejemanju novih članov! Jak in neustrašen razmah naše organizacije, ki marsikoga tudi v nam prijaznih krogih, navdaja z zavistjo, je prignal v naše vrste tudi ljud, kateri pač niso sledili kakemu notranjemu nacionalnemu nagibu, temveč skušajo potom organizacije doseči zaščito proti temu ali onemu. Dasi se radi potegujemo za pravice naših ljudi i-n smo Še doslej to vedno tudi z uspehom storili. moramo povdariti, da nismo posredovalnica za službe ali borza dela, tudi nimamo v naših odborih ljudi, ki bi nudili brezplačno pravno pomuč. Posebej moramo opozoriti na to, ker mora biti prvi in glavni pogoj, ki privede koga med nas krepka nacionalna zavest, ne pa iskanje lastnih osebnih koristi, kot se to često dogaja!
Kulturna sekcija Orjuna v Šiški
vabi člane in tudi nečlane, da se udeleže recitacijskega večera v soboto. dne 3. januarja 1925 v lokalu pri br. Štepicu. Recitiral bo g. M. Kragelj — iz lirike iredentistov (I. Gruden, A. Gradnik, M. Kragelj). Pričetek bo točno ob 8. uri zvečer. Upam. da mi ni treba apelirati na orjunaško disciplino, in da bo vsak, ki je bil navzoč pri zadnjih predavanjih, z veseljem zopet prišel. Pripeljite tudi še druge s seboj! Točnost naj diči vsakega Orjunaša! Zdravo! Načelnik kult. sekc.
Tretja redna glavna skupščina Mestne Orjune v Zagorju ob Savi se vrši dne 11. januarja 1925 ob 15. uri v društvenem lokalu v »Sokolskem domu«. Dnevni red bo razviden iz osebnih vabil. Poživljamo že sedaj brate in sestre, da se udeležijo brezpogojno polnoštevilno. Poroča tudi delegat Oblastnega od-* bora. Zdravo!
Druga redna letna skupščina Mestne Orjune za Poljansko dolino
se vrši 6. januarja 1925_ ob 15. uri v Srednji vaši pri br. Čadežu (pri Anžonovcu) z običajnim dnevnim redom. Od Oblastnega odbora poroča br. inž. Marko Kranjec. Udeležba za članstvo strogo obvezna, brez vsakega drugega obvestila.
V Celju se vrši sestanek za Ekonomsko Orjuno v četrtek, dne 8. januarja 1925 v »Narodnem domu«. Na sestanku bo poročal o ciljih in namenih »Ekonomske Orjune« brat predsednik inž. Marko Kranjec.
Mestna Orjuna Ljubljana priredi Silvestrov večer v areni »Narodnega doma«. Vse brate in sestre se vabi, da se udeleže v čim večjem številu te naše prireditve, ki obeta nuditi mnogo zabave ter da vsa-* komur priliko, da radostno zapusti staro ter istotako stopi v Novo leto.
Na Silvestrovem večeru, ki ga priredi Mestna Orjuna Št. Peter-Vodmat v gostilni pri Drasčku v Bohoričevi ulici 9, nastopi dramski odsek iste z enodejanko »Ljubosumnost« in z burko iz vojaškega živ* Ijenja »V ječi«. Pri prireditvi sodeluje tudi pevsko društvo »Sava«. Po končanem vzporedu ples. zaba-< va. šaljiva pošta, koriandoli. O polnoči lepa nacionalna alegorija. Pričetek ob 19. uri. Vstopnina 5 Din za osebo. Odbor vabi narodno občinstvo. da poseti prireditev čim številneje.
Lepo razglednico je izdala in založila agilna Orjuna Št. Jakob-Kra-kovo-Tmovo, ki slika zasužnjeno Gosposvetsko polje. Razglednico priporočamo organizacijam v nakup. Cena je zmerna, komad po 1 Din za organizacije in po 2 Din za nadrobno prodajo.
Sluibene oblake,
Po sestanku v Mirni se je vršil še sestanek v Bistrici, ki nam je jasno dokazal, da je tudi tam naša ideja globoko zasidrana ter informativen sestanek v Mokronogu.
Sestanek delegacij Oblastnega odbora Ljubljana In Maribor se je
vršil v nedeljo, dne 28. decembra t. 1. v Celju. Sestanka so se udeležili za Mariborsko oblast bratje predsednik Rehar, oblastni čelnik dr. Irgolič in načelnik tiskovne sekcije dr. Cazafura. Ljubljansko oblast pa sta zastopala brata predsednik inž. Kranjec in tajnik Verbič. Obravnavala so se vsa važna vprašanja tičoča se obeh Oblastnih odborov in dosegla se je v vseh točkah popolna harmonija in soglasnost.
Organizacij Poljčane in Preserje poživljamo, da dvignejo pri nas deponirani štampiljki.
Tajnik.
Brezposelne člane pošiljajo posamezne organizacije na naš Oblastni odbor, da bi jim preskrbel službe. Ker vlada, kakor v drugih predelili Jugoslavije, tudt v Sloveniji velika brezposelnost, je vsaka tozadevna intervencija od strani Oblastnega odbora povsem nemogoča in se s tem nalaga Oblastnemu odbrou samo velike stroške in občutne izgube na času.
Vsem M. O. in pov. v mariborski oblasti se nalaga, da pri vplačilih potom čekovnega urada točno navedejo na položnici zakaj in v, kakšen namen je bil znesek vplaj čain.
Važno radi evidence in pravilne vknjižbe, ter da se prepreči nepotrebno, povpraševanje in pisarjenje.
M. O. in pov., ki še niso ugodila zahtevanim točkam v okrožnici št. 196/24, nad to nemudoma in brezpogojno izvrše.
Oblastni blagajnik.
OB
L E K E
OB
NA
O.B
ROKE
miitni trg s
ernatovic
y
& ¥ š i€ A INDUSTRIJ ALNA IN GOSPODARSKA BANICA
fc, 3 A • “ W U a	^	1	Brzojavni	naslov:	Indusbanka
_ . .	...	4n.	podružnica	v	Ljubljani.	Marijin	trg	stev. o.
Telefon stavilka 104	ppikonfi 35	Hranilno	vioge na knjižice In tekoči
Delniška glavnica in rezerve okrog	Centra	a	č«Hr»«invafcke" reDublike	račun	2„170,OOO.OOO*—K«.
250,000.^00*— Kč.	67	podružnic	v	vseh	večjih	krajih	Cehoslovaftke repumiKe
Sprejema vloge na knjižice in račune ter provaja vse bančne in borzne transakcije kar najkulantneje.
mimm
dač. — Založila Ig. Kleinmayr in Fed. Bamberg, d. z o. z. v Ljubljani. Cena broširani knjigi Din 14.
»Ljubljanski Zvon« je dospel v svoje 45. leto. v dobo, kakršne ne more beležiti za seboj danes noben jugoslovanski literarni list. Ob vstopu v novo- leto. obljublja ta resna in res mirno snujoča revija objavo gradiva, ki se odlikuje po svoji pestrosti in umetniški višini.
Filip Dora.: Kako so se vragi ženili ter druge legende in bajke. Iz češčine prevel Fr. Bradač. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi Din 35, broš. Din 30, poštnina Din 1.50.
srečno in veselo Novo leto!
NE POZABITE
da boste najbolje 8n najceneje oblečeni, ako sl kupite obleko pri
DRUGO SCHWAB
LJUBLJANA.
za deco in odrasle priporoča
M. TIČAR, LJUBLJANA
Šelenburgova ulica štev. 1.	  Sv.	Petra	cesta	štev.	26.
IDEAL
A. & E. Skaberne
1najboljši, najmodernejši
pisalni stroj sedanjosti.
THE REX C o., LJUBLJANA
Sradiiie itev. 10.	■—	Tetcfon štev. 268.
SperiialM trgovina vseh pisarniških potrebHIn.
LJUBLJANA
Mestni trg št. 10
UVOZ IN PRODAJA A4ANUFA KTURNE O A
BLAGA.
Priporoča se	j||
tiskarna, knjigoveznica in rastrirnica, kartonažna tovarna, papirna industrija
Josip Krmpotič |
VIR-DOMŽALE pri Ljubljani, j
Posredovalna pisarna za naročila v Ljubljani	|||
skladišče BALKAN, Dunajska cesta štev. 33.	||
Telefon Interurban (Balkan) žtev. 11—13, 223, 366.
Naslov za pisma v Ljubljani: Poštni predal štev. 165, na Viru: pošta Dob pri Domžalah.
Brzojavni naslov: KRMPOTIČ, LJUBLJANA štev. 165.
PODRUŽNICA TIVAT (BOKA KOTORSKA).
Veselo in srečno Novo leto
vsem svojim cenjenim gostom!
KAVARNA IN BAR
..EMONA"
Jan in Kuti Fiala
PODRUŽNICE:
Maribor - Kamnik Konjic« - Novo mesto Ptuj - Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Telefoni: 139 146, 458
Brzojavi i TRGOVSKA
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantnete.
KnilSevnest.
Umetniške razglednice naših jugoslovanskih »Velemož«. Umetniško založništvo »A ž b e« v Mariboru je izdalo drugo serijo (12 razglednic)-jugoslovanskih Velemož. Druga serija vsebuje reprodukcije sledečih mož: Finžgar, Fr. Prešeren, Anton Foerster, Josip Stritar, Petar Zrin-ski, Ivan Gundulič, Krsto Frankopan, vojvoda R. Mišič, Jovan Popovič, Ljubomir Nenadovič, Branko Radičevič, Dositej Obradovič. Naročila se naj pošljejo na umetmško tiskarski zavod in založništvo »A ž b e« v Mariboru, Koroška cesta 39., Slovenija.
Predpisi za zaščito delavstva. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Str. 194. Cena s poštnino vred Din 36. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova uliCci št 54.
Pripovedne slovenske narodne pesmi. Mladini izbral in priredil Pavel Flere. Z risbami okrasil Maksim Gaspari. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena v polpla.tno trdo vezani knjigi Din 28.
Euripides, Medeja. — Tragedija v petih dejanjih. Prevel dr. Fr. Bra-
I
želita vsem odjemalcem in obiskovalcem
Jakob in Malči Zalaznik
kavarna, slaščičarna in pekarna.
Modni salon M. Sedej-Strnad
Ljubljana, Prešernova ulica 3 želi vsem svojim odjemalcem
ZA NOVO LETO
.e priporoča	j
MODNI SALON	j
| STUCHLY MASKE ]
LJUBLJANA, Židovska ulica 3.
1 2
e	:
! Največja izbira vseh vrst damskih klobukov. I
! ! Illllllllltlillllllllltlll til IMIIIItMIlilltllllUIIIIIMIMIIIMIIIMIIMMIIIIIIIMIIIOMMlMIMIIIIMIIIUlUlllltMItMllliMIMIIMI Ulit •*«IIIIIM"IMIIMIIIII"II*
ZA NOVO LETO
se priporoča
parna pekarna JEAN SCHREY
nasl.
Jakob Kavčič, Ljubljana
ki ima večkrat dnevno
priznano najboljše sveže pecivo.
Telefon štev. 158.
8S53SS
SREČNO NOVO LETO
lete svojim ceni. odjemalcem, gostom, prilateiiem in znancem:
SLOGRAD STAVBENA, GRADBENA IN INDUSTRIJSKA D D.	RAVNATELJSTVO ELITNI KINO MATICA LJUBLJANA		THE REX C2 pisalni stroji LJUBLJANA		G. BESEDNIK IN DRUG ortopedična trgovina LJUBLJANA Prešernova ul. 5
i JL-/ A A %JLvy JL 3LJl JL e A—* • LJUBLJANA IN STAVBENA VODSTVA: Kranj, Tržič, Trbovlje, Sv. Peter. ;	DRAGO SCHWAB modna trgovina LJUBLJANA		M. TlCAR trgovina s papirjem LJUBLJANA		MARIJA GOTZL J modni salon LJUBLJANA Kongresni trg 8 ...
Srečno in veselo novo leto vsem učencem in učenkam JOVANKA IN SREČKO POTOČNIK od Minist. za trg. in obrt konces. krojne šole in razpošiljalnica krojev. LJUBLJANA Židovska 5	UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA		ING. DUKlC IN DRUG gradbeno podjetje LJUBLJANA %		PETER ŠTEPIC veletrgovina z vinom LJUBLJANA * SP. ŠIŠKA
	A. & E. SKABERNE manufaktura LJUBLJANA		MEDIC-ZANKL d. z o. z. tvornica barv LJUBLJANA-MEDVODE		M. AMBROŽIČ IN DRUG manufaktura na veliko LJUBLJANA
JOSIP REBEK splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje št. 9					
	JUGO-HAG LJUBLJANA		SREČKO POTNIK IN DRUG sadni soki LJUBLJANA		0. BERNATOVIC . LJUBLJANA
Vsem cenjenim obiskovalcem KAVARNE »ZVEZDA" RESTAVRACIJE IN VINSKE KLETI želiva prav srečno novo leto FRAN IN ROZA KRAPEŠ					
	F. BATJEL tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA		DR. ING. MIROSLAV KASAL LJUBLJANA 						A. KUNC konfekcija LJUBLJANA
EMIL MORE sodavičar LJUBLJANA Kette-Murnova cesta 11	PRISTOU & BRICELJ črkoslikarstvo LJUBLJANA		FRAN DERENDA & Cie. konfekcija LJUBLJANA		JAKOB KAVClC parna pekarna LJUBLJANA
M. DOLNIČAR restavracija na gl. kol. LJUBLJANA	EKONOMSKA ORJUNA LJUBLJANA Gledališka ul. 8		FRANC BAR pisalni stroji LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 5		LJUBLJANSKA POSOJILNICA Mestni trg LJUBLJANA
KAVARNA CENTRAL S LOJZE STREHAR | MARIBOR	Vekoslav iula brivnica Maribor Jurčičeva ulica 9	Josip Stanj ko izdelovatelj luksuznih in tovornih vozov Maribor Jugoslovanski trg 3	Josip Sulič trgovina s čevlji in usnjem Maribor Aleksandrova c. 30	Aleksander Klešič Velika kavarna Klub bar Tel. Sl. 26 MARIBOR Tel. St. 26 ||l | |B 1 « J I	
trgovec
Maribor
Glavni trg St. 5
modni atelje za gospode I TT TUl TAMA	Gledališka ul. 8
^ DLhJ AIN A	Palača pokojninskega zavoda
VELETRGOVINA Z VINOM IN LESOM
/C'
DOL. LOGATEC
čevlj. mojster
'MARIBOR
Slovenska ul. 26
želita
POVH & MEDIC
INDUSTRIJA PERILA
NOVO MESTO
vsem cenjenim odjemalcem ter se priporočata nadaljni naklonjenosti.
trgovina z mešanim blagom
Maribor
Slovenska ul. 16
RESTAVRACIJ f\
LjuBLjrmn, dunajsko cesto
KOLINSKA TOVARNA NARODNA KAVARNA
LJUBLJANA
KAVARNA EVROPA
TONEJC ANTON
LJUBLJANA
CEMAŽAR IN DRUG
litografija
LJUBLJANA
cesta na Južno železnico
mmaaassasstsu
LJUBLJANA
Gosposka ul.
PETER Š1ERK
modna trgovina
LJUBLJANA
Stari trg
VELIČAN BEŠTER
fotograf
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta
FRKOVIČ I DRUG
LJUBLJANA
Kongresni trg
M. FRANZL SINOVI
Obilo sreče v novem letu
Stavbeno in umetno mizarstvo
M1LARNA IN SVEČARNA
d. d.
Gazela milo!
LJUBLJANA
L. MIKUŠ
tvornica dežnikov
PETRIČ H.	
premog in cement	
	LJUBLJANA Gosposvetska c. 16/1.
Ed. Škopek urar Ljubljana Mestni trg	Josip Vidmar tvornica dežnikov
	Ljubljana pred Škofijo
LJUBLJANA
Pred Škofijo
LJUBLJANA
■n
OLEUM“ d. z. o. z.
Tel. št. 910
LJUBLJANA
REMINGTON ^ model 12-
Kako sodijo merodajni faktorji:
Tvrdka	FRANC	BUR LJUBLJANA.
Med pisalnimi sb oji, nabav ij eni mi pri Vaši tvrdki, se v prvi vrsti odlikujejo „REMINGTON Med. 12“. Stroji .REMINGTON Mod. ',2‘ tečejo lahko, gladko in brei ropota. Akoiavno pišejo na njih v šoli začetniki vsak dan po 4 ure, ni bilo pritožbe. Pisalni stroji .REMINGTON Mod. 12“ se odlikujejo kot izvrstni pisalni stroji Ravnateljstvo ta stroj toplo priporoča! Ravnateljstvo Državne trgovske akademije v Ljubljani.
Dr. I. Ii. Bttbm 1. r.
V Ljubljani, dne 18. decembra 1924.
Iskijuino zastopstvos
Franc Bar, pisalni stroji
UU, Maiimo naltt !.	Itltfnn	it.	407.
1
m
i
VESELJE IN ZADOVOLJSTVO
sije z obraza vsake gospodinje, -ko vidi snežno-beio perilo.
Z lahkoto in malo denarja doseže to, ako kupuje vedno le
milo GAZELA
katerega se dobi v vsaki trgovini!
| je najmodernejše urejena in izvrSujc vsa tiskarnlška dele od nojpriprostejšega do najmodernejšega.
Ti*ka Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
§ol«ki zvezki za osnovne Sole in srednje Sole. Risanke, dnevniki in beležnice.
<1
lOHBN
se dobi
v vseh spccerijskib prodajalnah
STROJI
za obdelovanje iesa.
ZVONOVI, ?UI*B1§4E.
Transmisije in železne konstrukcije.
Um- in korali«. Cgojegssne potreMfine. Sesale. - flmatsre.
Strojne tovarne in livarne d. d.
LJUBLJANA, Dunajska testa 35.
VESELO IN SREČNO
NOVO LETO
želi
vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča v nadaljno naklonjenost
PIVOVARNA UNION
LJUBLJANA.
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE:
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldmei*ter.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE s
Rum-esence različne vrste, konjak, hrašov, češnjev, kava. knmnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
parna destilacija Mene itd. LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
Sramotni ©dar.
Eisengrosshandlung D. Rakuscli, Cilli, Steiermark, Z\veigniederlas-sung in Laibach, Vodnikplatz 5.
Cilli, am......
Dvoglavi
avstrijski
orel
Alleinverkauf der Zinkbieche des K. K. Zinkwalzwerkes in Cilli fiir den Sflden der Oe. U. Monarchie. I(. K. Pulver-Gros-Verschleiss. Drahtanschriften: Rakusch, Cilli Fernsprecher Nr. 11. Postsparkassenkonti :
Oesterr. No. 6-061 Ungar. No. 620.
Rechnung fiir....
Infolge Ihres Auftrages ..........
An Verzugszinsen berechnen \vir bankmassige Zinsen, mindestens aber
Zahlbar bei Reclmungserhalt!
Če bi danes šel kdo tja protestirat, zakaj da mu pošiljajo take račune, bi se gotovo izgovarjali na pomoto. Kriv je vedno uslužbenec, ki baje naredi proti volji šefa, ali pa so »slučajno« pošle slovenske tiskovine, in razni takšni izgovori. Tvrdka Rakusch še danes nima, v šestih letih po osvobojenju, slovenskega knjigovodstva!, dasi je to oblastveno predpisano. Pa kaj se menijo Nemci in nemškutarji za predpise. Predpisi in zakoni se izdajo, pa kaj ko se oblast potem več ne zanima, ali se vse to izpolnjuje ali ne. Naj nemškutarji še toliko kričijo o svoji lojalnosti napram naši državi, ko je pa to le maska, za katero se skriva njihova pasivna resistenca, katero uprizarjajo napram našim zakonom, ki količkaj dišijo po nacijonalizmu oziroma osvoboditvi narodne men-
talitete starih navad, ko je le to im-poniralo, kar je bilo nemško in vihtelo svojo kiutlo nad nami. Firma Rakusch je danes gnezdo nemšku-tarije in razven par malih izjem čuti danes tam vse nemško. Pozivamo državno oblast naj se enkrat sama prepriča, pa bo videla, da je resnica. Zdi se nam pa, da tvrdka Rakusch ni edina, ki vodi še danes proti zakonom knjige v nemškem jeziku. Prepričani smo, da bi ne bilo niti ene slovenske črke, bodisi pisane, bodisi tiskane, ako bi bila zmagala stara Avstrija. Poglejmo Italijane, kako so rigorozni v izvrševanju predpisov. Za vsako malenkost globa in zapor, ali pa odtegnitev koncesije. Tako bodemo tudi morali začeti postopati pri nas, sicer bodo mislili nemškutarji, da smo same šleve, ki sicer izdajamo zakone in predpise, rimamo pa najže jih izvršiti.
Konsekventno še vedno dopisuje in korespondira nemško ptujska firma Aliče Gabrič, prej Reinhardt, trgovina z jajci. Zahtevamo, da ta trgovina z jajci takoj preneha s tem švabskim korespoudiranjem in nastavi slovenščine zmožnega in veščega uradnika!
Anton Krisper izdaja še vedno delavstvu nemške tiskovine. Izgovarjanje- na kako znatno zalogo takih tiskovin še izza časa Avstrije, je čisto neumestno in graje vredno, ker se s takimi tiskovinami ruši že itak ne prevelika vera delavstva v moč države.
Priporočamo slavno firmo Anton Primožič. Spitzen ttnd Fagon Erzeugung, Sairach — Krain. Opozarjamo pa jo, da ji bomo tudi mi prisiljeni ji umeriti malo boli »jugo-slovensko f as ono«. ako ne bo tega sama storila
Priporočamo! Jos. Bahovec, jun. Laibach — Drucksache. Tako se glase kuverte te priznane klerikalne firme, ki pa so ji dobri jugoslo-venski dinarji.
ZRNA.
Dober iek. Kralj Velike Italije in Veliki mojster črnosrajčnikov sta priredila zadnje dni večerjo v po* čast našemu ministru zunanjih zadev in njegovemu spremstvu.
Na večerji se je reševalo vprašanje Reke.
V	Ljubljani pa so se pripravljali, da bi zaigrali po rimski kulturi hrepenečim »barbarskim pastirjem« eno izmed dele vsem nacionalistom ^ 11-goslovenom dobro poznanega d’An-nunzijevega komplica Sunbenelija.
ZIMSKE SUKNJE
v vseh mcd^mlh oblikah §z češkega fin angleškega bla$a, p?§p©r@csč po lak© smernih cenah
A. KUNC, LJUBLJANA
Gosposka ulica štev. 7.
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
V LJUBLJANI, Mestni trg Štev. 6
ker ima že nad 10,000.0000 Din jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
naiug&dftele.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Bf
B
m
m
m
f
■■■■•■■■■■B
PRODA SE
Ikrai oblečen
Oriunaiki KROJ
proti takojšnjemu pi&iiiu
Din 600*«»
Interesenti naj se zglase v isprsvi lista.
Ne straši se pomagati organizaciji, ki je potrebna narodu, tudi če so njeni nasprotniki še tako številni!
Novi ameriški predsednik Coolidge.
SBmBBBiflHBIBB
MERAKLjj
StroSki pri vporabl bencina I
a
1 barve, mastila, Is		%hmT 1 i to- I
i kit, kle	j, entaHe,	
1 pile ii	i salasnieno i	
1 tisti firaež najboljše vrste m S tovarna 1 Medic-Zai		M g$ B udi g ikl 1 o vi sad “ 1 }ODE i
d. z o. z. ! Maribor Ljubljana N< 9 podrnlnica. centrala. s Tovarna: 9UUBIJANA-MEDV		
<8 SSS-5
Vozi brez bencina!
Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
H A G - generatorjem!
Vozi z ogljem!
Prospekte in reference daje:
JUGO-HAG
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24.
Telefon štev. 560.
> StroSki pri vporabl oglja I
IVAN ZAKOTNIK
mtkslnl tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. a.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.
SLOGRAD
Sliirasta grafaa In inMnjska d. d.
Tei. Inter. 180.	Tei. inter. 180.
LJUBLJAtlli. Spodnja Slika.
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložlcami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, »silo*-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
i-
;p
Primerna darila za novo leto!
Mladinske knjige.
Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika noč In druge povesti. Vez. Din. 30.—.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro* binzon. Voz. Din 12.—.
Dimnik: Krall Peter 1. Voz. Din 20.—.
Dimnik: Kralj Aleksander 1. Vez. Din 40.
Erjavec Fran. Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 28.-.
Erjavec:	Kitajske narodne pripovedke.
Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.-.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—.
Erjavec-Flere:	Fran	Levstik,	Izbrani	spisi
za mladino.	Broš.	Din 18,	vez. Din 28.
Erjavec-Flere:	Matija Valjavec, Izbrani
spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere:	Josip	Stritar,	Izbrani	spisi
za mladino. Vez. Din 60.—.
Erjavec-Flere:	Simon Jenko,	Izbrani	spisi
za mladino. Vez. Din 28.—.
Erjavec-Flcre: A. M. Slomšek, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 56.—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Voz. Din 60.—.
Ewiild - Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32'—.
Ewnld-Holečck: Tiho jezero in druge po• vesli. Vez. Din 26.—.
Flere: Rabiča pripoveduje. Vez. Din 12.—.
Flere: Slike iz živa/sivo. Din 24.—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 28.-.
Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10.— , ,eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v il natisku.)
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, sol/v čecel (Zbirka koroških popevk) Din 8.
Karafiat Jan ■ Dr. Bradač: Kresnillce. Cena trdo vezani knjigi Din 20.—.
Komanova Manica. Narodne pravljice in legende. Din 18.—.
Koroen: Viiomilova železnica. Vez. Din 16.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16.—.
Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15. MišUkov Julček:	Zbrani spisi. VI. zvez
(Drugi zvezki ao razprodani.) Vez. D 10 Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 28.—.
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—.
Rape. Mladini. II, III., IV., V., VI. zvezek. Vez. Din 10'—, eleg. vez. Din 12’—. VII. zvezek Din 12’—. Vili. zvezek Din 15.— Rape: Tisoč In ena noč. Vez. Din 28.—. Ribičič. Vsem dobrim. Vez. Din 10.—.
V. ftiha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja Jana. Vez. Din 16.—.
Robida: Da ste mi zdravi, dragi ofrocll Broš. Din 3.—. šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev, I. in II. š Din 10.—. ZbaŠnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. NVaštetova: Mejaši, povesi iz davnih dni. Vez. Din. 25.—.
Leposlovne knjige.
Carli-Lukovič; Joža Lorenčič: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28'—, broš. Din 22’—. Gangl": Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—.
Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 28.—.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—.
Jelenc: 1914—1918, spomini jugoslovenske* ga dobrovol/ca. Vez. Din 30.—.
Matičič: Na krvavih poljanah. Vez, Din 42. Pavlič Rado:	Ljubezen in sovraštvo. V
platno vez. Din 92.—.
Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 28.—.
Rabindranat Tagore - Gradnik: Gitandiali. Trdo vezana Din 28.—. V platno vez.
Din 32.-.	.	cn
Rape Tisoč in ena noč. I. zv. Vez. Din 50.—. Zorec Ivan: Pomenki. Din. 11.—.
Dramatika.
Beneli Sem - Gradnik: Okrutna šala. Broš.
Din 28'—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.-.
Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—.
Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Kosem Zv.: Morje. Din 16.—. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—,
Šolski oder.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šot.) Broš Din 8—, vez. Din 12—. Korban J,: Povodni mož, igrica za mlat dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k 1. zvezku »Šol. odret 4 Din.
Lah dr. I.: Miklavž prihaja Trije prizori. Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4.-.	-
Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s ple» som in peljem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama* tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena
Din 6.—.
Poučne in znanstvene knjige.
Brežnik prof. dr. Pavel V.: Francosko-slo* vensko . nemška konverzacija. V platno vez. žepna knjiga Din 35.—.
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 85.—.
Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kunaver: Na planineI Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika In čl* tanka. Broš. Din 5.—.
Ramovš Fran: Historična gramatika sloven* skega jezika. Broš. Din 260.—.
Tejkal Ivo: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—.
Veber: Etika. Din 120.—.
Pesmarice in muzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—.
Marolt: »Bože pravdet in »Lepa naša do* movlnat. Din 1.50.
Marolt: Narodne himno In druge domo* rodne pesmi. Din 3.—.
Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in m, zv. i Din 3.—.
Druge knjige.
Stelež (imenik) šolstva In učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo* veniji. I. zvezek (od prevrata do konca I. 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za t. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—; IV. zvezek broš. Din 28.-.
Slike.
Sič: 1. Kmečka soba na Gorenjskem.
Sič: 11. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30 3 X 90'5 cm.	Slika	a	Din	30’—
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220'—
šantel Saša: Serija razglednic Stara Ljub* Ijana. Din 10.—.
Galerija naših mož.
i s? s
I. M a ex r+ o
E 3 Z «—•
DM M o
>-• CD <
£L >§ o
5. 3 N «2. B
Me »f. m.
° i s*
3 09 B
w N
»rcjS »
• ta
1. Trubar
2. Vodnik
3. Slomšek
4. Prešeron
5. Levstik
6. Stritar
7. Jurčič
8. Gregorčič
9. Aškrc
10. Tavčar
11. Levec
12. Erjavec
13. Jenko
14. Cankar
15. Gangl
61-5 X 47'5 cm.	Slika	k	Din	10'-
TELEFON šTEy, 312.
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
Čekovni račun štev. ic7«i
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN v PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.
o
<5 B 5’ |
o « 5.
S o « 3 5. S
E S-
(D
•	»	g
» n ES.
2. e.-
E t K S*
? o EL
%
►P*	—
Lastnik inž. Marka Kranjec
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja.