ur ssopj*
f/rm,
L. I.
Cü Co Ca Pa
GOBICA, 1. januarija 1923
št 1
GMAJNA
Je neodvisen političen tednik
Geslo: Z ljudstvom za ljudstvo !
Izhaja vsako soboto
Naročnina za 52 številk z „Monokljem“ vred 20 L. Posamezni izvodi 40 stot. Oglasi po dogovoru
Uredništvo in uprava: Gorica, v. St. Ghiara 4I/I
::	Veselejše In srečnejše Novo leto
vošči uredništvo in upravništvo „Gmajne'
AM POT.
V trenotku ko stopamo pred širšo slovensko javnost Julijske Krajine, čutimo dolžnost povedati, da:
smo popolnoma neodvisni; ne bomo agitirali za nobeno in proti nobeni stranki;
bomo neusmiljeno bili po vsakomur, ki bo hote ali nehote izrabljal zaupanje slovenskega in hrvatskega ljudstva in to ne glede na stranko, stan ali politično prepričanje;
bomo delovali za gospodarsko, kulturno in moralno povzdigo slovenskega in hrvatskega ljudstva, na temelju sledečega programa:
avtonomija Julijske Krajine;
slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu slovenske in hrvatske šole;
jezikovne, politične in socijalne pravice v isti meri in višini kakor fizične in moralno-državljan-ske dolžnosti.
S tem programom in s tem ciljem izročamo „Gmajno”’ našemu ljudstvu.
Naj postane program in list last ljudstva samega.
Čez leto dni bomo skupno napravili bilanco.
Na Novega leta dan 1923.
UREDNIŠTVO.
Izdajatelji.
Ob zaključku leta
, delamo bilanco.
Kakor prej, tako tudi letos, ta bilanca ni razveseljiva. Človeška družba trpi na raku.
Mednarodna politična situacija je kritična, dasi ravno je na videz zelo mirna. Pod pepelom tlijo iskre, ki grozijo še enkrat zapaliti krvavo vojno na zemeljski obli.
Po vrsti: V Ložani pri zeleni mizi sedijo zastopniki držav ter se prepirajo o repa-raoijskem in orijentalnem vprašanju. Toda rešitve ni, ker rešitve nihče noče. Vozel je trdo zavezan in diplomatje, hoteči ga razvozlati, vlečejo vsak za svoj konec im pri tem so ga že tako trdo zadrgnili, da bo najbrž treba noža...
Tu se gre za Turčijo in za Sovijetsko Rusijo. Za nove meje pri prvi, za obstanek pri drugi. Antantne države, bi najraje profitinale — na račun. obeh! — kar največ mogoče in prepirajo se za darda-nelske ožine, ki vodijo v črno morje, če bi antanti uspelo, izzviti Turkom in Rusom Dardanele, skoz katere bi ona pošiljala svoje križarke, bi ruska sovijetska država bila izročena na milost in nemilost
britanskemu imperijalizmu in Turčija bi postala dekla an-tantine pohlepnosti.
Ložanska konferenca skoraj gotovo ne bo izrekla zadnje besede. Kakor kaže, bo na Vzhodu nastalo vse kaj druzega kakor pa mir.
Antanta zahteva mir na Vzhodu, namreč takšen mir, kakor ga je napravila v Ver-sailles;U. Kaj pomeni Versailles za Evropo,.--mam jasno dokazuje dejstvo, da vse mirovne konference, ki so se vršile po raznih evropskih mestih in rivijerah, niso prinesle ljudstvu druzega, kakor razočaranje in državam potrato milijonov in nbve homatije in zapletljaje.
Nemčija je gospodarsko uničena. Vojnih odškodnin, ki jih je odmerila «mirovna» pogodba v Versailles-u, ne more plačati. Niti ne more izročiti količine lesa, ki bi glasom omjene in poznejših pogodb, morala izročiti že preteklo leto. Za leto 1923, pravi sama Nemčija, ne bo mogla plačati ničesar. Nemški nacijonalisti dvigujejo glavo in ugibajo, ne bi li bilo pametnejše slediti Turškemu zgledu, ter plačati
1 vojne odškodnine, kakor jih je plačala Turčija Grčiji. Francija, v svoji imperij a-listični zaslepljenosti, grozi z vojaško zasedbo rubrskih premogovnih revirjev. Anglija se temu upira, ker se boji fran-• coške hegemonije. Londonski sestanek, ki se je vršil pred nekaj dnevi v Londonu, in kjer so bile zastopane tri vodilne velesile, namreč Italija, Francija in Anglija, se je razšel tako kot se je sešel. V januarju t. 1. in sicer 15., se bo ta sestanek vršil v Parizu. Danes se še ne more vedeti, kakšen bo končni rezultat, gotovo pa je, da bodo gospodje pili sekt ter se mirno razšli in določili kako drugo mesto - za sestanek.	•
Na vsih tih sestankih in i konferencah, pa se vedno in vedno govoriči o političnem ravnotežju in o «Gospodarski vspostavi» Evrope. Načrt je lep, toda neizvedljiv, ker če bi se izvedel, bi ravno Antanta največ izgubila. In zgubiti ne mara nihče, najmanj pa London in Pariz.
Valutno vprašanje! To je ona sila, ki uničuje gospodarsko vspostavitev Evrope; to je ona sila, ki neumorno tira države v gospodarski propad. Italija je na robu, Jugoslavija pada, brezposelnost se širi, razredni boji se poojstru-jejo: pred vrati stoji nova konflagracija, za njo beda, lakot in epidemija, i To je zaključna bilanca kon-ferenčno-poslovnega leta 1922.
Sit tibi anathema!
V Gorici imamo knezonad-škofa Sedeja. Toda v Gorici imamo tudi «Corriere di Go-rizia», t. j. večerni list ki se tiska dnevno na dveh straneh.
Vsled pomanjkanja boljšega gradiva, je začel priobčevati članke proti knezo-nadškofu Sedeju. Iz teh člankov veje duh pohlevne želje za spremembo na knezonad-
škofijskem prestolu. V kratkem: članki zahtevajo odstranitev vladike Sedeja ter na njegovo mesto postaviti drugega, kateri bi odstranil slovensko duhovščino ter isto nadomestil z drugo, katera ne bi «agitirala» in «delovala» za pravice slovenskega ljudstva na goriškem. Namen je jasen: Sedej je slovenski šoven; na njegov ukaz njemu podrejena duhovščina, v slovenskih cerkvah in slovenskim vernikom, moli rožni venec in lavretanske litanije, pridiguje in vrši druge cerkvene obrede
—	primite se za glavo, ljudje božji! — v slovenskem jeziku. Zato mora (?) iti!
Mi nimamo namena braniti Sedeja kot knezonadškofa. Ivnezonadškof Sedej je za nas navaden smrtnik, t. j. človek: kot človeka in sočloveka ga hočemo braniti.
On je po rodu siovenec. Kot vrhovni dušni pastir se drži svojih verskih načel in hodi po potih, ki mu jih predpisuje vrhovno vodstvo rimsko-kato-liške cerkve. Iz njegovih pastirskih listov se da posneti, da je kot vladika mož na svojem mestu. Njemu podrejena duhovščina ga spoštuje.
To je za nas važno! Ali kar je za nas važno, ni merodajno za druge.
Njegova eminenca ima eno grdo napako: je Slovenec. In ta napaka je tudi velik greh. Gotovi elementi mu tega smrtnega greha ne morejo odpustiti in javnost — italijanska seveda! — mu ne sme dati svete odveze. In onemu ki ima take grehe in take napake, da mu jih živ krst ne more odpustiti in mu niti maziljenci gotovih krogov ne smejo dati svete odveze, se mora potresti s pepelom, trkati z obema rokama na svoje grešne prsi, pobrati šila in kopita ter iti
—	v Canosso.
Borgia Sedej, sit tibi ana-thema!
Smešno in žalostno in tragično.
¡Smešno, ker so se gotovi (nemerodajni!) krogi šele danes spomnili, da si bil imenovan od cesarja Franca Jožefa prvega in zadnjega; žalostno, ker te je imenoval ravno cesar in kralj Franc Jožef avstro-ogrski prvi in zadnji; tragično, ker deliš usodo polmi-lijona živih bitij, čigar matere so Slovenske.
čemu nisi bolj — recimo praktičen — ljubi vladika! Če bil bi tak, mirno bi Ti potekali stari dnevi Tvojih številnih let; obsevala bi Te glorióla časti in slave in lovorjev venec bi Ti položili na staro glavo oni, ki danes vpijejo proti Tebi. Izdaj narod, čigar del celote si; zataji svojo pokojno mater ker v njenih žilah se je pretakala slovenska kri: Ona je kriva, da si Ti Slovenec. Videl boš: čez noč Ti bodo zapeli hozana! Med svoje
vernike pošlji drugorodne dušne pastirje in sedanje vrzi na cesto ker so sinovi onih mater, v čigar grudih je pulsiralo srce enako onemu Tvoje matere. Vsemogočni u-tegne biti vseeno zadovoljen, ker zadovoljni bodo gotovi krogi, katerim je uredništvo odprlo predale omenjenega večernega lista. Tako postaneš..., ker nehala bo «slovanska» agitacija v cerkvah.
V nasprotnem slučaju: sit tibi anathema, Borgia Sedej!
Slovenci v Hacedoniji
Le vKup, le vKup...
nim državnikom, od katerega so dobili vtis da je stvar dejansko že rešena, zakaj niso to takoj povedali ljudstvu, ki jim je pač vse zaupalo ter na ta način preprečili Bombičevi kliki uprizoritev te komedije!?
Politični krogi mestne občine goričke, se vprizorili za božične praznike predpustno burko. ¡Spomnili so se, da goričko ljudtsvo in ljudstvo cele dežele obeh narodonosti, slovensko in furlansko, ima «pravico» povedati svoje mnenje glede deželne avtonomije Goriško - Gr a d iš o ar is ko.
Ljudstvo obeh narodnosti naj gre podpisovati neki apel, s katerim se zahteva avtonomija in obenem protestira proti priključitvi goričke mestne občine k Vidmu.
In to je bilo dobro, toda prepozno, ker goriško-gradiščan-ska autonomija je šla rakom žvižgati in mesto Gorica bo nehalo igrati ulogo deželnega glavnega mesta. Videm bo sedaj vse: glavno mesto in v tem glavnem mestu bo sedaj prefektura, (neke vrste deželnega glavarstva) deželno višje sodišče in drugi enaki priveski, ki odjarajo s prefekturo in glavnim mestom vred.
Drugače ni moglo biti! Drugače ni tudi nihče resno hotel. Ker če bi resno mislili in resno hoteli, bi se že davno prej spomnili na ljudstvo in bi že davno prej uporabili klic tolminskih puntarjev in zavpili zgodovinski: «le vkup, le vkup uboga gmajna».
Toda naši politični bogovi, so od premirja do danes, nadaljevali s streljanjem kozlov. Vse kar so hoteli, je bil neroden diletantizem, vse kar so napravili je bilo politično in taktično zgrešeno. Avtonomiji je odzvonilo in Gorica, ta naša lepa, solnčna Gorica je priključena Vidmu! Rimski pagani so darovali videmskim malikom; na žrtveniku se pražijo še zadnji ostanki goričkega, daritvenega jagnjeta.
Plebiscit, ki so ga sedaj organizirali, je prepozen. Torej, je navadna predpustna šala. Z drugimi besedami: to je pesek v oči, lahkovernemu ljudstvu!
In vodilni politični krogi, vedo dobro, da je Gorica in žnjo cela dežela priključena k Vidmu in pri tem razkosana. Pred nekaj dnevi so dajali razumeti, da so v pogovoru z nekim državnim podtajnikom, dobili vtis, da je stvar že odločena in manjka če formalnost publikacije.
Če je to res in če je res da so v Rimu govorili z omenje-
Ej, gospoda, tako ne boste izkoriščali zaupanje našega ljudstva, ker napočila je doba, ko ljudstvo mora in hoče kontrolirati delovanje svojih voditeljev. Vi, politične vodilne korifeje, ste skupaj z rimskimi mogočnjaki, sramotno in nepošteno oklofutali slovensko in furlansko prebivalstvo. Namesto da bi se povzpeli do resnega in pozitivnega dela za ljudstvo in z ljudstvom, ste mesece in mesece pustili, da je slovensko časopisje skoraj molčalo o tej zadevi in mirno gledali, kako je italijansko časopisje zisteiratično pisalo o potrebi razkosanja goričke dežele. Toda vi ste trdili, da je to. vaše molčanje, strategična poteza. Mi s svoje strani vztrajamo pri trditvi, da je to neroden diletantizem in taktičen pogrešek.
Danes, kakor vedno, je slovensko in furlansko ljudstvo za popolno avtonomijo Julijske Krajine. To naj si zapomni kdor hoče.
Prihodnjič bomo poročali o gospodarskih, političnih in kulturnih poslednicah, ki bodo nastale vsled razkosanja goričke dežele,
Lj ubl j anski	«Avtonomist»
poroča pod gorenjim naslovom sledeče:
«O Slovencih v Macedoniji poroča neki duhovnik sledeče:
«Nekaj Slovencev ima Skoplje... več skupaj pa ni nikjer Slovencev, kakor samo na «Ovčjem polju» pri Štipu.
Tja sem se odpeljal v petek 13. oktobra. Z vlakom sem se peljal do Velesa, malega tur-kega mesteca.
Po maši sem se odpeljal na «Ovčje polje» po stari turški cesti, ki pelje od Velesa do Štipa. Vozil sem se 4 ure, plačal vozniku za tja in nazaj 340 Din. Ob dvanajstih smo prišli v Erdjelijo, naselbino Slovencev. Tam je sedaj 12 slovenskih družin, kakih 35 oseb. Vlada jim je vse obljubila —a dala jim je samo zemljo (5 hektarjev za osebo, za družino po številu oseb), eno kravico vsaki družini, pa nekaj lesa, da si napravijo stanovanja. Lani so prišli v oktobru; čakali so cel mesec v vagonih v Velesu, ker niso dobili voz, da bi prepeljali svoje stvari v Erdjelijo. Prišli so pozimi in niso ničesar našli, bili so brez stanovanja: 7 družin je stanovalo skupaj v enem magacinu. V dobrem u-panju so posejali, prišla je huda suša — in niso skoro nič pridelali, še semena niso dobili. Sedaj so res v veliki stiski; potrebno bi bilo zidati stanovanja (imajo za silo zbite barake iz desk, v katerih bo težko pozimi stanovati); orati bo treba, a nimajo ne živine za vožnjo, materiala za zidavo, ne za orodje, nimajo žita za hrano, ne za seme. Kam naj se obrnejo. Pisarili so na vlado, govorili z ministrom Pucljem — pa vse zastonj.
Jaz sem v Belgradu govoril s posl. Sušnikom, ki je obljubil interpelacijo v parlamentu, toda to ne bo veliko pomagalo! Ce bi se našlo za njih kako posojilo, da si kupijo živino za oranje in seme, in če ne bo suše, potem bo drugo leto šlo. — Vsi so mi rekli, ko bi bili vedeli, kako bo, bi ne bili prišli ; dve družini sta že šli • nazaj, in marsikateri drugi bi še šel, ko bi mogel. Denar so porabili lani za oranje, za hrano, sedaj pa nimajo, da bi plačali potne stroške. Najtežje jim je, tako so mi mnogi rekli, da nimajo duhovnika; komaj vedo, kedaj je nedelja in kakšen praznik; otroci so zapuščeni. Obljubili so jim tudi duhovnika, cerkev, šolo. Zidali bodo cerkev in šolo — ali vse pravoslavno. Župnik iz Skopi j a, kamor spada ta naselbina, je daleč (z železnico dve in pol uri, pa še z vozom 4 ure, a stalo je mene vse 407 dinarjev).
Prosijo za slovenske knjige in liste. Nimajo ničesar, a tudi denarjo ne. Ce vam je mogoče, izposlujte jim, da bi dobivali vsaj dober tednik ali mesečnik.
Prosim, če morete, pomagajte!»
X
Tako izgleda naša toliko slavljena «Amerika» — Mace-donija.
Zato pravimo slovenskim ljudem: Ostanite doma! Ostanite med svojimi!
X
Tako ljubljanski „Avtonomist”. Glejte, glejte šmenta! To je skoro tako, kakor če bi rimska vlada priporočala goriškim Slovencem „Ameriko” — Kalabrijo. Rim in Belgrad, Bog vas živi z vsemi vašimi amerikanadami.
Gospodarstvo držav, železnic
«Torej tako je usojeno... Ali naj bo usojeno: — predno se stvar izpolni, rečem Vam, predno se stvar izpolni! Vsakem človeku je nekaj človeka, resnično! In kedar se ta človek vzbudi...! To boste gledali. Kadar se vzbudi v hlapcih gospod, v sužnjih kralj! Dragi moj, kedar ne bo več «naroda»; kedar bodo samb ljudje, sami svoji, predrzni in ponosni;... «kralji v cunijah!» Takrat ne bo več tega naroda, ki caplja na različnih uzdah, ki je na prodaj za groš, za nzlužen smehljaj!» •••
Ivan Cankar:
«Za narodov blagor».
.Gmajna" je IjudsRj gias !
Menda nikjer na svetu - razen v Jugoslaviji — ni gospodarstvo državnih železnic tako potratno in neumno, kakor ravno v Italiji. Številke nam jasno predstavljajo celo sliko absurdnega gospodarstva. Deficit je ogromen ih ga lahko imenujemo svetovni rekord.
V poslovni dobi 1920-21, je bilanca v železniškem obratu stare kraljevine kazala 1045 milijonov primanjkljaja; v novih, t. j. «odrešenih» pokrajinah 276 milijonov. Skupaj: 1321 milijonov. V poslovnem letu 1921-22, je železniški o-brat v stari kraljevini imel 1258 milijonov; v novih pokrajinah 174 milijonov. Skupaj: 1432 milijonov. Iz teh številk se da posneti porast 111 milijonov.
Ta slika pa ne odgovarja resnici. Končni zaključni računi za poslovne dobe 1920-
2 Iprikazujejo 155 milijonov primanjkljaja več, kakor so ga pokazali v prejšnjem odstavku. In to vsled dobička, ki gaj izkazuje komisarijat za nabavo premoga v inozemstvu, ki je teh 155 milijonov dobička prišteval državnim železnicam; medtem pa poslovna doba 1921-22 prikazuje spet 18 milijonov primanjkljaja več in zato, ker je prevzela svojo režijo tudi paroplovitbo. — Ce temu primerno korigiramo gorenje številke, dobimo sledeči rezultat: državne železnice — stare in nove — so imele v letu 1920-21, 1476 milijonov in v letu 1921-22, 1414 milijonov deficita. To je komaj obzira vredno pobolšanje.
Če hočemo hiti natančni opazovalci, opažamo, da deficit bivših avstrijskih železnic (v novih pokrajinah)
je padel iz 276 milijonov, na 174 milijonov, t. j., položaj se je izboljšal za 102 milijona. Nasprotno pa, v starih pokrajinah, je porast el od 1200, na 1239 milijonov. Porast: 39 •milijonov.
Stroški za. osobje na glavnih" progah, so porasti! od 1. 1920-21 do 1921-22 za 256 milijonov, kljub temu, da se je število uslužbencev znižalo od 213.470 na 210.274; t. j. število uslužbencev se je znižalo za 3196 oseb.
To je slika. In naši vojni oškodovanci se pritožujejo, da ne morejo dobiti vojnih odškodnin. Ne se čuditi, prijatelji !
Prvi koncert v zimski sezoni
Prvi zimski koncert ki se je vršil to sezono, je kot novost prinesel nastop dveh pianistk, ki sta se ena kot druga postavili pred občinstvom s tehnično in estetično izdelanim prednašanjem. Gdč. Kosovel, ki je igrala Brahmsov «Seher-ZO)» v Es molu in je pokazala dovolj temperamenta v «Prizorih iz otroškega življenja», od Schumanna pa dober spomin. Kot klavirska glazba, ki je v repetoarju slovečih pianistov, je seveda bilo nekoliko rano začeti ravno s skladbami kakor je Brahmsov Scher-zo. Kajti novo nastopajoči pianist je upravičen igrati podobne stvari le, če si je svest, da prinese v interpretacijo nove reproduktivne elemente. Sicer pa je bolje nastopati na novo z novimi, neznanimi skladbami, tako da zavzamejo človeka v prvi vrsti skladbe same in virtuoz žanje svoj uspeh poleg.
Gdč. Bortolotti je z «Slovaško suito» Vitezlava Novaka pokazala poglobljeno, precej dozorelo igro, ki jo je upravičila, da se jo je lotila. «Zaverovane» bi rajši igrala malo hitreje, ostale stavke pa je izpeljala z najboljšim uspehom. Prav razveseljiv sad njenega študija. Njeno igro je motilo njeno lastno obračanje not, ki je povzročilo pavze, kjer bi jih ne smelo biti. Manj osebno interpretacijo so doživeli Smetanovi plesi.
Obe pianistki sta učenki Srečka Kumarja, ki je takih učencev lahko odkritosrčno vesel.
Na koncertu je pela par pesmi Anica Čok, par zborov je zapel ženski zbor Glasbene
Matice v Gorici. Marij Kogoj pa je improviziral k recitaciji «Ubežnega kralja» pred-našanega od Alberta Široka.
Goriška publika je za letošnjo sezono naše umetnike preveč disgustirala z obiskom tega prvega koncerta ki je bil tako pičel, da inkaso ni kril niti stroškov.
Naši umetniki se bodo kaj kmalu naveličali delati za
«Jaz ne govorim za tiste ljudi, ki niso več ljudje s krvjo in mesom, temveč številke v tolpi; ne za tiste ljudi, ki se jim zde fraze o narodovem blagru, o narodovih idealih, o avtoritetah, tradicijah, zakonih in tako dalje svete in nedotakljive. Zakaj to niso več ljudje, temveč številke v tolpi, brez življenja in brez ponosa... Za tiste govorim, ki jim je ljubša cinična resnica, nego blagoslovljena laž...».
Ivan Cankar:
«Za narodov blagor».
ideale, zato, da bi držali kvišku niveau slovenske u-metnosti. Javnost se bode odslej morala pobrigati sama, I sicer bo veljala za nezavedno maso, za katero jo bo treba smatrati, kakor hitro se pokaže da so med nami prave umetniške prireditve nemo-1 goče.
Onega ki dela in misli kako zgraditi hišo Nadčloveku, mu dati zemljo, živali in rastline: ker samo na ta način On hoče svoje uničenje: jaz ga ljubim, bim.
Človek je vrv, ki je potegnjena med in pod Nadčlovekom; to je vrv nad vrtincem.
Nevarno iti z ene strani na drugo, nevarno ostati na sred pota, nevarno gledati na sebe, nevarno trepetati in nevarno se vstaviti.
F. Nietsche: «Zarathustra»
M.
Si mlad? Si nov? Katere gore list? Že brskajo v vsa skrita kota, krstijo te za idijota in z zlobo druži se zavist.
In kdo te vpraša, če si čist in vodijo novzgor te pota, če tvoj je evangelij zmota, si naših sreč evangelist?
Kdor hodiš z bakljo skozi svet in svetiš z lučjo, z ognjem žgeš, boš večno od druhali klet
in zmagaš šele, kadar umreš, ker kar je živega duha, požene veje do neba.
Sergej Sergjejevii.
oo------------------
HČERKA CESTE
Ob cesti jaz kličem ljudi, ki mimo gredo, ponujam jim svoje telo, da morem živeti; s krohotom in smehom pohotniki kleti prihajajo k meni, tešijo si svoje strasti, in pljuvajo name: izvržek človeštva si ti!
Izvržek človeštva sem jaz!?
Se upaš ti meni še reči v obraz? Pokaži mi svoje srce, pokaži mi svoje roke: nečiste so ti in krvave!: bednih ljudi so tu srage, očeta in mater si udaril, brata prevaril, oskrunil devico!
Suženj si svojih strasti in se upaš ti meni v. oči še reči: vlačuga si ti!
Vlačuga sem jaz, izvržek človeštva sem jaz!
A to vam povem, hinavci vi vsi, farizeji: moj je ponos in moj kras, da več me ne šteje k ljudem ta družba plesniva; da javna morala, gnila, propala, svojim me več ne naziva!
Toda v daljini
pregrenki ostali so mi še spomini: nedolžnost, detinstvo!
Vi kleti, ah! vi ste jih vzeli, in nato me z blatom odeli!
Eden utrgal je prvi mi cvet: Verjela besedam sem sladkim; bodi na veke preklet!
Ah ne, saj tudi srce le zanj je žarelo, in ko ga preklinjam le zanj še gori, le zanj še plamti....
Kriva sem sama svojega tudi trplenja: kupo življenja, kupo slasti, sem piti hotela, zato sem jo vzela, zato sem jo pila, do dna jo zaužila...
Saj drugi jo pijejo, saj drugi jo uživajo, in vendar ne pljujejo nanje.... le zame je zaničevanje!?
A oni svetijo,
a oni bleščijo
se v zlatu,
rudečem škrlatu:
to so pobeljeni grobovi,
polni gnilobe,
polni plesnobe...
Toda samo jaz, ki nimam zlata, sem vlačuga ničvrena in družba človeška me v blato-
tepta!...
Vasilij Sofcolovič.
„Gmajna" naj postane glasilo slovensko-hrvatske intelligence 1
Sprememba poštnih pristojbin
Z odlokom, ki bo te dni objavljen, se uvedejo s 1. janua-rija 1923 sledeče poštne pristojbine:
Pisma in zalepke, vsakih 15 gr in odlomek 15 gr, L 0.50. Pisma in zalepke za okraj, L 0.25. Navadna piisma (do 15 gi-) naslovljena na vojake v aktivni službi (častniki izvzeti) L 0.25. Dopisnice za izven okraja, L 0.30. Dopisnice s plačanim odgovorom, L 0.60. Razglednice z golim podpisom in datumom, L 0.10. Vdzitnice z do 5 konvencij onalnih besed, L 0J20. Osmrtnice, naznanila o rojstvu, poroki in slično, L 0.20. Trgovski računi (do 15 gr), L 0.25. Rokopisi (za prvih 200 gr), L 0.50. Rokopisi za vsakih 15 gr, ki presegajo težo 200 gr, do teže 2 kg, L 0.15. Vzorci brez vrednosti (za prvih 100 gr), L. 0.30. Isto, za vsakih 50 gr, ki presegajo 100 gr,- do teže 350 gr, L 0.15. Potrdilo o prejemu, ki se ima vrniti odpošiljatelju, L 0.50. Uterjanje na račun tretjih o-seb: razun poštne pristojbine, do 10 lir, 0.25; od 10 do 200 lir, 0.50; čez 200 lir, 1.—. Če je uterjatev zvezana s protestom, ne glede na znesek, L 2.—.
Pristojbine za inozemstvo:
Pisma in zalepke, za prvih 20 gr, L 1.—; za vsakih nadaljnih 20 gr, L 0.50. Dopisnice, L 0.60. Razglednice z golim podpisom, L 0.20. Rokopisi, do 250 gr, L 1.—; za vsakih nadaljnih 50 gr, L 0.20. Vzorci, do 10 gr, L 0.40; za vsakih nadaljnih 50 gr, L 0.20. Tiskovine za vsakih 50 gr, L 0.20. Pristojbine za priporočeno po-šiljatev, L 1.—. Potrdilo o prejemu, L 1.—. Reklamacije za rekomandirane in zavarovane pošiljatve, L 2.—-. Prošnje za dvig dopisov in za spremembo naslova,L2.—. Dostavitev ekspresno, L 2.—. Pristojbina na breme prejemnika za predmete poslane iz inozemstva, L 0.30. Pristojbine na breme odpošiljatelja za predmete poslane v inozemstvo, L 0.20. Izkaznice in iz-kazne knjižice, L 2.—. Zavarovalnina za zneske do 300 lir, L 1.—. Omoti z navedeno vrednostjo, poleg običajne pristojbine, do 250 gr, L 2.—; za vsakih nadaljnih 50 gr, L 0.40.
Posebni popusti, ki'so bili dogovorjeni z čehoslovaško, Avstrijo, Romunsko in Ogrsko v Portorose dne 23. no-
vembra 1921 premen j eni.
ostanejo neiz-
j Brzojavke z dogovorjenim ali skrajašanim naslovom.
Tržaški komisariat za ! pošto in brzojav javlja: Z j dnem 31. decembra t. 1. zapa-| dejo naročnine za brzojavke j z dogovorjenimi ali -skrajšani-| mi naslovi. Prizadeti se poz-i-; vajo, nai plačajo predpisano ■ pristojbino za 1. 1923. v prvi polovici meseca januarja, kaj-tremi dnevi.
ti drugače se bo izročevanje takih brzojavk ustavilo. Pristojbine znašajo: za celo leto 120 lir, za pol leta 75 lir, za en mesec 15 lir, za 15 dni 10 lir 2 lire za dobo treh dni ali pod tremi dnevi.
RESTAVRACIJA „EUROPA“
Piazza Vittoria (Travnik). Lastnik: Culot Josip
priporoča svojo na novo otvorjene restavracijo. Točijo se: vipavska, briška in laška vina. Kuhinja domača. Mrzle jedi.
CENE ZMERNE
Izdaja in odgovarja K. Kodermac Tiska tiskarna Jueh Dorica, via Morelli 16
Oblastveno koncesijonirani posredovalni urad
Dragotin Kerševanl - Sorica
posreduje pri nakupovanju in prodaji zemlišč, stavbišč ter preskrbuje razna posojila. Uradi: via S. Chiara 4-1
V SREDNINI MESTA za oddati dve sobi za pisarno. Kje pove upravništvo lista.
¡Nakup! Ugodna prilika Nakupi
se nudi cen j emu občinstvu pri znani tvrdki
ARTURO DE ROSSI-Gorica
CORSO VERDI 1 (hiša Marži ni nasproti semenišča)
Prigodon Novega leta in samo za nekaj dni, je naprodaj razno blago s
ZNIŽANJEM IO°|
Velika zaloga perila, barhanta, zefirja, oxforda, velou-rja za suknje, volne za madrace itd., sobni tapeti, pred-posteljniki, garniture za postelje in divane, divanskih pokrival in žameta.
SZnani čehoslovaški proizvodi.	Nekonkurenčne cene
IŠČE SE
v sredimi mesta stanovanje s 3-4 sohami. Ponudbe na upravo lista. Primerna nagrada.
J. ŠULIGOJ - urar in pozladar Gosposka ul. 19
Gorica
zaloga šviearkih ur in drugih v to stroko spadajočih zlatih in srebernih predmetov. Šival ni stroji. Tvrdka domača! Cene zmerne
♦
Inserirajte v „Gmajni“
Veselo in srečno Novo leto vošči:
GOSPODARSKO DRUŠTVO
Vrtojba
Veselo in srečno Novo leto vošči:
Kmečko delav. gospodarska zadrnga
v Dobravljah
j Iščejo se razprodajalci in zaupniki na deželi.
Ustne ali pismene ponudbe na upravo lista, ulica I S. Chiara št. 4, I - Gorica. — Plačilo po dovogoru.