~	'J
fltJl/lJEJM SOt m— HOfWI
AMERICAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 202
Herving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San FrancUco, Pittsburgh, "vew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
smti ' v .	^;y>
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAPSR
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. OCTOBER 19, 1972
STEV. LXXIV — VOL. LXXIV
mm popusca
Novi grobovi
Zdi se, aa so v politbiroju	Louis E]® ,	, .
, j T	. l ( • i V torek ]e umrl 88 let stan
Pi'oviaaa i zm:rm vorim- T . _ . J	0
f .	0	,T. .	Louis Eriavec iz rhompson, U.,
k. Severnega }}etmnu,	Grosupljem na DolenJ.
k. _hocej0 graditi sociali- £kem od koder je prišel v ZDA
iVlU	i leta 1903, mož Antonije, roj.
SAIGON, J. Viet. — Podrob- Zalar, oče Minnie Racketa, Ca-ho proučevanje razmer in no- therine, Louisa, Edwarda in tranjega razvoja v Severnem iCnyja> 3-krat stari oče. Pogreb Vietnamu je odkrilo, da so le- ^ ^urr pogrebnega zavoda tošnje poletje prevladali v Ha-| na. South St., Chardon, O., hoiu zmerni člani politbiroja, ki v Petek ob 10.30 v cerkev sv. dajejo prednost izgradnji lastne! Patricka v Thompson, Ohio. dežele pred širjenjem oblasti in	0
komunizma v Južni Vietnam, Ugifeailja ZS !@f0 1976 Laos in Kambodžo. Komunistič-| WASHINGTON D.C. — Ce no časopisje v Hanoiu razlaga,^ demokrati letos pri volit-novi položaj in nakazuje, da bo- vah res hudo izgubiii; potem bo do morali rdeči v Južnem Viet- reorgani3irana stranka iskala namu gledati sanii na sebe in ^ novega; privlačnega kandidata se zanašati na svoje lastne sile.! za leto ig76_ Za enkrat je vsem Dolgotrajna vojna je izčrpala , najfcclj všeč sen_ E_ M_ Kenne. sie Severnega Vietnama in za-1 dy^ pa izključeno, da se bo govorniki nadaljevanja vojne p0javn ge kak drug močan kan-do zmage” so po neuspehu zna- djda{;
ne xet ofenzive pred 4 leti in po Republikanski konservativci ecOanji, ki so jo začeli koncem vjd}jb med tem svojega kandi-marca, ostali v politbiroju v Ha- data za leto 1976 v S. T Agne.
no,u v manjšini.	wu, ki se temu primerno vede
<( Pečina naj bi se odločila za že v sedanjem volivnem boju. oddih ’ v vojni, ki naj omogoči Le redki mislijo na J. Connally-Severnemu Vietnamu obnovo in ja, vodnika “demokratov za Ni-notranjo okrepitev. K tej odlo-J xona’j če bi dejansko prestopil oitvi naj bi pripomogel tudi strah, da bi utegnile ZDA dati
Chrysler in Amerkan Motors zvišala cene
v republikansko stranko. Prijatelji guv. Nelsona A.
užnemu Vietnamu na razpola-! Rockefellerja, ki je dvakrat po-go dovolj močne letalske sile, ki! skušal doseči republikansko po ameriškem umiku lahko predsedniško kandidaturo, govo-
■bapadle m uničile rečne nasipe ih jezove ter s tem dejansko p-hičile Severni Vietnam. Polom zadnje velike” rdeče ofenzive haj bi odprl vrata k sporazumu ^h h končanju vojskovanja, ki hničuje Vietnam in dele Kam-tcdžc in Laosa.
1 vsfe ¥ II! Mej rali® vaškraS
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ameriški državni tajnik W. P. Rogers je dejal ob zaključku Sv°jih razgovorov z zunanjimi Ministri držav članic ZN, ki so tDšli sem na zasedanje glavne skupščine, da bodo ZDA v bo-^hče nemara večkrat uporabile
rijo, da bi bilo zanj ugodno le io 1976, četudi bo tedaj star že C8 let. On bi lahko kot “mož sredine” povezal vse republikanske skupine in toliko neodvisnih volivcev, da bi mogel računati na zmago.
Ugibanja in razpravljanja o predsedniških kandidatih za leto 1976 kažejo precej očitno prepričanje javnosti, strankarskih politikov in opazovalcev razmer, da so predsedniške volitve “že odločene”, četudi je do njih še skoraj tri tedne.
Komisija za cene je dovolila dvema družbama avtomobilske industrije povišanje cm avtomobilov.
WASHINGTON, D.C. - Komisija za cene je dovolila Chrysler Corporation in American Motors Corporation zvišanje cen avtomobilov letnika 1973 v obsegu kritja stroškov za izpolnitev predpisov o varnosti in o čistoči zraka. American Motors je debila poleg tega še pravico povišanja za kritje ostalih rednih povečanih stroškov.
Obe avtombilski družbi sta vi nekaj urah po objavi dovoljenja napovedali nove cene, ki pa so nekaj nižje cd dovoljenih. Zavedata se ostre tekme v cenah avtomobilov drugih podjetij. Komisija namreč ni dovolila povišanja cen General Motors in Fordu, ko sta za to prosila v preteklem avgustu.
Chrysler bo povišal povprečno ceno pri avtomobilu za $20, četudi ima dovoljenje za povprečno povišanje $60.10. American Motors je objavila povprečno povišanje za $38, četudi ji je dovoljeno za $144.28. Obe družbi sta izjavili, da veljajo nove cene za avtomobile od včeraj, 18. oktobra. Tako je namreč odredila Komisija za cene.
Frenekaiera mesta
kdo znižala davke
zvezne
državami in mesti, da bi tem pomagal iz finančne stiske. Prene- J katera mesta so se odločila, da bedo po prejemu deleža od zveznega dehodninskega davka zni-, žala davke na nepremičnine, ki sc ponekod res postali izredno visoki.
WASHINGTON, D.C. - Pred-,
00dri'’ Nixcn jc predložil doli-
tev zveznih davčnih dohodkov z' Predsednik Tito je pjJekli teden pu štirih dneh tajnih po-
posvetovani po vsem sodeč pripravi! odločilne spremembe v Zvezi komunistov Srbije. Tite hoče čvrsto, disciplinirano, centralistično vodeno partijo kot glav-i^° ^ no vez SFR Jugoslavije.
BEOGRAD, SFRJ. - Po ted-i Srfciji, kar je rodilo odpor in ne-nih zakulisnega spora izgleda j	v ostalih petih repub-
danes, da je Tito dosegel zmago J^kah. Na Hrvaškem je lani to
1 privedlo do javnega upora v
: Iz Clevelanda in okolice
'j
sporu z vodstvom Zveze ko-
De3e.ž zveznega dohodninske- uu nistov Si bije v vprašanju po-ga davka ima dejansko namen izboljšati javne naprave in javne servise po velikih mestih, ki
nerednem pokretu”.
'zaradi selitve industrije .in bogatega prebivalstva iz njih nimajo za vse to več primernega dehodka. Tako je v prenekate-rih mesti že prišlo do razpravljanja o tem, ali naj se denar iz zvezne blagajne porabi za važna skupna zboljšanja ali naj gre za splošne “ljudske potrebe”.
Zakon o delitvi dohodkov z državami in mesti za dobo prihodnjih 5 let je Kongres izglasoval in predsednik ga bo jutri slovesno podpisal v Indepeden-ce Hall v Philadelphiji.
-------o------
Pakistan šel v psiafe®
Ulične in gospodarske moči v j šestih republikah Jugoslavije.1 v ^se kaže, da je Tito prepri-Cascpisje poroča, da je Tito de- ^an’ '30 zadOVOijil jug0^0' jal, da vodstvo Zveze komuni-1 vanske narode z upravno in go-
stov Srbije “ni dobro”' in da so
spedarsko decentralizacijo, ki
razmere v njej “nezdrave”. S|naJ da Posameznim republikam
tem vodstvom je vodil pretekli! v roke vse’ razen v°jske in zu' teden štiri dni podrobne razgo-;nanJe Pol«ike, za notranjo po-vore	j vezanost in čvrstost Jugoslavije
Tito je obdolžil srbske partij-
tetab še ni mrko?
WASHINGTON, D.C. — Ame-
Sv°j veto v Varnostnem svetu rišk° potniško nadzvočno letalo
ZN.	...................r
V vseh dosedanjih 27 letih so ga uporabile le dvakrat, zadnjič v Preteklem mesecu proti reso-^cUi, ki je zahtevala takojšnji "°Uec izraelskega vojaškega na-st°Pa proti Libanonu in Siriji, pa ni omenjala arabskega ^ ° kola izraelskih atletov v v Uenchenu, ki je bil dejanski fVvod za izraelski nastop proti kanonu in Siriji.
^ Sovjetska zveza je svojo pra-lc° uporabljala na debelo sko-1 vsa leta. Med tem ko so bile stale štiri države, ki imajo to Jsvico, v njeni rabi zelo paz-
■Pve. Poleg ZDA in ZSSR ima_
° v ZN veto pravico še Kitaj-Velika Britanija in Franci-
v Okoli 4 milijone Američa-9nov in Američank živi v pre-V°2nih hišicah.
bremenski prerok pravi;
CLOUDY
vp. 'no oblačno in mrzlo. Naj-jeSJa temperatura do 40. Včeraj tavPrvia v letošnji jeseni nale-al v našem mestu sneg.
še ni čisto mrtvo, četudi je Kongres lani odločil proti njegovi gradnji iz zveznih sredstev. Vodniki Boeing družbe, ki je letalo gradila, govore o obnovi tega napora.
John Ehrlichman, predsednikov svetovalec za domača vprašanja, je tekom svoje poti v Seattle, Wash., namigaval, da bi predsednik Nixon rad gradnjo nadzvočnega potniškega letala obnovil in da bo nemara Kongresu predložil, naj odobri za to denarna sredstva. Pripomnil je pri tem, da odločitev o tem še ni padla.
Ameriški letalski strokovnjaki bodo pri morebitnem nadaljevanju gradnje nadzvočnega potniškega letala lahko do neke mere uporabljali že skušnje francosko-britanskega p r v enca na tem polju. Ameriško nadzvočno letalo bo tako dejansko predstavljalo že drugi, dopolnjeni rod takih letal.
------o------
Kitajci bi tudi radi imeli vohunske satelite
TOKIO, Jap. — Kitajska se pripravlja na zgradnjo prvega vohunskega satelita in išče zanj posebne vrste fotografskih kamer na Japonskem, v Evropi in tudi v ZDA.
Raketo, s katero bi vohunski satelit poslala na pot okoli Zemlje, že ima.
Nixon bo v ponedeljek iskal glasove v New Yorku
WASHINGTON, D.C. - Predsednik Nixon bo prihodnji ponedeljek iskal glasove v državi New York, kjer bo tudi gost guv. N. A. Rockefellerja v njegovem privatnem domu pri Tar-rytownu.
Predsednik se bo sestal z vodniki volivnega boja iz 11 držav, nato pa bo zvečer govoril v ko-liseju v Uniondale na Long Islandu.
ske vodnike, da sledijo separatizmu, sebičnim ciljem, ki vodijo v spore z drugimi republikami. Pokazal je jasno, da pričakuje, da bo Centralni komitet ZKS na svojem prihodnjem zasedanju vodstvo Zveze komunistov Srbije izmenjal.
Načelnik Zveze komunistov Srbije je 51 let stari Marko Ni-kežič, bivši zunanji minister in i bivši poslanik v Washingtonu, CLEVELAND, O. - Pakistan- ki ČIan komunistične partije ski poslanik Muhamed Khan je od sv0Jega 19- leta- Na čelo par-tekom svojega cbiska v Cleve- ''L6 v Srbiji je bil izvoljen leta landu, kamor je ,bil povabljen1 ^o3. Spor je prišel v javnost, kot govornik na obedu Cleve-] ko se ie Tito v svojem razgovo* land Council on World Affairs yu s sodelavcem zagrebškega preteklo nedeljo, tožil, da se za Vjesmka pritoževal nad ‘ ne-Pakistan in njegove težave ZDA katerimi ljudmi iz nezdravega
ne menijo več.
“Mislil bi, da buste s svojimi 600 vojnimi ujetniki v Vietnamu pokazali vsaj zanimanje za 93,000 naših v Indiji,” je dejal poslanik. Nato je pripovedoval, kako se tem ujetnikom godi, kako je bilo zadnjič 12 ustreljenih in 40 ranjenih.
Poslanik Muhamed Khan je dejal, da Pakistan ne more pri-
pa naj skrbi močna, složna in disciplinirana, centralno vodena Komunistična partija. V tej Tito ne mara nobene decentralizacije, prav v tem pa je nemara naletel na močan odpor v vseh republikah. Ali je pri svojih 80 letih še dovolj močan in
Oproščen—
Policijski por. Harry G. Leis-man je bil včeraj od porote za nekrivega smrti Mrs. Thelme Tuck na Sveti večer lani v baru na Bridge Avenue na severozahodni strani mesta. Njegov zagovor je bil, da je streljal v samobrambi.
Davkov ne bo višal— Demokratski predsedniški kan-sedniški kandidat McGovern je sinoči na polurnem televizijskem sporedu tu dejal, da ne bo povišal davkov, če bo izvoljen za predsednika in da bo pomilostil tiste vojne obveznike, ki so se umaknili vojni službi z begom. Nixon pride—
Objavljeno je bilo, da pride predsednik Nixon iskat volivce v Cleveland 28. oktobra. Obiskal bo tudi Parmo.
Nad polovico zbranega—
United Torch kampanja je do včeraj zbrala 59.7% določene vsote; nabranega in obljubljenega je 12.9 milijonov, cilj kam-
ali ima še dovolj avtoritete za panje pa je 2|;)raj_i 21.5 milijo-dosego tega smotra, to je vpra-
šanje, ki trenutno zanima tako ljudi v Jugoslaviji, kot izven nje.
nov.
Zadnje vesti
V Santiagu v Čile policijska ura
SANTIAGO, Čile. — Položaj je še vedno napet, ko si vlada in opozicija stojita jezno nasproti. Strajku avtoprevoznikov se
intelektualnega okolja”, ki se u-pirajo partijski politiki in zateg-nitvi discipline v partiji. Na splošno so sodili, da leti ta pripomba na Nikežiča, ki naj bi bil član še predvojnega inteligenčnega kroga v Srbiji.
Josip Broz Tito je v tajnih razgovorih povedal srbski partiji, da pričakuje od nje, da sama napravi red v svojih vrstah in seveda predvsem v vodstvu. Srbsko partijo je obdolžil, da je iskala privilegiran položaj v Ju-
WASHINGTON, D.C. — Kongres je včeraj zaključil svoje . v	,	, v ,
zasedanje potem, ko je oakio-	^ E^Poro pnaruzilo
nil predsednikov predlog zaH ve c drugih skupin, med njimi
podelitev polnomočja za ome- ™irji in del bancnih uradni-jitev zveznih izdatkov v teko- '	‘ ,
čem proračunskem letu na VIada uvedla v S^vnem 250 bilijonov. Predsednik NiJ ^estu policijsko uro od polnoči
1 do 6. zjutraj. Mesto patrulirajo
xon je dejal, da bi bila taka omejitev jamstvo proti povišanju davkov prihodnje leto.
WASHINGTON, D.C. — ZDA in ZSSR so se včeraj sporazumele o novi trgovinski pogodbi, ki naj bi v nekaj letih po-
poleg policije tudi vojaki.
Zaradi pomanjkanja govedine je vlada kljub ugovorom prepovedala prodajo te na trgu in v restavracijah vse do decembra. Doslej so jo smeli prodajati le
znati Bangladeš, dokler niso re-
Jutri, v petek, bo predsednik' šena nekatera osnovna vpraša-1	,	0	_____d
Nixon v Philadelphiji v Inde-jnja. Indija vztraja med tem na | goslovanski federaciji, kjer je pedence Hall podpisal zakon o ( stališču, da vojnih ujetnikov ne ^ med 21 milijoni prebivalci 8 in delitvi davčnih dohodkov z dr- more izpustiti, dokler Pakistan | pol milijona Srbov. Protestiral žavami in mesti, toda to pot ne ne prizna Bangladeš za neod-|je proti koncentraciji kapitala, smatrajo za politično.	■ visno republiko.	bank in trgovskih veledružb v
Izbruhi nemške nacionalistične histerije na Koroškem
GORICA, 12. okt. 1972. — Slovenska Koroška doživlja že dober teden izbruhe organiziranega nasilja, ko avstrijski nacionalistični skrajneži noč za nočjo odstranjujejo, mažejo in razbijajo dvojezične table, ki so bile v zadnjem času postavljene na vhodih v kraje, kjer živijo Slovenci, kakor to zahteva 7. člen avstrijske državne pogodbe iz leta 1955.
Pričelo se je v noči od 3. na 4. oktober, ko je okrog 100 nemških nestrpnežev odstranilo v škojcanu ob Klopinj-skem jezeru kakih 50 dvojezičnih napisov. Kar najbolj preseneča in obenem da misliti, je to, da policija sploh tega divjanja ni hotela preprečiti. Omejila se je na to, da je pazila, da ne bi prišlo do osebnih obračunavanj. “Kažipoti niso vredni toliko kot človeško življenje,” to je geslo varnostnih organov, ki so ga seveda prejeli z Dunaja. Skrajneži za to navodilo vedo, zato pa brez skrbi divjajo okrog in se izživljajo v sle-
pem sovraštvu do Slovencev.
Zelo je nočne razgrajače tudi ohrabrila izjava zveznega kanclerja Bruna Kreiske-ga. Ali Kreisky res ne pozna položaja ha Koroškem — dosti slabo za predsednika vlade! — ali pa si namerno zapira oči, ko daje izjave, ki so za ministrskega predsednika res nenavadne.
Na tiskovni konferenci je/ namreč dejal, da zanj maza-ška akcija na Koroškem še ne p o m e ni ekstremističnih dejanj. Po njegovem mišljenju ravnajo storilci iz nagibov, ki so na takšnem območju običajni. Zato je Kreisky proti ostrejšim ukrepom zoper razgrajače. Treba je le prebivalce mešanega ozemlja prepričati o pomenu dvojezičnih napisov in raje kupiti še nekaj novih, da nadomestijo odstranjene. Le s potrpežljivostjo in strpnostjo (do razgrajačev!) se bo dalo kaj doseči.
Tako stališče predsednika vlade je vsaj zelo kratkovidno, da ne rečemo zlonamerno, saj postavitev dvojezičnih
napisov ni namen samo sebi, temveč zunanji izraz dolžnosti, ki jih je Avstrija prevzela, ko so štiri velesile vrnile Avstriji njeno državnost in samostojnost. Tedaj je bilo v pogodbi še posebej podčrtano, da bo država slovenski manjšini zagotovila nemoten obstoj in razvoj. Duh in smisel državne pogodbe nikakor ne moreta biti v tem, da bo vlada obnavljala odstranjene napisne table, temveč da bo ščitila obstoj in razvoj manjšine.
Ščititi koristi manjšine pa pomeni udariti po pobudnikih in iz vršilcih gonje proti Slovencem, čemur pa se prav dr. Kreisky očitno protivi. Tudi predsednik deželne koroške vlade Hans Sima ni hotel zoper nasilje ničesar ukreniti, le poziv k medsebojni strpnosti je objavil, kot da bi bilo to dovolj. Vse to dokazuje, da so dejansko odgovorni predstavniki avstrijske republike krivi za stanje, kakršno je danes na južnem Tirolskem, i ' l '	K. T.
večala medsebojno trgovino i ^'a Konec tedna.
h.SH“renVrednOSti ““H	Sovjetska‘zastopnika
dolarjev. Do sporazuma je'	..	.
prišlo, ko je ZSSR pristala na i sba se vrm^a V Peking
plačilo dolga iz druge svetovne vojne iz zakona o posoja-
PEKING, Kit. — S posebnim letalom sta se vrnila sem v to-nju in najemanju. ZSSR bo ]ei% sovjd^ki poslanik Vasilij na račun tega dolga plačala J °Dtikov in namestnik zu.na-722 milijonov dolarjev z ob- nle°a ministra Leonid I. Ilji-restmi vred do leta 2001. Dr- ^ev’ k' zastopa ZSSR v pogaja-žavni tajnik W. P. Rogers, ki niih s KitaJci o vprašanju meje je ta sporazum podpisal je' rne^ ZSSR in Kitajsko, dejal, da pomeni to tudi iz- Prejšnje leto sta bila v Pe-boljšanje političnih odnosov ! kingu že pred 1. oktobrom in sta med obema glavnima silama kila navzoča pri proslavi oblet-sveta. Trgovinski sporazum n^ce nastopa L. R. Kitajske, le-sta podpisala trgovinski taj- £la s temu izognila, nik P. Peterson za ZDA in N.! tvt j V"-.	. .. .
Patoličev, minister za zunanjo Narodnostni VOamkl trgovino, za ZSSR.	razočarani nad Nixonom
BELFAST, S. Ir. — Vodniki' WASHINGTON, D.C. — Na-protestantovske Obrambne Icdnostni vodniki, ki so se toli-zveze so sklenili z britansko kc Pn2adevaii za odobritev vojsko v Severni Irski premi- Fr°granria narodnostne dedišči-rje, kar pa še ni ustavilo spo- ne v Kongresu preteklo polet-padov.	j J e, so razočarani, ko zvezna vla-
SAIGON, J. Viet. — Dr. H. Kis-' c‘a rii davila denarja za ta pro-siuger se je včeraj in danes Srarn v nakazilni zakonski pred-ponovno razgovarjal s pred- -°8-
sednikom Van Thieujem. Dr- Richard Kolm, predsednik Uradno poročilo južnoviet- Narodne koordinacijske zborni-namske vlade pravi, da Južni ce za narodnostne študije, je de-Vietnam ne more pristati na jal> da so on in tovariši “razeča-koalicijsko vlado, v kateri bi rani” in se čutijo, kot bi jih bili tudi zastopniki komuni- j imeli za norca”, stov, ker da bi bilo to proti ustavi.
PARIZ, Fr. — Tu so se danes sestali na povabilo Francije predstavniki sedanjih in bodočih članic Skupnega trga
John Connally bo zapustil demokratsko stranko, če . . .
AUSTIN, Tex. — John Con-nally, bivši Nixonov zakladni
na posvet o skupnih vpraša- tajnik in sedanji vodnik “demo-njih. Predsednik Francije G. kratov za Nixona”, je izjavil, da Pompidou je dejal, da mora bo zapustil demokratsko stran-Skupni trg ostati neodvisen ko, če bdo po volitvah 7. novem-od ZDA, da pa naj bi jim ne bra v njej še prevladovali pribil sovražen.	j staši sen. McGoverna.
flMEmšm Bmmimu
%
I I/ I C- A V'— I I« >	*
■J117 St Giair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece ča Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«1
(JO
> oo
No. 202 Thursday, Oct. 19, 1972
Slovenska skupnost za slovenske
pravice v Italiji in v Avstriji
Slovenska skupnost je neodvisna politična organizacija demokratičnih Slovencev na Tržaškem. Na svojem zadnjem občnem zboru na Opčinah je sprejela resolucijo, ki je pomembna tudi za Slovence drugod po svetu, ker opozarja na trenutno najbolj pereča vprašanja Slovencev v Italiji v Avstriji. Resolucija se glasi:
Člani Slovenske skupnosti zbrani na rednem občnem zboru v Trstu dne 8. oktobra 1972 soglasno
ugotavljajo,
da je reševanje narodnostnih vprašanj Slovencev v deželi Furlanija-Julijska Benečija ter Slovencev na Koroškem nezadovoljivo ;
pribijajo,
da so v zvezi z reševanjem slovenske problematike predvsem važni dvojezični napisi na vseh krajih, kjer živi slovenska narodnostna skupnost;
protestirajo,
ker niso doslej še postavljeni dvojezični napiši nikjer v Kanalski dolini in Benečiji in da so samo delno in nezadostno postavljeni na Goriškem, Tržaškem in zadnji čas na Koroškem;
ogorčeno ugotavljajo,
da so delno postavljeni slovenski napisi na Koroškem in na Tržaškem bili zadnje čase predmet šovinističnih in fašističnih izpadov, zato
pozivajo
odgovorne oblasti, da takoj napravijo vse, kar je v njihovi dolžnosti, da zaustavijo šovinistične izgrede ter postavijo v vseh krajih v zamejstvu, kjer žive Slovenci, dvojezične napise tako, kot to predvidevajo ustave, mednarodne pogodbe ter obstoječi zakoni in naravno pravo;
sklenejo,
da se resolucijo o teh problemih, izglasovano na današnjem občnem zboru, pošlje Združenim narodom v New York, mednarodnemu sodišču v Haagu, vladama v Rimu in na Dunaju, deželnima vladama v Celovcu in Trstu, ter v vednost SFRJ v Beograd, SRS v Ljubljano ter avstrijskemu konzulatu v Trstu.
ni ga mogoče zanikati.
13. oktobra bo minilo 30 let, odkar je pod kroglo komunističnega atentatorja padel dr. Natlačen, eden najvidnejših slovenskih politikov in najbolj priljubljen slovenski ban. Njegova smrt je pretresla vso Slovenijo. Z zadovoljstvom so jo vzeli na znanje komunisti s Kidričem na čelu in krščanski socialisti, ki jih je vodil Edvard Kocbek.
Ob tej obletnici smo napisali gornje ugotovitve v skladu s smernicami zadnje poslanice NO za Slovenijo, med katerimi je ena najpomembnejših: Ne moremo se odpovedati resnici.
BESEDA IZ NARODA Milwauiki zapiski
DROBNE VESTI. — Že ne-1 avtobusov. Za tiste, ki slabo vikaj mesecev se nahaja v službi dijo, imajo knjige z večjim ti-strica Sama Allan Penne, sin skom. Na razpolago so tudi gra-Olge in Alberta Penne, znanih mofonske plošče. Kdor nima iz-Slovencev in pevcev pri zboru' kaznice za posojo knjig, jo lah-sv. Janeza v Milwaukeeju. Sin1 ko dobi zastonj pri avtobusu Allan je pravkar dokončal o-i samem. Če jo že imate, jo pri-
rastku cen, posebno pri hrani in tam je res vsakdo občutljiv. Druga taka občutljiva točka so bolnišnice. Tam cene rastejo kot gobe v dežju. Od leta 1969 kar 35.5 procentov. To tudi boli, ker človeka zadene v žep. Druga večja postavka po njegovem je nezaposlenost. Tu je prizadet davkoplačevalec, ker mora plačevati za tiste, ki gredo na dobrodelnost. Nadalje se mož dotakne federalne vlade češ, da preveč zapravlja. Razsipa z denarjem, kot bi vodo zlival. Zunanja trgovina ima izgubo. Več uvozimo, kot izvozimo! Tako gospodarstvo, zaključuje ta možakar, nas vodi v večjo revščino.
Naj že bo, kakor hoče. Nekaj ima le prav. Godrnanje ne bo spremenilo položaja. To iz mojega poštnega nabiralnika. Pa nikar ne zamerite. Pa še drugič kaj!
Ijaj spraševat, komu zvoni — zvoni tebi.” Tako z njim smo zgubili vsi, ker ni nadomestitve.
Soprogi, sorodnikom sožalje. Rajnemu pa raj in počitek! j
M. T. I
Vesele in žalostne ure slovenskega škofa
snovno vojaško vežbanje v Ft. j nesite s seboj. Če knjige še niso Leonard Wood, Mo. Predno je prebrane, vam bo doba za po-odšel k vojakom, je poslušal sejanje knjig avtomatično po-predavanja na univerzi državeMaljšana. Če ste knjige prebrali, Wisconsin. — Znana Cilka Gre-1 predno pride knjižni avtobus gorich, vratarica cerkve sv. Tro-, naokrog in bi knjige radi vrni-jice v Milwaukeeju, cerkve, bili, jih lahko vrnete pri vsaki kateri je pred leti spadalo zelo j javni knjižnici. Če kdo ni spo-veliko Slovencev, saj so celo ^ soben priti h knjižnemu avtobu-imeli svoj pevski zbor, je sedaj | su ali poslati kakega soseda, se v zavetišču sv. Jožefa na 53. ce- i lahko posluži telefona in bo sti in Lincoln. Nič več ni zmo-1 prav tako postrežen. Telefonska gla opravljati dnevnih opravil, j številka je 278-3070. Tudi ta po-Tako se je odločila, da preživi sluga nič ne stane. Slovenskih zadnje dneve svojega življenja1 knjig verjetno nimajo na razpolago. Toliko se pa nisem zanimal. Številka telefona je tu.
¥ spomin nasilni žrtvi
v miru. Dosti se je nagarala. Ve-’.i.:o je storila dobrega tako za
Ali so res vsi slovenski palitiki odpovedali?
Predsednik Narodnega odbora za Slovenijo Miloš Stare je v Svobodni Sloveniji, ki izhaja v Buenos Airesu v Argentini, objavil 5. oktobra letos pod gornjim naslovom sledeči sestavek, ki bo brez dvoma zanimal tudi prenekate-re čitatelje Ameriške Domovine.
II.
Pa to ni bilo le v SLS. Tudi v liberalnem taboru so bili možje, ki so videli jasno in odločno nevarnost komunizma in niso klonili. Sam dr. Kramer mi je še pred smrtjo na bolniški postelji gooril o komunistični nesreči in o nujnosti o-brambe proti njej. Inž. Mačkovšek, član izvršnega odbora Slovenske zaveze, je vztrajno deloval za povojno ureditev Slovenije v svobodi. Umrl je v nacističnem taborišču. Inž.
Bevc, sedanji predsednik SDS, se je v Sokolski zvezi že pred vojno odločno boril proti infiltriranju komunističnih elementov v Sokolsko zvezo. Kot predsednik Sokolskega vojnega sveta je po okupaciji delal na tem, da bi se Slovenski fantje in Sokoli povezali za skupen boj proti okupatorju. Po začetku revolucije je odločno stal na strani protikomunističnih horcev. Minister Pucelj je bil lojalen sodelavec dr. Natlačena, odločen protikomunist. Umrl je v nacističnem taborišču.
Tudi v Socialistični stranki so bili politični delavci, ki niso klonili pred komunizmom. Zato je bil na prvih žrtev komunističnih atentatorjev socialist Urankar. Dr. Celestin jelene, vodilni član Socialistične stranke Jugoslavije, katerega pozna vsa emigracija po njegovih spisih, je bil med revolucijo neuklanljiv borec proti komunizmu, ki ga je smatral za “organizirano podlost”. Med revolucijo je komaj rešil življenje pred komunistično kroglo in se izognil nacistični aretaciji.
Opozorim še ne tiste politične delavce, ki so mnogo tvegali, da so slovenski predstavniki v Londonu bili pravilno informirani o rozvoju v domovini. Pošiljali so jim poročila po tajnih radijskih postajah in drugih skrivnih poteh.
Člani Slovenske zveze in njihovi sodelavci so s pomočjo strokovnjakov pripravili načrte za povojno ureditev Slo-i v	.
venije in pripravili strokovne referate o slovenskih mejah, čitanje in jih nič ne stane. To za mirovno konferenco.	Ise lahko vedno zgodi, kadar se
Vse to je samo bežen pogled na delo politikov in poli-!tak avtobus ustavi v vaši bliži-tičnih delacev med revolucijo in okupacijo. Kot vsako jav-!ni- Dnevni časopisi navadno no delo je tudi delo političnih delavcev podvrženo kritiki, prinesejo dan in uro prihoda teh
slovensko kakor za katoliško; Vsakdo lahko pokliče in napra-stvar. Kljub temu, da jih ima vi primerne poizvedbe.
91, je še živahna in korajžna, j Kjer je sedaj, ima družbo. Z njo sta ga. Rajšter in Mary Jamnik. Postrežba je dobra. Zavetišče je v katoliških rokah. Upravljajo ga sestre. Notri imajo kapelo. Imajo svojega kaplana, ki vsak dan tam opravi sv. mašo. Imajo
tudi druge pobožnosti. Tako je vse pod eno streho. Poskrbljeno je za dušni in telesni blagor.
Gospod in gospa Ivan Jakos sta preteklo soboto obhajala pomemben družinski praznik. Minilo je namreč 25 let, odkar sta si pred oltarjem obljubila zvestobo za vedno. Kako je hitro minilo. Popraznovala sta med svojimi ožjimi prijatelji in znanci. Tak praznik ni vsak dan! Čestitamo! Mnogo sta šla skozi v življenju, a vendar danes lahko rečeta: Hvala Bogu, da je tako.
Modiceva dva sta se s svojo hčerko Ljudmilo podala na pot v slovensko metropolo Cleveland. Tam so se srečali s sorodniki iz Argentine. Niso se videli več kot 20 let. Imeli so si veliko povedati. Še meni so prinesli pozdrave. Tako izgleda, da imam tudi jaz ljudi po svetu, ki me poznajo. Ja, svet je pač majhen!
IZ POŠTNE KOŠARE. — Vsak dan dobim precejšnjo pošto. Kmalu lahko precenim, kaj je kaj vrednega in kaj je za v koš. Imam precejšnjo košaro za razne take odvisne stvari. Vsaj enkrat na teden, če ne dvakrat, moram izprazniti to košaro. Včasih je prav natlačena. Večinoma se pritožujem, da mi nihče ne piše. Če mi pa kdo piše, je pa ali račun ali oglas in prošnja in le prav malo koristnega. Če je kaj koristnega, denem na stran in pravim, bom uporabil, ko bom imel malo prostora. Takega prostora je pa bolj malo. Ko je kaj prostora, se mi pa gradivo, ki sem ga prihranil, zdi že malo zastarano ali pa ne odgovarja več potrebam.
SLUŽBA ZA 60-LETNIKE IN ČEZ. — Mihvauška javna knjižnica ima posebno poslugo za tiste, ki so stari 60 let ali več. Ta posluga jih nič ne stane. Posebni knjižni avtobus ima to poslugo. Nabavijo si knjige
PROT IPODTALEN SEMI-j NAR. — Brez velike reklame so ga pripravili. Sem zasledoval po časopisih, če bom kaj več zvedel, pa nisem nikjer zasledil. Dobil sem le povabilo, če se ga i hočem udeležiti. Vršil se je I prejšnji teden v Schroeder ho-■ telu. Rad bi se ga udeležil, pa me je delo zadrževalo. Protipod-talen seminar je pripravila krščanska skupina proti komunizmu. Namen je bil, kakor razvi-dim iz programa, poučiti študente, učitelje kakor tudi ostale državljane o 'bolezenskem pojavu komunizma, o njegovi razdi ralni moči in navdušiti in vežba-ti jih za delo, ki jim bo pomagalo ohranjevati in pospeševati svobodo. Bilo je nekaj prav zanimivih predavanj. Med drugim naj omenim vsaj te-le:	Kaj je
komunizem?, Castro in Kuba, Resnica o komunizmu, Ustvarjalci nereda, Komunizem in še mnogo drugih. Ugotovitve pri teh predavanjih so sledeče: A-meriki grozijo sile posvečene u-ničenju njene politične, ekonomske in kulturne dediščine. Te sile so notranje in zunanje. Med temi silami so komunizem, brezvladje in zatrtje vseh pravic. Precejšen uspeh so dosegle te sile s svojo razdiralno močjo. Vsi poskusi v preteklosti zavreti te sile, so se izkazali za nezadostne. Za to so potrebna dejanja oblasti kakor posameznikov. Dejanja morajo sloneti na poznavanju narave, načinov in ciljev sovražnika. To znanje bi moral posedovati vsak državljan. Dejanja morajo biti v skladu z ideali svobode.
To so zelo zanimiva opazovanja, za katera bi želeli, da bi jih vsi Amerikanci poznali in to ne šele sedaj, ampak vsaj pred 30 leti. Vsaj nekaj. Upajmo, da še ni vse zamujeno.
POGLEDI. — Med drugo pošto dobim veliko političnih izlivov te ali one vrste. Zanimivo, kako se vsakdo poganja, da bi prodal svojo kramo in ostal na krmilu. Vendar je zanimivo pri vsem tem, kako nekateri gledajo, kaj je pomembno za narod pri tej volivni 'borbi. Izgleda, da so nekateri bolj blizu čutenju ljudi kakor drugi. Tu pred seboj imam oceno le enega izmed mnogih. Po njegovem je glavni problem ekonomski. V potrdilo tega navaja, da se je povečala inflacija, kar se pozna pri po-
EUCLID, O. — Zjutraj v soboto, 7. oktobra, zabrni telefon in Mr. Jakob Strekal pove: “Sinoči ob pol devetih so strica Jožeta roparji v njegovi hiši u-strelili...” Ostrmel sem ob tej strašni novici. Saj bo ravno tri tedne od tega, ko sem ga spoznal. V tem listu — 28. sept. — sem opisal pot v Toronto, kako smo to pot doživljali. Tako globoko se mi je vtisnil v spomin, da zdaj v duhu zrem njega pred seboj. Prvič sem se srečal z njim, pa je name naredil vtis ljubeznivega človeka, da si ga radi njegove odkritosrčnosti moral spoštovati. Delno, kolikor nam je kratko odmerjen čas dopuščal, sem se seznanil z njegovo življenjsko dobo.
Rojen je bil 1. 1895 v Zvirčah, fara Hinje. Pri svojih 77 letih je bil še kar krepak in čil. Zanimivo je bilo njegovo pripovedovanje, kaj je doživel v prvi svetovni vojni od 1. 1914 do 1918. Radi hrabrosti je bil trikrat odlikovan. Na fronti v Galiciji in soški fronti pri Kobaridu je doživljal vse strahote peklenske vojne. V Ameriko je prišel leta 1821. Zaposlen je bil pri American Steel & Wire Co. Tam je v znoju služil svoj kruh do upokojitve.
Žal, da se je naselil v kraju, ki je v zadnjih letih tako spremenil svoje lice. Kar začuden sem bil, da je zdaj ta soseščina naseljena s črnim prebivalstvom, ki je bilo zanj tako u-sodno ... Je res: rodili smo se, da bomo morali umreti, ki smrti nihče ne uide. Če je ločitev težka ob naravni smrti, kakšen ob-j čutek pa imamo, če se pono /i Kajnovo dejanje nasilne smrti! Kako je ta zločin odmeval Kajnove hudobije, prevzel vse, ki smo pokojnika poznali. Saj delimo bolečino s Strekalovim sorodstvom, ki predvsem nje je strašno prizadelo. Kako bi si želeli, da je ta zločin zadnji... Teda živimo v čudno napetem stanju, ki se to dnevno ponavlja; doklej še — se sprašujemo? Ali res ni mogoče poskrbeti za varnost, zločinstvo omejiti? V takem razpoloženju bi dana oblast morala od svoje strani krivce kaznovati in poiskati, ne da se svobodno z revolverji po ulicah sprehajajo.
Zdaj, dragi pokojnik, je vse, kar te je priklepalo na ta svet, za teboj. Nisem slutil, da tam pred tvojim domom, ki so ti nasilno vzeli življenje, se ob slovesu zadnjič vidiva. Saj sem si tako želel — ki sem v tebi videl dobrega človeka — še srečati s teboj. V pogovorih z nečakinjama Mrs. Eleanor Milicki. in Mrs. Mary Boštjan si sanjal o obisku domovine prihodnje leto. Bil si dober pevec, veselega značaja, da te je vsak spoštoval.
Bral sem, da je nekje pisatelj John Donm zapisal to: “...noben človek ni otok povsem zase; vsak človek je kos celine. Ob smrti vsakega človeka je mene ! manj, kajti vključen sem v člo-i veštvu. In zato nikdar ne poši-
CLEVELAND, O. — Dne 29. sept. 1.1. je praznoval ljubljanski nadškof, slovenski metropolit dr. Jožef Pogačnik 70-letnico življenja, česar se je spomnila tudi Ameriška Domovina. Sam l . on 11 vsako proslavo tega s.	t.ljenjskega jubileja.
Sprejel pa je pnudbo svojega stolnega kapi tj a, da je ta dan vodil v ljubljanski stolnici evharistično slavje, pri katerem bi z njim somaševali člani stolnega kapitlja in Duhovniškega sveta. Pri tej daritvi naj bi prosili predvsem za svetost in zvestobo duhovnikov in za nove duhovniške poklice.
Uvodno besedo k slavnostnemu 'bogoslužju je spregovoril pom. škof dr. S. Lenič. Čestital je nadškofu k njegovemu živ-Ijenskemu jubileju in mu želel božjega blagoslova še tudi za v prihodnje. Poudaril je obenem, da ta večer ne gre za zunanje proslavljanje, marveč za rast, in poudarek edinosti duhovnikov s svojim nadškofom.
Nadškof je v svojem odgovoru prosil navzoče, naj se z njim Bogu zahvalijo za vse dobrote, ki jih je prejel v življenju. Nato pa je nadaljeval:
“45 let že pridigam, pa še nikoli nisem govoril o svoji osebi Tudi danes ne mislim. Moram pa zaradi vas spregovoriti o svoji službi. Bog mi je naložil škofovsko službo v sila odgovornem času — v času koncila in v prvem desetletju po koncilu, ko se Cerkev prenavlja, na eni strani veselo in vedro pomlajuje, i drugi strani pa trpi boleče krčt zaradi kriz znotraj Cerkve same. Pri nas so se dogodile tragične, v srce boleče stvari, ki morejo greniti življenje vernikom in pastirjem. Naj nekatere odkrito povem. Nekaj duhovnikov doma ali v tujini je pustilo službo pri oltarju. Precej ljudi je Cerkvi obrnilo hrbet, toliko nerojenih življenj se ubija, del mladine je duhovno zgubljen in se predaja vsakovrstnemu uži-vaštvu. Zakaj to omenjam? Bog je škofe in duhovnike postavil za pastirje tudi tem ljudem in bo od nas zahteval odgovor za njihove duše.
ti 1 r moram omeniti dokaj svetlin reči. Naše cerkve niso tako prazne kot marsikje na zahodu. Število obhajil raste in to je poroštvo za lepo bodočnost. Za prizidek k Teološki fakulteti v Ljubljani ste se tako zavzeli, da je bil to razveseljiv plebiscit, koliko je še vere pri nas. Omeniti moram še eno, kar je škofu v težavnih dneh velika tolažba: naši duhovniki so svojemu škofu zvesti in vdani, za kar jim bodi nocoj izrečena posebna zahvala.
Po koncilu je slog cerkvene avtoritete drugačen. Pastirska služba naj se ne izvaja avtoritarno, temveč kolegialno. škof naj se s svojimi douhvniki posvetuje, dogovarja, razgovarja, čeprav glavno odgovornost nosi sam. Hvala vam, sobratje, za zvesto sodelovanje in soodgovornost pri vodstvu škofije.
Pred nekaj dnevi smo v novem brevirju brali pridige sv. Avguština o dušnih pastirjih. Kar je sv. Avguštin govoril svojim vernikom, bi vam tudi rad ponovil. Rekel je: Z Vami sku-kaj živeti, to mi je v tolažbo, vaš pastir sem, tega me je strah. Zavedam se, kakšno odgovornost nosim. Prosim, da mi jo o-lajšate s tem, da spolnite, kar vam kot škof naročam.”
(Po Družini, 15. okt. 1972.)
J. S.
Ko se umakne poletje
MILWAUKEE, Wis. — Ko se poletje umakne, se umakne tu i vročina. Na dan 21. septembra, ko sta dan in noč enako dolga — vremenoslovci imenujejo ta dogodek “ekvinokcij”, prevzame jesen vso oblast od poletja na vsemi bogatimi zemeljskimi do brinami in čudovito naravno lepoto. Mesec oktober, ki ga m* imenujemo vinotok, je Bog najbolj blagoslovil, kajti skoro m države, da jo ne bi obdaril s soncem, vinogradi, grozdjem in vinom. Amerika, ki do pred ne kaj leti ni bila tako znana P° svojem vinu, je sedaj posebno z odličnimi kalifornijskimi vim znana tudi po ostalem svetu.
V	Evropi sta s svojimi kvalitetnimi in sortnimi vini najbolj cenjeni Italija in Francija. Ju goslavija je po svoji vinski k^a liteti in sortni produkciji Peta v Evropi. Letos bodo v Jugosla viji pridelali od 120,000 d0 125,000 vagonov grozdja, iz ka terega bodo dobili okrog 60,00 vagonov vina. Poleg domače u porabe bodo iz različnih sor vina napolnili 200 milijonov ste klenic za izvoz in ljubitelje do bre kapljice. Velik napredek V1 nogradništva je dosegla Srbij3 v Podonavju, okoli Smedereva, v okolici Niša, Župi, Makedom ji, na Kosovu in v Vojvodini-Tudi na Hrvatskem, posebno v Dalmaciji pridelujejo o d 1 i dna bela in črna vina, znana širom sveta. Meni kot dobremu Kranj cu in velikemu prijatelju dobre kapljice — včasih tudi slaDe’ naj bo dovoljeno, da si osvežini spomin na naša visokokvau e na in odlična štajerska, dolenj ska in primorska vina, kjer -že naši stari očaki pod lipanl1 modrovali, rajali in v svetle ke zarce vince natakali, da so 8a pili in bili veseli.
V	Slovenij najbolj kvalitet1*3
in sortna vina pridelujejo na štajerskem. V tem podravskem vinorodnem kraju se mešajo kovi panonske in alpske klim6’ kar napravi vino zelo okusim Podravski rajoni obsegajo s deče okoliše:	mariborski, s*eC^
nje Slovenske gorice, Kadg°a ske-Kapelske gorice, Ljutom6 ske-Ormoške gorice, Prekrm1^ ske gorice in Haloze. V marib6-^ skem okraju pridedujejo
na vina ritoznojčana, peker63-^ in rizling. V Slovenskih je doma beli burgundec (iz berka). To vino dosega vsa^° to najvišja priznanja na sve nih vinskih razstavah. RaaF.;0 ski-Kapelski vinogradi l0^y_ peneča se vina in izvrstni ^ minec. Lj u t o m erske-Orm0 ^ gorice nudijo prijetna ar° ^ tična in kvalitetna vina, k° sauvignon, šipon, laški r^-10. traminec in burgundec. V ^ zah, na strmih vinogradnik^ legah, dozorevajo sortna ^at traminec, burgundec, mu _ silvanec, otonel, renski riz in šipon.	vina
Dobra, lahka namizna prideluje Dolenjska. V tem ^ savskem predelu so slede- ^ norodni okoliši:	Šmarsko ^
vinski, Bizeljski, Krško-G m J ^ ski, Novomeški, Mokronoš ' Belokranjski, šmarski,
ski, Bizeljski vinogradi lahka bela in rdeča vina.
Ido-
Gorjanski, Novomeški m y,3 kronoški vinogradi dajejo bela in rdeča namizna v ^ med njimi je najbolj znan m ^ njen cviček. To je vino, lahko skrneš par kozarcev ^
ne da bi imel kake nef,rl posledice. V Beli krajini je 2 na metliška črnina.
Močna bela in rdečo-črna ^ so doma na Primorskem-Primorskem-Kraškem 0 k 0
so sledeči kraji:	Brda,
Kras in slovenska Istra. V	^
sta odlični vini rebula in me ^ V Vipavi pridelujejo 0^cn° Janino merlot in lahko '3e^raSu mizno vino vipavec. Na	-e
pridelujejo izredno sortno vino teran, v Istri pa s° Prl (Dalje na 3. strani)
ftmanK«ttmmt:»ttmmmtn»tnnnn»»ffl»»nn«ttnn»»»»nt»»»i»»miwmr P. S. FINŽGAR:
:CCE HOMO

Kolnikov nokturno PRVI MAJNIK Kipeči obliki dima so se dvigali počasi in tiho pred oltarjem. Plamenčki sveč so pobledeli, keruba sta upognila še globlje povešeni glavi in vse cvetje na oltarju je sklanjalo kelihe. Celo Madona — Roža skrivnostna — je nagnila kronano glavo; ves oltar je bil zavit v dehtečo tančico.
Orgle so onemele, po cerkvi so se zganile in upognile bele dekliške rute kakor čašice na šmarnici. Glas zvončka je zatrepetal nad ljudstvom, ko se je trkalo na prsi...
Sredi oblačne tančice je pa žarelo kakor ogenj — in iz ognja Ljubezni je blagoslavljal Zveličar množico in ji govoril: “Pridite k meni vsi...”
Glas zvončka je zamrl. Orgle so zabučale, ljudstvo se je dvignilo in zašumelo. Dva živa potoka sta se spustila od cerkve sv. Štefana navzdol in se razkropila kakor božji blagoslov Po pisanem polju. In vsak, dasi je priromal s križem obložen k cerkvi, se je vračal — takisto s križem od cerkve. Toda njih korak, oči in smeh so razodevali, da jih križ ne stiska k tlom. Zdelo se je, da nosijo križ kakor zastavo, ki plava v večernem vetru.
“Pridite k meni vsi pokrepčam...”
Tista tanka,- kakor nož ostra bolečina — grenka moja znanka! Prsi so se skrčile, srce je vztrepetalo. Roka, ki je nosila križ kot veseli prapor, je omagovala, križ se je nižal in doni-žal ter legel s težko težo na ramo, ki je zaječala in se upognila pod njim.
Za Triglavom je ugasnila luč, na Sorško polje so legle mračne sence. Iz senc se je pa dvignila daleč tam na skrajnem robu polja, pod Kamniškimi planinami, samotna gomila. Na njej so cvetele hiacinte.
In spoznal sem gomilo. Po pesmi sem jo spoznal, ki so jo ponavljale hiacinte, vse solzne v večerni rosi: “Samo pomladi nikar!”
Tvoja pesem, dragi Anton! Ker sem umel tebe in tvoje srce, sem slutil, da urnem tvojo pesem. Pa je nisem! Nocoj to uro, ko je poteklo leto od tvoje smrti, ko se je tudi nadme nagnil isti grozeči meč, nocoj to uro razumem, da te nisem razumel in da nisem občutil v dnu duše tvoje solzne prošnje: Samo pomladi nikar! Nisem je občutil do te bridke ure. Danes pa jo občutim, danes jo ponavlja moje srce, danes jo govori, kakor bi bila pesem njegova in ne tvoja lastnina. V tem hipu čuti srce, kako je prikovano na ta jaz vas lepi božji svet, kako je zraščeno s temi livadami, kako povezano
In tedaj sem že stal sam sredi s temi planinami. In nad vse te tračne cerkve. Vonj kadila mi vezi je dvignjen meč, ki utegne je božal razbolele živce. V srcu zanrahniti v hipu kakor blisk M bilo strahu, v duši ni bilo skozi zrak, in vezi se zdrobe v bolesti in na rami nisem obču- prah — in v prah se zdrobi to lil križa. Ustnice so se mi pre-1 ubogo srce ... likale kakor otroku, ki išče be-j V drobu je kljuvala bolečina, sede, ki poskuša prve slovke.' kakor gloje črv v mozgu jablana ni bilo besed in ni bilo mo-' ne. Pleča so se upognila niže, btve iz ust. Stal sem pod tihim ' križ je bil težak, srce je vse svodom, koder je na valovih ka- [ plaho vztrepetavalo. bila je še donela izpeta pesem, j	.	, _	,
Vse moje bitje, vsak dihljaj in j . 0cl sem zatlsml’ S°rsko PolJe vsi udarci v senceh - vse je!]e za§rniIa no^ truden in ves bilo molitev, za katero ni še be- P0^ sena se sklJucl1 na °šraJ0 sedi in jih ne bo nikoli na zem-1 Pr^d cerkviJ° svetega S}eiana-Iji... In iz te molitve je rasla! S?m ~ v boJu z zivljenjem
' za življenje.
V tem hipu, ko sem zaklopil oči in pokril lice z rokami, sem zagledal v mesečini Zveličarja, kako je klečal skrušen na tleh, na gori — na golem kamnu ... Nad njim so strmele oljkove
^oč, se je porajal pogum, da Sern odšel krepak za množico in kakor ona tudi jaz nisem več cutil križa na upognjeni rami.
Pred cerkvijo sem obstal.
Izza Triglava so goreli živi Plameni. Po Karavankah se je. veje v nebo, neme, tihe, in se P° redkih sneženih poljih igrala | čudile. Zveličar je truden dvig-Večerna luč. Skozi led mrzlih nil glavo, razprostrl roke in se Vrhov je dihala pomlad, je vsta- j ozrl v nebo. Njegove oči so vre-lalo življenje s silo, ki stre vse,'le v solzah, na skali, kjer je slo-^■ivljenje, ki rodi iz ledenih ka- J nela prej njegova glava, je me-Pljic deroče hudournike, življe- (see preplašen uzrl krvave lise nje, ki zatrosi smrt in trohnobo i in zbežal z grozo za oblak.
^ seme, da požene zeleno klico, j Vztrepetal sem. Ustnice trpe-
I rodi rožni cvet. Pred mano ^ čega Zveličarja so se zganile, iz je prostiralo s plugom vse prsi, z bridkostjo napolnjenih,
križ.
em rezano in ranjeno, z, ze- je dihala prošnja v nebo:
u	7	,	J'-	J/-*-J v
e'ftečo ozimino obrobljeno, z “Oče, ako je mogoče, naj gre zborom trobentic in zvončkov ^ ta kelih trpljenja mimo mene...” °pevano—prelepo Sorško polje.
Mza Homa je pove val mlačen Zahodnik, mladi listi na dreve-sih so trepetali. Z vetrom je dojelo i2 gozda: “Kuku!” — En-
kiat — sedemkrat — brez konca.
Pedaj so se mi razširile prsi,
£lCe je začutilo majevsko življe-^ie, prsi so mu bile preozke in ’ juvalo je: ven, ven, iz ječe, ven — v življenje!
Pudi sedaj, kakor pod cerk-^erdm, mračnim svodom, so se z§anile ustnice in iskale govo-r*Ce — in iskale pesmi, da bi sPregovorile, da bi zapele v ta z °r in živele žive med živim Zl vij en jem. Toda tudi sedaj so
bile
ustnice usta jecajočega , r°ka, ko zagleda prvič zeleno j biš?
>to, kjer se pasejo bele ovčice j Si dobil za delo plačilo? igrajo mlada jagnjeta. Oči! Za trpljenje prejel naslado?
Zagore
besede pa ni iz na pol odpr-i ust. Bil sem jecajoč otrok, j.a zemlje, iz kipečih mladih je odmevalo do nebes:
Pe Deum — laudamus—...” akrat pa me je nenadoma 2oPet zabolelo.
e, roke se širijo, srce kiju- Ker je tvoja dobrota često
križana, mar zato ljubiš življenje?
Ker si izpil čašo sladkosti, pa ti je življenje zanjo natočilo še gor j upih kelihov?
In to nehvaležno življenje ti ljubiš? Na to se vežeš? Bedak!
Še bolj sem zadrhtel. Rok nisem mogel ganiti od obraza. Zakričal bi bil. Pa ni bilo glasu. Samo duša, samo srce je ječalo: “O Kristus, o Zveličar! O Bog >— in človek!”
In od kesa in sramu me je prevzelo, ko sem pomislil, da še nikdar nisem zadosti gorko občutil te Zveličarjeve prošnje, te njegove groze pred smrtjo —- iz ljubezni do nas izvoljeno.
Zdel sem v nejasnih hipih, v ušesih mi je bučalo kakor disa-kord smrti.
Tedaj se je oglasilo nenadoma za menoj in se sladko smehljalo in se grenko rogalo:
Življenje — ha! Kaj je življenje! Kaj ti je dalo, da ga lju-
Cesta iztreblja amazonske Indijance
Cesta “Transmazonka”, ki so jo pričeli graditi leta 1964, bo največje avtocestno omrežje na svetu. Pet tisoč kilometrov od severovzhodnega konca Brazilije do pe-ruske meje, pet tisoč kilometrov skozi pragozd in ne-iztrebljivo grmovje, pet tisoč kilometrov po rdečem blatu “zelenega pekla”: cesta razvoja je obenem cesta smrti. Tam, kjer gredo mimo buldožerji, Indijanci u-mirajo. Leta 1964 jih je bilo dvesto tisoč, danes jih ni niti sto tisoč.
Tri milijone brazilskih Indi-, Pleme Cintas Largas so napad-jancev je že od vsega začetka li z dinamitom, Beicas-de-Pau
portugalske kolonalizacije bilo namenjenih suženjstvu. Izkoriščanje in bolezni so jih stalno redčili. Danes streljajo nanje, sežigajo jih z napalnom in jih zastrupljajo.
Primer: ko je ena izmed cest prišla do državnega parka Kingu, velikega rezervata, kjer je dva tisoč Indijancev iz štirinajstih plemen, je rezervat presekala natanko po sredini. Danes so Indijanci Kingu čisto blizu izginotju, saj se ne morejo braniti proti boleznim, ki jih s seboj prinaša civilizacija: tuberkuloza, ošpice, malarija, alkoholizem. Poleg tega vemo, da je brazilska služba za zaščito Indijancev (SPI) kriva desetkan-
pa so uničili z zastrupljeno hrano. Toda kljub temu, da je SPI in še 58 uslužbencev bilo obtoženih zločinov (od poneverb do umorov), nihče ni nikoli stopil pred sodišče.
Vlada je držala obljubo in razpustila je SPI, namesto tega pa ustanovila nacionalno indijansko ustanovo (Funai) s ciljem, da bodo spoštovali “indijanski narod in njegove ustanove” in jim zagotovili “stalno lastništvo in izključno uporabo zemlje in naravnih bogastev.” Toda obljube v Braziliji še ne delajo dolga.
Pred kratkim so npr. poslali oddelek policije, da bi preveril “informacije”, po katerih je dve-
ja plemen. Pred štirimi leti je sto Indijancev Macuparic prisi-brazilska vlada končno prizna-. Ijeno delati, ne da bi dobivali la, da je SPI “leglo korupcije plačo. Več tednov bo treba sain slepega ubijanja”. Poleg te- mo za potovanje patrulje tja in ga je z vednostjo SPI Indij an- nazaj.
cem bilo ukradeno za 62 mili-! Plemena, kot so Acurinis, ki jonov dolarjev imetja, da ne so svetle polti in modrih oči, dogovorimo o strašnih pokolih, do morala iz svojih vasi, da
bodo dala prostor strojem, inženirjem, iskalcem rude in pustolovcem. Pleme Tapirapes, ki stoletja živi v močvirjih Mata Grossa, so nasilno preselili v rezervat, kjer bodo le redki pre-j živeli. Eden glavnih branilcev 'Indijancev, Antonio Cotim, se je naveličal hinavščine v vladi in odstopil je s funkcije v Funai, češ da je postala “grobar Indijancev”.
Takšno razočaranje je razumljivo. Današnja Brazilija je žrtev gorečnosti za “gospodarski razvoj”, kar pa uradno dokončuje tisto, kar se je prej delalo v anarhiji: iztrebljanje Indijancev. Sedanji šef Funai, upokojeni general Jeromino O Ban-deira de Melo, je v nekaj bese-i dah dobro povedal, kaj dela vla-[ da, ko je rekel: “Ne bi smeli dovoliti, da bi pomoč Indijancem ovirala razvoj države.” Neki visoki uradnik iz Brasilje pa je izjavil: “To je naše potovanje na Mesec, to cesto potrebujemo, pa naj stane, kolikor hoče.”
Tak način je pred kratkim javno obsodilo osemdeset brazilskih zgodovinarjev in sociologov. Med drugim so rekli: “Preživele Indijance danes opisujejo kot nekoristne, torej kot škodljivo oviro za razvoj in napredek naše države.”
V Braziliji s-s — podobno kot v ZDA — ne bodo kolektivno vznemirili zaradi usode Indijancev, dokler ne bodo postali zgodovinska posebnost.
YEAR ’ROUND BRIGHTNESS—Waverly’s all-cotton print can’t be beat for practicality in slipcovers and draperies. Whether it’s a permanent installation or a refreshing change for fall or summer, the Aston Hall print combines beauty with easy care. Both the slipcover and the drapery can be laundered or drycleaned to perfection, insuring a fresh, bright room the year ’round.
Ko se umakne poletje
(Nadaljevanje s 2. strani)
na črna vina refoško, merlot, kabarnet in istrska malvazija. Naj še omenim vinski strup “šmarnica”, ki je razširjena na Štajerskem in vino izabela, ki ga delajo iz grozdja na brajdah pri hišah.
Nihče ne hodi rad v vas k mrzlim dušam, k zaspancem, in nihče se ne zbira okrog kola. Zbiramo se radi okrog ognja in vina, ki sta simbol topline in življenja.
L. G.
Lastniki hiš
Skoraj polovico vseh družin v ZDA lastuje svojo lastno hišo, to je večji odstotek kot kdajkoli v preteklosti ZDA.
ZSSR podpisala dogovor o cenah prevoza po morp
WASHINGTON, D.C. - ZDA in ZSSR so se pretekli teden pogodile o prevozu žita iz ZDA v Sovjetsko zvezo. Žito, ki ga je ZSSR kupila v ZDA, bo prepeljano v ZSSR do ene tretjine na sovjetskih ladjah, do ene tretjine na ameriških in do ene tretjine na ladjah drugih držav.
Sovjetska zveza bo plačala a-meriškim ladjam za prevoz najmanj $8.05 za tono iz pristanišč ob Mehiškem zalivu v ZDA do pristanišč v Črnem morju v ZSSR, največ pa 110% svetovne prevozne cene na tej poti. Ta cena je bila sredi poletja letos nekako $5.50 do $6.50, pa je nato zaradi obsežnih ruskih nakupov žita v ZDA poskočila na $9 in trdijo, da utegne porasti celo na $12.
Sporazum o tem je bil podpisan pretekli teden in pomeni prvi večji korak v razširjenju pomorskega prometa in medsebojne trgovine. Prvič po 1. 1963 so ameriška pristanišča odprta ladjam Sovjetske zveze in Unija pristaniškega delavstva je pristala na nakladanje in skladanje teh ladij, kar je doslej vztrajno odklanjala.
Četrtino za hrano
Povprečna ameriška družina porabi okoli eno četrtino celotnega dohodka za nakup hrane.
Poljska bo plačala stare bonde
NEW YORK, N.Y. — Poljska vlada je pristala na plačilo 2% obresti in glavnice za bonde, ki jih je Poljska prodala v ZDA pred drugo svetovno vojno v vsoti za okoli 41 milijonov dolarjev. Te bonde so tedaj večji del kupili Poljaki v ZDA.
MALI OGLASI
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje oddajo na 1107 Addison Rd. Kličite po 6. zvečer 432-3759 ali 881-9243.
(Oct. 12,13,26)
V najem
Oddamo 4 sobe zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122.
(203)
NAPRODAJ
“'Colonial” hiša, severno od Lake Shore Blvd. 3 spalnice, 2 kopalnici, formalna jedilna soba, dodelana klet, dvojna garaža z gorkoto, zaprta veranda. V odličnem stanju. V bližini St. Joseph in Villa Angela višji šoli.
Kličite 481-1325
(203)
V najem
Oddamo 5 sob, na novo deko-rirane, javne naprave na razpolago, blizu fare Immaculate Conception na Superior.
Kličite 381 4535
—(203)
Pohištvo naprodaj
Pohištvo za 5 sob v dobrem stanju, šivalni stroj in air conditioner ugodno naprodaj. Kličite 361-7065
—(202)
V najem
5-sobno stanovanje zgoraj, kopalnica, garaža, velik vrt, da se lahko posadi in vseje zele-
Četudi so bili kriti po Foreign! njava P^ite pogledat na 18, Bondholders Protective Coun-!18, 20 oktobra P° 6- uri zvečer, cil, ustanovljenem po pok. pred-j^b°t0 ^ ™-delj0 ceu dan na
sedniku F. D. Rooseveltu, jef	’
1	(203)
sedniku
njihova cena padla na 9% nomi-	_______
nalne vrednosti. Sedaj se je se-l
veda dvignila, ko bo njihovo L	.. Napr?da| , ,
plačilo cez par let dokončno '
urejeno.
Zastopnik Al Fatah ustreljen v Rimu
RIM, It. — V ponedeljek ponoči je bil ustreljen pred svojim domom v predmestju Rima 38 let stari uposlenec libijskega poslaništva Jordanijec Abdel Wil Zuaiter iz Nablusa, ki je bil po izjavi Al Fatah v Bejrutu, glavni zastopnik te gverilske arabske organizacije za Italijo. Bil naj bi tudi bratranec Jasira Arafata, glavnega vodnika Al Fatah.
Arabci trdijo, da ga je ubila tajna izraelska služba, ki pa se je temu umoru javno odrekla.
v
Zaloga
Švicarji ne bodo razredčili divjadi v naravnem parku
V švicarskem naravnem parku Graubunden so nameravali letošnjo jesen odstreliti vsaj tisoč jelenov in srnjadi, ker so se živali preveč razmnožile.
Zdaj so oblasti opustile misel zaradi silovitih protestov prijateljev živali.
Help Wanted — Female
dobrem stanju, $3.50. omejena.
St. Ann’s Office Cedar and Coventry Rds.
(203)
Delikatesen-Miekarna trgovina
naprodaj, dober posel, v Grove-v/ood okolici, $7,900. Lahko kupite s poslopjem ali ne.
Eastlake
Nova ranch hiša, 3 spalnice, priključena dvojna garaža. $29,900.
Bayridge Blvd. in Willowick 2 novi ranch hiši, 3 spalnice, polna klet. $29,100 in $30,600. Euclid—Russell razvoj (development)
novi zidani ranči, dvojni priključeni garaži, tri spalnice, polna klet. Se lahko takoj selite.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(203)
Help Wanted
Part time woman wanted to work in bakery. Must work on Sundays.
Call 361-1863
(206)
Male Help Wanted
PRIJATELJA — Psi in mačke se ne gledajo radi, vsaj običajno ne, toda tale 5 mesecev star tigrič Bombat se prav dobro razume z nemškim ovčarjem Zekejem, ki stoji za njim na sliki. Živita skupaj, odkar je bil Bombat star par tednov. Slika je bila posneta v Japanese Village v Buena Parku v Kaliforniji.
HELP WANTED
Punch press and sheet metal set up man for lamp manufacturer. Experienced. Hourly rate, steady work. Apply at
Acme Lighting Products 1667 East 40th Street
(205)
HELP WANTED
Sheet metal fabricator for lamp manufacturer. Experienced in layout and machine set up. Steady work, good hourly rate. Apply at
Acme Lighting Products 1667 East 40th Street
(205)
Hiša naprodaj
Enodružinska hiša, 7 sob, 3 spalnice zgoraj, 1 spodaj, garaža za 2 kare, v dobrem stanju. Ugodna cena. Kličite 261-2487 ali 944-2182.
(207)
V najem
Ena soba, kuhinja in kopalnica
1190 E. 61 St.
Kličite 361-5565
— (203)
Naprodaj
Enodružinska hiša v Ribnici na Dolenjskem. Poizve se ako kličite 268-0231 od 5. ure dalje.
—(206)
V najem
4 lepe, na novo dekorirane sobe in kopalnica, samo odraslim, v okolici sv. Vida. Kličite 361-5887 (17,19,20 okt.)
V najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, na E. 78 St. med Korman and St. Clair Ave. Kličite 881-2345.
—(208)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd.
481-2237
ČRNA ŽENA
ZGODOVINSKA POVEST
»W>X
Glavna njihova četa je gotovo še ostala v Radovljici, ali pa je šla proti Dolini, zakaj na Bled je prišel le ne posebno velik oddelek, navadno pa Turki poplavljajo v velikih množicah. Kakih šestdeset se jih je priplazilo po stezi; ti so vsekakor hoteli napasti naše pri votlini; so jih pač morali na kak način izvohati, saj pravijo, da ima Turek dober nos.”
“Ali so jih skozi Brda kar tako pustili mimo iti?” je vprašal Štefuljček.
“Pustili? Kdo pa naj bi jim branil? — Mlajši so vsi oboroženi pri naših četah, žene in otroci so v votlini; kar jih je pa še ostalo doma, so se pa samo-posebi umevno zbali take množice turških tako groznih vojakov. In pa, ker so prišli tako nenadoma in nepričakovano, nihče ni mogel razmišljati, kako bi se jim ustavil.”
“Kdo pa je prvi opazil, da so Turki tu in da se bližajo Špiku,” je zopet radovedno vprašal možek.
“Jaz sem opazil,” je odgovoril hlapec; “splezal sem namreč na ono visoko jelko tam ob Bregarjevi hiši, da bi se nekoliko ozrl po okolici, kaj se godi. Ko sem tako že kake pol ure ogledoval okoli sebe, sem naenkrat opazil, da se je v Bregarjevi hiši začelo močno kaditi in da so vsa okna postajala svetla in vedno svetlejša. To se mi je pa precej čudno zdelo, ker sem dobro vedel, da pri Bregarju ni nikogar doma .. .”
“Kje pa so. Bregarjevi?” ga je nagloma prekinil France, ki doslej ni zinil besedice, ampak le zamišljeno poslušal ves pogovor in nestrpno čakal, kdaj bo slišal kaj o svojih.
“Kje da so Bregarjevi?” je začudeno pogledal hlapec in nekoliko pomislil; “čakaj; Zalka, njena sestra in otrok so šli že danes opoldne v votlino pri “slepem Bogu”, kjer so z drugimi ženskami vred popolnoma na varnem.”
lo; kaj se je zgodilo pozneje? Povej vendar!”
“Brž ko sem opazil, da res gori, sem hotel hitro splezati na tla in sklicati ljudi skupaj, da bi gasili...”
“Kako pa je vendar ogenj nastal?” ga je vmes vprašal France.
“Tega jaz sicer ne vem — ampak mislim si lahko. — ‘črna žena’ je bila zopet tu.”
“Kaj? Črna žena?” je kričal France tako glasno, da ga je hlapec začudeno opazoval in premišljeval, kaj mu neki je, da se je tako vznemiril.
“Pripoveduj vendar nadalje!” ga je nevoljno priganjal Kro-parski možek, “nimamo časa, da bi dolgo čenčali prazne stvari.— Povej torej, kar veš!”
“Kakor rečeno,” je začel hlapec pripovedovati obširno, “sedel sem na drevesu in se oziral okrog sebe; ko sem opazil ogenj v Bregarjevi hiši, sem hotel naglo splezati z drevesa in klicati na pomoč; tedaj pa se je začela naenkrat pomikati po travniku sem — dolga, črna črta; neka-terikrat mi je prišel na uho
žvenket sabelj in mečev.--------
“Jezus. Marija, sovražniki gredo — to so Turki!” sem si mislil sam pri sebi, in res nisem se motil. Ko so sovražniki opazili ogenj, so namah obstali in sicer ravno pod mojim drevesom. Stvar se jim je zdela sumljiva; zato je njihov poveljnik poslal pet ali šest mož k požaru, ki naj bi skrbno preiskali, če jim ni morda na ta način nastavljena past, ki bi jih tirala v gotovo pogubo. Vohuni so odšli in kmalu na to sem zaslišal oa tam glasen krik — in potem so privedli ti poslanci s pogorišča — “črno ženo”. Morala je pač biti skrita nekje blizu Bregarjeve hiše. Njen obraz je bil ogljenočrn, oblečena je pa bila v dolg, popolnoma bel plašč. Poveljnik jo je vprašal, kdo da je in kaj hoče tukaj. Tedaj je
“Hvala in čast Bogu!” je stokal France.
Hlapec ga je začudeno pogledoval in opazoval, toda Štefulj-j ček ga je zopet silil:
“Pripoveduj vendar naprej in
ne pusti se preveč motiti;------
torej v Bregarjevi hiši je gore-
ŠE DOSTI DELA? — Na gornji sliki je Mrs. Cora Weiss, sona-čelnica odbora za zvezo z družinami ameriških vojnih ujetnikov v Vietnamu, ko se je razgo-varjala z novinarji po izpustitvi 3 vojnih ujetnikov pretekli mesec.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGE SOPROGE IN MATERE IN STARE MATERE
Justine Dermasa
roj. LIPICER
ki je preminula 19. okt. 1871.
Spavaj mirno v tihem grobu Bog Ti večni daj pokoj, upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj.
Pozabili Te ne bomo vse do konca naših dni, v srcih bomo Te nosili, dokler nam življenje tli.
Žalujoči:
JOSEPH — soprog JUSTINE MAYER, MARY GRADY, FLORENCE ZALAR hčerke. Vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio 19. okt. 1972.
pa žena bliskoma vrgla svoj gorjanski bojevniki; povedala je popolnoma tiho in skrivnostno plašč na tla, potegnila nekaj čr-jtudi, da imajo tam shranjenega — mladi vojak ali bolje rečeno
“črna žena” naprej in poleg nje poveljnik ... Brž ko je izginil za gričem zadnji turški vojak, sem zdrčal z drevesa hitro ka-
nega z obraza — in iz črne žene mnogo smodnika in da imajo na je naenkrat postal vojak v po-'vrhu Špika pripravljenega mno-polni turški vojaški opravi. Pa go kamenja, katero bodo jutri ■ bila je žena, zakaj njen glas jo j valili na graščinske, zoper ka-je razodeval kot tako. Vsega'tere so ravnikar začeli punt. —! kor veverica in potem tekel sicer nisem mogel razumeti, kar; Zadnje je seveda izmišljeno. -—| skozi gozd proti Špiku kar so je povedala, ampak toliko sem' Nadalje	je pripovedovala	žena,;	me	nesle	noge.	—	A	bila	je	sla-
si pa zapomnil, da so jo njeni! da pelje	odtod na Špik steza, ki	ba	pot	in	zato	sem	le	počasi	pri-
lastni ljudje ukanili in izdali ‘ pa je precej ozka in nevarna, a |----------------------------—
ter da se zato hoče sama zdaj pripelje nazadnje čez drzno | nad njimi maščevati in jih tudi; zgrajen	lesen mostič tik	pred
j izdati. — Ne morem si misliti' votlino;	zdaj ponoči bodo	prav
j drugače, kakor da je bila nora. lahko in neopaženo prišli čez ta — Nato je popolnoma prav pri- mostič, ker se jih nihče na bo povedovala poveljniku, da je na nadejal. Tako jih bodo prese-špiku neka votlina, v kateri so netili in brez nevarnosti vzeli to skrite žene in otroci in katero skrito gnezdo. — Poveljnik iz-neprestano stražijo neustrašeni1 prva ženi ni mogel kaj verjeti,
--------------------------——— j marveč se je celo bal, da vse to
j utegne biti le zvijača, ki bi ga I izvabila v gotovo pogubo. Tedaj j pa je žena zakričala na vse grlo,, da hoče sama iti naprej in jim J kazati pot in če ne bo vse tako, |
. kakor jim je povedala, jo smejo i vsak trenotek usmrtiti... Pre-j cej dolgo so se posvetovali in ^
! ugibali, kaj naj store. A glej,
: zdaj je potegnila čudna postava ! poveljnika na stran in mu nekaj časa tiho šepetala na uho.
— Rad bi bil slišal, kaj mu je povedala tako skrivnostno; toda' nisem se smel ganiti, da bi me j ne opazili. — Tedaj pa je naen-j krat dal poveljnik znamenje za' odhod in potem so odšli vsi —j
Elect this experienced, trained, qualified man to represent YOU in the 22nd DISTRICT
SERVICE... m THE BOLTON TRADITION
GROPP for CONGRESS Committee HonoraDle Frances P. Boiton, Chairman 325 Maylee Bldg., Cleve. Hts., O. 44118
REGAL—Plush cotton corduroy in the widest of wales sweeps into a long coat for the upcoming holiday season. In cranberry red, it’s embellished with a long stretch of silvery buttons. By Lanz.
- i vsega mla
N O VICE- H jih poirebajefe NO V,ICE- ki jih dobite se sveže
NOVICE- popotaoM nepristranske
NOVICE- kolikor mogoče originalne
----------------J----------------------------
ki so zaiiive

vam vsak dan prinaša v bilo
Ameriška Domovina
Povejte fo sosedu, ki ša ni naročen nanjo
.Al
'	................................jdBBKM. ■
V SVOJEM LASTNIŠTVU — Znani filmski igralci Steve McQueen (na levi), Paul Newman in Sidney Poitier ter pevka-igralka Bar bra Streisand so se povezali v First Artists Production, ki je nedavno pustila v predvajanje prve štiri filme, v katerih vsakem nastopa eden od navedenih.
šel naprej. Nameraval sem sprožiti s Špika debele kamene, ki naj bi razrušili “mrtvaški mostič”. Toda nisem mogel splezati tako daleč med skalovje, da bi dosegel s kamenjem mostič. Ko sem tako ugibal se-mintja, kako bi mogel svojim najhitreje in najuspešneje pomagati, se je pa že pomikal črni sprevod globoko pod menoj proti mostu. Ni mi preostajalo drugo sredstvo, kakor, da sem
kričal za vse grlo. Ko so sovraz j niki zaslišali moje kričanje, so j začeli teči, da bi tem hitreje 'dospeli na most. — Tedaj so pa že opazili sovražnika tudi pre votlino. Grozotno se je ogla31 rog in naznanjal, da se bliža sovražnik. Strašno sem bil raZ burjen ob teh trenotkih, strah me je bilo in par minut se mi Je zdelo dolgih kakor cela večnost-— Toda hvala in čast Bogu-
KOT V NEKDANJIH DNEH — Flmska igralka Ava Gardner (na levi) in Myrna Loy z nekdanjo otroško zvezdo Roddy McDowell pri predvajanju filmov v Los Angeles Museum.
V ZNAMENJU ENAKOPRAVNOSTI SPOLOV - Karen
Claffy, 18 let staro dekle, se je lotilo mizarsko-tesarskega posla. Na sliki jo vidimo, ko pomaga postavljati slavnostno tribuno za čas vmestitve novega predsednika ZDA v Pu hodnjem januarju pred Kapitalom v Washingtonu, D-C-
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
8117 St. Clair Avenue	431-0628