Salvo in Sean] "iggfcs [Podgorica - novi center| Akrobati iz Gatenge]^ [Luč resnice] i JU GLASILO ZA SALE2fdANSK0 DRUŽINO | DVOMESEČNIK | LBTNIK LXXVII | ŠTEVILKA 2 | SKUPNA ŠT. 528 Foto: J. Žnidaršič Ai, % DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila. Salezijancl, Rakovnlška6,1000 Ljubljana RAČUN 24200-9004141717 sklic 00 06 ^.VSEBINA,_ L§► Animator - apostol Salvo in Sean tiii^ Lurška Mati Božja ffP^ Luč resnice Podgorica, novo izobraževalno središče ► Bog je združil najini poti ► Akrobati iz Gatenge Srečna sem, da sem mati mučencev "Kadar pa se ti postiš, si pomaziii glavo in umij obraz." Mt 6,17 rv \ ' DVOMESEČNIK Glasilo za salezljansko družino številka 2 leto 2004 letnik 77 skupna št. 528 ISSN 0353-0477 Izdaja: Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja: uredniški odbor Urednik: mag. Marjan Lamovšek Lektoriranje: Jerneja Kovšca Grafična priprava: Marko Suhoveršnik Stiki: mag. Janez Potočnik Založba: Salve d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Povše, Ljubljana Spoštovani bralci Salezi jonskega vestnika, dragi prijatelji sv. Janeza Boska! Iskren pozdrav in hkrati zahvala za vse oblike pozornosti, ki sem je bil deležen po sprejemu odgovorne službe glavnega urednika našega skupnega glasila. Posebna zahvala gre tudi dosedanjemu uredniku g. Potočniku, ki še naprej - v imenu urednika in salezijancev - ohranja stike z naročniki in poverjeniki Salezijanskega vestnika. V teh dneh se mi je pogled pogosto zaustavljal na dolgi polici s celotno zbirko Salezijanskih vestnikov. Z velikim spoštovanjem sem odpiral enega za drugim. V črkah, ki se ti izpisujejo zdaj v takšnem zdaj v drugačnem zaporedju, sprva razbiraš dolgo in bogato zgodovino. Ko pa sprevidiš duha, ki se plete med zapisanimi in zarisanimi znamenji v tej stoletni zbirki, preprosto ostrmiš nad vero, zaupanjem in zahvaljevanjem, Marjan Lamovšek UREDNIK NEIZGOVORJENE BESEDE... ki veje iz njih! Na milijone besed in iz vseh dehti vonj kot po pomladi, vonj hvaležnosti Materi, ki s svojo dlanjo vsem trosi svoj blagoslov. In končno, med temi besedami je zaznati tudi one, ki se niso nikdar pretile v črnilo. A vendar, niso neme. Njihov glas je doneč. Če bi vse druge besede zbledele, zaradi česarkoli že, bi te, iz zapečatenih ust, še vedno govorile, opominjale in spodbujale ... V prejšnji številki ste lahko prebrali, da letos mineva sto let, odkar je začel izhajati Salezijanski vestnik v slovenskem jeziku. Toda ta leta niso "polna", med njimi jih manjka za eno celo mladost, če jih merimo po dobi človeškega življenja. V ta leta povojne vrzeli in molka so torej zapečatene mnoge neizgovor-jene besede, ki pa zgovorno pričajo o zvestobi, ljubezni in pokon-čnosti tolikih salezi-jancev, sester hčera Marije Pomočnice in drugih članov salezijanske družine. Vsako proslavljanje ima v sebi zapisano dvoje: iskren, hvaležen in spoštljiv pogled v preteklost, v katerega pa se vpleta zaupljiva prošnja za prihodnost. Zato je tudi naša želja, da bi Salezijanski vestnik tudi v.prihodnje med nas prinašal svežino in, vsemu negotovemu vpraševanju današnjih dni navkljub, sproš-čen ter opogumljajoč pogled v prihodnost. To je pravzaprav želja sv. Janeza Boska, kije opogumljala mladeniče, ki so se sukali okoli njega, in ki opogumlja tudi vse nas danes: "Da bi vas videl srečne tukaj na zemlji in v večnosti". Ko torej prelistavam zgodovino dan Boskovega vzgojnega načina, ki se je tudi med ljudstvom pod Triglavom udomačil v mnogih ustanovah in dejav- nostih, odkrivam, da "to ni nobena pesem,1 ampak je "ena sama ljubezen." Želim si, in verjamem, da bomo tako lahko zapisovali tudi v prihodnosti. Naj nam tudi to leto, zaznamovano s tolikimi pomenljivimi dogodki iz preteklosti, daje navdiha in spodbude, da bi z veseljem in optimizmom, tako značilnim za don Boska, v polnosti živeli svoje življenje. In da bi besede vedno znova izražale le dobroto, spoštovanje in plemenitost. MAREC - APRIL ■ 2004 3 Q3SSSHK" Novi sotrudniki V nedeljo, 8. februarja 2004, je bil v Sevnici med sv. mašo zanimiv obred izpovedi obljub in sprejetje štirih novih članic v družbo sa-lezijanskih sotrudnikov. Pred polno cerkvijo so izpovedale: "Obljubim, da bom delovala v duhu sv. Janeza Boska.'1 To je pogumno in zavezujoče dejanje pred Bogom, domačimi in občestvom. Bilo je lepo in ganljivo! Za ta korak so se ob mesečnih srečanjih pripravljale kar nekaj časa. Najprej je bilo potrebno spoznati duha sv. Janeza Boska in se tudi duhovno na to pripraviti. Molitveno in moralno so jih podpirali tudi drugi člani sotrudnikov, ki so se za to priložnost zbrali iz raznih krajev Slovenije. Oni so tokrat samo obnovili prvotno obljubo. Upamo, da se bo tem novim članom salezijanskih sotrudnikov pridružila še kakšna skupina, ki ji je močno pri srcu vzgoja mladih. Vabljeni so mlajši in starejši. Vsakdo bo lahko našel svoje mesto delovanja. Mora pa ga gnati Kristusova ljubezen in don Boskovo vodilo: Daj mi duše, drugo vzemi! Prireditev v Mariboru ob don Boskovem prazniku Zakon o oratorijih Oratorij, kot si gaje zamislil in udejanjil sv. Janez Bosko, v mnogih deželah danes pomeni pomembno dejavnost Cerkve v prid mladih. V sosednji Italiji, na primer, deluje ogromno oratorijev, Don Bosko Show Za don Boskov praznik je bilo v župniji sv. Janeza Boska v Mariboru ponovno veselo, saj smo praznovali svojega farnega zavetnika. Na praznični dan dopoldne je slovesno sveto mašo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Andrej Glavan, popoldne pa ne samo v okviru salezijanskih ustanov, pač pa tudi v škofijskem merilu. Zato je bil julija 2003 sprejet dolgo pričakovani Zakon o oratorijih. Poslanec Volonté pravi, da ta zakon upošteva princip subsidiarnosti: Demokratična država potrebuje odgovorne državljane in priznava, daje v družbi smo praznovali v salezijan-skem duhu. Mladi animatorji so namreč pripravili pri nas že tradicionalno prireditev Don Bosko Show, pri kateri so sodelovale vse skupine z glasbo, plesom, igrami, skeči, vi-deoposnetki. Za vsakega seje kaj našlo. Ker pa je bila letošnja prireditev bolj glasbeno obarvana, smo medse povabili tudi zmagovalko festivala "Ritem Duha",Judito Kavčnik. Kljub pohorski Zlati lisici je bila dvorana četrtne skupnosti polna. pozitiven odgovor na to njeno pričakovanje, ki ga dajejo tudi oratoriji, zato država daje pomen in spodbuja to vzgojno področje. S tem zakonom sosednja država torej priznava socialno in državljansko vzgojno dejavnost orato-rijev, jo pozitivno vrednoti in zato tudi finančno spodbuja. 4 MAREC-APRIL-2004 Blagoslov obnovljenega župnišča župljanov udeležili še mnogi gostje: škofeljski župan dr. Jože Jurkovič in občinski svetniki, predstavniki okoliških duhovnikov in gradbenih delavcev. Za lepoto in domačnost praznika je poskrbel domači mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Iztoka Petriča. Ministranti in asistenti pa so poskrbeli, da so vsi navzoči lahko zaznali, daje lahko naše delo zelo lepo, če je v čast Bogu. Pogled na luno iz Želimelj Sv. Janez Bosko in njegov način vzgoje mladih sta močno povezana z življenjem in delom Gimnazije Zelimlje in Doma Janeza Boska. Praznik očeta, učitelja in prijatelja mladine je zato močno odmeval tudi v dolini pod svobodnim soncem. Ves mesec januar je v domu potekal že tradicionalni don Bo-skov športni turnir, ki je z različnimi panogami popestril prosti Finžgarjeva soba v spomin na pisatelja dovolj prostora za dejavnosti sodobne župnijske pastorale, hkrati pa v pritličju urejajo sobo v spomin na pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja, kije v začetku preteklega stoletja prebival vtem župnišču kot že-limeljski dušni pastir in v tem času ustvaril eno svojih najpomembnejših literarnih del, roman Pod svobodnim soncem. Slovesnega blagoslova obnovljenih prostorov so se poleg čas mladih. Na praznik sv. Frančiška Šaleškega smo odprli vrata številnim obiskovalcem od blizu in daleč, zadnji četrtek v januarju pa smo se poveselili in zapeli z Vla-dom Kreslinom. Duhovni del praznovanja smo začeli s tridnevnico, skupnimi večernimi molitvami, višek praznovanja pa je bila sv. maša, ki jo je s svojimi globokimi mislimi in vedrim humorjem obogatil salezijanec Ciril Slapšak. Poleg praznovanj ob don Bosko-vem prazniku pa še nekaj utrinkov: prvi letniki so preživeli teden dni v Dominikovem domu na Pohorju, obiskali so nas prijatelji iz Podgori-ce, naši fantje so z njimi odigrali tudi prijateljsko tekmo v košarki. Pod vodstvom prof. Šlajpaha smo opazovali luno in zvezdno nebo na astronomskem večeru - mrzlo zunaj, a v srcu toplo, saj kaj takšnega ne vidišvsak dan.Veseli smo Letošnji praznik sv. Janeza Boska je bil v župniji Želimlje zaznamovan na poseben način. Zupljani so namreč medse povabili predstojnika slovenskih salezijancevg. Lojzeta Dobrav-ca, kije po praznični sv. maši blagoslovil v celoti obnovljen župnijski dom. V njem je sedaj Blagoslov obnovljenega župnišča v Želimljem bili vseh bodočih srednješolcev, ki so nas v velikem številu obiskali na informativnem dnevu. Izšla je nova številka že tradicionalnega Letnega poročila, ki zajema utrip preteklega šolskega leta. V veliko veselje pa nam je, daje luč sveta zagledala tudi publikacija "Creative English Writing", ki sojo pod mentorstvom profesoric angleškega jezika pripravili naši dijaki. Zagotovo to ni vse. A le delček, da lahko začutite, da v naši ustanovi poleg učenja poteka tudi pestro življenje. M. Š. Noviciat - avantura z Jezusom Jezus, posvečeno življenje, don Bosko, salezijanci, mladi so najpogostejše besede, ki v no-viciatu vPinerolu oblikujejo naš vsakdan. Noviciat smo mladi, ki smo rekli Jezusu svoj DA, in so Novinci pred don Boskovo rojstno hišo salezijanci, ki nam s svojim zgledom pričajo o redovniš-kem poslanstvu. V Italiji blizu Torina, kjer bivamo, nas je 21 novincev iz devetih držav, ki v našem skupnem očetu don Bo-sku vidimo svetost, ki nas je navdušila. Svetost, ki nas je tako prevzela, da smo pustili svoj dom, domače in odšli za Jezusovo besedo, ki vabi v vseh časih: "Pustite vse in pojdite za menoj." Naše potovanje, "avantura", po tej poti seje začelo septembra 2003, ko kot vsako leto vstopijo v noviciat mladi, željni živeti zajezusa in po salezijanski karizmi pomagati revni mladini. Leto noviciata je namenjeno učenju, spoznavanju don Boska in naše kon-gregacije, predvsem pa je čas molitve, s katero se krepi naša odločitev biti za vedno Kristusovi. Letošnji september bo za nas velik dan, ko bomo izpovedali prve redovne zaobljube in s tem postali del velike družine don Boskovih salezijancev. novinca Gašper in Grega Salezijanci so se v dneh od 25.-28. januarja zbrali v Salezijan-skem zavodu v Veržeju na prvem zasedanju 20. inš-pektorialne-ga zbora. Inšpektor i a 1 n i zbor vsaka tri leta pregleda delovanje sale-zijanskih dejavnosti in skuša odkrivati in začrtati potek le-teh v prihodnosti. Tokratni zbor, ki poteka pod naslovom V občestvu duha in dela, daje poseben poudarek eni od osnovnih za- MAREG - APRIL ' 2004 Salezijanci na pn/em zasedanju 20. inšpektorialnega zbora v obnovljenem Salezijanskem zavodu v Veržeju mer je govoril že pretekli inš- konitosti posvečenega življenja na salezijanski način, to je živeti in delati skupaj, o če- pektorialni zbor in za uresničitev le-tega dal konkretne smernice. Drugi del tokratnega zbora bo v sredini marca, prav tako v Veržeju. m.L. Don Boskov vlak Ob priložnosti stoletnice navzočnosti salezijancev v Avstriji so salezijanci in sestre hčere Marije Pomočnice uresničili zanimivo zamisel: inter city vlak z imenom 1C 536 Don Bosco, ki bo na progi Beljak— Dunaj vozil med 15. decembrom 2003 in 11. decembrom 2004. Že don Bosko seje vozil po tirih južne železnice, ko je v juliju 1883 obiskal grofa Chamborda v Frohsdorfu pri dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt). Don Boskov vlak so na prvo pot pospremili salezijanci skupaj z mladimi, znanimi pevci in športniki, ki so se pomešali med potnike in jim razlagah, kdo je bil don Bosko in zakaj se ta vlak imenuje po njem. Salezijanska družina v Avstriji hoče na ta način spomniti na sv. Janeza Bo-ska in na njegovo delo za zapuščeno mladino. Don Bosko sam je bil kot nekakšen vlak, so prepričani snovalci zamisli IC Don Bosco: Mladi so lahko vanj vstopali, našli v njem varnost, gotovost, skupnost ter pot V prihodnost. donbosco.at RATKE ■ Goa, indija: Salezijanski sobrat pomočnik organiziral kmete za ohranitev okolja. VGoi v Indiji je rudarsko podjetje odprlo nov rudnik železa in mangana in pri tem celo reko napeljalo v svojo separa-cijo, od koder seje masa umazane vode valila nazaj v strugo. Uničene so velike obdelovalne površine, izbrisane cele vasi. Salezijanski pomočnik Filip Neri de Souza, vodja poljedelskega obrata, je sklical kmete, agronoma in skupino žena, da bi se uprli rudarskim posegom v okolje. Ljudje so se ga radi oklenili in mu rečejo kar "naš rešitelj". ■ Concepcion - 614 flavt za Gui-nessovrekord. Salezijanski zavod s 614 gojenci je pod vodstvom profesorja glasbe, tudi avtorja glasbenega dela, pripravil nastop 614fla-vt. Vadili so tri mesece po 20 minut vsak dan. Pri tem ni šlo samo za rekord zavGuinnessovo knjigo, ampak so hoteli pokazati, kaj vse se lahko doseže z vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in skupnimi napori. ■ Betlehem, Izrael: Salezijanci pečejo kruh. V Betlehemu, mestu trpljenja, so salezijanci v svojem zavodu uredili "hišo tolažbe". Salezijanci imajo tam veliko peč, kjer pečejo kruh za sirote, brezposelne in sploh potrebne. Seveda delujejo tudi na vzgojnem področju. Vodijo tehniško šolo, tečaje za poklicno usposabljanje in druge vzgojne pobude. ■ Mumbay (novo-staro ime za Bombay), Indija: vsak dan peščico riža za revne. Združeni narodi so leto 2004 razglasili za leto riža pod geslom "rižje življenje". Prvi korak vtej smeri je napravila salezijanska župnija v Barodu (država Gujarat), naj davadventuvsaka družina na stran pest riža. Ob koncu adventa so vse prihranke riža zbrali in jih razdelili med reveže. Župljani so bili zelo navdušeni ob tej pobudi. [TpSEffiSSr • ■ Nairobi: Salezijanci v Afriki v boju proti AlDS-u. Salezijanski delegati za mladinsko pastoralo so se v Nairobiju pogovarjali, kaj bi še lahko storili za preprečevanje širjenja epidemije AIDS-a. Predvsem hočejo delovati na področju preventive med vsemi starostnimi sloji prebivalstva. Vzgoja za ljubezen, vrednote življenja in metode preprečevanja z družinsko vzgojo so predmet avdiovizualnih sredstev v francoščini, portugalščini in angleščini. Mladinski centri so glavna središča, kjer se zbira mladina in je dostopna za vzgojo. Organizirali so tudi sprejemne centre za obolele za A1DS-om in za sirote, katerih starši so umrli za to boleznijo. ■ Poljska: Se mučenci. V škofiji Pelpin so začeli proces za proglasitev 122 mučencev, umrlih med drugo svetovno vojno. Med njimi je tudi 8 salezijanskih duhovnikov. Proces za salezijance bo v krakovski škofiji, ker so takrat prebivali na ozemlju te škofije. Kardinal Macharski je ustanovil zgodovinsko in teološko komisijo, ki naj dokažeta, da so kandidati darovali svoje življenje za vero in da spomin na njihovo mučeništvo še traja. ■ Čile: Vzgoja animatorjev in asistentov. Nad 1000 mladih seje vpisalo v dveletno animatorsko šolo. Projekt je priznala katoliška univerza, ki nosi ime po salezijan-skem kardinalu Raulu Silvi in bo izdajala tudi potrdila o končanem tečaju. Projekt ima za cilj, da bi bili mladinski voditelji dobro pripravljeni, sposobni delati v skupini in z mladimi na pastoralnem področju. Cilj je, da bi tudi po končanem šolanju obdržali stik z mladimi. Pobuda seje porodila po več narodnih srečanjih v letih 2000-2002, v katerih so ugotovili potrebo po načrtnem vzgajanju sodelavcev. Avstrijski inšpektor pričakal vlak na Dunaju MAREC - APRIL • 2004 7 Biti animator v prvi vrsti pomeni biti apostol, l MAREC -APRIL- 2004 9 Oče in učitelj SALVO in SEAN Salvo, bivši gojenec, je pomenljiv sad preventivnega sistema. Bil je eden od tistih, ki muje uspelo postati »pošten državljan in dober kristjan«. Rojenje bil v Neaplju 17. oktobra 1920 kot prvi od petih otrok. Živel je v zdravi in pobožni družini. Že kot otrok je bil v otroškem vrtcu pri sestrah HMP na Vomero, nato pa v osnovni šoli v salezijanskem zavodu v isti mestni četrti. Postal je karabinjer, kjer seje pokazal pripravljenega na vsako žrtev. S službenega mesta je nekoč pisal svoji materi: "Treba seje vdati v Božjo voljo tudi za ceno bolečine in žrtve." Njegova moralna zrelost gaje kmalu pripeljala do odločitve za najvišjo žrtev: dati življenje za druge. Nemci so obsodili 24 talcev na smrt. 23. 9. 1943 so si pri Torre Palli-doro pri rimskih vratih morali že kopati jame za svoj grob. On seje temu uprl. Bilje usmrčen namesto talcev. Leta 1985 seje začel postopek za razglasitev njegovega mučeništva in kmalu lahko pričakujemo, da bo razglašen za blaženega. Ko sam razmišljam o D'Acqui-stovi vzgoji, mi najprej pride na misel, daje vse njegovo življenje zajeto v en dogodek. Že res, toda ne bi bilo junaškega dejanja, če ne bi bilo v ozadju resne in vztrajne vzgoje za velike vrednote dolžnosti in žrtve. Kdo bi mislil, da se v tem fantu v uniformi skriva junak? Poznamo druge primere, kjer zgodovina biča vzgojitelje in nas vabi, da razvijamo skrite možnosti tiw 10 dr. Pascual Chávez Villanueva Sadovi preventivnega sistema stih, ki so nam prepuščeni v vzgojo. Ob tem moram poudariti, da nismo tisto, kar smo, ampak tisto, k čemur smo poklicani, da postanemo ... Sean, rojen 1963 v Yateleyu v Angliji, gojenec v salezijanskem zavodu Farnborough od 1975 do 1982. Po diplomi iz zemljepisa in telesne vzgoje ter magisteriju je leta 1986 postal profesor na sa-lezijanski šoli Chertsey v Surre-yu. V teh letih je bil navdušen in delaven član salezijanskih sotrud-nikov in bivših gojencev. Nekoč seje udeležil svetovne konzulte mladih bivših gojencev in ob tej priložnosti seje srečal s papežem Janezom Pavlom 11. Po tem srečanju seje trdno odločil, da bo kot prostovoljec šel k salezijan-cem v Liberijo (Afrika). Želja se mu je uresničila februarja 1989, ko je odšel v salezijanski misijon v Tap-piti, kjer je poučeval na St. Francis School. Ko so zaradi državljanske vojne 1. 1990 šolo zaprli, je kot prostovoljec začel sodelovati pri OZN, kjer je vodil razdeljevanje hrane. Sprejel je svojo življenjsko odločitev: živel je pri najrevnejšem afriškem ljudstvu, da bi pomagal otrokom in mladim. Ker je nasprotoval vojni, je naletel na težave z uporniki, ki so ga nekoč grdo pretepli. Leta 1992 se je vrnil v domovino in takoj začel sodelovati z UNICEF-om. Še istega leta je bil poslan v Somalijo v Kismayo. Odkrito je govoril o brezpravnosti v deželi, kjer ljudje strašno trpijo, ter o brezčut-ju, ki gaje obdajalo. Odkrival je korupcijo poglavarjev in njihovo dobičkaželjnost. In to gaje verjetno stalo življenja. 3. januarja 1993 so ga v pristanišču napadli uporniki, potem ko je odklonil oboroženo spremstvo, ki je v tej deželi skoraj obvezno. Nikoli ni skrival svojega odpora do vojne in do vojaških voditeljev, ki so iz tega iskali svojo korist. Tako se je končalo njegovo življenje, polno poguma in idealov. Kadar so mu govorili o nevarnosti in tveganju pri njegovem delu, je vedno enako odgovoril: "Dokler mi bije srce, moram delati to, kar menim, da morem storiti, in pomagati tistim, ki so manj srečni od mene." Sean, človek z bleste-čim nasmehom, pogumom, prizadevanjem in doslednostjo, je dal svoje življenje sredi dela za uresničenje pričakovanj in možnosti zapuščenih in ubogih, da bi jim vlil novega spoštovanja in upanja.■ I M '''KAJ BI BILO S SVETOM KO Bi NE BILO REDOVNIKOV?" Dragi molivci in molivke za duhovne poklice! V Sloveniji obhajamo leto duhovnih poklicev. Posebna pozornost je namenjena re-dovniškim poklicem, o katerih je papež Janez Pavel 11. v dokumentu o redovništvu "Posvečeno življenje" (1996) zastavil vprašanje: "Kaj bi bilo s svetom brez redovnikov?" Vemo, da papež zelo ceni re-dovništvo - Bogu posvečeno življenje. V omenjenem dokumentu med drugim piše: - Posvečeno življenje zadeva vso Cerkev in predstavlja tisto obliko življenja, ki jo je sprejel Jezus, kije bil od Očeta poklican, po Svetem Duhu posvečen in poslan (PŽ 22). - Krajevna Cerkev, ki bi ostala brez redovnega življenja, bi postala slabotna. Cerkev se absolutno ne more odreči posvečenemu življenju (PŽ 48). Na svečnico 2004, na dan posvečenega življenja, je papež med govorom v baziliki sv. Petra v Rimu povabil vse redovnike in redovnice, naj obnovijo svojo popolno predanost Bogu: "Vsak dan v veselju in prepriča- nju, v skritosti samostanskega življenja ali skupaj z revnimi in obrobnimi, med mladimi v različnih apostolskih dejavnostih ali v misijonskih deželah, ponavljajte svoj DA Bogu ljubezni ... Bog želi od vas, da ste zvest njegovi ljubezni in popolnoma predani dobremu vaših bratov ... To je dragocen prispevek, ki ga lahko podarite Cerkvi, da bo evangelij upanja dosegel vsakega moža in ženo našega časa ..."V nadaljevanju govora je papež povabil vso Cerkev, naj znova odkrije bogastvo preroškega posvečenega življenja. Vtem duhu so na dan posvečenega življenja nagovorili slovenske redovnike in redovnice tudi naši škofje ordinariji. V pridigi med mašo pri frančiškanih v Ljubljani je redovnike, redovnice in druge Bogu posvečene nagovoril ljubljanski nadškof dr. Franc Rode in navzoče spodbujal, naj se vsak izmed njih popolnoma izroči Bogu z nedeljenim srcem, naj hrepeni po svetosti in po služenju bratom in sestram. "Če je tako, potem je redovništvo zgovoren izraz Jezusove navzočnosti v zgodovini, njegovega delovanja včloveštvu, njegove ljubezni do človeka." Dragi molivci in molivke za duhovne poklice! Gospodu nadškofu dr. Francu Rodetu, ki gaje pa-pežjanez Pavel II. na praznik Ilirske Matere Božje (11.2.2004) imenoval za prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja čestitamo ob tako visokem imenovanju, želimo mu obilen Božji blagoslov v prizadevanju v blagor ka-rizem posvečenega življenja in mu zagotavljamo molitveni spomin vse salezijanske molitvene družine za duhovne poklice.■ Ivan Turk VODITELJ MOL1VCEV MOLITVENI NAMENI ♦ MAREC "Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo Žetev" (Ml 9, 37-38) Za starše in vzgojitelje, da bi vzgajali mladi rod v duhu Jezusovega evangelija. ♦ APRIL "Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev" (Mt 9,37-38) Za fante in dekleta, ki jih Bog kliče v njemu posvečeno življenje. ♦ MAJ "Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev" (Mt 9,37-38) Da bi starši, vzgojitelji in mladi ob šmarnični pobožnosti razmišljali tudi o pravilni poklicni odločitvi, ki jo Bog namenja vsakemu človeku. MAREC - APRIL • 2004 1 1 I DOMINI KOV p -P / ToneCiglar DUHOVNI PROGRAM NADGRADI DON BOSKO Sv. Janez Bosko - vzgojitelj svetih fantov Že svetopisemski pisatelj ugotavlja, da starosti ne merimo samo z leti in s sivimi lasmi, temveč z razumnostjo in brezniadežnostjo življenja. Dominik Savio je z nedopolnjenim petnajstim letom življenja dosegel zrelost odraslih let in s svojo svetostjo daleč preraste! nešteto zrelih ljudi. Že kot sedemleten otrok je pokazal, da točno ve, kaj hoče, in tudi, kako hoče. Ob prvem svetem obhajilu je namreč napravil duhovni progam za življenje. Postavlja se vprašanje, kaj je človek. Vsekakor je zanj načilna večplast-nost osebnosti. Zakaj naj bi torej bil določen samo po svojih genih ali biološki zasnovi? Saj v človeku odkrivamo kot temeljno njegov čut za dobroto in ljubezen, torej Boga. Kakor je treba negovati telesne potrebe, moramo skrbeti tudi za duhovne, da se razvijejo do svoje polnosti. Zato pa človek nastaja v dolgotrajnem procesu vzgoje, ki naj omogoči razcvet vseh njegovih darov. Verska vzgoja v družini Dominik Savio je bil deležen dobre družinske vzgoje. V družini je bila doma ne samo molitev, prejemanje zakramentov in nedeljska maša, temveč zgledno krščansko življenje. Nič čudnega, če seje tega "naleze]" tudi Dominik in je že kot otrok vodil družinsko molitev, kot petleten redno hodil v cerkev in ministriral. Če je prišel, ko je bila cerkev še zaprta, je pokleknil in molil kar na pragu. Vsi so občudovali njegovo vzorno vedenje. w 12 MAREC-APRIL-2004 I Prvo obhajilo Dominik seje kot otrok na pamet naučil ves katekizem. Kot je bila takrat navada, je hodil k spovedi, čeprav še ni smel k obhajilu. Prvo obhajilo so otroci takrat običajno prejelijpri enajstih ali dvanajstih letih. Župnik je Dominiku zaradi njegove zrelosti dovolil prejem prvega svetega obhajila, ko je bil star sedem let. Žanj je bil to velik dogodek, ki je pustil neizbrisen pečat v njegovem življenju. Zapisal je, kot pravi, spomine na najlepši dan v življenju. Listek je spravil v molitvenik in ga pogosto jemal v roke in obnavljal sklepe. Sklenil je: 1. Pogosto bom hodil k spovedi in bom prejel obhajilo vsakokrat, ko mi bo dovolil spovednik. 2. Posvečeval bom praznike. 3. Moja prijatelja bostajezus in Marija. 4. Rajši umreti kot grešiti. Sv. Janez Bosko je svoje prepričanje zapisal v življenjepisu o Dominiku: "Bodite prepričani, daje dobro opravljeno prvo obhajilo moralni temelj za vse življenje." Dominik je iz tega živel do konca življenja. Duhovni program Kaj zmorejo ne samo mladi, ampak celo otroci! Dominik je sklepe ohranil kot program, ki ga je vedno spremljal. Pri sedmih letih je že zmogel kaj takega! Mi danes pravimo, da mladi niso zmožni podobnih odločitev niti pri dvajsetih. Kako to? Je v življenju kaj odpovedalo? Dominikje dozorel do stopnje, ko bi zanj lahko postalo usodno, če bi ostal še naprej doma; sedaj seje pojavila potreba po izkušenem duhovnem voditelj. Bog mu je dal sv. Janeza Boska, kije na temelju, ki gaje postavila družinska vzgoja ob pomoči dušnega pastirja, postavil stavbo svetosti, pravi duhovni nebotičnik, kije zares segal do samih nebes. Povzel je vse duhovno bogastvo in ga nadgradil s svojim duhovnim programom. Don Bosko ni storil, kot bi morda mnogi, češ: Srečni bodite, imate zlatega fanta, z njim nimate problemov, lahko ste mirni. In bi ga pustil pri miru. Tako bi bilo neke zgodbe konec, Bog pa ji je namenil nadaljevanje. Don Boskoje tak, da tudi na mladih zida do nebes. Vzgajajmo kot don Bosko Pogosta spoved ¡11 obhajilo Pri don Bosku je Dominik našel ne samo spovednika, ampak duhovnega voditelja svoji duši. Mladi se v razburkanosti mladostnih viharjev hitro zgubijo, če nimajo izkušenega vodnika. V njih pa je premalo duhovne moči, da bi sledili idealom, če se ne oklenejo Jezusa-. Pri don Bosku sta to dva stebra, ki držita pokonci duhovno stavbo vsakega fanta. Kdo danes vodi in usmerja mlade? Komu mladi zaupajo svoje težave in probleme? Se odrasli sploh upamo priti pred mlade s programi svetosti? Imajo mladi duhovnika za svojega vodnika in svetovalca? In to ne le občasno, ampak bolj ali manj redno? Tega ni mogoče doseči brez popolnega zaupanja in iskrenosti. Nedelje in prazniki Kaj je nedelja? Čas, ko se duhovno umirimo in uredimo. Ko pregledamo svoje duhovne programe. Ko prečistimo svoje namene. Vse v spodbudnem doživljanju verskega občestva. Ko se napolnimo z močjo, da prav preživimoteden, kije pred nami. To je neskončno daleč od zabaviščno-porabniškega izkoristka nedelje, k čemur smo danes nagnjeni, duhovno pa le mimogrede ali občasno. Odrasli kažemo mladim, kako preživeti duhovno bogato nedeljo z mašo, prejemom zakramentov, s poglabljanjem v Sveto pismo... Prijateljstvo zjezusom in Marijo Dominik sklene nerazdružno prijateljstvo zjezusom in Marijo. Sloje za pravo duhovno zavezo. To je izkoristil sv.Janez Bosko in opozarjal Dominika, naj vedno živi v tem prijateljstvu, sicerje težko ali nemogoče doseči velike ideale. Prav gotovo velja znana ugotovitev: Povej mi, kdo so tvoji prijatelji, pa ti povem, kakšen si ti. Kako bi mladi mogli biti dobri brez druženja s tistimi, ki jim verske vrednote v življenju kaj pomenijo! Vojna napoved grehu To je končna posledica gornjih treh odločitev: kdor hoče biti dober, prepričan in praktičen kristjan, kdor hoče svoj krst vzeti zares in iz njegove milosti živeti, ta se ne more sprijazniti z grehom. Dominik gre celo veliko dalje, saj je pripravljen prej umreti, kakor pa grešiti, storiti kaj, kar bi prekinilo njegovo povezanost z Bogom in oskrunilo njegovo besedo, ki jo je dal Bogu. Kako srečen je bil, ko mu je don Bosko razložil pomen imena Dominik, namreč, daje Gospodov. Če je tako, potem moram zares paziti, da ga z grehom nebom nikdar žalil, sklene Dominik. Ta zavest, da pripada Gospodu, gaje vodila do človeške zrelosti in popolnosti. Duhovna dozorelost Pravimo, da je človekova osebnost večplastna: biološka, psihična, socialna in duhovna. Merimo jo z ustreznimi merili: biološko (telesno) z leti, psihično s pametjo, socialno z odnosi do drugih. S čim pa duhovno? Kako smo zagledani v prvo: nihče ne bi hotel biti bolan, prizadet. Prav tako tudi ne neumen; vsak si tudi želi spoštovanja in ljubezni drugih ljudi. Kako to, da človek ne bi hotel biti tudi dober?! Kot da bi bili geni vse in da bi bilo s spočetjem v nas položeno le to, kakšne bodo oči, barva las,... "Vro-jene" so tudi druge lastnosti, značilno človeške, kot težnja po dobroti, lepoti, resnici, ali po Bogu. Saj, če smo ustvarjeni po Božji podobi, potem je dobrota, resnica, ljubezen ... naša narava. Bog govori sleherni duši. Nekatere so za njegovo govorico posebej občutljive, naučili so jih namreč slišati ga in celo poslušati. Drugi so bolj gluhi, saj marsikoga niso na to sploh opozorili. Dominikova duša je bila čudovit instrument, na katerega je Bog lahko zaigral božansko melodijo mladinske svetosti. Vzgoja pa mu je odstirala nova in nova duhovna obzorja. Kdor hoče zares kaj narediti iz svojega življenja kot kristjan, mora imeti svoj duhovni program, smernice, cilj, pa tudi sredstva, kako bo to dosegel. Kdor v to dvomi, naj pogleda, kako je to storil Dominik. Kdor ne ve, kaj naj bi napravil, lahko posnema Dominika. Kdor je v dvomih in negotov, naj si najde dobrega spovednika in zaupnika svoji duši, ki ga bo vodil skozi viharje k človeški in krščanski polnosti.« MAREC - APRIL • 2004 1 3 I arijini prazniki Foto: J. Žnidaršič; 11. februar piše s, Marija Žibert hmp Leta 1907je sv. papež Pij X. vpeljal v bogoslužje spominski dan na prikazovanja Matere Božje v Lurdu v Franciji, V tem kraju pod Pireneji se je od 11. februarja do 16. julija leta 1858 Marija osemnajstkrat prikazala štirinajstletni pastirici Bernardki Soubirous. Ljudje ne bi mogli živeti skupaj, če ne bi drug drugemu (razkrivali resnice. To mora upoštevati vsaka skupnost, še posebej država, ki pospešuje načine, daje resnica izvorvseh družbenih in medosebnih odnosov. Vendar naj bi bila že leta 1992 na Kureščku dana napoved, da se bo Slovenija pogreznilavtemo liberalizma. Del družbenih struktur seje namreč potopil v zmoto, sa-moprevaro in zlaganost, kar pomeni isto kot sužnost hudiču, očetu vseh laži (prim. Jn 8, 44). Zato katoliško Cerkev, ki prinaša tudi v naši domovini Kristusovo luč, zasužnjeni svet sedaj še toliko bolj preganja, zaničuje in jo celo poskuša uničiti. Ta beda popačenosti, zlaganosti in teme se razkriva grešna zlasti zato, ker nam, katoličanom, Gospod pošilja Duha resnice. Zasužnjeni od očeta laži drugim vsiljujejo idejo, da sodobna družba lahko funkcionira kot demokratična le, če je laicistična. Družba brez Boga Laicizemje na Slovenskem postal ideologija in je zamenjal propadli marksizem. Tudi laici-zem si prizadeva, da bi vero popolnoma izločil iz javnega življenja. Zato zagovarja laicistično seje to zgodilo v Lurdu: leta 1854 je Cerkev razglasila resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju, leta 1858 pa seje "lepa Gospa" Bernardki predstavila: "Brezmadežno spočetje sem!" Cerkev je zaradi možnosti prevar in samoprevar pri posebnih razodetjih zelo previdna. Tudi v Lurdu je šele ob dogajanjih, ki so rasla iz duha krščanske ponižnosti, evangeljske spokornosti, resnične bogo-Ijubnosti in nadnaravne ljubezni do ljudi ter prenovitve, prišla do sodbe: "Božji prstje tukaj! Marija je tukaj v resnici na izreden način posegla v življenje Bernardke in njenega okolja." »Marijina prikazovanja v Lurdu in drugod po deželah krščanskega Zahoda vsebujejo zagotovilo, daje tisti "propad Zahoda", ki ga nekateri evropski misleci vztrajno napovedujejo, mogoče premagati in preprečiti. A če hočemo to doseči, si moramo z vso resnostjo vzeti k srcu vedno znova ponavljano Marijino svarilo o potrebnosti pokore: tisto svarilo, s katerim je Jezus sploh začel oznanjati bla-govest odrešenja« (W. Nigg). smrtjo zadnjega apostola se je končalo javno la^razodetje. Vsa poznejša razodetja, kar jih je res bilo, pa so "zasebna" razodetja, namenjena npr. blagru Cerkve, ki se v določenem zgodovinskem obdobju nahaja v posebnem položaju. Nemški teolog Kari Rahner pravi, da nam posebna razodetja ne odkrivajo novih resnic Božjega razodetja, pač pa izražajo naročila določenim vernikom ali prek njih celo vsej Cerkvi, kaj je treba kristjanom storiti v določenem zgodovinskem položaju. Če Cerkev posebna razodetja kdaj potrdi, kakorje to storila glede Lurda, je s tem mišljeno troje: da vtistem razodetju ni ničesarta-kega, kar bi bilo zopervero in nravnost; da se sme širiti vjavnosti; da mu je zaradi dovolj zanesljivih znamenj mogoče brez nasprotovanja krščanski razumnosti in pobožno-sti dati pritrditev vere. Cerkev posebnih razodetij nikoli ne razglasi in ne more razglasiti za verske resnice ali dogme. Lahko pa neko posebno razodetje potrdi kako versko resnico, kot 14 MAREC-APRIL-2004 Kristjan vsak dan družbo, predvsem šolo in kulturo. Laicizem ne priznava prisotnosti in delovanja Boga v človeški družbi, zato na njegovo mesto postavlja človeško sebičnost kot idejo, utemljeno tudi s filozofskimi trditvami, ki pa se vedno znova izrojeva v laž. Posledice so po dvanajstih letih že vidne: odsotnost versko—moralnih vrednot med ljudmi in domovinske zavesti med mladimi, podkupovanja v javnih ustanovah, nepoštena socialna politika, zato vse večji prepad med revnimi in bogatimi, odsotnost politične volje med ljudmi in še bi lahko našteval. Zato bodo ljudje kaj hitro lahko zamenjali Božjo resnico z lažjo ter služili stvari bolj kakor Stvarniku, ali pa živeli in umirali na tem svetu brez Boga in se izpostavili nevarnosti končnega obupa (prim. C 16). Kristjan - prerok resnice Cepravje za mnoge Slovence liberalizem še mit, ki mu gre verjeti in zaupati, pa smo se vsi že pošteno preobjedli njegovih stvaritev: gospodarsko, socialno in moralno popolnoma razkroj ena država. Državljani smo tako postali družbeno brezbrižni v čakanju, da se bo kaj zgodilo in spremenilo. Tudi v takšni situa- Stara zaveza izpričuje: Bog je vir sleherne resnice. Njegova beseda je resnica (prim. Prg 8,6; 2Kr 7,28). Njegova postava je resnica (prim. Ps 118; 142). Ker je Bog resnicoljuben (prim. Rim 3,4), smo tudi mi poklicani, da živimo v resnici (prim. Ps 118,30). VJezusu Kristusu se je Božja resnica razodela v celoti. On je poln milosti in resnice p i, 14), je luč sveta (jn 8,12) in rešitelj iz suženjstva, zmote in zlaganosti. Nas, njegove učence, uči brezpogojne ljubezni do resnice: "Vaš govor bodi: Da, da; m, ne" (Mt 5,37). piše dr. Peter Stumpf ciji Kristus nas, kristjane, obvezuje k pravičnosti in dejavni ljubezni. Zato smo poklicani, da razkrinkamo nepravilnosti, krivice in laži v družbi in pri posameznikih, ki so še posebej zanjo odgovorni. Če tega ne bi storili, bi tudi mi postali sužnji teme. Pri tem so še kako dobrodošla sredstva družbenega obveščanja, da širimo in oblikujemo pravilno javno mnenje! Izogibati pa se moramo skušnjavi, da bi zašli v blatenje. Luč katoliške vere Nekega jutra, ko seje sv. Dominik Savio po sv. obhajilu zah- valjeval, se milje zazdelo, da vidi obširno raven, polno ljudi, a vse je ovijala gosta megla. Hodili so kot ljudje, ki so zašli in ne vedo več, kam bi stopili. Spoznal je, da vidi Anglijo. Medtem je zagledal papeža Pija IX. Koje hodil,je ob svetlobi luči megla postopoma izginjala in ljudi je obsijalo sonce kot sredi popoldneva. Skrivnostni prijat elj mu je dejal: "Ta kič je katoliška vera, ki mora razsvetliti Angleže". Tudi Slovence bo morala še bolj razsvetliti luč katoliške vere, da bomo spoznali resnico in po njej živeli.■ 4 MAREC - APRIL • 2004 15 Obisk predstojnika slo- joči se deželi lahko prišlo še venskih salezijancev, g. kako prav. Prav v ta namen je v Lojzeta Dobravca, sku- centru primerno opremljena ra-paj s celotnim inšpektorialnim čunalniška učilnica za izobraže-svetom, je ob priložnosti vanje na področju informacijske odprtja novega centra pomenil tehnologije, prav tako pa je z posebno priznanje za vsestran- najsodobnejšimi napravami, ki sko prizadevanje sobratov, ki so sad slovenskega znanja, delujejo in ki so nekoč delovali opremljena učilnica, kjer bodo v črnogorskem glavnem mestu, tečajniki pridobivali znanje s področja elektrotehnike. Ven-Raznovrstni tečaji dar ti dve področji še ne pome- Center za vzgojo in izobraže- nita celotne ponudbe širokega vanje don Bosko je tako najno- spektra dejavnosti in tečajev vejša v vrsti mnogih pobud za novoodprtega izobraževalnega vzgojo mladih v Podgorici in nje- središča, kije domiselno umeščeno v arhitekturno celoto z velikansko župnijsko cerkvijo in salezijanskim mladinskim centrom. Glede na ponudbo izobraževanja je namreč zelo veliko povpraševanja tudi po najrazličnejših jezikovnih tečajih, pa po strojepisju, po tečaju šivanja in modnega krojenja in nenazadnje tudi po usposabljanju v kuharskih veščinah. Trenutno je v omenjene tečaje razporejenih 54 tečajnikov, kijih poučuje 5 profesorjev. Salezijanski mladinski center Salezijanska ustanova v Podgorici se že dolgo ne ukvarja več ni ožji okolici. Pa ne samo za samo s klasično župnijsko pa-vzgojo, pač pa tudi za izobraže- storalno dejavnostjo. Pred vanje, saj se bodo mladi-pa tudi skoraj petimi leti je namreč po-starejši-vcentruvnajrazličnej- stopoma zaživel salezijanski ših tečajih naučili marsičesa, kar mladinski center, ki ima svoje jim bo v gospodarsko prebuja- prostore v veliki dvorani pod cerkvijo. Salezijanec g. Rudi Ti-sel je okrog sebe začel zbirati fante in dekleta, ki so sčasoma postali animatorji in v svoj krog počasi privabljali še druge. Izkazalo se je - tako kot v mnogih drugih salezijanskih ustanovah po svetu, ki so vpete v mnogoet-nično, mnogokulturno in mno-goversko okolje - da salezijanska ustanova ne more biti prostor srečevanja le za izbrance, pač pa v njej lahko najdejo prostor vsi, ki želijo in hočejo napredovati v človeški in duhovni zrelosti. "Don Boskov center, pravi g. Rudi, je odprt za vsakogar. Ne gledamo na vero. Po- MAREC - APRIL • 200' Podgorica je mesto, v katerem Presvetega Srca Jezusovega, ki se prepleta več narodnosti, več jo vodijo slovenski salezijanci, religij in s tem na nek način tudi tako šteje nekaj manj kot 2.500 več kultur. Po podatkih iz leta '99, župljanov. Zanje je prav na praz- ki temeljijo na popisu prebivals- nik sv.Janeza Boska kot novi žup- tva v letu 1991, je po veroizpo- nik prevzel skrb g. Janez Mirtek, vedi dobrih 75 odstotkov pra- dolgoletni misijonar v Albaniji, voslavnih, na drugem mestu so Pastoralno delo v župniji kot tudi muslimani, katoličani pa v tem v novem centru pa sooblikujejo mestu predstavljajo le dober od- tudi sestre Frančiškanke Mariji- stotek prebivalstva. Župnija nega Brezmadežnega spočetja. Pri tečaju računalništva Letošnji praznik sv. Janeza Boska je bil za salezijance v Podgorici (Črna gora) in s tem za celotno salezijansko skupnost v Sloveniji (skupnost v Podgorici je namreč del ljubljanske salezijanske inšpektorije) svojevrstna krona večletnega prizadevanja v blagor mladine na tem področju Balkana. Na ta dan je namreč barski nadškof, msgr. Zef Gasili, blagoslovil obnovljene prostore salezijanske skupnosti ter prostore novega Centra za izobraževanje in vzgojo don Bosko. MAREC - APRIL • 2004 1 7 Marijana: Pri maši sem slišala za tečaj računalništva. Zelo sem zadovoljna. Imamo odličnega profesorja, ki nas dobro uči. Pričakujem, da se bom lahko veliko naučila. Don Boskov center je odlična stvar. Tu se mladi spoznajo, se spoprijateljijo in se naučijo veliko novih stvari. Mario: Za tečaj sem izvedel na sestanku animatorjev. Računalnik me zelo privlači in rad se učim. Učitelj je dober, toda še boljši je tisti pri starejši skupini. Kar dobro nam gre, lepo napredujemo. Vendar pa bi bilo še bolje, če bi imel vsak svoj računalnik, ne pa da sva po dva skupaj. Učimo se program Word in Excel. Sedaj je don Boskov center res tak, kot mora biti. Zef: Kar se tiče šole, je enkratna. Res dobro od salezijancev, ker je sedaj res tako, kot je rekel don Bosko: "Za vzgojo otrok so potrebne štiri stvari: dvorišče, cerkev, dom in šola." Do sedaj je manjkala samo še šola. Prostor je enkratno urejen. Super je tudi don Boskov center. Prihajam že štiri leta. Vodim skupino ministrantov (okrog 35 nas je), prav tako pa sem tudi animator. Vodim razne programe za otroke. Super je. Naslov: SALEZIJANSKIVESTNIK Rakovnlška6 1000 LJUBLJANA tel.: 01/42.73.028 faks. 01/42.80.579 e-mail: vestnik@salve.si olstevofa sliki Otrok, kako lepe tvoje so oči, a srček toplote in nežnosti želi. Morda popestoval bi se rad, poslušal pravljico kot ponavad1? Pod Marijinim plaščkom bi zaspal, telo in dušo okrepčal in ko jutro novo se rodi, spočit veselo spet bi vstal. Vse to preproste so stvari, če mamica ob tebi bedi, če očka te poboža rad, potem si že najbolj bogat. Olga VSAK DRUGI MESEC D0NB0SK0 PRITEBIDOMA! Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo. Rada bi bila otrok, Gospod, rada bi bila otrok, tako preprosta in neposredna. Včasih se ne znam razveseliti malih stvari, otrok pa je hvaležen za vse, kar dobi. Rada bi se igrala kot otrok in se veselila vsega, kar me obdaja. Gospod, rada bi bila otrok. Anita Za srečno otroštvo O Bog, daj vsem otrokom sveta dovolj kruha in da bodo vsi imeli brezskrbno otroštvo, brez vojn in nasilja. Zakaj sem samo jaz lahko srečen? Zakaj je toliko otrok nesrečnih? Zakaj sem samo jaz ljubljen ... Ne bom srečen, dokler bo samo en otrok na svetu nesrečen. Roman Ustavi se ob sliki, premišljuj, kaj ti govori. Potem zapiši molitev ali pesem ali razmišljanje in to do 15. aprila pošlji na naslov Salezijan-skega vestnika (gl. str. 2). Otrok, velik v očeh nebeškega Očeta Poslavlja se božični čas, v katerem je bila razodeta največja skrivnost ponižnosti samega Boga. Novorojeno dete, rojeno v bornem hlevu, seje sklonilo nad ta svet, kije včasih tako zelo krut, da odriva tiste, ki so majhni pred svetom, a veliki v očeh nebeškega Očeta. S svojimi razprtimi ročicami hoče objeti vse in jih ogreti s svojo ljubeznijo. Tudi te nedolžne otroške oči ne iščejo najljubše igrače, ampak v vsej skromnosti žele le tistega, ki ga bo varoval, se z njim igral, ga ljubil v varnem zavetju doma. To pa mu ponudi lahko samo ljubezen. Bodimo odprti zanjo. Saj je zastonj dobljena, naj bo tudi podarjena. Cilka Leta 1877 gaje ustanovil sv. Janez Bosko. v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904 Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo naslova. 19 MAREC-APRIL • 2004 aše družine Bog je združil najini poti Vrsobi dišijo lilije, v kotu je lep svež šopek, danes pa valentinovo ... Karli. Ne, ne. Šopek tukaj ni zaradi Valentinovega, jutri ima Ana rojstni dan, okroglo obletnico ... Ana. Karli nikoli ne pozabi na moje osebne praznike. Vedno pokaže kako posebno znamenje pozornosti. Zato šopek pravzaprav ni več presenečenje. • Verjetno se rada spominjata začetkov vajine ljubezni. Karli. Zdi se mi, kot da bi naju Bog privedel skupaj. Prepričan sem, daje on tisti glavni, ki naju vodi skozi življenje. Ana. Po končanem šolanju (doma sem s Kočevskega) sem se zaposlila v Vojniku in tam začela obiskovati tudi mladinski verouk. Tu sem srečala Karlija. Karli. Kmalu potem, ko sva se spoznala, sva začela hoditi skupaj kot fant in dekle. In po devetih mesecih sva se poročila. Ana. Doma so mi popolnoma zaupali, ko sem šla od doma in prav tako tudi ob dokaj hitri odločitvi za poroko. • Odločila sta se za veliko družino ... trije otroci so že najstniki. Ana. Vedno sem si želela številno družino. Vse otroke sva sprejemala, kot so prihajali. Morda je bil še najbolj »načrtovan« četrti otrok. Karli. Po prvih treh je bilo malo premora, ko pa so prvi trije začeli hoditi v šolo, je postalo doma kar malo prazno ... in tako je prišel Filip. Da pa ne bi bilo njemu dolgčas, sta prišla še Erik in Urh. Ana. Lahko rečem, daje bilo bolj naporno obdobje pri prvih treh otrocih. Pri zadnjih treh pa so že veliko pomagali starejši otroci. Vseskozi pa sem, razen porodniške, hodilavslužbo. Po petem otroku so mi v službi odobrili šesturni delavnik. Tako lahko pozneje odhajamvslužbo, prej pridem domov in v miru pripravim kosilo. Karli. Pri vzgoji otrok ne doživljava kakih večjih napetosti. Z ženo se vedno dogovarjava, tru- družina BREZOVŠEK CELJE Osemčlanska družina v najvišjem nadstropju bloka. Oče Karli je gradbeni tehnik in samostojni podjetnik. Mami Ana je farmacevtski tehnik ter dela v celjskih lekarnah. Imata šest otrok. Lucija končuje srednjo vzgojiteljsko šolo, Ambrož 2. letnik srednje šole za medijskega tehnika, Lara pa osnovno šolo. Mlajši trije: Filip je v 2. r. de-vetletke, Erik in Urh (6 in 3 leta) pa sta v vrtcu. 20 MAREC - APRIL • 2004 diva se, da bi bila enotna, postavljava neke jasno postavljene meje. Kar precej se pogovarjava z otroki in zdi se nama, da nama otroci tudi zaupajo. •Versko življenje ima pomembno mesto v vaši družini. Ana. Že kar se poznava, sva veliko molila skupaj. Danes pa molimo predvsem skupaj v družinskem krogu. Karli. Najprej je nekakšen družinski pogovor, potem pa zmolimo npr. tri desetke rožnega venca. Desetke molijo otroci, vsaki zdravamariji dodajamo tudi skrivnosti. Tako se otroci spontano naučijo molitve. Ana. Ob koncu vsake molitve dodajamo vzklik k sv. Janezu Bo-sku in Mariji Pomočnici. Karli.Janez Bosko nama je zelo simpatičen svetnik; njemu kot vzgojitelju in prijatelju mladih priporočava svoje otroke, obenem pa tudi naju, da bi jih po njegovi priprošnji znala pravvzgajati. Ana. Obadva sva bila v mladosti v stiku s salezijanci in sestrami salezijankami: Karli je bil dve leti v gimnaziji v Želimljem, jaz pa sem hodila na duhovne vaje k sestram na Bled. • Vsi ste zelo dejavni - v župniji, pa na glasbenem področju. Karli. Skoraj vsi se ukvarjamo z glasbo: sam igram trobento (tudi pri dveh godbah) in pojem v župniji ter pri komornem zboru Ema-nuel, Lucija igra flavto, pojevžup-niji in sodeluje pri ansamblu Sanc-tus ter skupaj z Ambrožem igra tudi vgodbi. Ambrož in Filip igrata klarinet, Lara harmoniko, vsi skupaj tudi kdaj kaj zaigramo in zapojemo-na kaki poroki ali podobnem slavju. LUCIJA - Moje vzgojno delo. Vsako leto duhovno rastem in se učim ob svoji birmanski skupini, pa tudi na poletnih tednih v Kanjem Dolu, ko skupaj z velikim številom otrok premagujemo »fizične napore« ob delu ter se hkrati skupaj veselimo, pojemo, molimo ... Zavedam se, da delo, ki ga opravljam kot animator, ki ga bom opravljala kotvzgojiteljica, pa še kasneje ..., ni lahko in zahteva »človeka z vso dušo«. Včasih se mi zdi, da se mi je ves svet podrl, da bom z vsem odnehala... Pa se vedno najde kdo, ki me vzpodbudi in prepriča, da nadaljujem svojo pot. Spodbuja pa me misel: »Kar si ohranil zase, si že izgubil, kar pa daš, bo zmeraj tvoje!« Torej ... če delimo veselje, nesebično ljubezen, vero, upanje ... bomo to vedno imeli. To pa potrebujemo za življenje, mar ne?! AMBROŽ-(Nepopustljivi starši!? Velikokrat se vprašujem, ali so moji starši sploh bili v |yj mojih letih, ker mi nikoli ničesar ne dovolijo. Obnašajo se, kot da ne vedo, kakojevteh letih. Hotel sem iti ven s prijatelji, pa sta mi prepovedala. Cel dan sem sejezil nanju, a potem sem se spomnil prejšnjega tedna, ko sem šel s prijatelji v kino, Ana. Ambrož in Filip sta tudi ministranta, Lucija in Ambrož vodita birmansko skupino, s Kar-lijem pa sva se jeseni (čeprav dokaj pozno) vključila v zakonsko skupino, v kateri so pari iz raznih župnij in različnih starosti (od treh mesecev do 35 let zakonskega življenja).ss Pogovarjal se je mag. Janez Potočnik mi je mami dala denar za pokov-ko ... Vendar se mi zdi, da sta moja starša vseeno preveč zaščitniška. Drugi sošolci lahko gredo ven, kadar hočejo. Kaj pa jaz? Skoraj vsi šestnajstletniki lahko delajo, kar se jim zljubi. Včasih lahko to počnem tudi jaz, vendar ne velikokrat. Pa so moji starši, čeprav mi kdaj česa ne dovolijo, res nepopustljivi? LARA-Na križišču življenja. Zdi se mi, kot da bi komaj vstopila v osnovno šolo, pa se že moram odločiti, kam in kako naprej. Ali ni to malo prezgodaj? Ali ni to za štirinajstletnika preodgovorno, ko se mora tako zgodaj odločiti za svoje nadaljnje šolanje? Kaj bo počel velik del svojega življenja, kakšno službo bo opravljal? »Saj te razumemo. Tudi mi smo nekoč stali tako šibki pred to odločitvijo kotti«, so mi govorili starejši. Najraje bi jim zakričalavobraz, da nimajo pojma, kako mi je in da vendarle niso bili tako zgubljeni kot jaz. Tako težko je to. Kar smilim se sama sebi, ko vidim, da so se že vsi moji sošolci odločili, v katero srednjo šolo gredo. Samo jaz še stojim tu in čakam, da mi v glavo šine misel o kakšni dobri in primerni šoli zame. Starši mi govorijo, naj veliko molim, kajti samo Bog mi lahko pomaga rešiti te ovire in samo. On me zna prav usmeriti; zato tudi prosim Boga, da bi mi pokazal pravo pot. 21 MAREC-APRIL • 2004 prva predstojnica novoustanovljene vizitatorije sester HMP v Angoli » Angoli je bila 22. januarja % / letos ustanovljena samoti* stojna vizitatorija sester HMP. Za njeno prvo predstojnico je vrhovna mati HMP imenovala našo misijonarko s. Zvon-ko Mikec, kije konec januarja že nastopila novo službo. Sestre HMP v Angoli so lani praznovale 20-letnico prihoda v to afriško državo. V deželi, kije po površini velika za približno 25 Slovenij in ima okrog 12 milijonov prebivalcev, trenutno delu- je 21 sester (od tega pet domačink, druge pa so misijonarke in prihajajo s treh celin), ki živijo v petih skupnostih. Imajo štiri novinke in nekaj deklet, ki začenjajo pot priprave na redovno življenje v družbi HMP. S. Zvonka Mikec izhaja iz Šen-truperta na Dolenjskem. Leta 1976 je v Ljubljani vstopila v družbo HMP in leta 1984 naredila prve redovne zaobljube. Dve leti kasneje je odšla v Rim, kjer je na fakulteti Auxilium, ki jo vodijo sestre HMP, končala visokošolski teološki študij. Sledila je še neposredna priprava za delo v Afriki in leto bivanja na Portugalskem, kjer seje predvsem učila portugalščine. 24. junija 1991 je prišla v Angolo, kjer je takoj, kot sama pravi, začela !lpo malem z raznimi deli" (kateheza na misijonu, izobraževanje katehistov, oratorij, razni tečaji za dekleta ...). Dve leti kasneje je postala odgovorna za skupnost v Cacuaco, leta 1997 pa je bila imenovana za de- legatko inšpektorice za Angolo. Takrat je Angola še pripadala inš-pektoriji v Mozambiku. Sodelovala je tudi na škofijski ravni pri Združenju redovnic, v poklicni pastorali, zadnja tri leta pa je bila odgovorna za salezijansko mladinsko pastoralo v Angoli. S posebno pozornostjo seje posvečala tudi prostovoljcem, ki so bodisi za krajši bodisi za daljši čas prihajali iz Avstrije (pod vodstvom salezijanca Hanzeja M. Rosezopfa) in tudi iz Slovenije, da bi si pridobili izkušnje življenja na misijonu. Ob novi nalogi, ki jo čaka, s. Zvonka pravi: "Angola ima veliko in lepo bodočnost, saj ima ogromen mladinski potencial... Trenutno nas je res čisto premalo ... in bo na začetku trdo delo ... Vendar zaupam v Njegovo milost in pomoč in bom skušala biti odprta sestram, Cerkvi, družbi in mladim, da bomo skupaj odgovarjali na izzive časa v pravem sa-lezijanskem duhu .. ."■ s. M.Ž. c,; 22 MAREC-APRIL • 2004 MAREC - APRIL • 2004 23 Mladinski center Gatenga v Ruandi je bil ustanovljen leta 1976. Zelo pomenljiv napredekje doživel predvsem po genocidu leta 1994, ko je položaj mladih v tej preizkušanj afriški deželi postal zelo težak. Salezijanci so takoj poiskali način, kako bi tej preizkušanj mladini pomagali. V današnjem času se v mladinskem centru zbere vsak dan preko 1000 mladih. V salezijanskem okolju, zaznamovanim s preventivnim sistemom, jih salezijanci spremljajo in vzgajajo v človeški in moralni zrelosti, nudijo pa jim tudi intelektualno rast in šolanje v različnih poklicih. Dejavnosti v mladinskem centru potekajo na več ravneh: 1. Poklicno izobraževanje na štirih področjih, ki traja 3 leta: elektrika, lesarstvo, gradbeništvo, za dekleta pa administracija. 2. Sprejemanje otrok z ulice (Abadacogora). Ta dejavnost sega haja nekaj 100 mladih, da se tam igrajo, zabavajo in se vadijo v različnih športnih panogah, izvajajo akrobacije, pripravljajo gledališke predstave, se učijo inštrumentov in podobno. Poleg tega v okviru salezijan-ske navzočnosti Gatenga deluje tudi otroški vrtec ter mnoge pastoralne dejavnosti. Voditelj centra je salezijanski misijonar s Hrvaške, duhovnik Danko Litric, skupaj z njim pa so še trije salezijanski misijonarji in ena salezijanska sotrudnica.Hi v leto 1985. Želja salezijancevje bila, da bi zbirali otroke z ulice in jim ponudili, da bi se naučili česa koristnega. V tem smislu center nudi tečaj opismenjevanja prekte-čajevpemtninarstva,agro kulture, lesarstva, gradbeništva, krojaštva. 3. Sirotišnica sv. Dominika Savia. Leta 1995 so salezijanci odprli sirotišnico. Prvi stanovalci so bili vojne sirote, polni travm. Ti otroci obiskujejo bodisi osnovno bodisi srednjo šolo. Danes je v njej preko 140 sirot. 4. V vsakodnevni oratorij pri- Avgust Czartoryski Aleksandrina M. da Costa s. Evzebija Palomino salezijanec duhovnik salezijanska sotrudnica hčerka Marije Pomočnice Papež Janez Pavel 11. bo v nedeljo, 25. aprila 2004, v Rimu za blažene razglasil 3 člane salezijanske družine. K blaženim bodo prišteti: Avgust Czartoryski (1858-1893), salezijanec duhovnik, s. Evzebija Palomino (1899-1935), sestra hčerka Marije Pomočnice, ter salezijanska sotrudnica Aleksandrina M. da Costa (1904-1955). To bo zopetvelik dan za salezijansko družino in svojevrstno priznanje duhovne rodovitnosti don Boskove karizme. ■m JJ8I 24 MAREC-APRIL • 2004 Tri kraljevski ko led ni ki na pobudo salezijancev- v Avstriji in v Sloveniji Leta 1946 je salezijanec g. Janez Rovan v župniji Globasnicav Podjuni (Avstrija) prvikrat izpeljal trikraljevsko petje v korist revnim. Leta 1954 je v akciji tri-kraljevskega petja, kije presegla ozke lokalne okvire, sodelovalo že 269 mladinskih skupin. Danes v tri kraljevski akciji v Avstriji sodeluje približno 90 tisoč otrok, nabirka pa je namenjena otrokom vt. i. "tretjem" svetu. Od leta 1954 je bilo tako izpeljanih preko 10 tisoč projektov pomoči. V Sloveniji je tudi zaživela tri-kraljevska koledniška akcija, in Priština Nova poklicna šola 8. oktobra 2003 je bilo v Prištini odprto vzgojno-socialno središče, ki gaje zgradila italijanska organizacija mednarodnega prostovoljstva za razvoj (V1S). Projekt je sad povpraševanja mnogih Kosovarjev, ki so se v času medvojnega begunstva srečali s salezijanskimi ustanovami v Novo srednješolsko središče v Prištini Tirani in Skadru. V Prištini že več desetletij delujejo salezijanci, do nedavnega je ta skupnost spadala v ljubljansko inšpektorijo, zdaj pa je del posebne delegatu-re, ki spada pod neapeljsko inšpektorijo. Nova ustanova v Prištini za zdaj nudi raznovrstne tečaje, sčasoma pa bo prerasla v pravo srednješolsko središče z več poklicnimi usmeritvami. Beatifikacija novih članov salezijanske družine sicer leta 1989 na Rakovniku v Ljubljani, ko je tedanji kaplan g. Janez Mirtek zbral prvo koled-niško skupino. Od tedaj naprej koledniška akcija nabiranja pomoči za misijonske dežele v božičnem času poteka v vedno več župnijah po Sloveniji. V »KEREČEV SKLAD« za salezijanske misijon(arj)e ste od 1. januarja do 20. februarja 2004 darovali: Avbar M., Čeferin M., Dolga-novi, Ivkovič L., Kotar T., Kramberger M., Kranjc M.B., Lavriš E., Luštrek M.A., Macerl L, Mohar M., Novak T., Pajnič M., Sabolič G., Saksida K., Strniša A.,TudjinaJ., Volavšek J., Vukan M. in drugi neimenovani dobrotniki. Darujete lahko za posamezne misijonarje ali splošno za misijone, in sicer oddate dar osebno na Rakovniku, po poštni nakaznici oziroma na transakcijski račun Salezijan-skega vestnika (gl. str. 2) s pripisom "MIS". Vsem iskren »Bog plačaj!« "Srečna sem, da sem mati mučencev" Svetost neke matere na slovenski način Peter Bogataj P! red očmi imam duhovno podobo salezijanske so trudnice, pokojne Julijane Kavčič, po domače Snop-kove mame iz Šentjošta nad Horjulom. Lani decembra je minilo 23 let od njene blažene smrti. Bila je preprosta žena in mati štirinajstih otrok. Eden je umrl v zgodnjem otroštvu, pet pa jih je umrlo kot žrtve komunistične revolucije. Če bi Ivan Cankar opisal njeno življenje, bi jo ovenčal z vsemi križi in trnjem in krvavim potom, ki ga premore svet. In če bi njeno življenje, tako polno pomanjkanja vsega, kar je potrebovala zase in za družino, gledali skozi cankarjanske oči, bi njena tra-gičnost dosegala svoj vrh. Bila bi podobna kipu nagrobnika z ljubljanskih žal, ki predstavlja ženo, ki v obupu vije roke proti nebu. Snopkova mama pa je kot junaška makabejska mati ob vseh preizkušnjah in trpljenju ponosno izjavila: "Srečna sem, da sem mati mučencev." Njen prežarjen obraz je odseval neko posebno milino in dobroto še celo na mrtvaškem odru. Svojim otrokom ni dala le življenje, ampak tudi globoko vero, ki jim je zagotovila palmo mučeništva. Kljub revščini, pomanjkanju in trpljenju je bila močna žena pod križem, polna vedrine in zaupanja v Božjo pomoč, kije ni nikoli razočarala, kakor je o njej zapisala Berta Golob. Čeprav je bilo pomanjkanje, je vendarle našla denar tudi za verski tisk, kije krščanski družini potreben kot vsakdanji kruh. Zdi se, daje tudi tu našla veliko dobrih navdihov, kijih odsevajo njena pisma, ki jih je pisala svojim otrokom. Ko seje poročila,je bilo njeno poročno potovanje na Brezje k Materi Božji. O tem dogodku je sama zapisala: "Zaupno sem prosila Marijo, da bi imela veliko otrok. Bila sem uslišana in tudi vzgoja se mi je delno posrečila." Otroci so prihajali drug za drugim. Seveda so zelo zgodaj morali od doma za kruhom. Dečki za pastirčke, deklice za pestrne. Njeno dobro materinsko srce jih je spremljalo tudi na teh njihovih prvih življenjskih postajah. Njeno materinsko oko je bedelo nad njimi. Svojim otrokom je želela ne samo dobro versko vzgojo, ampak tudi poklicno usmeritev. Kjer to ni bilo zagotovljeno, je nemudoma ukrepala tako, daje otroke vzela domov in jim priskrbela ustreznejše gospodarje in mojstre. Dva njena sinova sta študirala. Stankoje že bil bogoslovec, tudi umetniško nadarjen, ki je veliko obetal. Bogje hotel drugače, dosegel je največ, kar je moč kristjanu doseči, namreč palmo mučeništva. Prepričan sem, dajeta dar zanj in za druge njegove brate, ki so umrli mučeniške smrti, tudi nagrada za materino neomajno zvestobo Bogu, ki jo je na tolike re načine izpovedovala s svojim življenjem. Njen zgled vdanega mučeništva in odpuščanja krvnikom, kot je zapisala o njej Berta Golob, jo dviga v najvišje možne višine. Njen poklic - mati. "Nikoli se nisem kesala, da sem se poročila, je dejala. Danes mi ni žal za trpljenje in žrtve pri vzgoji tolikih otrok. Ne bom opisovala trpljenja in žrtev, ki so me spremljale v tistem času, ko so otroci rasli. Trpeli so z menoj. Naša družina je bila posvečenajezusovemu in Marijinemu srcu. Neizmerno sem zaupala vanju." Zares, močna žena, kdo jo bo našel?« MAREC - APRIL • 2004 25 Začelo seje zares. V soboto, 24. januarja 2004, ob spominskem dnevu Marije Pomočnice in na praznik sv. Frančiška Šaleškega, kije glavni zavetnik salezijanske družbe in tudi hišni zavetnik rakovniške redovne skupnosti salezijancev, smo podpisali pogodbo z gradbenim podjetjem Bežigrad iz Ljubljane, ki bo opravilo glavna obnovitvena dela na veliki stavbi poleg cerkve. Nekaj dni po podpisu pogodbe je podjetje že začelo z deli. Ogromno delo pa so pred tem v »čiščenju« stavbe naredili rakovniški možje. Tudi zato smo se skupaj z njimi na isti dan zvečer (v soboto 24. januarja zvečer) zbrali k sveti maši, da bi se Bogu in Mariji zahvalili za varstvo in pomoč, da bi se srečali med seboj, si rekli hvala in začeto delo izročili v Božje in Marijino varstvo. Zgodovina stavbe ob cerkvi Stavba (imenovali so jo zavod, gimnazija, zadnja desedetja pa Angora) je zaradi vse večjega obsega salezijanskega poslanstva rasla skoraj hkrati s cerkvijo Marije w 26 JANUAR - FEBRUAR • 2004 Pomočnice. Tudi zanjo je naredil načrte arhitekt Mario Ceradini (1. 1906), dela so se začela spomladi L 1907, končana pa so bila 1. 1909. V stavbi je najprej delovala t.i. ljudska šola (1909-25), potem zelo uspešne obrtne šole (191935). V letih 1910-15 in 1926-45 je bil v stavbi tudi konvikt (dijaški dom) za dijake-gimnazijce (v njem je bivalo tudi do 190 dijakov). Po zaprtju obrtnih šol seje v pritličje stavbe naselila rakov-niška tiskarna in knjigoveznica (1936-40). V letih od 1940^45 in 1952-58 je v stavbi delovala Druga državna moška realna gimnazija. V letih po vojni (1945-52) je nova oblast stavbo namenila najprej za vojsko in za državna skladišča. Po reformi šolstva je bila v tej stavbi ustanovljena osemlet- na osnovna šola Oskarja Kovačiča (1958-63), od 1.1963 pa je za skoraj štiri desetletja stavbo zasedala tekstilna tovarna Angora (do 1. 2002). Prenovljena pa naj bi že v naslednjem šolskem letu spet služila predvsem mladim in njihovi vzgoji in katehezi. Ko bo treba plačevati račune Doslej ste nas že mnogi med vami razveselili s svojimi denarnimi darovi in obljubo molitvenega spomina. Iskrena hvala za vse. Naj vam Gospod obilo vse povrne. Ob predračunu vseh stroškov pa vseeno zremo z neko skrbjo naprej: ali bomo uspeli zbrati dovolj sredstev za sprotno odplačevanje. Tudi zato se znova obračamo na vas s prošnjo, da nam priskočite na pomoč s svojimi darovi in da »poiščete« še kakšnega med svojimi znanci in prijatelji. Morda bo tudi za koga izmed vas dobrodošla pobuda, ki seje porodila v župniji Rakovnik, namreč: obnova stavbe ima štiri vrste dobrotnikov; to so: dobrotnik - nad 100.000 SIT, donator -nad 300.000 SIT, mecen - nad milijon, in veliki mecen - nad pol-tretji milijon. Imena le-teh bodo potem vpisana na veliko kamnito tablo, ki bo ob dokončanju obnove vzidana na vidno mesto obnovljene stavbe. Ob koncu pa hvala tudi vsem, ki ste nam voščili ob prazniku sv. Janeza Boska - naj bo tudi vam velik priprošnjik privzgoji mladih.■ Janez POTOČNIK RAVNATELJ SALEZIJANSKEGA ZAVODA NA RAKOVNIKU SKLAD RAKOVNIK Iz kronike Za obnovo Rakovnika ste od 1 januarja do 20, februarja 2004 darovali: Adamič S., Albrecht A., Anželj M., Arkus-d.o.o., Avbar M., Bartol A.L., Bartol Polončič M., Božič M., Bračko A., Breceij B„ Brigelj J., Brus G., Cankar T, Cesar S, Čeferin M., De-bevec A., Devetak A., Dobrave P, Dolenc F., Dolinar M., Dolinšek A., Drnvoškovi, Drobnič A., Drobnič A., Drobnič S., Erbida T„ Fišter C., Frlan M., Gaber J., Gaberšek M , Globočnik A., Golob T Guna M Hren M., Huth D., Hvala S., Ivkovič L., Jančar M., Janža J., Javoršek B., Jenič D.. Jeras M., Jeslh T, Jurak M., Juvančič M., Kalovšek A., Kapler A., Kavčič M., Kavčič M.. Klemenčič F. Ključevškovi, Kogovšek M., KomatarT. Končan A., Kos A. (ZMP), Košir M., Košnikovi, Kovačec j Kovačič J Krajnik M., Kramberger M., Kranjc C., Kržišnik K., Lamovšek A., Lorber M., Lubej A., Lukan M.. Luštrek M.A., Malnar V., Marolt J.T., Marolt M., Matko S., Mavric M., Mavsar T., Mentesh A., Mervlč M., Merzel N , Miklič M , Mikolič M., MivšekF., MoharA., Moj kamin d.o.o., Možina M.. Nagode J.. Novak T, Novak T.N., Nunčič V, Obadic M., Oblak A., Obrulj A., Ocvirk I,, Osredkar M., Ostrež A.. Pahovnik J., Parovel A., Pečkaj K.M.. Perko A., Pertoci M., Pestot-nik S., Petelinovi, PetkovšekJ., Petrič A., Petrič M., Pintarlč M., Plavc Z., Pleskovič A., Plevnik A., Podbregar T., Polakovi, Poljšak M., Potočnik F, Potokar G , Povhe B., Prek F.. Prhavc J., Prijatelj M.N., Primon A., Prosen M., Puc M., Purnat V.Z., Rakušček D., Ramšak M., Rebolj N., Rus I, Sadar M.B., Samec S., Sajko S.M.. Selan L., Sever F., SkublC M , Strmšnik J.B., Ščurek J., Škerlavaj B., Škulj M.R,■Šolar A., Špan A., Šteblaj Al, Štefančlč M., Talijan F.. Tislovl, Trček F., Trček J., Trlep -ob pogrebu, Urbanlja S., Vesel A., Vidmarjevi, Volavšek J.. Vončlna I, Vrhnjak M., Vučko A., Zabel A., Zagorc M., Zaje N., Zalesnik J.. Zatesnik T. Zaleteli A., Zaman I, Zoran M., ŽorčecA.;Zupančič A., Zupančič M,, Župnija Barje, Župnija Rakovnik, Župnija Rudnik, Župnija Šenčur ob zlati poroki K., Žibert M., Zmavc , Zorž M. povrnil Svoje prispevke lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanci. Rakovniška 6 1000 Ljubljana. M 24200-90041 41 71 7,sklic 00 06 Pri nakazilih na račun navedite oznako 'RAK' ter nas tudi obvestite o namenu nakazila. Salezijanskega zavoda na RAKOVNIKU Zvezek 1942-1971 OKTOBER 1953 - DECEMBER 1954 15. oktober. Deputacija demonstrantovje prišla popoldne ob pol petih k ravnatelju. Okrog 30 demonstrantov seje zbralo pred vhodom v zavod in so čakali na rezultat intervjuja med ravnateljem in delegacijo. 1. vprašanje: »Kaj vi pravite na to, daje papež blagoslovil Bartolija, župana v Trstu, in izrazil veselje in željo, naj čimprej osvoji vso Istro?« Odgovor ravnatelja: »Kar časopisi poročajo, to zame ni merodajno. Če bi pa bilo to res, kar pa ne verjamem, noben slovenski duhovnik ne bo tega odobraval!« 2. Ali ste tudi vi za to, da Italija dobi Trst in cono »A«? Odgovor: »Oprostite! S tem vprašanjem žalite moj narodni čut. Kako bi vendar hotel kot slovenski duhovnik biti za to, da izgubimo naše ozemlje?« - Nato je deputacija odšla in demonstranti so se razšli. 29. november. Zelo smo se razveselili, daje po osmih letih prišel iz zapora g.Jurčak Martin. 25. december. Za polnočnico se je cerkev napolnila z verniki. Imeli smo tri sv. maše: prvo slovesno, drugi dve pa tihi, pri katerih je bilo ljudsko petje božičnih pesmi. 12.januar 1954. Na srednjem dvorišču seje porušila škarpa od gimnazije do cerkve ... Tako vojaštvo, ki ima skladišča v prostorih od cerkve do gimnazije, ne more z avtomobili blizu. 21. januar. Sklenili smo najemno pogodbo s »Prosveto mestnega ljudskega odbora Ljubljane« za prostore v novi zgradbi za cerkvijo, kjer je sedaj dom vajenk. Mesečno bomo dobivali 3.000 din, 9.000 din pa bo šlo v sklad za vzdrževanje hiš. 22. januar. Z vojaštvom smo sklenili najemno pogodbo za prostore od gimnazije do cerkve. Mesečno bomo dobivali 4.000 din, 21.000 din pa se bo odvajalo v sklad za vzdrževanje hiš. 17. julij. Dobili smo odločbo, da se s 1.avgustom Salezijanski zavod vključi v stanovanjsko skupnost. S tem izgubimo vse pravice v naših zgradbah in bomo morali plačevati najemnino za prostore, kijih mi zasedamo. Proti tej odločbi bomo naredili pritožbo. 29. julij. Dobili smo odločbo o odmeri dohodnine za 1. 1953. Spet so nas strašno pritisnili. Plačati bi morali 212.140 din. 18. november. Ob pol dvanajstih so prišli organi državne varnosti in napovedali preiskavo. Izgledalo je, da se predvsem iskali dolarje. Pregledovali pa so precej natančno korespondenco, posebno pri ravnatelju ter so mu odnesli dvoje pisem. Preiskava je bila izvedena na human način, vendar je zapustila mučen vtis. 29. november. Danes je Marija izkazala veliko milost naši inšpek-toriji: sobrat Božič. 31. december. Po večerji smo odšli na kor, kjer je g. inšpektor blagoslovil nove orgle. V kratkih besedah je omenil, kako je bila s tem izpolnjena dolgoletna želja po novih orglah, ki bi bile dostojne lepe rakovniške cerkve. JANUAR - FEBRUAR • 2004 27 I »K Bogu so odšli po plačilo naročnikiSalezijanskegavestnika, člani Mašne zveze in moliva za duhovne poklice Borštnik Milan. Ljubljana Cepin Angela, Ljubno ob Savinji Hodnik Jože. Gornja Bistrica Jakopič Zofija. Videm Dobrepolje Jančar Ivana, Dolsko Kop Anica, O/.balt Krznar Gabrijela, Gibina Močnik Lrančiška. Preddvor Novak Lrančiška. Videm Dobrepolje Ogrizek Angela, Stranje Poteč Marija, Melinci Priučit Kmilija, Vipolže Rus Vojka, Ljubljana Sajovic Branko, Teharje Slavec Marija, Loški Potok Strnad Angela. Videm Dobrepolje Špeli Jožefa. Ravne na Kor. Vahčič Marija, Kozje Vesel Neža, Sodražica Vidovič Angela. Ormož Žakelj Marija, Podkraj pri Golu Vera Slapšak Bila je sobota pred 4. advent-no nedeljo leta 2004. Lep sončen dan, čeprav najkrajši v letu. Povsod je bilo čutiti pridih božiča, praznovanja rojstva Božjega Sina. Prav v tistih dneh seje od nas v 90. letu poslovila dobra Slapšakova Vera, ali kakor soji po domače rekli, Blaževa Vera. Odšla je s tega sveta, da bi se rodila za večnost. Ni odšla praznih rok, ampak s »polnimi snopi« dobrih del. Kdor jo je količkaj poznal, ve, kako duhovno bogato je bilo njeno življenje. Za tovrstno bogastvo ni potrebno visokih šol, ampak široko srce, v katerem je prostor za Boga in bližnjega. Predvsem mlajši in nečaki so jo najrajši klicali teta Vera ali kar teta, ker je to tudi bila. Ni se poročila, čeprav bi se lahko. Ko je zvedela, da se njen brat Fran- ce ne bo nikoli vrnil, ker so ga pokosili rafali zločincevv kočevskih gozdovih, seje odločila, da bo pomagala snahi in trem malim otrokom, da pridejo do dostojnega kruha. Bila je šivilja. Njen delavnikje bil: rožni venec pred jutranjo sv. mašo, šivanje, težja dela na kmetiji in zopet šivanje pozno v noč. Nikoli ni znala reči »ne«, čeprav je šlo večkrat na račun spanja. Skrbela je tudi za šivanje in urejenost cerkvenih oblačil. Tudi kulturna dejavnost ji ni bila tuja. Dolga leta je bila cerkvena pevka, pa izvrstna igralka in recitatorka. Kot članica Marijine družbe je dolga leta vsako nedeljo popoldne ob 13 h vodila uro molitve. Ljudje si kar niso mogli predstavljati, da ne bi ona molila naprej rožni venec. Molitveno in duhovno življenje je nadaljevala tudi potem, ko soji moči opešale in ni mogla več v cerkev. Bog ji je dal milost, da je tudi zadnja leta, ko ni mogla več v cerkev, skoraj vsak dan prejemala Jezusa v svetem obhajilu. Zahvala gre g. Jamniku Francu, duhovnemu pomočniku. Bila je skromna, zadovoljna z malim. Vse je razdala v dobrodelne namene. Menda ji prav zato ni nikoli »pošla moka« in ni nikogar odslovila praznih rok. Vsaj upanje mu je dala in tolažbo. Gotovo je tudi njena zasluga, daje najmlajši nečak postal duhovnik, salezijanec. Za ta njen molitveni dar ji bo vedno hvaležen. Bogu hvala za njeno življenje; Bogu hvala za njeno odprtost Božji milosti, daje lahko tudi po njenih rokah delal dobra dela; Bogu hvala za to, da smo jo imeli. Sedaj jo imamo v nebesih. Naj nadaljuje svoje poslanstvo. c. s. Marija Žakelj 6. januarja 2004 je odšla po zasluženo plačilo h Gospodu dobra vdova Marija Žakelj iz Podkraja pri Colu, tudi dolgoletna molivka za duhovne poklice. Rojena je bila 14. januarja 1919 kot nezakonski otrok. Zaradi tega sta s sestro veliko pretrpeli in služili že od malih nog.Teta Mica, tako smo jo klicali, je bila dobra kot kruh in razumevajoča kot mati. Njena mala skromna hiška je bila polna topline in vedno na stežaj odprta sosedom, znancem, sorodnikom, tujcu ali naključnemu obiskovalcu. Gostoljubnost, kot smo je bili deležni pri njej, najdemo le ma-lokje. Kar je imela, jevedno delila z drugimi, čeprav je živela le od skromne moževe pokojnine, za katero mu je bila zelo hvaležna. Krajani Podkraja seji zahvaljujemo za njen čudovit zgled ljubezni do bližnjega in naj ji dobri Bog poplača vsa njena dobra dela. Don Boskov center Svoje darove za pomoč za gradnjo '"lllHMWil* ' " m lahko nakažete na poseben jlHHtransakcijski račun, odprt pri Banki Celje pod številko Celje 06000-0929837158 28 JANUAR - FEBRUAR • 2004 I mmmmmttmmmmmmsmumimmimmiu isma delo v načrtu. Marija in don Bo-sko bosta morala gotovo priskočiti na pomoč v tej draginji. Pa tudi v Mariboru še nimate svoje cerkve. Pred kratkim smo lahko videli sv. mašo (polnočnico) na Kodeljevem, v cerkvi sv. Te-rezike ... Ob prazniku sv.Janeza Boska, vašega ustanovitelja in apostola mladine, vam želim, naj izprosi pri Bogu svojim sinovom še mnogo duhovnih poklicev, da bi salezijanska družba rasla in cvetela. Saj že čutimo pomanjkanje duhovnih poklicev. V naši škofiji imamo40 župnij praznih. Naš župnik hodi večkrat maševat daleč v sosednjo župnijo, pa v bolnišnico, čeprav je že kar v letih. Mladih duhovnikov pa je zelo malo. Prosite tudi za našo župnijo in za našo mladino. Marija ZA DON BOSKOV PRAZNIK Ko danes (31.1.) praznujemo god vašega redovnega ustanovitelja in našega skupnega pri-prošnjika v nebesih, sv. Janeza Boska, vam vsem skupaj iskreno čestitamo. Velikokrat se vas spo- PODPIRAM VAS Z MOLITVIJO Vse ste napisal- kaj še nameravate narediti vtem novem letu. Lepo je, da se toliko trudite za ta salezijanski dom. Dobri Bog in Marija Pomočnica naj vas blagoslavljata pri vašem delu. Da bi se le našli tako dobri ljudje, da bivam pri vašem delu vedno stali ob strani in vas podpirali z molitvijo in z materialnimi darovi. Tudi jaz bi vam rada pomagala, pa sem trenutno bolj v krizi. Sama živim v stanovnaju, imam le skromno pokojnino. Pa še tako bolehna sem, da ne smem opravljati nobenega napornejšega dela; za vsako malenkost moram plačevati delavce. Pa vas bom zato podpirala z molitvijo. Angela PROSIMO ZA POKLICE Prejela sem vašo pošto in vam sporočam, da vam pošiljam dar za mašno zvezo in za cerkvene potrebe ... Vi na Rakovniku imate velike potrebe; vrnjene so vam bile stavbe, pa v zelo slabem stanju. Tudi v Celju imate veliko Konecjunija 1980je Mati Terezija, sedaj že razglašena za blaženo, obiskala mesto Ljubljana. O tem pomenljivem dogodku je obsežno poročal tudi Salezijanski vestnik. Z njo se je srečal tudi tedanji predstojnik slovenskih salezijancev, mag. Rudi Borštnik. Na njegovo vprašanje, kako da ima njena družba tako veliko poklicev, je odgovorila: »Današnji fantje in dekleta hočejo predvsem videti, manj slišati. Oni gredo na vse ali nič. Res je, imamo veliko poklicev. Noviciate imamo v Indiji, v Rimu, Afriki, Filipinih, NewYorku ... Na vseh teh mestih je polno mladih ljudi, ki iščejo resnično ubožno življenje, molitev ter popolno darovanje v služenju ubogim. [...] Mlada Američanka mi je pisala: Natančno vem, da imam poklic redovnice. Več redov sem obšla, toda to, kar sem tam videla, to imam že sama. Če grem v ta red ali oni - nimam kaj posebnega dati Bogu. Sedaj je pri nas kot novinka. [...] Naš red je težak, toda z molitvijo in češčenjem Najsvetejšega zmoremo vse.« fei :M* Rudi Borštnik in Mati Terezija (Ljubljana, 1 980) minjamo v molitvah in ko prebiramo Salezijanski vestnik. Na vaše delo kličemo veliko Božjega blagoslova predvsem pri delu z mladino. Čeprav se ne vidimo kot nekoč, pa smo veseli, ko vidimo, koliko zagnanosti in delavnosti je v vas salezijancih. Naj vas dobri Bog in don Bosko še naprej vodita pri vašem poslanstvu. družina z Gorenjske Z ROKO V ROKI Topla zahvala dosedanjemu uredniku Salezijanskega vestni-ka, mag. Janezu Potočniku za vse brezštevilne dejavnosti v uredništvu, pri vzgoji mladih in na duhovnem področju. Čestitke pa seveda novemu uredniku gospodu mag. Marjanu La-movšku. Saj vem, da vsi skupaj hodite z roko v roki in pomagate drug drugemu. Velike cilje ste si zastavili v novem letu, a s pomočjo Marije Pomočnice in velikega mentorja don Boska ste zelo zgledni učenci. Bog daj tudi obilje blagoslova in novih dobrotnikov. Cilka JANUAR-FEBRUAR-2004 29 nvmmi&mmmn} RAKOVNIK 27. marec (sobota), od9.30 do 14.30 VERŽEJ 28. marec (nedelja), od 15.00do 18.00 Informacije in prijave: Janez Potočnik ZA ŠTUDENTE IN KOPRIVNIK12.-14. marec. Duhovne vaje za študente In mlade v poklicih. Tema: Zvestoba Informacije in prijave: Janez Potočnik BLED 16.-18. april. Duhovne vaje za študente ob Božji besedi, z osebnim spremljanjem Informacije in prijave: s. Irena Jakljič, s. Marija I m peri VERŽEJ 12.-14. marec. Postne duhovne vaje za mlade 3 BLED II. 19.-21. marec. Postne duhovne vaje za mlade 4 POHORJE 26. -28. marec. Postne duhovne vaje za mlade 5 Informacije in prijave: Jože Vidic in Marko Košnik ŽELIMLJE 26.-28. Duhovne vaje za srednješolce Informacije in prijave: Peter Pučnik BLED 12.-14. marec. Duhovne vaje za dekleta 6.-8. razreda BLED 26.-28. marec. Priprava na veliko noč za dekleta 5.-8. r. Informacije in prijave: s. Irena Jakljič, s. Marija Imperl ŽELIMLJE 19.-21. marec. Duhovne vaje za fante in dekleta 7.-9. r. Informacije in prijave: Peter Pučnik ■^■Hl ŽELIMLJE 24. april. Ministrantski streetball Informacije in prijave: Peter Pučnik RAKOVNIK 20.marec. Srečanje bivših gojencev ob 10. uri Informacije: Stanislav Bes INFORMACIJE IN PRIJAVE Jože GORNIK, Rakovniška 6. tel. 01/427.7140, gsm 041/282.919, e-mail: joze.gornik@salve.si s. Irena JAKLJIČ, s. Marija IMPERL, Partizanska 6,4260 Bled. tel. 04/574.1975 Janez KRNC, Marijanišče, 9241 Veržej, tel. 02/588.9069, gsm 041/357.640, e-mail: janez.krnc@salve.si Peter PUČNIK, Želimlje 46,1291 Škofljica, tel. 01/470.2100 gsm 040/360.729. e-mail: peter.pucnik@guest.arnes.si Jože VIDIC, Marko KOŠNIK, Tabor 29,1380 Cerknica, tel. 01/709.6882 gsm Marko 051/337.556, e-mail: marko.kosnik@salve.si Romanje bo od 23.-27. aprila 2004. Za animatorje oratorija pa tudi za druge mlade, ki so dejavni v mladinski pastorali. Prijavite se čimprej, najkasneje pa do konca marca 2004 Cena petdnevnega romanja je 25.000 SIT. Vabljeni! Prijave sprejema: Janez Potočnik, Rakovnlška6,Lj. Tel. 01/427.3028 gsm 041/215.711 e-mail: janez.potocnik@salve.si 30. april—1. maj Festival duhovne glasbe v Trnovi na Slovaškem Informacije: Jože Gornik ŽELIMLJE 2. maj Srečanje družin I 13. junij Srečanje družin II Informacije in prijave: Peter Pučnik VERŽEJ 9. maj Srečanje družin Informacije in prijave: Janez Krnc Dominik Savio w fk mm Proti koncu leta 1852 so se Dominikovi starši iz Mu rialda preselili v Mondo-nio, majhno vas blizu Castel-nuova. Duhovnik Cugliero, ki ga je v šoli poučeval, se takole spominja nekega dogodka. "Lahko rečem," piše, "da v dvajsetih letih, odkar poučujem otroke, nisem nikdar imel koga, ki bi bil v pobožnosti enak Saviu. Bilje mlad po letih, pa razumen kot popoln mož. S svojo pridnostjo, prizadevanjem za učenje in ljubeznivostjo si je pridobil učiteljevo naklonjenost in je postal veselje tovarišev. Kadar sem ga opazoval v cerkvi, sem bil začuden, ko sem videl, kako zbran je bil fant tako nežnih let. Večkrat sem si dejal: 'To je nedolžna duša, ki se ji odpirajo nebeške radosti in ki gre s svojimi občutki prebivat med nebeške angele.1" Med posebnimi dogodki učitelj omenja naslednjega: "Nekega dne so moji učenci zagrešili neumnost; stvar je bila tako resna, da bi krivec moral biti izključen iz šole. Krivci so prestregli udarec; domenili so se ter šli k učitelju, da bodo vrgli krivdo na dobrega Dominika. Nisem mogel verjeti, da bi bil sposoben takega nereda. Toda tožniki so s tako prepričanostjo obtožbo prikazali kot resnico, da sem moralverjeti. Ves nejevoljen nad neredom torej stopim v razred in govorim o krivcu na splošno. Potem sem se obrnil k Saviju, rekoč: 'Si moral ti zagrešiti ta prekršek? Ali ne bi zaslužil, da te pri priči vržem iz šole? Dobro zate, da je to prvikrat, ko si mi zagodel tako debelo, sicer... Glej, da je to zad- njikrat.1 Dominik bi lahko rekel samo eno besedo v svoje opravičilo in izkazala bi se njegova nedolžnost. Vendar je molčal; sklonil je glavo in kakor daje po pravici grajan, ni več dvignil oči. Toda Bog ščiti nedolžne. Naslednji dan so bili odkriti pravi krivci in tako seje odkrila Dominikova nedolžnost. Poln obžalovanja, da sem ga grajal, sem ga potegnil vstran in mu rekel: 'Dominik, zakaj mi nisi povedal, da si nedolžen?' Dominik je odgovoril: 'Ker je tisti zagrešil že druge prekrške in bi bil morda izključen iz šole. Zase sem upal, da mi boste odpustili, ker bi bil prvi prekršek, katerega sem bil obtožen v šoli; sicer pa sem mislil tudi na našega Božjega Odrešenika, ki so ga krivično oklevetali.' Tedaj sem umolknil, toda vsi so občudovali Savijevo potrpežljivost, ki je slabo povrnil z dobrim, pripravljen v prid obrekovalca sprejeti tudi težko kazen."■ JANUAR - FEBRUAR • 2004 31 Enzo Bianco Izboljšajmo naša srečanja pfliročnikza krščanske skupnosti info@salve.si salve priprava za tisk • založba • video • trgovina E. Hrbert-G. Rensman MAVRIČNO CERKVENO LETO Praznikov se vsi veselimo, saj je človek najbolj srečen, ko mu njegovi najbližji izrekajo priznanje in občudovanje. Zgodovina odrešenja, ki nam jo razkriva cerkveno leto, je polna velikih dogodkov, ki so pustili neizbrisne sledi v naših starih običajih in verovanjih. Avtorja vodita otroke skozi mavrične barve praznikov in pomembnih godov, Martina Špinkova pa s svojimi fotografija pušča pot otroški domišljiji, da pri verouku ali doma vsebino obogatijo še s svojimi osebnimi doživetji. Cena knjige: 1.400 SIT. Enzo Bianco IZBOLJŠAJMO NAŠA SREČANJA Hitimo z enega srečanja na drugega, večkrat smo animatorji ali celo organizatorji posameznih srečanj. Do želenih rezultatov ne pridemo le z dobro vsebino, ampak tudi z dobro organizacijo in sposobnimi voditelji. Knjiga je praktični vodnik, mali leksikon, ki nas vodi od priprave do natančne izvedbe različnih sestankov in drugih srečanj. Cena: 2.500 SIT. trgovina je odprta: • vsak delovni dan 8.00 - 16.00 • ob sobotah 8.30 - 12.30 • ob romarskih shodih 13.00 - 17.30 tel.: OI 427 73 10 * Rakovni{ka6 • 1000 Ljubljana