Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLOVOIO WEEKLY Devoted To Th» Interests Of Th» Laboring Glasses.
“OD BOJA DO ZMAGE”! ^		^ ^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORIT! ZA SVOBODO”!
Štev. 52.	“Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the PostOfflce at Chicago, 111, under Act of March 3 1879	Chicago, 111., 25. decembra 1908. “ŠSr"” leto VII.
PROGRAM.
Pred drugim želimo vsem cenjenim našim naročnikom vesele praznike in srečno novo leto!!!
Zaključek leta 1908 je pred durmi! Ne bodemo prerešetavali minulo leto, ker vsak sam dobro ve, kako- da je bilo. Mizerija čez mizerijo, v vseh. kotih in krajih, to je vse, a kaj nam prinese bodoče leto, bodenro videli, toda dobrega nami že ni pričakovati.
Tedaj k stvari, da izsprogovori mo oi našem načrtu za v bodoče in prosimo, da vsi cenjeni naročniki, 'dopdsovatelji in drugi to vpoštevajo, da ne bo izgovorov in ne jeze.
List "Glas Svobode” je na svobodnem in naprednem stališču zgrajen^ torej se more tudi na vrhunec' tega stališča dovesti. On zastopa delavske interese na. so-ci-jalistični podlagi akoravno ni nobeni socijalistični stranki odgovoren ali od nje odvisen. ‘‘Glas Svobode” še ni od stranke nika-koršne podpore dobil, tedaj je neodvisen in ker je neodvisen je tudi svoboden. Delavstvo, proletarijat list podpira, torej je, kot vestern list dolžan v korist delavstva pisati.
List ‘‘Glas Svobode” bo v bodoče sprejemal v svoje predale edino dopise, kateri bodo pisani stvarno, za javnost koristni in pa namenjeni v | v- >yo naših rojakov. Proč z čenčarijami!
Kritike se bodo sprejemale, katere bodo pisane popolnoma stvarno, nepristransko, brez namiga-vanja ali natolcavanja in pa s. polnimi podpisom kateri se obja- j vi. S temi bo vsaki kritik prisil-! jen, stvarno pisati in bo vso od- j govornost sam prevzel.
Dopisi z osebnimi napadi se ne bodo sprejemali. Ako bo mislil kdo- v javnosti si zadoščenja poiskati, znal 'bo to storiti v obliki "Poslano,” in z polnim podpi-
som.	zakar pa bo treba, kakor za oglase plačati in sicer po 5c od vsake tiskovne vrste, ktera svota je ob jedni mi z "Poslanim” na naše upravništvo vposlati.
To velja za naročnike in druge.
S to odredbo bo razven neka-temikom vsestransko vstreženo. List "Glas Svobode” mora biti strogo stvaren in značajen list; a revolvarstvo prepuščamo drugim.
V temi smislu prosimo vse ee-
njieine dopisovalce, da se izdatno za dopise odločene prostore poslužujejo in pripomnimo, da ja-dernate stvari naj s'e pišejo kot članki, ktere bodemo na drugim prostoru vvrstili.
Cena listu, kod tednik je sledeča:
Za vse Združene države ameriške :
Za celo leto..............$1.50
Za pol leta...............$0.75
Za Mexiko, Ganado in Evropo:
Za celo leto..............$2.00
Za -poideta ....-•........$1.00
Za v. Evropo (staro domovino): Za celo leto.... 10 K ali $2.00
Za pol leta.......5 K ali $1.00
Naročnina se plača pri naročbi in v gotovini po "Money Order” ali pa z poštnim znamkami po l ali 2c. Znamke višje vrednosti se nte sprejemajo ker jih nemzremo rabiti.
Pri naročbi je natančno pisani naslov navesti in pri preselitvi pa stari in novi naslov naznaniti.
Komečno pristavimo še nekaj besedi.
Še je nekoliko naročnikov, kateri niso1 zaostalo naročnino plačali a se trudi no opravičili*, drugi zopet so nam pisali, da so sicer list "Glas Svobod,Gl dijtb.ydi toda se ga odpovejo brez da bi zaostali dolg poravnali.
Prve opominamo, da svojo dolžnost napram nas store, kakor moramo mi svojo napram drugim storiti.slednje pa zadnjikrat opozorimo, da njih prazni izgovor ni za nas mirodajn in ako nas bodo prisilili do skrajnega koraka, naj si posledice sami pripišejo.
Onim pa, katerih dopisov nismo takoj priobčili ali pa sploh odklonili — ker niso bili za jav nost — a se nam potem na ne sramen način grozili, da bodo nam oziroma listu škodovali, svarimo, da kakor hitro bodemo zvedli za najmanjše protiagitacijo, bomo takoj in brezobzirno sodnim po tom proti njim nastopili. To si naj zapomnijo, ker nismo otroci in se ne damo od nikogar terori zirati.
Uredništvo in upravništvo "Glas Svobode”.
597 W. 20th St. Chicago, lil.
VABILO NA SEJO!
S tem se vabi vse člane društva št. 1, ‘S. N. P. "Zveze” v Chicagi, lil., da se1 zanesljivo udeležijo seje, dne 27. t. m. točno ob 2 uri popoldne v dvorani g. Stasny-a, 650 Blue Island Ave, in 20. ulica.
So še nekteri člani, koji še niso naznanili glavnemu tajniku vse potrebne podatke, kot: rojstni dan, mesto1 ali vas,, okraj itd.
Sprejemali se bojo novi člani, ter naj se zglasi kateri misli k društvu pristopiti omenjeni dan pred 2. uro, v navedeni dvorani, kjer bo zdravnik navzoč, da ga preišče in da dotični takoj postane elan S. N. P. "Zveze”.
Dnevni red seje je bil razglašen dne 2. t. m. v glasilu "Glas ■Svobode” št. 49. Posebno se pa člane opetovano opozarja, da se seje polnoštevilno udeležijo, ker bo volitev glavnega odbora veljaven do prihodnje konvencije, in pa volitev odbora "Društva št. 1” za leto 1909.
, Mnogo dopisov je za rešiti na vprašanja zglašenih se bratov-ro-jakov iz raznih krajev Amerike,
kateri želijo ustanoviti nova društva ali pa od drugih Jednot pristopiti k S. N. P. "Zvezi v Chicagi, 111.
Nadzorniki so pregledali knjige, račune in blagajno ter bodo pri seji o povoljni reviziji poročali, na kar bo glavni tajnik razposlal račune koncem tega mese ca na vsa do sedaj priglašena društva.
Pozdrav.
Jos. Ivanšek, tajnik.
1517 S. 43rd Ave. Chicago, Ul
DENARJE V STARO DOMOVINO
poilljamo:
za	$ 10.35 ................ 50	kron,
za	$ 20.50 ............... 100	kron
za	$ 41.00 ..............  200	kron,
Za	$ 102.50 ............... 500	kron,
za	$ 204.50 .............. 1000	kron,
za	$1018.50 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam posl ati je najprilične je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Honey Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St„ New York 8KM St. Clsir Ave., N. E. Cleveland, Ohio
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj, 21. dec. V državnem zboru se debata o aneksiji Bosne-Hercegovine nadaljuje. Ministrski predsednik dr. baron pl. Bie-nerthi je proti predlogu princa A-lojzija Liehtensteina govoril, kateri je nasvetoval, da bi se " tria-lismus” ustanovil, to je, da bi se samostojna "Srbohrvatska” kro-no-vina ali kraljestvo ustanovilo ter bi bila Avstriji priklopljena. Potem' bi bila Avstro-Ogrska-Sr-bo-hrvatska država.
Ministrski predsednik je nagla-šal, da aneksija Bosne-Hercego-vine je bila potrebna stvar. Srbi-ja in Črnagora imati fantastično upanje, da okupacija obedveh provinc bo kmalu konec in od tod je izvirala velikasrbska agitacija.
Nadalje je ministr povdiarjal da Avstrija in Ogrska sti enako žrtvovale v prospeh Bosne in Hercegovine; torej imate tudi o-bedve kronovine enakopravni naslov. (Enaki zahtevek vendar pa je nemorete obedve državi imeti, ker Avstrija plačuje 67% davka a Ogrska samo 33%. Op. ur.)
Nemčija.
Berolin, 20. dec. V sredni Nemčije, najbolji v Lipskem so bili močni potresi.
Vladni svetnik Kolb, piše knjigo "Kot dela vrne v Ameriki’1’, fino knjigo "Delavski odnosa ji v Ameriki”, je že izdal. Vladni svetnik Kolb je bil svo-ječasno sam kot delavec tukaj v Chicagi, torej so mu znane razmere osebno. (Vpraša se, kedaj je bil tukaj*? Ako je bil pred 10 ali morebiti celo pred 20 leti, tako- nima pojma1 v današnjem stanju. Op. ur.)
Angleška.
London, 20. dec. Predlog v državnem zboru, da se delavni čas v premogokopib na 8 ur omeji, se je sprejeli z d*evet urnem delavnem časomi ter stopi zakon z 1. julijem 1909 v veljavnost.
Prvotno se je nameravalo v 8 urno delo všteti vhod in izhod, k — in od dela. toda nasprotniki zakona so na dohod, in odhod po pol ure računali, tedaj .se bo 8 nr moralo dlelatii.
Rusija.
Petrograd, 20. dec. Car Nikola, je pomilostil 10 jetnikov, kateri so se vdeležili programa leta 1905 v Biailvstok. Prošnjo za pomilo-ščenje dveh jetnikov, kateri so bili umora krivim spoznani, — je odklonil. Pri omenjenem programu je bilo usmrčenih 1 kristjan iu 73 zidov.
Ruskega krvnika delo.
V Petrogradu izhajajoči- dnevnik "Russ’ poroča, da je bilo 8. t. m. 17 smrtnih obsodb izvršenih in 37 ljudi- na smrt obsojenih. Nadalje poroča imenovani list, da se je pri eni1 justifik-aciji vrv utrgala ter je obešene« na zemljo padel. Le ta je grozno upil, a krvnik mu je na vrat stopil da je siromaka zadušil. Krvoločne beštije v človeški podobi! In v svobodni Ameriki se dobijo sodniki, koji ruskim trinogom1 izdajalska posla opravljajo! Sramota!!
Črnagora.
Cetinje, 20. dec. Tukaj so zborovali vsi vgledni črnogorski trgovci ter so sklenili, da vso av-stro-ogrsko blago bojkotirajo.
Listu v podporo.
Fr. Krefel 90c. ; Geigrle 25c.
Napredek stranke?
3	dnevno zborovanje eksekutiv-nega odbora sodijalistične stranke se je zaključilo zadnjo nedeljo ob 2. uri popoldne.
Veliko dobrega in napredek sttranke se vidi v tem, da si je ek-šekutrvni odbor agitacijo med seboj razdelil.
Tnjezemcem se je dovolilo vstopiti v stranko tam, kjer so organizirani, vendar pa si lahko sestavijo svoj- narodni odbor v namen in propagando za organiziranje svojih ljudi.
Lah-k-o sestavijo -tudi svoja pravila po- katerih bi se naj volili taki, odbori, vendar pa se mora paziti na to, da taka pravila nena-sprotujejo ozr. ne smejo biti v protislovju z ustavo in pravili socialistične stranke, ter da se ne sme nobenih druzih prejemkov zahtevati razven, kar se direktno od socijalistične stranke zahteva. Ta odbor lahko stopi v zvezo z glavnim strankinem odborom, sam ali skoz tolmača, kakor se bodeta sama sporazumela in glavni strankin odbor jim bo v potrebi organiziranja vedno v toliko pomagal, v kolikor se bo pokrivalo -od, njih prispevkov ako bo to potrebno. —
Glavno pa je to:
"Vsaka; -taka organizacija, ino-zemsko-govorečib socijalistov, ki so združeni v stranko so opravičeni do dveh zastopnikov pri vseh sejah eksekutivnega .odbora narodne socijalistične stranke in pri narodnih konvencijah, pri katerih imajo pravico predloge staviti t-oda — glasu pa ne” (!) — To pač ni:	"Enakapravnost”;
kaj1? Skrajno!!
Delo.
■Washington, 20. dec. Delavska statistika o* nezgodah, izkazuje da je bilo v Zdr. državah minulo leto 30 do 35 tisoč delavcev usmrčenih in 2.000,000 poškdovanih. Poročilo pravi: Največ nezgod se je prigodilo pri železnicah in v topilnicah jekla. Veliko delavcev je bilo usmrčenih pri elektriki in napravi električnih vodil. Pri železnicah pride na 1000 uslužbencev 7.46% usmrčenih. Nadalje pravi poročilo, da mnogo nezgod se pripeti zaradi tega, ker se varnostne naprave zanemorjajo vzlic temu da se je v zadnjih desetih letih veliko v tem storilo. A poročilo povdarja, da bi se morala v varnost delavcev še mnogo storiti in sicer po zgledu inozemskih držav. Ena t retin-a. ak*o ne polovica nezgod bi se lahko preprečilo, a-ko bi se wedle praktične metode tovarniških nadzornikov, varnostni zakon in pa kontrole.
Zopet stavka.
Pittsburg. 22. dec. Približno 4900 glažerjev stavka v tej -okolici. Le malo podjetji je zahtevam za povišek 25% plače ugodilo.
Zaprtija glažut ni delavce presenetilo, a tovarnarjem pa tudi ne škoduje mnogo, ker so od obveznosti dobavnih pogodeb oproščeni.
Nada je, da po nekolikem odmora se bo zopet pričelo delati, ker bojo tovarnarji z dobavitelji nove pogodbe sklenili in z ceno blaga poskočili.
.Prepovedan sad.
Winnipeg, Me. 20. dec. Reverend Viktor Henning, župnik nemške-luteranske cerkve, je dobil -včeraj od sodnika Myers 2 leti ječe zaradi kriminalnega hudodelstva nad 14 lčtno Lizzi Kornberger. Razprava je dognala, da je nebeški agent Henning, imel zelo kosmato dušo in nič vesti	M lil
'Čehi protestujejo.
Približno dva milijona ameriških Cehov je zadnjo nedeljo na javnih shodih v raznih mestih Zed. držav protestiralo proti na-silstvom Nemcev napram njih bratov v domovini.
Ultimatum se pošle naravnost cesarju Frane Josipu I. v katerem! zahtevajo enakopravnost svojih teptanih bratov v domovini; ako se prošnji ne bo ugodilo, bojkotirala1 bojo Avstrijsko blago v Zdr. državah. Chicagi so zboro' vali na dveh mestih.
Grabšerji.
Pittsburg, Pa. 21. dec. Sedem •članov finančnega komiteja, tu-kajšnega mestnega sveta so zaprli1 in sicer na obtožbo, da so se dali podkupiti in da so pri mestnih odredbah pristransko postopali. Obtožboi je vložila Civic Voters League iz Pittsburga. Sodnik je postavil teh 7 ‘poštenih” Aldermanov pod varščino od $15.000 do- $30.000. (Ako bi se hotelo vse krivične uradnike v A-meriki zapreti, tako ne bi bilo zadostno prostora. Op. ur.)
Camegie.
Washington, 21. dec. "Kralj jekla” Andrew Camegie, je v strokovnem listu za železno in jekleno industrijo pisal, da Zed. države ne rabijo več varstveno eol-nino, ker ona ni nobena otročja industrija. Na to je bil od kongresnega komiteja pozvan; da kot priča svojo: trditev z dokazili podpre. -Stari lisjaki je osem ur na stolu ko# priča sedel in iz komiteja norca bril; odgovarjal je na vsa vprašanja tako zvito, da je komite potem* toliko vedel, kot popred. Pripovedoval je razne burke a konečno je samo zatrjeval, da na železno in jekleno industrijo ni potreba varstvene ednine.
Stavke.
Morgantown, W. Va. 21. dec. Marilla Window Glass Co. v Ma-rilla, je odredila, da se vse peči vgasnejo. To pomeni, da delavskem zahtevam kompanija noče ugoditi.
"Jones” glažute, so pozive izdale, da ako delavci takoj ne pričnejo delati, se glažute zaprejo.
Clarksburg. W. Va. 21. dec. Glažarji so imeli tukaj velikanski shod, na kterem- se je sklenilo, da pri svojih plačilnih zahtevah strajajo. To pomeni, da se velikanski Štrajk nadaljnje.
Umor.
Roanote, Va. 21. dec. Italijan Charles Kreicer je s svojo ženo in 12 otrok iz Esterhazy, Canada v Petersburg, Va. po železnici potoval kjer si je mislil novi dom ustanoviti ter je imel v to- svrho večjo ■ svoto denarja pri sebi. V Blnefieldu je izstopil, da jestvin nakupi a vlak je odpeljal predno je KreGcer k družini nazaj prišel. Kreicer je imel vozne listke prisebi in rodbina je na bližnji postaji izstopila, kjer ga je celo noč zaman pričakovala. Drugo jutro so policaji v Blnefieldu našli Kreicerja na nekem' drevesu obešenega in oropanega.
Enakopravnost.
Še ne dolgo tega od kar so v Kansas City dva človeka umorili in šest ranili, ker so nameravali nekiterim verskim fanatikom zabraniti' ulični govor. Nekteri ljudje pač mislijo, da samo izvoljenci imajo pravico, govoriti na ulicah.
Pri nakupovanju priporočamo čitateljem pregled oglasov v našem listu.	,

ZGODOVINSKA POVEST.
Spisal FRANJO LIPIČ
PRVI DEL. .IV.
Plavaj, plavaj, mladi junak, Plialvaj in na kraj, priplavaj.
Narodna.
Ves zaimiaiknen je gledal Andrej pletadič Kržan krasno, komaj kakih osemnajst lot staro 'dekle, ki je stisnjena -ob očeta, sddela pred njdlm' na fororvu. Prvikrat ga je obšlo spoznanje, koliko je že zamudil s tem, dia se ni mogel ločilti od svojega gradiča na skalnatem o-Ibirelžju Liburniije in jprvikrat se mn je zazdelo, da utegne življenje vendarle lepo biti. Niti za -tre-n-otek ni mahnil očesa od mlade dlarne, prav kakor hi dvomil, ima li preld sabo- živo bitje ali eeznara-ven pojav. Mlada dama je imela toliko opravka s svojim oičetom, da Križanove pozornosti ni zapazila. Starega gospoda so popadale slabosti ib nekajkrat mn je klonila glava, kakor bi izgubljal zavesit. Naposled je se kar naenkrat nagnil vznak in obležal brez zavesti na roki mlade dlarne.
Andrej je instinktivno izpustil krmilo iiz rok, da bi pomagal staremu •gospodu, a še predao je vstal s svojega sedeža, je zaklical kupčevaleo s konji:
1— Ne zamerite, gospod! Živ-ljenje nas vseh je vendar nelkaj važnejša stvar, kot starega gospoda hipna slabost vsled zaužite morske vode.
'Andreji je malo' zardel in zgrabil zopet krmilo. Odgovoril ni nič, dasi je bilo tujčevo opozorjen j e precej robato.
—	Oče, ljubi oiče, je vzdihovala deklica in stiskala starega gospoda k selbil. Jaz sem, ki te kličem, jaz, tvoja Asunta. Oče — salj bodemo kmalu rešeni.
In ker vse to klicanje ni vzbudilo gospoda ilz nezavesti, se je deklica obrnila do Andreja.
—	Prosita Vas, poima gaj te mu. Morda oče še ni izgubljen. Ah, če trni umrje. Pomagajte! Moj o-če je ¡bogat, neizmerno bogat in Vas ibo sijajno, poplačal.
'Andrej Kržana je spreletela jeza.
—	Ne bojte se, je odgovoril o-sonno. ¡Slabost Vašega očeta .mine kmalu. Jaz pa ne smem izpustiti krmila i!z rok.
iKupčevalec s konji ni bil ¡talko prizanesljiv, kakor Andrej Kržan.
—	Človek postalvlja svoje življenje v nevarnost in žanje tako hvaležnost! Mar bi jih bili pustili na ladji, dla bi se bili potopili. Pa to leži latinskemu plemenu že v krvni. Samo v zlato verjame in ne pojmi več ne ¡požrtvovaLnosti, ne velikodušnosti.
Andrej Kržan je namenoma preslišal to zabavljah j e. A ko je videli, Ida prihaja stari gospod zopet k zavesti in da se je Asunta nekoliko pomirila, je sodil, da ne sme odlašati z opomnjo, ki mu je ležala na jeziku.
i—• Dovolite mi>, gospodična, malo pojasnilo. Vidim, da ste v zmoti glede naših oseb. Kar se tiče mane, Vam moram povedati, da sem plemskega stanu. Moja spremljevalca pa sta šla z menoj v smrtno nevarnost iz samega človekoljubja, ne da bi pričakovala plačila. Po oblaki nas ne smete soiditi.
'Tomo je slutil, da se nanašajo vse te besede na obljubljeno bogato plačilo, a ni jih prav razumel, ker mi pojmil, kako se more člolvek braniti denarja. Rad bi se bil oglasil in povedal, da bi sprejel z največjim veseljem čita izdatnejšo nagrado, ali .zdelo se mu je, da bi morda .prišel v navskrižje s Svojim gospodarjem in zato je molčali, toliko lagljle, ker je bil trdno prepričan, da njemu plačilo me uide na noben maČin.
Asunta je čutila, da je užalila svojega rešile», ami skoro ponižno je prosila.
—	Odpustite mi, goapod. Nisem vedela, ¡kaj govorim. Kar »te
storili za mojega očeta in zame, tega mdl mogoče poplačati. Ali u-pate, da pridemo srečno na breg?
—	Vihar pojema in iburja brije odi morja .proti bregu. Ni torej ¡dvorna, da pridemo srečno na kopno.
—	Vse življenje Vam bom iz srca hvaležna za vse, kar ste storili za mas, je dihnila Asunta im s svojimi velikimi, temnimi očmi pogledala Kržana Itako milo, da mu je postalo tesno pri sren..
'— Pustite to, .gospodična,. je dejal Kržan. Nisem prišel na pomoč, ker ste bili Vi na ladji, saj še vedel nisem, da ste na svetu. Pomagati sem hotel nesrečnim lljludem in če bi1 to bili sami berači. iSlnšal sam samo glas svojega srca din. svoje vesti.
-— Da, verujem, ali da ste rešili mojega očeta iz valov . . .
—• Sikočil bi bil v morje tudi za vsakim najlzadlnjih pomorščako v. I
Asunta se je ugriznila v ustne in na njenem licu se je pojavil izraz nevolje, dočita se je kupčevale« s konji zadovoljno zakroho-tal in se porogljivo ozrl na Asun-to iin na njenega očeta.
I— 'Bližamo se obrežju, je po kratkem molku dejal Kržan.. O-genj se že dobro razloči in tudi posamične ljudi, je 'že videti.
iKupčevalec s konji in Tomo sta podvojila svoj napor, da bi čoln čimprej priplaval na obrežje, a kar naenkrat je Andrej obrnil krmilo in zapeljal jadrenieo na stran.
—	Ali hočete napraviti še enkrat malo promenado po morjm? je vprašat kupčevale« s .konji. V tem slučaju morate poskusiti z jadrom. Sicer ne verjamem, da bi se ravno prijetno vozili v tej bur-ji, toda idnugače me pojde, ker so moje molči pri kraju.
■— Raje napravim mal ovinek, kakor da bi se na bregu dal ubiti, je odgovoril Kržah v istem sarkastičnem .tonu, kakor ga je bil rabil kupčavalec s konji. Izvolite pogledati, za kak sprejem je na bregu vse pripravljeno.
—	Glej, .glej, je vzdihnil kupče-valec s konji. To so prijazni ljudje! Vse črno jih je. Koliko ur so v ,slabe m vremenu na nas -čakali. Im prinesli so, da nas primerno pozdravijo, vse svoje sekire, puške ih 'železne palice na breg. Res, ljubeznivi ljudje. In izanje zadoščajo ena sama vešala?
Tudi Asunta je zdaj zagledala oboroženo množico na obrežju. Zbrana je bila okrog sikale, kjer je malvadno stala Kržanov» j-a-drenica. Svit ognja, .ki je gorel v bližnji votlini, je obseval to množico takol, da je pogled nanjo moral Asunta navdati z grozo.
—	Moj bog, kaj bo iz nas, je ibtela deklica in se oklenila svojega očeta.
—	'Ne bojte se, gospodična, je tolažil Kržan, Tu imamo skritih nekaj izvrstnih samokresov. Z nekaj streli razženemo to tolpo.
Kržan je vstal in ikakor v šali obrnil samokres proti bregu. Ravno. ',v tem tremotkui se je na skali prikazal človek in s svojo puško pomerili na čoln.
—	Dolgi Juri je, je vzklifcnul ves prestrašen Tomo, poskočil kvišku im hotel svojega gospodarja potisniti na stran. A bilo je že prepozno. Puška je počila . . .
>— iSte-li zadeti? je vprašal kujd čevalelc s konji.
Kržan ni odgovoril. Hitro je o-bmil samokres proti skali, pomeril, in ustrelil. Z razprostrtimi rokami j.e padel dolgi Juri v morje.
—	Hvala Materi božji trsatski, je veselo zavrisnil Tomo, da je u-sllšaila mojo prošnjo. Na kolenih ji primasesm tiri svečke.
—	Ste-li zadeti ? je vnovič vprašal kupčeval ec s konji-
—	Ah, nič md, nič, je mirno odgovoril Kržan. Zdaj moram predvsem ukreniti, kaj naj storimo.
—	Ko bi bili sami moški, .bi gotove nadaljevali svojo pot in s
samokresi razgnali razbojniško tolpo, je menil ¡kupčevalec s konji. To pa z ozirom nh> to mlado damo ni mogoče. Poženimo čoln na kak drug kraj.
—	Peljimo se proti Voloski, se je oglasil Torno. Tam stoji v samoti tik brega samostan im poleg njega je hiša m valpta in za samostanske goste. Klet je vedno polna im kuharje imajo ti menihi tako izvrstne, da 'bi znali še iz starih opank napraviti ukusno pečenko. Tam bomo dobro spravljeni, .posabho ker so menihi tudi v zdravilstvu zelo iizvežbani.
Tomov nasvet je takoj obveljal. Kržan' je čutil, da mu je zdravniška potaotč nujno potrebna in tudi Asunta je želela zdravnika aa svojega očeta, ki so ga vsak čas spreletale bolesti.
Kržan je obrnil krmilo in ja-dreniea je zletela po obrežju navzgor kjer je stal samostan, 'ki ga je ljudska govorica imenovala o-patrijo, ker je bil temu samostanu na čelh opat.
Med potjo ni nihče več govoril. Kupčevale« s konji in Tomo sta imela mnogo truda z vesljanjeim, Kržan pa je moral vladati krmilo s toliko večjo paiznostjo, ker «o njegove moči 'že pojemale. Le zdaj in. izdaj se je ozrl na mlado damo, ki je sedela pred njim, a je vselej ¡povesil oči, kadar je zapazil, da ga resno motri.
Komaj je prišla jadreniea do pol pota v Opatijo, je naenkrat Tomo ves prestrašen izpustil veslo in zakričal.
—	Milostivi gospod — vaš grad gori. To je gotovo maščevanje, da ste ustrelili dolgega Jurija.
Kržan se je ozrl in je v daljavi res izagledal plamen. Ni bilo dvoma — gorel je njegov gradič. A Kržan se ni prestrašil niti razburil.
—	Naj gori ta stara koliba, saj itak ni) bila dostojno prebivališče. To je bilo .vse, kar je rekel.
—	Ne zamerite, milostivi gospod, je nejevoljno menil Torno, da Vam ugovarjam. ¡Če ta koliba tudi ni bila dostojno prebivališče za plemiča starega rodu, dežja in mraza naju je le varovala. In kolikor zamoirem jaz soditi, bo težko dobiti denar, 'da 'jo na novo sezidate.
—	Na to tudi ne mislim, je z nekako težave odgovoril Kržan. Ta požar se mi izdi. kot opomin, naj že opustim sedanje svoje življenje, ki ni vredno mladega človeka,, kaj še človeka plemskega stanu. Ven v življenje hočem, nekaj hočeta postati . . .
Kržan ni mogel dalje govoriti. Vsled izgube krvi' je bil že tako oslabel, da je le k največ jo težavo .premaigoval svojo slabost. Volja njegova pa je bila železna in ta krepka volja je tudli zmagala. Kupčevalec s konji je videl, s kakim silnim naporom se mora Kržan truditi, da vzdrži krmilo v svoji smeri. Rekel ni ničesar, ,pac pa veslal s podvojenimi močmi, da bi prišla jadreniea čim prej na svoj cilj.
Končno so se na obrežju^ pojavili obrisi belega zidovja. Še nekaj truda in jadreniea je zavila k obrežju in se ustavila ob primitivnem pomolu tik pod samostanom.
—	Ej, mladi junak, je veselo zaklical kjutpčevaleo in pomagal Kržanu ilz čolna, zahvalite se Bogu. Ida ste srečno pripluli na kraj. Nekaj časa sem se mi je dozdevalo, da omagujete. Ali mar ne?
Kržan se je obrnil k Asunti,, ki je bila s Tomovo pomočjo stopila z jadrenioe.
—	Veseli me, gospoldična, da ne bodete primorani uživati moje gostoljubnosti. V mojem gradiču, ki ga raždeva plamen, bi se bili morali Odreči vsem udobnostim. Tu pa, pri čeStitih menihih, najdete vsega, česar vam more poželi'ti srce.
—	Morda, je zamišljeno menila Asunta In potem živahno s pre-srčpilm glasom dostavila: Gotovo pa je, da nd nikjer najti tako velikodušnega, plemenitega in pogumnega mioža, kakor ste vi.
V tem hipu je Kržan omahnil in bi se bil gotovo zgrudil, da ga niso ujele krepke roko iupčeval-ea • tolnji.	v
—	Za Boga . . . kaj vam je? je vzkliknila Asunta vsa prestrašena in pokleknila poleg Kržana, ki ga je bil kupčeval ec s konji položil na tla.
—	Nič posebnega . . . gospodična . . . kroglja me je pogodila v ramo . . . preveč sem izgubil krvi.
Dalje Kržan ni mogel govoriti, ker je zgubil zavest.
— Pazite na ranjenca, jaz grem v samostan klicat pomoč, je osorno velel kupčeval ec s konji in hitro odšel.
'Asunta je vzela Kržauovo glavo v naročje ih plaho zrla v ta upadli, bledi obraz.
•— Težko je ranjen in premagal se je dobro uro, ne da bi bil potožil, ne da bi bil le enkrat vzdihnil. Kdo je ta mladenič? Naj bo kdor hoče, gotovo je le, dia je plemič, kakršnih je malo na svetu. Plemič, ki je1 res plemenit!;
'Svojemu gospodarju sicer zvesto Udarni Tomo je skrb za Kržana popolnoma prepustil tuji dami. Ne le vsled tega, ker je vedel, da Križanu itak ne miome pomagati, marveč poglavitno zaradi tega, ker je bilo vse njegovo zanimanje osrediotočeno na kupceval-ea s konji. Že med vožnjo po morju so se v njegovi glavi porajale čudne misli, a zdaj so ga popolnoma prevzele.
—	Kdo je ta: človek? Kaj hoče mojemu gospodarju? tako se je vpraševal Totao. Meni je dal tri dolarje, da sem ga .peljal v grad. To je že sumljivo, jako sumljivo. Poteta! je šel' z gospodarjem in z mano na morje. Tega mu ni bilo čisto nač treba, a šel je prostovoljno v smrtno nevarnost, mesto da bi doma ležal na postelji in .pil vino. To je še dosti bolj sumljivo. Rekel je, da je kupčevale« s konji, a veslati zna bol je kot jaz in kar vidi se mu, da je na morju doma. Kdo je ta človek? Tako o-somo nastopa, kakor bi bil velik gospod, a močan je, kakor medved. fn. zdaj Tfe šel sam klicat na pomoč, dasi je tod neznan in ve, da seirn jaz tod doma in. me pozna vsak samostanski človek. Če to ni suimljdvoi, potem ne vem, kaj je še sulmljivo.
Tako1 je, naslonjen od svojo železno palico, modroval Tomo toliko časa, da je zagledal bližajoče se luči in čui korake. Kupčevalec se je vrnil s samostanskim valptom in njegovimi hlapci, ki so prinesli s seboj dve nosilnici. Položili so Kržana ih starega gospoda, ki je bil tako slab, da se ni mogel premakniti, na nosilnici' in ju odnesli.
Naenkrat je zapazil Tomo, da so nosilci namesto v valptovo hišo 'zavili mimo nje. Prestrašil se je in obšel ga je sum. 'da ima kupčevale c s konji slabe namene s Kr-žanolm). Vihteč svojo 'železno palico je planil preld nosilce.
—	(Kam hočete z mojim gospodarjenj?
—	Ne boj se,, Tomo, je dejal velpet, saj veš, da sem prijatelj tvojega gospodarja. V moji hiši ni prostora, ker ima samostan nekaj gostov. Zato (ponesemo bolnika v drugo hišo, kjer ¡bo še bolje spravljen, tam v ono hišo, ki stoji komaj pol streljaj» od samostana. Tudi pater-ždravnilk, ki je že obveščen, pride tja,
Tome se je vdal, ali sum, 'da se godi nekaj nevarnega, se mu je spremenil v trdno prepričanje, sklenil je, da se ne umakne od svojega gospodarja in vesel je bil, da sta bila Kržanov» samokresa v njegovih rokah. Hiša, v katero so nesli Kržana in starega tujca, se mu je tudi zdela sumljiva. Vedel je, da ima valpet ključe do te ¡hiše in da je hiša, četudi majhna;, vendar razkošno opravljena. A ljudje so se je nekako plaho ogibali. ¡Nlihče ni vedel, kdo je pravi lastnik. Govorilo se je pač. da je labtnilk velik, bogat gospod, a kako mlu je itae in (kalj da je, to je bilo neznano. Ljudem se je zlasti čudino zdelo, da lastnik te svoje hiše še nikdar ni obiskal. Tomn je bilo vse to znano, tudi to, da soi ljudje pred leti nekajkrat 'videli ponoči v tej hiši luč, dasi ni nihče rr njej prebival, in iz tega. je
izviralo njegovo neomejeno nezaupanje v to hišo. Ustavljal se samo zato ni, ker je uvide val, da je njegovemu .gospodarju .pred vsem treba zdravniške pomoči.
¡Čez dobre pol ure sta bila stari ¡tujec in Kržan preskrbljena. Pater-zdravnik je obvezal Križanovo rano in dal staremu tujcu krepčilnih zdravil. Kržana je stražil Tomo, Asunta je ostala pri očetu,, valpet in njegovi hlapci so se odpravili domov, Kupčevalec s konji jib je spremil iz hiše, a tudi-fco so bili že davno odšli, je stal še vedno pred vratini, vzlic burji, in zrl na ¡morje.
Šele čez dolgo časa se je prebudil iz svojih sanj. Stresel je z glavo, ugriznil se v ustne in grozeče dvignil pest proti hiši.
■— Čudovita so pota usode, je mrmral srdito. In Andrej jih je rešil! Ah, naj bo tudi to. Ali zaklinjam se ti, vojvoda Dali Ferro, da je moje sovraštvo še vedno sveže, in da ti mora Bog s posebno milostjo pomagati, če hočeš ■ulteči zasluženi,kazni.
(Dalje prihodnjič.)
NA ZDAP ROJAKU
SALOON
z lepo urejenim kegljiščem
Sveže Schoenhofen pivo v sodčkih in buteljkah in druge razno vrstne naravne pijače ter fine unijske stnodke- Vsem Slovencem in dragim Slov. sa priporoča.
Anton Mladič*
937 Bine Island A ve.
CHICAGO. ILL.
pim DOLAH
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogast-tva. Odprite še danes vlogo s
Idusirhl Savings
652 Blue Island Ave.
Odprtvo ako soboto »ečer do 8 ure-
J. c. HERMANEK,.
SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, 111
ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvestranske kilne pasove.
Wisconsin
u0^L00* ^EL £
«O
PHONE 413
%
v*
v*
Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano.
24 Union Street. KENOSHA,	VVISC.
*
*
s
*
LEPA GOSTILNA,
domača kuha, Sohlitz piva. Dvorane za društvene seje. Moderno keglišče za zabavo.
JOSEPH F. BOLEK,
621 Blue Island Ave vogal 19. St.
ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk.
Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno.
612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loorais ul. na vogalu 18. PL Iva lapo n rajon o dvorana za zabava in sborovanja TIL. CANAL 7641
IZ STARE DOMOVINE
'Oposiaili ste one dni .politično razmerje mej Slovenci in Nemci na Slioiveinslkem sploh. —■ Danes še imame diodialti, da je liberalna slov. stranka na Kranjskem ¡mirne v gospodu zaspala. Merodajni voditelj iste ji je te dni v “Slov. Narodni’”' .zapel: “jamica tika, kotiček mirni.’'’
Liberalizem na Slovenskem je, kakor ¡povsod ,posledica gospodarskih in kulturnih razvojev, samo to ga loči od. liberalizma drugot, da je-nastopal pri nas pozne je, ker se je tudi gospodarstvo pri nas razvijalo počasneje iz tla kanske doibei v kapitalistično gospodarstvo. Liberaliizelm je nasprotje tla-kiarsikemiu1 gospodarstvu. Meščanski človek, ki je .počasi nastajal iz kmetije je pobijali tlakarijo, da kmeta, maso izvije duhovstvu in grajščaku iz .rok, da prosto proizvaja in prodaja, prosto rabi naravne in človeške moči. Razvijal je ta meščanski človek vedo ona-ralvi in njenih silah. On jo je tudi praktično izvajal do današnje velike indlustrije in prometa, ker ta veda je razvijati pomagala razvoje dela. sredstev dela do današnjih stroje v„ tovonnie in. prometnih sredstev; ta veda prevrgta je tudi vse naiziranje in mišljenje ljudi. To je storilo hudi v»e delo obrtnega meščanstva. Po rokodelcih, trgovcih v mestih nastali so zraven grajščaka in kmeta novi delavci, nastala je v obzidju unest druga omika, drugo gospodarstvo, kakor je bilo prej na Makarski kmetiji; to meščansko delo spremen jalo ipa je tudi delo in gospodarstvo na kmetiji. — Kar se v (kaki 'delavski stroki predrugači, uipljiva potem na vse druge stroke. Tudi kmetijo je predrugačila (ta veda in meščansko delo v marsičem, tudi na kmetijo je prišel učitelj naravoslovja kemije, tehnike ter na njej vtstvarjal drugačno, bolj vpešoo delo, pa tudi drugačno življenje in mišljenje. Velikansko bogastvo je stvarila to meščansko delo, ki ga imenujejo 'lilberaflno gospodarstvo in v duševnem oziru Uberalizetai. Vse svetove je odlprlo, povsod odprlo trg za proizvode svojega gospodar-stvai, po vsem svetni učilo vrejati fabrike, rahljati Stroje, ustvarjalo je po morju in kopnem velikan-■ski promet, v katerem niso stari narodi in ne srednji vek kaj slutili. Vi američani veste najbolje, kaj pOmeni gospodarstvo stroja, vi lahko prdsojate razločka mej ■slov. domovino in -drugim, svetom. Velikanski je ta razloček, ali kolikor toliko smo tudi mi Slovenci deležni tega velikega gospodarstva in njega duševnega življenja,, njega velike omike in tedaj je razumljivo, da tudi pri nas živi in se v hran poStaivlja farovžu, pred-.jstavilteljiu tlakarškega gospodarstva, nekaj ljudi, ki imajo omiko ¡zdajšne dobe.
Ta naš liberalizem pa ne more prav jak biti. Mej Slovenci živeči Nemec — ponemčenec in Lah, nista odkritosrčna liberalca; z fa-rovžera rada hodita, posebno veleposestnik, kar ga je še, ta je s kat. duhovnikom zrasel v istem "oisoodarstvu. rv tlaki in desetini, ta dva človeka ata iste gospodarske rase in krvi. Nemee in pametnejši' ponemčenec vesta, da v ¡Avstriji velja nemštvo, da papežtvo to avstrijsko in katoliško nemštvo neguje, ker varuje prestopka 'k luteranizmu in naša vladarska hiša je tudi trdo nemška. Potem je na Slovenskem še 60% kmet-«keiga prebivalstva. Ta kmet že več desetletji hodi na tuje za zaslužki; v Ameriki1 ga je veliko, vsako leto ga odhaja veliko tisoč, ki sicer zopet domov ¡prihaja, ali tudi ostaja v tujini živ ali mrtev. Doma ostali kmet; je po večjem pridem. Seteidal si je precej novih poslopji, zboljšal svojo ¡zemljo ; v vinorodnih krajih je obnovil po trtni uši uničene vinograde. Naše ■goveje ’živine ni treba škrivati pred tujo. Svrnjereja je velika in ■zraven dela v Ameriki, največ nosi denarja v Ideželo. Kmetijske šole ae vpljivale blagotvorno. Naši mlajši kmetje in tudi bogatejši Starejši niso prijatelji kat. duhov-
nikom. Je dosti še spomina na minule čase -in mlajši svet veliko bere, V znaku je tudi pri nas protiklerikalno strmi jen je. Naša liberalna stranka je prebudila dosti ljudi tudi na kmetiji. Dasi še ni imela vspeha ta Stranka na kmetiji pri volitvah na Kranjskem,, na 'Goriškem in Štajerskem pa jih je. Na Kranjskem pa je prav dosti 'liberalcev tudi na kmetih. Ali velika masa kmetov še hodi na povelje farovških za nje v volilne Iboije. Ali je strah, ali je ¡ponižnost, ali je nezavednost, ali je tudi ista lastnost, da človek rad hodi z istimi, katerih je več, gotovo je, da na kmetih na Kranjskem vlada kat. duhovnik. (Žal, da je tako; l judstvo še vedno vidi v duhovniku neko višje bitje ter ne vidi v tem lastni pogin. Op. ur.)
Slovenci so mali' narod. Naš meščan še ni do kraja šolan novodobni delavec. Prav dobro razvitega trgovstva sploh nimamo, rokodelec in fabrični delavec nista v ivseh strokah kos tujcu. V naših mestih nekatere stroke rokodelstva izumirajo, njihove proizvode proizvaja fabrika, traldd obleko, o-ibutev ip radia j a tuja hišna industrija pri nas. Krčmarsltvo, katerega je najmanj potreba, to ima zastopstva, ali to se ne more ponašati, da stori kaj posebnega dela. (Kdor nič druzeiga ne zna, postane krčmar. Naši meščan j e so se doslej malo šolali doma, malo šolali «v tujini,, ki ima vse strokovne in dobre šole na Obrti. Dosti ni odjemalcev za finejše drage pro-' izvode, kmet kupuje fabrične proizvode, ali cenene izdelke hišne industrije tujine. Naš meščan po. večjem ni strokovnjak, kakor je najti 'dirugod. ŠOla Obrti pri nas na bila v sredn jem veku tako dobra, kakor n. pr. v nemških krajih Nemčije. Naši meščani niso bili nikdar prav bogati. To se vidi iz tega, da rotovž, cerkve in 'bolnišnice v naših mestih, kar jih je še iz starejšega časa, niso kaj posebnega, mej tern, ko Francozi, Nemci in drugi gospodarsko visoko razviti narodi lepote- pokazati morejo, katerim se čudu j e ves zdajšmi kn najomikanejši svet.
In Itake tudi duševno naš obrtnik ni tak, kakor bi imel biti'. Ne razume še prav novodobnega gospodarstva, utaplja se in tedaj se ne more učiti' ter izgrablja za 'Vsako bilko. On ni zanesljiv v ¡bojih z -zastopniki prejšnega gospodarstva in ¡tudi ne pravi zastopnik novejšega gospodarstva mej 'kmeti, Ida bi v zvezi s ‘kmetom nastopal kot delavec in davkoplačevalec, ter naipot-ev-al gospodarstvo, kakor je drugod in kakor ravno je in še bo nekaj časa.
Liberalizem na Slovenskem ima svoje ¡dobro prepričane zastopnike v svojem slov. uradništvu, advokatih in notarjih. Mej -temi jih je ¡dosti, ki uvide vajo, da mora-naš narod slkolz to gospodarstvo im mera prdvzet-i tudi omiko istega. Dosti jih je, katerim preseda ošabnost farovških in želi kmetu šole, da se Stvar ja jo novodobne strokovne, da postanejo pristopne ■masi naroda, kolikor mogoče vse šole, da narod pride do spre.vid a življenja in sveta iz višjega razgleda, da masa pride v boljše gnfo-tme razmere z boljšo strokovno in večjo -splošno omiko. Dosti je teh, ali ti so po večjem avstr, uradniki, molčati morajo in- zraven so zaljubljeni v svoj narod. Ta je majhen. — Tujina žre na njem, vedno manj ga je. Misel na Slogo z farovžeim, ki ima besedo na višjih vladnih mestih in po kmetu volilen največ poslancev v državnem -ali deželnem zboru in denar rvseh tereijalk, duhovnikov ■in (kmetov, iki ga kaj imajo zibi ra ¡duhovnik v svojih posojilnicah in naš duhovnik je kmetije sim, — meščanskih sinov je mej njimi na prste sešteti ; on še slovenski govori in po mMilh nekaterih ne -more biiti nasprotnik svojemu narodu ; —■ sloga, sloga tedaj! In pride hud potres nad Ljubljano — sloga;, sloga — se čuje — in. ■pride, 'kar ste oni dan popisali, da Nemci nagajajo in Slovenci odbijajo in poči paT pušk in ¡pade par Slovencev in se zgraža vsa nem-
ška Avstrija od n-ajvišjega d.o najnižjega nemškega uradnika nad Slovenci, ki s» take “fcanali-je”, da Nemcem šipe pobijajo in je vse Slovenstvo po konci, tedaj tuldi žanje naš farovž. Dostikrat smo bili liberalci, ali čez nekaj let nas je zopet vjel naš ljubeznivi ■duhovnik, ki dobro ve, da to ¡malo 'Slovenstvo ni za ta svet.
Ima prav! V Ljubljani so se meseca septembra Slovenci uprli proti Nemcem, — Nemcem naznanili gospodarski boj, bojkot in tedaj je treba sloge, bojkot je le kaj vreden1, če duhovnik nahujska k temu kmeta, ta je največji odje-maiee. Na Dunaju hočejo potrkati in zavpiti, da na slov. zemlji ni več prostora za nemške uradnike. Treba je tedaj ¡sloge me j slov. poslanci, ki kljuke odpirajo pri ministrih v parlamentu. Vse stroke obrti, katerih še nimamo, hočem> pridobiti po -obrtnikih ¡Slovencih, fabrike se bode stvarjale vse, kar jih je 'treba za moderno gospodarstvo, stvar jati hočemo spretne delavce in. Voditelje novodobnega dela. Od slej naprej ¡bodemo ustvarjali realke, strokovne šole tehnike, da postanemo neodvisni od tujih fa-birilk, tujih šol, tujih inženirjev, delali bodemo na to, da v Trtsta dobimo v roke ves ’ svetovni promet, Trst postane naša metropola, naš Loretto in sveto morje bo naše in le naše in mi ¡Slovenci bogati lastniki obal tega krasnega morja, kar ga oko obsega, kar ga parobrod prevaža !
Sloiga, sloga! Liberalizem na Kranjskem že del j -časa umira. — Ko so klerikalci nemške poslance v kranjskem deželnem Zboru dobili 'za-se, je srce liberalcev upalo in tisti, ki vidijo v slogi vse dobro, so ddbili ¡dober veter za vožnjo do sloge. Učeča se mladina že misli socajalističmo; za večjo izgo-jo in boljše pogoje življenja mase ji -gre. 'Starejši liberalci, ki ne morejo najti prehoda v socijalizam, se čutrijo (osamljene. Ne morejo socialistično delati, tudi če bi bili prepričani, Ida nastopa dOba socijalizma. keT bi morali pripravljati •kmeta v proizvajajoče zadrtfge in potem v konsume — in tedaj bi pomagali ubijati gospodarsko 'trgovca v mestih in na deželi. Tje se vležejo in pod zastavo narodnosti, da iste 'le more rešiti sloga z fartovžero, se izročijo milosti in nemilosti fairovža. Odpuščanja tudi prosijo za Vse hudo, kar so pri-izadjali kat. duhovniku.
To se je zgodilo, res meseea novembra tega leta.
(Škoda za to j enkrat tako življenja polno liberalno bitje! Ako ni nič dobrega učinil slov. liberalizem, to je gotovo, da je prezračil naš zasmraden farovž, da je naše duhovnike ¡zbudil do skrajnega napora njihovih duševnih sil, da je naše duhovnike prisilil k agitaciji mej kmetom-, da je le-ta mej istim napotil nekaj dobrih, gospodarskih zadrug, ga učil- brati po svojih spretno pisanih časopisih, ga ničil, da se briga za o-skrbništvo občine, dežele in države. V teh letih boja liberalcev proti duhovščini, je ta precej izpraznila svoje kase, dasi je tudi pritegovala kmeta k 'žrtveniku za njene agitatorične namene. A dosti liberalnih misli spravil je naš liberalec imej maso v ¡mestih in na kmetiji; naši liberalni učitelji so v tem oziru vpljivali dobro na maso .in tako je ibilio kaj .življenja tudi mej maso in marsikatero dobro se je uživelo v tem bujnem boju teh dveh strank. Liberalci so sedaj v kranjskem deželnem zbora y veliki manjšini, ¡klerikalci z Nemci vlada jo deželo. Y državnem* zboru iiroaljo ¡kranjski liberalci le jednoga poslanca ih le-ta hi danes rajši kakor jutri zlezel pod škofovo palieo.
Tisoč, — petnajst sto let že potujčujejo Slovence Nemci in Lahi — in so časi bili. ko sc je to 'potujčevanje dogajalo še’hujše, kakor tedaj doslej. — V Ptuju na slov. Štajerskem so Ibi-li naši ljudje malio tepeni, v Ljubljani so dali na to odgovor in vlada je poslala vojake nad’ razgrajalce in streljali so in sedaj pa “vkup ta «boga gmajna., le vkup!*’ —
. škoda je tega korajžnega'fanta, mladega slov. liberalca, držal sc je skozi nčko dobo dobro, -bil je zdrava ščuka mej karfi! Ne gre mu od srca ta zdajšna miloba,, ta zdajšna poroznost. Še'mu iskrijo oči. — 'Bojeval je boj za neke lepe narodu koristne ideale, bil je požrtvovalen, ljubil zraven -ta lepi slovenski običaj iz vsega srca; — zdaj mora ponižen biti; poljublja naj roko, Iki- je po njegovem mnenju toliko nesreče pripravila narodu. Ubog fante !
'Majhen kmečki narod, v katerem vlada kat. duhovnik in nem-
ški višji uradnik! — Tam ne daleč od slov. (planin je Trst-, je važno morje, je biogalsfvo, je krasno življenje in tam in gori' proti Furlaniji in doli proti Reki — proti Dalmaciji, ni gospodar Slovenec na bogati ¡zemlji, naš obrtni stan', naš trgovec se je taim potujil, če ga je kaj bilo, ali je tujec vzel -vso tio važno izemljo in -morje v • zakup. Slovenec je pa zle-zel tja v hribe, kjer ga mora žena privezati, Iko na brdih travo spravlja. — Furlaniji Lah — in gori ob Soči višje, višje ubogi Slovenci! — (Konec prihodnjič.)
Frank Stefanich, Fresnn’Cal
BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM
*
naznanjam, da imam na prodaj izvrstno dobra in naravna VINA. Novemu vinu bodi si belo ali črno je cena 35c. galon s posodo vred. Manjša naroči= la, kot 50 galonov ne sprejmem. Staro vino mi je pošlo. Za večja naročila kakor na primer “Car load’’, pogovorimo se pismeno za ceno. Z naročilom se dopošlje polovico denarja naprej, a druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vsaki naročnik si plača voznino sam; in prosim za natančni naslov, kam se vino pošlje. Za obila naročila se priporoča;
POSESTNIK VINOGRADOV
| Pijte najboljše pivo
«î
$
M
S
i
8
i
I Peter Schoenhoffen Brewing Co. I
se ——--------------—
ü^j	PHONE: CANAL 9
V»
CHICAGO ILL.
Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljfco. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C.G. Fouček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zalog-a evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
M. A. WEISSKOPF, M. D.

ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1.—3. ure popoludne in	od 4.—S. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m-
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
weekly_________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Pvvi svobodomtSelni list zci slovcuski natod v Atneriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ------------- in velja ——--------
ZA AMERIKO:
Za celo leto.
za pol leta..
ZA EVROPO:
Za celo leto.
za pol leta..
Naslov za Dopise in
$1.50
..75c
.kron 10 .kron 5
Pošiljatve JE
GLAS SVOBODE CO.
597 West 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivalliSča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.

SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA.
(Nadaljevanje.)
(Preidimo nadaljujemo mašo, ipo-visemi stvarmo kritiko 'o poslovanju glavnega odbora S. -N. P. J., nia.m j© tokaj' loimieiniti:, da so maše razkritja za)d!ele, kot strela iz jasnega. neba, — se ve da v krivce. Pri zborovanju glavnega odbora so bili gospodje ©dbomiki zelo razlburjieui ter so ukrepali, kaj da j© storiti 'dai se “Glas Svobodi” sa,pa zapre. Eden teb miodeirjamov je predlagal: “Kondia dati zapreti*’, ia dlruigi je rekel, da to ne igre, da pa j© tirelba ‘ ‘ Ini junetkrn ’ ’ vzeti, da se listo sodtoem potu prepove o Jediuoti pisati; in zopet tretji j© izpreviidiil “dia nekaj je potrebno vkretniiti, sicer je glavni odbor v nevarnosti’1’ —
■■Mi povemo gospodom glavnim
Ibomikiom, dla 'Oni ne bodo dali ne Kndla zapreti, niti ne bodo “Glas Svobodi” sapo zaprli. Mi z našo (kritiko — ‘katera je povsem Stvarna in resnična, kar — več to — lahko dokažemo — ne
(?!) sploh ne more več shajati brez pomočnika. Nadzorni odbor se je pri reviziji dne 9. in 10. t. m. natančno prepričal o vsem. (V kom “o vsem”?!) Pregledal je natančno vse poslovanje, (in nič videl!) knjige račune in drugo, ter našel vse v redu. (?!)
To je jako zanimivo in nam ne preostaja druzega, kakor da se o tem natančneje pogovorimo.
Gospodje nadzorniki Louiz An-dolšek, Frank Mladič in Frank Bernik: Vi pravite, da ste se o Jednotnem “napredku” in o “delovanju glavnega tajnika sploh prepričali, in vse v redu našli.” Mi Vas javno poživljamo, da nam na sledeča vprašanja odgovorite:
1.	Ponovno uprašamo, o kom ste se prepričali?
2.	Na koga se je Vaša “revizija” nanašala in kaj ste reve-dirali?
3.	Na kakšen način ste Vi prišli do prepričanja, da je vse v redu, in
4.	Kako Vi nam' dokažete, da
S.	N. P. Jednota napreduje?
Mi smo Vam za danes stavili samo te štiri vprašanja. Ali boste na nje odgovorili in jih povoljno rešili? Ne! Vam' ni mogoče te vprašanja podpreto odgovoriti! In zakaj ne? Zato ker Vaše trditve so samo pesek v oči in druizega prav nič! Gospodje! Da bo ta točka s sveta spravljena, povrnite Jednotni blagajni dnev-nine in vožujine, katere ste za 9. in 10. novembra t. 1. po krivici dobili!
O kom obstoji in koliko dalekosežna je Vaša revizija, smo že na drugem kraju razmotrivali, ter se hočemo le še z napredkom Jednote baviti, kateri daje glavnemu tajniku toliko posla, da nikakor nemore sam delo zmagovati.
škodujemo tem več koristimo, kar je naš namen: — da se smeti iztrebijo.
Vi gospodje, zakaj tak vriše? Kaj ste mislili, dia bodemo molčali o temi, kar vidimo, dia se v ‘pogubo Jednote godi? To se varate ! Ovr-'zite maše trditve, mašo kritiko stvarno in z dbkazili, in mi 'bodemo ‘talkoj T>riirx)zn,ali mašo napako im preklicali, kar smo in kar bodemo še pisali o Vas in o Vašem uradovanju; dokler pa to ne storite, Vam damo samo svet: Nikar se me smešite v javnosti!	______
Tukaj izrecno povdariamo, da mi nismo nasprotniki S. N. P. Jednote, marveč nam se gre edino za to, da se upiioči nedostatki odstranijo, kateri Jednoti škodujejo, kar bomo v naši kritiki tndi dokazali. Ako se pa nekteri člani glavnega odbora prizadetega čutijo, so si sami krivi a ne mi..)
Imena dotičnih članov, to se reče bivših članov, kateri so v nemilost ipri ,g. Kržetu padli, imamo na naizpoliaigo, a, zaradi primanjkianja prostora jih ne navedemo. Sicer pa, tukaj se ne gre toliko za imena prizadetih, temveč za dejstva, katera kažejo, da ima vse vajete g. Krže v rokah, in da ga ni v celem odboru niti enega, kateri bi preprečil krivice katere se godijo posamiesnem članom in katere vodijo v propad in ne povzdigo Jednote.
Oglejmo si famozno “Izjavo” nadzornega odbora S. N. P. J. v Glasilu z dne 15. novembra, 2. stran, “na vsa društva in člane,” (Ta izjava se nam dozdeva naročeno delo.) podrobneje, in da se nam ne bo očitala sovražna po-veršnost, bodemo stavek za stavkom presojevali.
Prvi in drugi odstavek se glasita :
“Na izvanredni konvenciji je bilo sklenjeno, da se da glavnemu tajniku začasen pomočnik. Naročilo se je nadzornemu odboru, naj on pazi, kako dolgo bode potreben. Z ozirom na to, kakor tudi z ozirom na pritožbo društva Ilirija št. 38 v Kenosha, Wis., glede pomočnika (glej zapisnik izvanredne seje) je sklenil dati nadzorni odbor sledečo izjavo:
S.	N. P. J. oziroma tajniški urad pri današnjem napredku
Vže na izvanredni seji glavnega odbora dne 30. julija t. 1. je glavni tajnik g. Krže povdarjal, da ima Jednota nad 90 društev in s tem “pojasnjeval, da sam dela ni kos, ter da nujno rabi pomočnika, drugače pride Jednota izvan reda. (Glej Glasilo z dne 15. septembra t. 1.) Toda pri zaključku trimesečnega računa z dne 31. oktobra t. 1. (Glej Glasilo z dne 15. novembra t. 1.) izkazuje g. Krže 94 društev, toda v resnici jih je bilo samo 89 in to koncem oktobra t. 1. a vzlite temu je 30. julija trobil in upil: Ob, jaz siromak, posla čez glavo, preko 90 društev moram opravljati!
Ako greš cenjeni čitatelj številko za številko društev, tako ne boš našel št. 15, 18. 25, 70 in 73, in ako sešteješ društva naštel jih boš samo 89!
Ali je g. Krže za to vedel? Da! Ali so nadzorniki pri reviziji na to prišli? Ako ja, je njih “Izjava” falzifikaci ja; ako pa niso na to prišli, tako je njih revizija za nič, in v obedveh slučajih morajo dnevnino in voznino Jednotni blagajni povrniti, kakor smo to že zgoraj rekli. Obedveh slučajih je pa “Izjava” “niti počenega groša vredna!”
Kaj ni tako, g. Krže?
S tem pa smo tudi dokazali, da večkrat omenjena “Izjava” je najeto delo, in brez vsakega prepričanja. Namenjena Jednotne elane slepiti, kar Jednoto ob dobro ime in v pogubo spravlja,
Kaj pravite k tem dokazilom, Vi gospodje? Toda to še ni nič, pridemo še na vse lepše stvari — ako nas ne bojo zapreti dali, kajti to je res škandal! —
Preidimo za točko dalje.
“V redu pa je mogoče voditi tako ^podjetje, kot je naša Jednota, le na ta način, da ste dve dobre moči v tajniškem uradu. Cenjenim' bratskim društvam pokličemo v spomin nerednosti in netočnosti tajniškega ’ poslovanja pred letom dni.
Kaj je bilo temu krivo? Pre-obloženje zaostalega in tekočega dela. Da se je temu odpomoglo, smo bili prisiljeni dati novemu tajniku pomočnika, da se je spravilo vse v red. Na ta način se je zadovoljilo društva in pripomo-
glo Jednoti do redu ter boljšega razvoja.”
To se čita, kakor da bi bilo v glavnem tajništvu vse na glavo postavljeno za časa, toda od kod ta nered in zaostalost, tega noče g. Krže pripoznati ker mu lojalnosti manjka a nadzorovalni odbor pa o tem ničesar ne ve, kar ne zastopijo, kakor g. Krže sam zatrjuje. Sicer pa dokažano in nedopustljiva malomarnost in v istimi nesposobnost dotičnih gospodov nadzorovalnih odbornikov, nas s sto takih in enakih izjav ne-morejo imponirati,, ker vemo in smo tudi pojasnili, koliko se morejo upoštevati.
Dotlej je, sedaj, pregnani Konda vodil in uradoval tajništvo in ni bilo zaostanka. A ko so ga pričeli preganjati in zapirati, je delo, se ve da zaostalo. No potem so pa razni factorji delali in uradovali, im ker niso bili dela zmožni. se tudi nemore red pričakovati!
Pri teji priliki vprašamo gosp. Kržeta, če ima on vse v redu, a-koravno že čez leta dni dela in ima vedno pomočnika, A pardon, on, gosp. Krže sam neštetokrat povdarja in v njegovem trobilu razglaša, koliko da Jednota napreduje, in .se ve “Izjava” po ‘natančnem’ prepričanju tudi g. Kržetovo potrdilo odobruje.
Mi pa svečano izjavljamo, da g. Krže vedoma in gg. nadzorniki nevedoma — ker so natančni — nehaj trdijo, kar ni res!
Slovenska Narodna Podporna Jednota ne da bi napredovala, temveč, koraka rakovo pot!
Gosp. Krže to prav dobro ve, a on potrebuje slepilo, pesek da društva in člane, kakor tudi vse odbornike v temi vzdržuje, da ne pridejo na njegovo spletkarno delo in da se ne bi prepričali da ni vse v redu, kakor on trdi.
(Dalje sledi.)
Je tudi nekaj.
Da je bila v New Torku, pred kratkem' propadla banka “Fidelity Funding Company” na strogo krščanski podlagi zgrajena nam kaže dejstvo, ki je 'bilo približno 100 delničarjev samih duhovnikov in — nun. A, postavljeni oskrbn i k Gilroy, se brani imena dotičnih “gimpelnov” imenovati. Se ve da, to 'bi škodilo prihodnjemu izžemanju ljudstva ; kajti sed‘aj bodo s podvojeno močjo vpili, kako siromašna je katoliška cerkev in ti dlbro vemo ljudstvo, daj pa daj ! ‘da se ogromna luknja zopet zakrpa.
Oskrbnik Gilroj je imenoval samo posvetne trust© in zavode, ki se bodo morali s kakem papeževem blagoslovom tolažiti, ker denarja in imetja “fidelni”.banke j©' malo ostalo na razpolago in ako ¡bodlo dobili po 20% se znajo naravnost v Durd peljati ter se za čudež zahvaliti bivšemu predsedniku Patrick J. Kieram, ‘ker ni vse v žep pobasal.
Med oipeharjenlmi upniki navedemo sledeče; a pripomnimo že tukaj, da se vsi s pristnim krščanstvom odlikujejo: United States Mortgage and Trust Oo nip an y, $586.000, Carnegie Trust Company, $295.398 ; R. Kleyibolte & Co., 464.000, American Trust Co., Boston, $78.000 ; Brewster & Co., $15.000; Ennis & Stoppami, $35.-000 ; J. W. Gates, $35.000; Louis M. Anderson,, $140.000; Charles II. Hammiill, $135.314; St. Thomas Theological 'Seminary, Denver. $10.000; Holy Trinity College, $10.000; Peeples Savings Banks, Pittsburg, $220.000 ; Empire Savings Bank. Pittsburg, $190.000 ; Mtutual Bank, v Chicago, $22.500 ; United Empire Bank, Montreal, $61.450; Sterling Bank, Toron to, Canada $39.000; Guarantee Title and Trust Company, Pittsburg, $238,535 itd. 'Sedaj pa naj še kdo reče, da je cerkev delavski prijatelj in ‘da ne živi v najlepši slogi s kapitalistom, kot je sama brezdlomoviuskt kapitalist.
Kardinal Gibbons je odvetnika William Nelson Cromwell iz New Torka osebno naprosil, da zastopstvo upnikov prevzame da čast
katoliške cerkve in cerkvene korporacije varuje. Ta je prav dobra! ¡Kardinalu Gilbbonsu je za čast toliko, kot za lanski sneg, pač pa mu je za denar, kterega mora Oroimvell rešilti kolikor več mogoče, da nenasitna bisaga ne shujša.
Pri tem po-lomu je značilno, da je bivšega predsednika Kierana, tajnica gospa Lorena W. Davis, v tekni dlveh let en milijon dolarjev v raznih obrokih pri neki banki na svoje ime vložila.
‘Gre se za približno 5,500,000 dolarjev, in kakor smo že «menili. pričela se bo “izvanredna” in trudapolna agitacija — a pardon; trudapolna tehtanja, da jo bo sam vrag vesel. Nadomestilo mora biti iu bo tudi1, ker nerazsodnih ljudi še ni konec.
Cleveland, O. 18. dec. 1908.
Cenjeni “Glas Svobode”, Ti naš stari prijatelj in za dobro bit slovenskega delavca v Ameriki, veliko prinašaš iz Clevelanda, O. ali škoda, o napredku se Ti nič ne poroča temveč še zmerom o navadnem ravs in kavsu. Prav je tako; enkrat se bojo že izpame-tovali tudi naši rojaki v Clevelandu. Pri zadnjih predsedniških volitvah so popivali in kričali: ‘Ta dober je izvoljen, plenti dela!” A sedaj pa preklinjajo onega, katerega so pred par meseci toliko hvalili. To se pač reče nerazsodnost in nezavednost. Dan na dan je več brezposelnih, samo-umorov in tatvin, polne ulice vidiš hoditi izstradanih delavcev za kruhom in delom, pred tovarnami stoji vedno več dela iščočih. To je prosperiteta?!
Slovenski delavec, kedaj se boš zavedel, da si mođ'erni sužen? Čitaj delavsko časopisje ker tam dobiš pouk, kako se znebiš tlačanskega jarma in da prideš do boljše bodočnosti. Letos bode krizmus samo lenuharjem delil darove, delavcem se bode pa porogljivo smejal kakor po navadi. Kedaji se bode tudi on izpameto-val in stopil v naše vrste?
Pozdrav vsem svobodomiselnim Clevelandeanom.
______________ Olimpius.
IMPORTIRAN tobak iz stare lo-movinie. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in damske cigarete.
J. VOKOUN,
559 W. 18th St. Chicago, 111.
John 0. Hruby
589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111.
Priporočam veliko zalogo
pohištva
za spalne in jedilne sobe, preproge,zastorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin.
B^NAJNIŽJE CENE“«
£©°* Najsolidnejše blago “IgS
je dobiti s poštnino vred za 30c Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božic ali novo leto.
Naročila naj se pošiljajo Upravništvu ‘‘Glas Naroda”,
82 Cortlandt St.,	New York.
BRATJE ARNOS.
Grocerijski trgovci, na debelo in drobno, ter z raznim sadjem in zelenjavo. Vsa naročila se na zahtevo na dom pripelje.
639 Blue Island Ave. Chicago,
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave., Chicago
Izdeluje društvene znake, gum be, zastave in druge potrebščine
I BAncv,s.Kfln itftv.
PRESELITEV!
T¡0¡?
Frank Sakser Co.
m

Glas Naroda
»
se nahaja od sedaj naprej
v lastni hiši
82 CORTLANDT ST.,!
To je tik Pennsylvania železnice, postaja Cortlandt St. Station ali dober blok od Baltimore & Ohio železnice............
Slovanska Delavska Podporna Zveza
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. E. E. No j. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328	”
Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
) Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 Nadzorniki ^	11. nadzornik: JOSIP CULfKAR,	”
I III. ” IVAN GLAVIČ,
l Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni \ //. odbornik: IVAN SPEND AL,	Conemaugh, Pa
odbor j. 7//<	MARTIN PETRIČ,
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,
Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL,
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
v Conemaugh
Vstanovljena dne
Pennsylvania.
16. avgusta 1008.
Opomba: Vsa krajevna društva
spadajoča k S. D. P. Zvezi so u-1 judnio prošena, da md blagovolijo društveni tajniki nemudoma naznaniti natančne naslove in imena odbornikov, ulice in Bos. št. in pa
IZ CLEVEDANDA, OHIO.
Marsikateri rojak v Clevelandu, ali pa izven Clevelanda bode rekel: “Že zopet nekaj!” Ali, cenjeni čitatelj ako me pa vsakdanje razmere, takorekoč silijo do tega, da se nekoliko za stvar zanimam; potem pa naj že bode, kar hoče.
Dne 13. decembra dobim listek v roke, podoben vabilu1 na vsta-novni shod' clevelandske Jedno-te. Se ve, da sem slišal in čital, da se namerava ustanoviti Jedno-ta in mislil sem si da je to dobra misel, ko sem čital v vabilu to in ono in med drugem!: “Ali ni tvoja dolžnost, kot rodoljub, da pristopiš k tej Jednoti”; in v drugih vrsticah: “Pridi in pokaži, da si rodoljub, da ti je prospeh narodne organizacije v resnici pri srcu.” ,
Le te zadnje vrstice so mi posegle v srce in tako sem se/ podal na prostor zborovanja. Ko sem videl, da se v to svrho ustanovljeni odbor med seboj ne more sporazumeti, in da še vedino eno in tisto mele, prepričal sem se takoj, da Jednota ustanovljena na nameravani podlagi in s tistim asesmentom, ter brez bolniške podpore, ne more eksistirati med našim1 clevelandskim rojakom. To me je napotilo, da sem tudi jaz površno povedal inoje mnenje, kar si je pa ustanovni odbor — krivično — tolmačil, da nameravam samo razdirat; torej ne vem ali me niso razumeli, ali pa me niso hoteli razumeti; ta zadnje bo bolj gotovo. Da pa nebodem preveč prostora tratil, bodem stvar nekoliko razmotrival po moji skromni pameti in prepričanju; torej k stvari.
Kakor sem razumel in kar se je govorilo, pričnimo od začetka: Vi /g. predsednik in g. tajnik: Kako morata trditi, da se morejo druge Jednote skrivati pred postavam države Ohio? Jaz Vam lahko naveden na stotine organizacij, koje poslujejo z manjšim asesmentom, kakor ga Vi nameravate. Ako bodete imeli polno blagajno1, se ve da se bo država brigala za njo, če pa bodo miši notri, potem pa mačka zraven. “Pred zakonom smo vsi enaki,” tako se govori v Ameriki in dru-godi; toda dokažem, da je to bolj počasi, ker zakon je večinoma le za revne, da se ga potom zakona izkorišča, a bogatini in milijonarji pa norca brijejo iz zakona, kar lahko dokažem. Ako je palica trhla, se ni varno na njo naslanjati. Kako pa le ta maček mijavka, ko trdite, da druge Jednote morajo propasti v 10 letih, po drugi strani pa priporočate, da bi bili Vaši člani ob enem tudi člani drugih Jednot, da bi v slučajih bolezni dobivali podporo tam. No, kako pa to, če pa bodo propadle?!! V slučaju da oče zboli in ima kopico otrok, kateri zahtevajo kruha, bolnik potrebuje postrežbo, zdravnika in zdra-
kdaj, namreč, katero nedeljo v mesecu društva zborujejo, da jih vem pravilno objaviti v našem glasilu “Glas Svobode”.
vila, a kje vzeti denar? To je prva nesreča, katera zadene družino in podpora je neobhodno potrebna. Kje tiči vzrok, da se Vi ne strinjate s to argumentacijo? Čudno, to mi je uganka! V tem je največja napaka a jih imate še veliko, za katere se pa ne zanimam.
Predno preidem na druge stvari, Vas še to vprašam: Ali neveste, da so ostale Jednote in društva tže veliko dobrega storile v slučaju bolezni in smrti več kot zavarovalne družbe? In Vi hočete ustanoviti Jednoto po onem društvenem modelu? Ako bi bilo pri Jednotah bolj praktično gospodarstvo, bi bilo še boljše kakor je sedaj, toda se ve da, ako se denar posojuje za tempelne rimtskega kalibra, no potem —
Napaka je tudi pri Vas ta, — katera Vas bo tudi pokopala — ker Vi nočete sporazuma s strankami in rojaki. Ako je socijalist, ni za nič; ako je patentiran klerikalec tudi ni ta pravi, edino Vaše vere in Vašega kalibra mora bilti. potem je dobro došel! Čemu to ? — Zakaj ne pripustite posameznemu rojaku njegovo versko in politično naziranje in pre. pričanje, kot zasebno stvar? S temi žalite Vašega rojaka Slovana, kateri je ene in iste krvi. Čemu nočete pobratimstva in opustiti tiste starokopitne fraze? To je žalostno in sramotilno za rojake, kateri se prištevajo k bolj izobraženim.
Verujte mi, da sem prišel z dobrim namenom v dvorano in ne s tistim kakor se mi je predbacivalo izven dvorane po zborovanju, in ako ste Vi tistih misli, kot par Vaših pristašev, tako Vas obžalujem. Vedno pa bom stal na stališču, da bom deloval v prilog sloge in procvit proletarjata, slovenskega trpina, in če se prav kakšna pokveka na glavo postavi. To zadnje velja le par onim, ki so mi predbacivali, da bodem zopet pisal; ker pa nočem biti, kot kriv po nedolžnem obsojan, toraj rajši pišem, ako Vam je potem prav ali neprav, to me nič ne briga.
G. Jarcu bi stavil vprašanje, kateri list je umazan, ali cm ki piše odkrito brez pardona in ne prikriva nobenih falotarij, katere se dogajajo za kulisami, ali oni ki vse po katoliško zamolči in ljud-rtvo poneumnuje? Moja navad'a
je.	da vsako umazano stvar v “žehto” denem, torej svettujem previdnost.
Kar se je pisalo o clevelandski Jednoti pred tem dopisom, mene pustite pri miru, ker moja navada ni da bi organizacije razruše-val ali pa po časopisih blatil, ako pa zasluži, se pa ne bodem skrival, čitali bodete moj podpis.
Ako Vami je v resnici za to, da pride do resne organizacije in Jednote, skličite javni shod, povabite rojake, ne oziraje se na veTsko in politično prepričanje,
toda edino za naravni napredek. Ne natolcujte nikogar za Vašega nasprotnika ali sovražnika. Pozabite osebno preteklost in tako se lahko združimo v “Slovensko Clevelandsko Zvezo,” katera naj bi imela nalogo, da se zgradi poslopje za slovensko šolo^ dvorano za zborovanje itd. Potem se priskrbi učitelja, da bode mladino zgojeval v mili slovenščini in jo spodbujal v maternim' jeziku k delovanju v prid slovenskega naroda. Ustanovile bi se lahko “Zadruge”, “Konzumi” itd. To bi bilo hvale vredno; torej gospodje odborniki začnite!
August Kužnik.
Bivvabik, Minn. 16. dec. 1908.
Uredb iška notica v predzadnji štev. “Glas Svobode” na prvi strani od Father Buih-ovih “žeg-nov” iz sv. mesta Rima so nas prav razveselili. Čast pisatelju in njegovi skladbi.
Recite dotičnenm g. pisatelju, da pri naroebi teh blagoslovov, se naj zrnrsli tudi na nas revne Bi-waibifc-čunev kateri nimamo že en mesec nič dela in zaslužka ter nam blagovoli naročiti .par metrov o-nih blagoslovov, sicer nam bo to zimo zelo trda predla.
Ja res je že čes vse meje. kaj se vse ti htumibugarji ne zmislijod No pa vendar Tebi “Glas Svobode”, Ti prinese1 vsaj nekoliko dobička ta čičeri-čačeri', ker tu pošljem $1.50 za novega naročnika z imenom Matej Vidas Box 107, Biwa-bik, katerem blagovoli takoj list poslati. Sicer je on hrvatski Primorec, toda vseeno želi brati tjak list, kakor si Ti “Glas Svobode”.
Mislimi, da taki spisi in dopisi, kot jih prinaša ta list, bode v kratkem1 privabil iz naše bolj revne okolice še novih naročnikov". Se ve da, naj več nas je v strahu, ker si preveč soci ja listič en, torej prosimo, daj nekoliko odjenjat, pa bo boljše, ker drulgači nam boš pohujšal vse naše žene in otroke. (Oho! Op. ur.)
Za to pot naj bo dovolj; ako bomo vidili. da naši prošnji vstre-žeš, n amreč, da se en malo ponižaš potem te 'bomo raji imeli in se tudi raji na-te naročali.
Prijateljski pozdrav vsim svobodomiselnimi ljudem po celem svetu.	Naročnik.
Pripomba uredništva. Cenjeni dopisnik! Pač ni naše minem je koga pobujšati, kajti v takem slučaju bi že rajši “mlinski kamen” v že|p utaknili in na drevo zlezli, kot pa to storil. Pač pa nam. je čez vse na tem ležeče, da prižigamo luč (uma, ko je še toliki nerazsodne terne. Kaj pravite, ali bomo še dolgo brodari! predno prijadramo do obrežja svetlobe? — Bojevati se nam je vsestransko': Eni upije-jo, da v boga ne verujemo; v glavnem odboru S. N. P. J. sklepajo kako bi nam sapo zaprli, zaradi naše povsem stvarne kritike; tem pišem»1 premlačno, onemu preveč črnila v ‘žrelo porinemo itd. Mislili smo že semtrtja a nismo jo pogodili; zatoraj ostanemo na naši poti! Da ste nam zdravi in se kamlu zopet oglasite.
Naše prepričanja.
Vedno smo 'bili uverjeni, da ljudstvo je opravičeno do vsega, kar se dobi za denar, sosebno pa je uresničen ta izraz pri nakupovanju zdravil za družino. Upoštevajoč te razloge je izdelovatelj Trinerjevega ameriško-zdravilno grenkega vina si vedno prizadeval izdelati in ljudstvu podati le dobro zdravilo. Tudi se je v tem dolgem času našega to zadevnega poslovanje ljudstvo zadovoljilo z našim izdelkom, ter pripoz-nak), da je to najboljše zdravilo želodečnih in notranjih bolezni, kakor tudi v boleznih, katere izvirajo iz slabe in nečiste krvi. Rabite ga, kadar ste slabotni, bledi in onemogli, kadar nimate slasti do jedil ter da ste nervozni, kadar imate krč v želodcu in v notranjosti sploh.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave., Chicago, Ul.
Z braitskim ipozdravom
Ivan Pajk, gl. tajnik.
AVSTRO-tMEMKANSKA-UNIJA,
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA:
Oceania........9. dec., 1908
Martha Washington 19. dec.’08
Alice.. Laura.
’08 jan.’09
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta naj-novejsa in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so:
Železniške cene na teh najbližja Vašega doma. SLOVENSKEM JEZIKU
Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA o zemljah so najceneje in imenovanapristanišča Dobra in priljudna postrežba; občuje se v
Phelp Bros. & Co., "tw
1	S AMERIKO
2 Washington St.,	New York, N. Y.
Zaloga pohištva
Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno^velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo.
V. KOBZINA-tu
580-582 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
-Mew York v Avstrijo cez Havre Basel.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine........
La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na painikib družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St, New York.
MAURICE YV. KO Z MINS KI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
Trgovina s novodobnim obuvalom » 1 — —
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
V ITALIJO
v Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Maderc, vse v divnih pokrajinah, kjer je zimsko podnebje kot poleti, preplujejo parniki
Cuuard Line.
Društvo vstanovljeno leta 1840 (po sluje 69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni
ČARIH ANIA (Uoj"« turbine in vijaki)
vanmAlUA, najveiji in najlepži paro-' brod sveta,
CAR0NIA if	vijaki) 66flfer-
VHBVUIA,'1 jev dolg, m z 20.000 ton vse-
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Dobra linijska Goslilna/;;;;,.;* r^r. Jos. S. Stastny
650 Blue Island Ave.
Velika Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
WELKY’S
Restavracija in gostilna
55 2 Blue Island Ave.
CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR
163 ReedSt., Milwaukee, Wis.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE In DVORANA
Dva največja parnika sveta;
CARON I A odpl!'ie iz New Yorka, 28. no-
VHiwitlH vembra. 7. januarja in 18. fe-bru ar ja.
odpluje iz New Yorka 21. januarja in 4. marca.
V Ozore. Madera, Gibraltar. Genova, Neapol, Aleksandri jo, Trst i n Reko.
Vsi novi in novodobno opremljeni parniki Carpathia z 13.600 tonami Slavonia z 10.600 Ponnania z 10.000 Ultonia z 10.400
Vse pojasnila daje CUN ARD parobrod« o društvo, L. t. d.
F. O. WHITING, Mgr. West, Dept.,
S.JE. CORNER Dearborn in Randolph Str. CHICAGO.
Kakor tudi vsi lokalni agenti.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik. Raznovrstne
GLASBENE INSTRUMENTE
prodaja in popravlja Josip Jiran
459 W. 18th St. Chicago, 111.
CARMANIA
Novodobna sužnost.
¡Zvezni pravnik Sims, v Ch.ie.agr, zvezni veliki porabniki in. potem prizivne inštamee' ameriške, bodo priliko1 imeli svetu pokazati, kolika dla je pravica >v tej svobodni deželi-. Vidilil 'bodteimio ali je kaka razlika med oljnatem trustom Lteri je ‘‘ srečno ’ ’ rešil preko 29 milijonov in pa med lopovi, katerim preti povsem premalo 'kazen 1 cio 5 let ječe ali pa od $500 do $1000 denarne glolbe ali obojno ob jeuem. Stva.r je sledeča:
“Glucose Trust” v Argo, kateri se oficijelno imenuje “Com Products Refining Company’’gradi v Argo velikanska, poslopja, pri katerim je 1100 delavcev upo-s'enih in kteri se nadzorujejo ter ¿njimi postopa, kot s sužnji. 50 prič, kateri so bili po nekem podzemni j-ske m rovu pobegnili, so bili že zaslišani in izpovedali sledeče:
lS vsemi delavci se tako ravna, d!a se pri dlelodaj.alcu -zadolžijo. Delavec d-obi pogodbeno dnevno plačo $1.65. Hrana in stanovanje se jim vsaki teden o-d 5 do 10 dolarjev zaračuna, 'Stanovanja (?) so iz desefc zbite barake, polne stenic in uši; po tleb lazijo rna-dzarati in druga golazeto, ako pa sneži, pa polno snega skozi špranje nanese. Huamo priškirbuje C. Truitt iz St. Louisa od Patte-e-Truitt Oomimiiissniary -Gol Živež je skrajno slab; večin-oom pokvarjeno meso in trhiemo sočivje itd. in je z enim dolarjem na teden predrago plačano. Rokodelci morajo po $7. na teden plačati. Enkrat briti stane 25e.! en par slabih nogavic stane 50e. Za vsako stvar se mora podvojiva vrednost plačati.
Pattee-Truitt Co. je dobavitelj-stvo dobila in izkorišča delavce na neverojtekni način. Delavci, kteri se za to delo v St, Louisu zgla-se, m-oraja $2 provizijona plačati in se pogodbeno zavezati, da plačajo vsaki mesec po 40c. za zdravnika, Ko s-e je- dostištevilno delavcev zglasilo, jih vkrcajo v železniški vagoni, kakor živino in lntjdii na kraj mesta. Tja dospev-ši, so -oderuške -hijene saono med in mleko; z vsem jih takoj preskrbijo, in ko so reveži v -zadolžili knjigi, zapisani v tistim hipu so vragu zapišaini. Da ne morejo pobegniti je ves prostor z bodečim (žicami obgrajen a pazniki -čuvajo z nabitimi puškami, da kdo čez o-grajo me pobegnle; že -poisku-z bi 'bil z življenjem plačan. Takisto «čuvajo vrata obor oženi čuvaji. Vsaki, kdor hoče ven iz ograje, mora imeti izkazni-eo, kam da gre, po kaj gre- ib pa posebn-a -opazka mo-r.a, ib-i-ti zapisana, da nič me dolguje- podjetju.
Strogo je prepovedano, da bi kateri delavcev drugje kaj kupil; vse kar potrebuje mora pri oderuhih kupovati.
Delo, katero bo stalo 15 -milijonov, vodita superintendent Geo-Cliaimherlain ih pa H. Bishop iz La -Grange, superintendent Lake Construction Co.
¡Večina delavcev' so Italijana, kateri Uživajo popisano gostoljubnost, a sedaj moramo, kakor rečemo počakati, da Vidimo izid tega novodobnega su-ženstva v Argo sa-mio 15 toil od! Chicaga
Poštnina 2 centa v Nemčijo,
V siporažurnij-etnju Nemške državne pošte v Barolinu in generalnega -poštarja ameriškega Meyer. v Wašhi-ngtonu so pogodbo podpisali, vsled katere bo od 1. januarja 1909 dalje od navadnega, do ene unče težkega pisma iz Amerike v Nemčijo sam-o po 2 centa, in obratno iz Nemčije v A-m-eriko po 10 feuigov za plačati.
'f ai ugodnost velja samo za pisma, kte-na s-e bodo vsaki torek in petek z parniki “ Setvemo-Nem-škega Lloyda’” iz New York odpošiljala. Od pisem, poslana čez Francosko oziroma Angleško se plača tudi polsehmal dosedanja poštarina in sicer od prve unče 5e in od vsake nadalje pričete unče po 3c.
Rojak, kateremu si včeraj da? “Glas Svobodo”, dla je čital, j« danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res.
VABILO NA VESELICO!.
katero priredi društvo “Borifelj” št. 1. S. D. P. Zveze v Conemaugh, Pa. dne 2. januarja 1909 v dvorani društva sv. Alojzija št. 36.
Spored jako zanimiv z dobitki in plesom. Začetek ob 6. uri zvečer.
Vstopnina $1.00 dame vstopnine proste.
Pivo brez,plačan: za dober prigrizek bo tudi preskrbljeno.
K obilni vu.Tv.bi vabi: Odbor
VABILO!
Podporno društvo št. 5, spadajoče k S. N P. Zvez;: priredi v dvorani- gosp. Mag.-Polišek r Dar-ragh, Pa. v soboto dne 26. decembra t. 1. prvo društveno veselico.
Vsi člani in prijatelji, brez ozira na narodnost, se vljudno vabijo, da se mnogoštevilno vabilu odzovejo.
Vstopnina $1.00 gospe prosto; piva in godba prosta.
Pričetek ob 6. mi zvečer.
Za vsestransko povoljno postrežbo bo skrbel	Odbor.
Rojak g. Jakob Kočevar o Clevelandu O. je prišel iz stare domovine, kamor si je 'bil šel zdravje i-zkat, po šest mesečni odsotnosti zopet nazaj, in se nadjamo, da zdrav. Dobro doseli
Ured. in Upr. “Gl. Sv.”
Nezaželjeni državljan
Josip Pulitzer, lastnik in odgovorni urednik ‘New York World’, enega največjih Ameriških časopisov v New Yorku, v katerim je šemi ter tje odkril razne senzacije izmed katerih najbolj smrdi ©na proti Rooseveltu radi Panamskega prekopa, se je na svoji1 jahti v družbi' prijateljev in raznih pisateljev 21. t. m. iz News Newport, Va. odpeljal v Panamo, da natanko vse preiščejo glede panamskega prekopa. In potem? To vami bo streljanja! Roosevelt, look out!
Sveta inkvizicija.
V Zagrebu je bivši katoliški duhovnik Švegel, nameraval predavati o papeštvu, a maziljena duhovščina je v sled denuncijacije dosegla, da je policija predavanje prepovedala.
Resnica v oči bode in naj si ho na hrvatskem, kranjskem, tu v Ameriki ali kjerkoli. Druzega ne manjka, kot srednjeveška inkvizicija, potem smo na terdnem.
Književnost.
Preje-li smo že drugi zvezek v češkem! jeziku tiskani ilustrirani satirično-hum-orističen list “Ces-ko-Amer. Kacirske Epištoly.” S*1 16 strani ter izhaja vsaki drugi petek in- stane za celo leto $1.30.
Naroči se pri- g. Frank Končel, 525 Bine Island Ave., Chicago, 111.
Kdor Češko#umd, je list priporočen.
i— Zopet se je nekaj rojakov pri- nas naročilo na “Svobodno Misel” toda so nam poslali samo 50c naročnine.
Mi smo v zadnji štev. “Glas Svobode” pisali, da stane naročnina za Ameriko 3 krone, tedaj 65c. a ne 50c. Samo tisti ki se ob enem tudi na novo na ‘ ‘ Glas Svobode” za celo leto naročijo imajo ugodnost, da plačajo skupno le $2.00.
Listnica uredništva.
John Routar, S. Chicago. Vaše pismo zaradi- Zveze, smo poslali na “Zveznega” tajnika, kteri Vam bo pojasnila dal.
— Ostale dopise smo morali zaradi pomanjkanja prostora, odložili a pridejo na vrsto.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.
Organizacija je meč, a ktero računajo vaši delodajalci

NAVARN0 ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred Dapadcm, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TBINER'a
'BRV/!1
REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družico močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj Do bolaD ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPR AŠ AN J E. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Podpisani naznanjam
Slovencom in Hrvatom
da točim v svoji
gostilni
zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na
680 BLUE ISLAND AVENUE
Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za I5c s kozarcem plve ali vina.
IG. F. HALLER, lastnik
J. HERMANEK
633 Bloe Island Avenue, Chicago, 111.
Ostrige, raki, ribe in velika zaloga konzerv
Gabriel Vouk,
slovenski krojač
v Chicagi; naznanja slav. občinstvu, da je prevzel obrt od g. M. Erklauca, ter nakupil raznega blaga v izdelovanje novih in popravo starih oblek po zmerno nizkih cenah. Se priporoča
Gabriel Vouk, 624 S. Centre Ave.
CHICAGO. ILL.
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
tL 6 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.

Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Islaud Ave. & 19. ul.-
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva \ n edina češka državna bcnka v Chicagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.

J
JE ÚAS.
VACLAV DONAT
izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo.
756 n st.
Tel, Canal 8296
Ä;
,m 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
m
■ ""fijT"	Patentiran navijalnik,
^ W	za možke ali ženske I8k
SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne [elavcem na železnicah. JAMČENAZA 20 lot. Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in voine trolfce, na pregled, in ako ni, kot se tu reprežetim NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomi.llp», dalftliko
Slačaš $35.00 za ravno takSho uro ako io kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno verižico in p*ivezek darujemo z vsako uro. w
EXCELSIOR WATCH Co
SOS ATHEN^UNI B’LD’Q, Ohloag«
Zakaj ne date svojim prijateljem DOBRE SLIKE za božično darilo. Sedaj je čas,da si jih date narediti pri
Izkušenem fotografu
on je mož za t., in čas je sedaj, da podarite sorodnikom in prijateljem lepe slike po nizki ceni.

391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place
Ustanovljena l. 1883	— CHICAGO —
.............................. I.M
Phone Canal 287
Jr
No. 1005. - G-uaranteed under the Food and Drugs Act, June 30, 1906.
Dobro mazilo
Lahko se prepričate, da ribanje premaknjenega členko ali bolečih udov radi živčnega revmatizma z zdravilom, kot je
Severovo Olje sv. Gotharda.
odstrani bolezen in vnetje ko so že vsa druga zdravila bila brezuspešna. Tudi izkušnja uči, da je to olje boljše mazilo kot katerosibodi drugo. Cena 50 centov.
Kako dobro mazilo
j naše Olje, piše gosp. Ashley, Pa., kot sledi:
Chas. Coniff,
“Prosim, da sprejmete iskreno hvalo za poslano ml OI|e sv. Gotharda. Imel sem hudo trganje v nogi, pa po rabljenju vašega mazila samo ŠTIRI dni so vse bolečine izginile.”
Zdravniški svet zastonj. Severova zdravila se prodajajo v vseh lekarnah.
Krepčilo.
Novo življenje in prenovitev človeškega telesa ter okrepčilo želodca in odstrajenja vseh neredov se dobi pri rabljenju zdravila, ki je res zanesljivo, in to je
Severov
ŽELODČNI GRENCEC.
Osebe, ki imajo omajano zdravje in oni, ki trpe na slabem želodcu, bodo si veliko opomogle, ako rabijo to toniko nekaj časa poredo-ma. Cena 50 centov in $1.00.
Prehlajenje.
Prehlajenje se najrajše primeri v zimskem času, Ako se pa ne stvar začne zdraviti dokler še ni hude nevarnosti, potem se ni ati raznih pljučnih bolezni, katere sledijo za prehlajenjem.
Severov
BALSAM ZA PUUCA
je zdravilo, ki še ni nikdar bilo rabljenjo brez uspeha proti kašlju, odstrani bolečine in še-getanjev grlu, prepreči prehlajenje in zabrani nasledicam hndih pljučnih bolezni j.
Cena 25 in 50 centov
Severov almanac dobite zastonj,
Vprašajte zanj pri lekarnarjih.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove JKT-	, . . ■ ■ PO ■	. -=
¿6 najnovejši modi in nizki ceni. ^
^	JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Av«.
Kj	blizo 18. ulice Chicago, lil.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico.
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za moške obleke.
Oglejte si našo zalogo OBUČE, “©a
• •
CANAL
Kloboučnid a obchodñíd zbožimvvpravnvm
2AKÁZK0VÉ reía vinojE SE	soaioo
* ZVLAÎrm POZORNOST	BLUE ISLAND AVENUE
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoku-pljenem
saloonn “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Uniiske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
611 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, 111
Edward Pauch
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.;
GOSTILNA
SLOVENSKI DOM
NA NOVEM PROSTORU
583 S. Centre Ave. vogal 18 St.
Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem
Mohor Mladić
RAZNO IN DRUGO.
Kranjski deželni glavar Šuklje
je bil obcesarjevemi jubileju “povzdignjen.” v plemiški stan. V imenu deželnega odbora mu je čestital — dr. Tavčar. Kdove, če sta se oba kaj spominjala na tiste vehementne članke, ki jih je — ni še davno — proti* Šukljeju objavljal Tavčarjev “Slov. Narod”? Ali pa na tiste čase, ko Šuklje še ni bil klerikalec, seveda* tudi še ne “Edler von”? Spreminjajo se časi . . .!
10.000 ljudi je umrlo vsled lakote, ki je trajala 9 mesecev, v angleški naselbini Uganda.
4 lobanje odraščenih ljudij so našli kakih 60 cmi pod zemljo pri prezidovanju vile Bokman v Gorici, n<a Primorskem* kjer bo novo malo semenišče. Pokopališča tam ni bilo* nikoli. Oblast preiskuje to reč.
Za splošno volilno pravico za hrvatski sabor je hrv. soc. dem. stranka uvedla silen boj. Tudi vse druge stranke na Hvratskem so se izjavile za to zahtevo in je s tem* vprašanje splošne volilne pravice postalo na Hrvatskem splošno narodno vprašanje.
Iz kranjske hranilnice v Ljubljani (nemške šparkase) se* je v minulem mesecu zopet dvignilo 0-krog* 5 milijonov kron. Od 20. septembra t. 1. se je dosedaj dvignilo okroig 20 milijonov kron. Z novim letom je odpovedan tudi cerkveni denar okrog 20 milijonov kron. — Propad! tega nem-čurskega zavoda v osrčju kranjske dežele je neizogiben, kar bi se moglo že davnej popred zgoditi ali pa nikdar v Ljubljani ne vstanoviti. — Toda šola je dobra!
V kotel vrele vode je padla v Otavcu pri Črnomlju 31etna Ana Butala in* se tako oparila, da ni upanja, da ostane pri življenju.
Nesreča. V jetnišnici v Črnomlju.* je padla neki Koprivec goreča* petrolejska svetilka na tla in se je petrolej užgal. Nespametni-ca je hotela z nogami ugasiti goreči petrolej, a se ji je pri tem vnela obleka. K sreči so prihiteli ljudje, ki so udušili ogenj. Ženska je dobila nekaj opeklin na rokah in nogah.
Tatovi po ženitovanju. V Oto-v-eu v Beli krajini so imeli pri Zupančiču ženitovanjsko pojedino. Ko je bilo te konec in so šli domači spat, prišli so tatovi, ki so pokradli 2 uri in nekaj jedil, ki so ostala od ženitovanja.
Za poškodbami je umrl v celjski bolnišnici kmečki fant Jožei Čepi iz Šmarjete pri Celju. Dobil je poškodbe v pretepu.
Uboj. V Ribnici na Koroškem je bil kočar Prane Zupančič zaboden. da je umrl vsled tega. Zaprli so dva kmeta.
Cerkveno izobčenje proti profesorju Schnitzerju je rimska kurija umaknila i*n 'Schnitzer začne kmalu zopet poučevati na mona-kovskem vseučilišču cerkveno pravo.
Nesreča na Jesenicah. V soboto 28. nov. zvečer je gospa Marija Houptmann ugašala petrolejska svetilko. Petrolej se je vnel, svetilka eksplodirala in gospa Hauptmann je; bila v trenutku v ognju.
V	nedeljo zjutraj so jo prepeljali v ‘bolnišnico.
Revolucija v Perziji. Šah se boji, da izbruhne splošna revolucija, zato si je že kupil na Ruskem veliko posestvo, kamor prepelje svoje zaklade- ter se tudi sam preseli. ako bi revolucija zmagala.
Deset konjskih zapovedi. 1. Vedi. da- imam* kosmata ušesa. 2. Čuvaj mi zdravje! 3. Spravi dobro vprežno orodje! 4. Bos ti ne morem voziti. 5. V breg me ne presiti. 6. Navzdol me ne pretiraj1! 7. Po ravnici se ne bojim teže. S.
V	hlevu ne pozabi name! 9. Moje črevo ne bodi ¡prepolno: 10. Kakor ti meni. tako jaz tebi.
Nagla sodba v Pragi. — Naglo sodbo more odrediti namestnik v sporazumu s predsednikom višje dež. sodnije. Sodi poseben senat, ki izreka navadno le smrtne ob-
pojavijo javne nasilnosti v posebni meri ropi, tatvine. Sodijo 4 sodniki. Gre pa hitro, vse postopanje traja 'k večjemu 3 dni. Pred naglo sodbo se postavi le. tatke ljudi, ki se jih je zasačilo pri kaznivem dihanju ali je gotovo, da se dokaže krivda. Obsodba se glasi navadno na smrt, proti obtoži i m nobenega priziva; smrtna kazen se izvrši 2 uri po* izrečeni sodbi. — Korespondenčni biro iz Evrope naznanja, da je preki stan nad Prago zopet preklican.
Iz šale zares. V Apačah pri Ptuju* je bila pri* kočarici Mariji Vidovič 6. septembra domača zabava, na kateri je bilo več sosednjih fantov. Sprva soi bili vsi dobre volje, potem so se začeli iz šale metati, končno* je pa prišlo do pravega pretepa. Ivan Kavčevič je udaril Franca Zajca z jermenom* po hrbtu, ta* pa je potegnil nož in ga sunil z njim v trebuh, da se je Kavčevič zgrudil in čez pol* dne* umrl. Zaje je bil obsojen na 9 mesecev ječe.
Nepošten poštni sluga. 25 let stari, oženjeni Karel Šircel je služil v Spodnji Šiški za poštnega sela za mesečno plačo 50 K, par sto krom mn je pa nesla napitnina. Vsled lahkomišljenega življenja je zabredel kmalu v dolgove, kar ga je privedlo do nepoštenosti. Dne 13. julija t. 1. si je prisvojil 100* K, poslanih potom pošt-nohranilnega urada na Lucijo Mohar, katere podpis* je ponaredil. Dalje je poneveril za Josipi-no Kossler nakazani znesek 20 K in Ivanu Pušarju 20 K 10 vin. Dne 30. julija t. 1. si je prisvojil iz Idrije na Jerneja Steleta v Spodnji Šiški odposlano denarno pismo z vsebino 700 K. Od tega denarja je Luciji Mohar povrnil 100 K, pa tudi Josipini Kossler je izplačal poneverjenih 20 K. Ko je še nekaj drugih dolgov porav-_ nal^ je pobegnil z ostalimi 300 K j iz Šiške. A že v nekaj dneh je-zapravil ta* denar, končno se pa v Kanalu na Goriškem v prsi n-strelil, vendar mu je pravočasno zdravniška pomoč rešila življenja, Obdolženec priznava svojo krivdo. Šircelj je bil oproščen.
Milijonarka gladu umrla. V Budimpešti je živela vdova Fleis-cher, ki je stanovala v majhni sobi in živela* zelo siromašno ; vsak teden je samo. enkrat jedla kaj toplega Sprejemala je tudi milodare, imela je pa devet trinadstropnih* hiš. Premoženje ji je 0-pravljal neki odvetnik. Nekega dne je šla knjemui; poročal ji* je, da še dve stranki niste plačali stanarine. Odvetniku je naložila, da takoj oba dolžnika toži. Y veži pa se je potem, zgrudila in u-mrla. Zdravnik je dognal, da je umrla gladu, razburjenje zaradi dolžne stanarine pa je smrt pospešila,	*
Andrée mrtev? Kapitan danskega parnika “Juga”. Storn. poroča, da je kapitan Thalker na vožnji po severnem Labradorju našel preprost križ z napisom “Andrée”. Pod križem je bil pokopan mrlič, poleg njega pa zaboj* listin. Kje sta ostala Andrée-jeva spremljevalca Franke! in Brindberg. ni znano. Dne 11. julija 1. 1807. so hoteli z zrakoplovom* doseči severni tečaj, misleč, da jlmi bo z zrakoplovom lažje priphuti nad večnim* snegom in led.om nego* z ladjo.
Pri vinskem trgovcu, Vinski trgovec: “Vse te steklenice, kar jih vidite tu v kleti, so napolnjene s samimi zdravilnimi vini.” Gospod': Aha, to so taka vina, na katera se morajo vzeti, zdravila, ako se jih človek napije.
Koledar zastonj!
Vprašajte Vašega, lekarnarja, a:i trgovca, z zdravili za izvod Severo-uegai Sloven eilieiga Almanaha za leto 1909. Ta koledar lastu je r.a.z-ua navodila in priporočila, ki so jako ¡dobra za vtsakidhnje življenje. Prepotreben je za vsako 'hišo. Dobite ga brezplačno*, ako vprašate zanj v lekarnah. Ako ga pa ni-
_______ miajo .pa pišite naravnost na nas.
sodbe, izjemoma ječo. Nagla sod- * W. F. Severa Co*., Cedar Rapids, ba se razglasi o*b uporih ali ee se j Iowa.
Božič! — Koliko velikega (pomena je ta dan za ves vesolni krščanski svet. Pred en tisoč osemsto ¡in osmimi 'lati — ipo naši ¡pratiki — se je taim v j uit novi deželi Hodilo v škroimmi staliti dete — sin ¡preganjanih in Ibežečih stari-Š0v. Jaslice so mm bile pnva posteljna in pastirji so bili prvi koji so zvedli, dla se je v njih 'bližini porodilo ubogo dete, sinček ratoo-ištm, brez lastne Strehe,, brez vsakega imetka. Seveda dete se ni imoglo zavedati svojega prežalost-nega položaja, takisto se pa tudi ni zavedalo, Ikaj ga čaka in kakšen velikan vesoinega sveta bo postal iz preprolstelga v hlevu rojenega deteta iv poznejšem času.
iZgOdovina n:as uči in pripoveduje o rojstvu, ‘življenju in o smrti onega poznejšega velikana, ka--iteri je povzročil posredno in neposredno svetovni preobrat, kateri je povzročil, 'da se j^, takore-feoe ves svet iz svojih neskončnih tečajeK1 premaknil, dokazal je s svojimi ulk-i neprecenljive dobrote ,a povzročil je pa tudi brezmejnega — gorja; za Mero pa ni on odgovoren.
DSTi naš namen o 'krščanstvu razmotri vati, temlveč naš namen je nekoliko spregovoriti, kam da je krščanstvo zabredlo, kam je prišla tista ljubezen do bljižnjetga, katero je oni orjak ulčil, ikoji se je rodil v ponižnem hlevu v Betlehemu. (Mi pusltilmio tu Betlehem, kot rojstni kraj Krista, veljati, ako-prav 'je njegov rojstni kraj bil Nazareh.) Siromašen se je Jezus-čeik rodil1, siromašen je velikan u-mirl. Toda bili so tudi v tistem času bogataši, kt-eri so s© takisto malo ®a siromaka zmenili, kakor se to dan dane» goidi; in to je naš namen, da za božične praznike podamo mašita cenjenim čitateljem dve nasprotujoče slike:
*
¡Predstavi 'si čitatelj sam hišuo krasoto z mehkimi pogrinjali, elegantnimi preprogami in vse povsod tuklo bujno, kar se le more za-denlar dolbsti'; kaj šele spalnica mlade lelpe vojvodinje.
ISedaj vlada tu grobna tihota. Izučena strežnica, kot lilija v belih oblačilih se neslišno premika po tapetah ofcolu, ¡polugu j oč meh-Ike' volnene in svilnate obleke na Stol poleig od|prte‘ga 'omreižjai, odkoder odseva praskujoči o*gen j po sobi. Strežnica je polagala mehke platnene brisače in najboljše vrste milo, kjer bi bili pripravni za vsak slučaj. Govorijo pa vse te priprave dovelj same iza se ; pripravljene sk) in čakajo trenutka, ko se 'žnjitmi zayije ndžno telesce dediča voj vode'B.
iSamio ena reč ¡zakriva to sliko, katero nameravamo tu podati. ■Mladi Vojvoda, oče še ne rojenega dediča toda pričakovanega vsako minuto, je umrl nagle smrti še v medenih dneh kmalu po poroki. Kako, ali zakaj d,a je umrl, tega ne povemo, zato ker je — mrtev.
Vse je v naijlepšem redu in mati mlade vojvodinje (katera pa je slučajno bila 'Amerikanka) je ne-
vzmiirjeno korakala gor in dolj v sosednji sobi. Oblečena je bila v bogato jutranjo obleko, v kateri se je opazilo nje poln život,, dobro ohranjen in dičem.
‘■‘Oh!, ali bo že enkrat konec tega čakanja? In tako bo deklca, potem zgiulbi moja hčer pravico do plemstva vojvodinje. Ne, ne! Sa] ne sme bilti druzelga, fant mora biti!” — Ženaka bi bila tem be-aedlalm še lahko dostavila, da je bilo plemstvo njene hčere 'kupljeno iz denarjem pridobljenega v potu tisočerih, ja mil.jon ameriških delavcev.
Vendar enkrat, odprle so se duri in v sobo, v kateri je mati vojvodinje mrzlično čakala je vstopil zdravnik, kateri je bil poklican iz Zdr. držav, Amerike, da o-(pravi posel v tern slnlčaju. Položivši mehak -zavoj iv njeno naročje rekoč: “Fantje in dedič!”
“Hvala Bogu,” rekla je babica, “mioja hčerka je še vojvodinja of B”. Nato so pričeli v grajski kapelici ¡zvonovi ubrano naznanjati novico medi svet, da se je rodil
sin vojVoda in dedič.
*
IFoGcba se spremeni v neko A-m er iško mesto. Neka deklica v razdrapani obleki in ¡z raztrgano ogriujačo ovita čez suha mlada pleča, je vstavila, zdravnika, kateri je toil travno namenjen na o-toisk bolnikov v delavske hiše v velikem ameriškem mestu.
“'Say, Mister, Vi ste zdravnik ali ne?”
“Seim, otrok molj1, kaj bi rada?”
“Oh, prosim,, dobri zdravnik, pojdite z menoj, hiitiro, hitro, revna mioja mamica je bolna. Joka se in vzdihuje in 'babica me je poslala da poiščem zdravnika!7’
“Kje pa je oče tvoj, otrok?” Vprašal je izdravndk.
“Ata je vedtoo kašljal in kašljal do smrti,,” ddgPVoril je o-trok, in oči so se ji napolnile s solzami.
“Jetika’”, si je mislil zdravnik sam pri sebi. Gornji pogovori so se me,d njima menjavali, ko sta hitela naprej. Nulknat se vstavita pred vratih tipične hiše in ¡otrok je bar zletel navzgor v ¡tretje nadstropje, zdravnik jo je skušal posnemati ter naposled vendar le dospel v gornje nadstropje, sko-rej brez duškai.
“¡Našla sem ga, babica.” je u-pila 'deklica, ko je odpirala vrata eldine sotoe katero so iti reveži na-izivali: “dom."’
*
iSpreftneniimo zopet podobo naše povesti in oglejmo si to 'izbo brez luiksurnostk Na pol podrti .postelji v enem koto ilzbe je ležala 'bolna ženska, pokrita z oguljenim, vender pa čistim pogrinjalom.
Že zrela stara ženska, mati bolnice ‘Sključena od ¡oslabelosti, dela in mizerje, vendar pa ni bila še daleč čez polovična leta starosti,. je skušala oživeti ogenj v napol pod-reni peči. Pobirala je izadln je koščke premoga iz košare stoječe zraven peci, ter se trudila ¡pomagati, da bi gorelo in ogrelo
\----- -
liftfoo, ter jo (pripravila za sprejem novega življenja, ki ima priti.
Zraven .postelje na stolu je ležal kos robatega sukna in nekoliko komadov drugih potrebnih o-tročjih oblek, katere so darovali revni toda milosrčni sosedi. Tudi te priprave kaJžejo na prihod mehkega biltja, ki ima vsak čas priti na svet — dedič življenja in suž-nostfi'. Uboga žemsika v postelji je toliko, da je prenašala bolečine ter upila, “Ni očeta, ki bi 'skirbel •za mojega ¡otroka!"’
‘Po preteku1 ene ure položil je zdravnik brezmočno a že kričečo človeško bitje v roke stare ‘matere. “Fant"’, je rekel zdravnik! “Kje, oh, kje bo dobila moja hči kruha in dira Igo za to novo življenje?” In sollze deibele kot lešniki so se polile dolj po razora-nem njenem otoraizu)!
Nobeden zvon se' ni oglasil, ki bi' svetu naznanjal, da se je zopet en sužen rodil — dedič pomanjkanju — v palači se je ¡porodil pa zopet en mojster — oderuh revnejšega.
Iz tega posnaimež cenjeni čitatelj in cenjena čitateljica, kako je razdeljeno, bliščeče bogastvo na eni stranii' a ¡brezmejna revščina drugi, in tako je bilo od pam-piveka. Imejmo upanje v boljšo bodočnost, ko se naše ljudstvo prebudi iz omotice; da spregleda in spolzna. da je vsaki' “svoje sreče kovač."’
IVoščim vsem cenjenim čitateljem in čitateljicaim vesele praznike in srečno novo leto!
Pisatelj.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma* ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, n bolečinam v prsih, proti /j . glavo- in zobobola.
V vseh lekarnah, 25 in tT 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co. ,
215 Pearl St.	New York.
Milijone akrov državne zemlje zastonj.
Vsakdo dobi “homestead”, 160 akrov kmetijske zemlje zastonj Kupiti zamoreš do 320 akrov izvrstne šolske zemlje v Texasu po $2.00 aker, na 40 letno plačilo. Obsežna slovenska knjiga, ki o-pisuje vso to zemljo, te poduči kako jo dobiti, stane le 75 centov po Money Order. Opisuje kmetijstvo in vsebuje načrt in opis nameravane slovenske naselbine Slovenija, Knjiga ne govori o nekaj negotovimi;- ž njo dobiš zastonj farmo, vredna najmanj $1600. Knjig izšlo 1000, polovica je prodanih; požuri se, v par dneh bodo pošle.
Prodajem farme v Minnesoti, kjer kmet bogati. Preskrbim “homestead”, irigirano zemljo, farmo, vinograd, in gozd v kateri državi hočeš. V Texas je zemlja od $10.00 naprej.
WM. BRUNSHMID,
708 So. 10. St., Minneapolis, Minn.
Vino v preteklih časih.
Že od nekdaj se je rabilo vino bot zdravilo za bolehne, telesno slabost in neprebavmost. New yor-ški umetniki Mr. E. V. Natheimy je izdelal jako lep načrt predstavljajoč .mladi par v uradu nekega starega zdravnika. To podobo je kupil Jos. Triuer, izdelovatelj a-meriškega zdravilnega grenkega vina im posnetek te poldobe, predstavlja njegov stenški koledar za leto 1009. En1 izvod koledarja pošljemo po prejemu znamk za 10c. Jos. Triner, 616—632 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Vsak slovenski delavec mora čitati “Olas Svoboda”!
Predsednik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St.
Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St.	>
I.	Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St.
II.	Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St.
Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St.
Nadzorni ) JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN,
Odbor:	f FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO
Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St.
Društvene seje se vrše na 163 Reed St.
Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 19J5, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908.
Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin.
GOTOVU IA VAS
Jesenske obleke so došle, oglejte si jih na oknu in v prodajalni. Obleke in suknje najnovejšega kroja po primerno niskih cenah vpoštevaje kakovost blaga. Od.
$7.50 do $25.00
se dobi najboljše. Kupite pri nas si prihranite
S77-579 RUJE J8LANB AVE. denar’
Sincerity
Clothes
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER | MAGNET | GRANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Zimska razi možkih oblek in sukenj
Najboljše blago po iiajnižjih ===== cenach
Možke suknje po
Možke suknje po
Možke suknje po
Možke suknje po
Suknje za dečke po
$ 7.50	do	=fe6 O O o
O o CJ	do	15.00
1—k 00 b o	do	20.oo
25.00	do	30. oo
3.50	do	10.oo
BLUE ISLAND AVE. vogal 14. cesta