Boris Golee "LE TEGA JE URŽOH JOŽEF CESAR TA, BOG DEJ, DE BI BIU SKORE J EN DRUGI...' (Ne)znano slovensko pesništvo od smrti Marije Terezije do dunajskega kongresa Družbenokritične verzifikacije, četudi brez posebnega protidržavnega ali protirežimskega predznaka, posebej pa take, ki jih uradna literar- na kritika iztekajočega se stoletja ne bi opredeli- la kot zveličavne pesmi upora in napredka, am- pak prejkone kot plod nazadnjaških pogledov, resnično niso tista pesniška zvrst, s katero bi se v preteklosti posebej izdatno polnili (legalni) slo- venski tiski. Ob svojem času, kar nenazadnje ve- lja za sleherno dobo, je vsaka naravnost izstrelje- na puščica že pri strelcu samoumevno vzbudila dovolj pomislekov glede posledic takšnega po- četja. Pikre, satirične, zabavljive in kljubovalne rime tako največkrat niso šle k stavcu, temveč v najboljšem primeru iz enega prepisa v drugega. Ostajale so na ravni rokopisne, spričo omejene naklade nagli pozabi in izginotju podvržene "kripto-poezije". Slednji so okoliščine že tako precej manj naklonjene kot pesnitvam, ki so mo- gle in smele zagledati luč sveta tudi v tiskani ob- liki. Tembolj so uničenju podvrženi rokopisi brez nujno potrebnega cenzorskega ali avtorje- vega blagoslova glede primernosti za tuje oči. Verzifikacija kritičnih vsebin, zlasti če ni na umetniški višini, more vrhu vsega tudi pri cilj- nem bralstvu sprožiti odklonilen, celo prav nas- proten učinek od pričakovanega. V človeški in oblastnikovi naravi je namreč, da uho raje pri- sluhne pohvali, čeprav prisiljeni, kot kakršni koli graji, pri čemer mu še posebej nista pogodu go- lo tarnanje in kritiziranje. Bolje se godi hvalni- cam, ki, četudi skoraj neizogibno vsaj v podtonu naperjene zoper nekoga ali nekaj, običajno sla- vijo "persono grato" oziroma tisto, kar je po merilih oblasti (še) primerno opevati s pohval- nimi besedami; kar po pravilu pa utonejo v po- zabo, brž ko izgubijo na aktualnosti. Starejše slovenske rime, ki so se, nabrane iz raznih logov, znašle v zbirki Zgodovinski zapi- ski v ljubljanskem Nadškofijskem arhivu,' bi mo- gli v vsebinskem pogledu uvrstiti v razmeroma širok spekter pesniških zvrsti - od slavilne držav- niške poezije do jedkih in satiričnih družbeno- kritičnih verzifikacij. Pri skupaj vsaj ducatu zbra- nih pesmi različnih avtorjev; nastalih v razponu od poznobaročne do predmarčne dobe, gre po- leg tega za opazne razlike v umetniški in estetski ravni. Sodbo o tem prepuščamo literarnim zgo- dovinarjem, pred katerimi bo tudi naloga ume- stitve priobčenih besedil v okvir sodobnega slo- venskega pesniškega ustvarjanja. Na tem mestu želimo zgolj opozoriti na neznana oziroma ma- NŠAL, ŠAL/Zgodovinski zapiski, fase. 10, Stara slovenska pesniška in prozna besedila od 17. do 19. stoletja. - Videti je, da je večino besedil nabral France Pokom, škofijski arhivar v obdobju 1911-1940. Zbirko Zgodovinski zapi- ski je uredila s. Mateja Gorišek nekako med letoma 1971 in 1978, pri čemer je zagrešila grob spodrsljaj, ker ni upoštevala nitiprovenienčnega principa niti ni zabele- žila, iz katerih fondov in zbirk je dokumente združila v skupni fascikel. -Po informaciji dr. Franceta M. Dolinar- ja, vodje Nadškofijskega arhiva v letih 1978-1987, v Ljubljani 10. 12. 1999. 20 ZGODOVINA ZA VSE lo znana pesniška besedila svetnega značaja in posebej na njihovo vsebino, čeravno bi prav ta- ko kazalo nameniti besedo ali dve nabožnim verzifikacijam, primerom uradne slovenščine iz 17. in 18. stoletja ter drugim, povečini mlajšim pesniškim in proznim besedilom iz zbirke Zgo- dovinski zapiski, med katerimi je tudi nekaj red- kih tiskov.2 Omeniti velja predvsem na Prešer- nov rokopis Nebeške procesije, spotakljive sati- re iz leta 1845, ki se je v rokopisni obliki brez av- torjevega imena širila po Ljubljani in zaradi kate- re je imel pesnik baje celo težave s policijo.3 Zgornjemu naslovu in časovnemu razponu ustreza šest pesniških besedil, nastalih v razbur- kanem času od smrti Marije Terezije do dunaj- skega kongresa, ko sta slovenske dežele temelji- to zaznamovala zlasti razsvetljeni absolutizem in francoska vojaško-politična sila, ki je na bajone- tih prinesla že močno prekvašene pridobitve meščanske revolucije. Poleg prve značilnosti, obravnavanja sodobnih dogodkov in razmer, povezuje verzifikacije še druga, za večino skup- na lastnost. Razen pri najmlajši, t. j. tiskanem sla- vilnem letaku v čast papeža Pija VII., gre namreč za rokopisna besedila, kar niti malo ne presene- ča. Med njimi namreč vsaj štiri ne bi bila pogodu cenzuri, od tega še zlasti ne dve starejši, pri če- mer bi si avtor enega od njiju nedvomno nako- pal nemajhne težave zaradi neposredne kritike cesarjeve osebe in njegove politike. Ni torej čud- no, da ni podpisan noben pisec, da je datum na- stanka zabeležen pri eni sami pesmi in da je naj- bolj spotakljiva med njimi ohranjena v sicer dati- ranem, vendar desetletje mlajšem prepisu. Veči- 2 Kaie, da doslej nista bila znana tiska neznanih avtor- jev Franzu I. Titu vojimu hvaleshna Emona" in Fran- zu I na himu vitlimu Ze arju ozlietu iblanskimu in Ka- rotini na lii vitli Ze arizi o petimu prihodu v' Ilirijo". Pr- va pesem je nastala nedolgo po ljubljanskem kongresu 1821, druga pa leta 1830. Pogrešamo ju v Simoničevi Slovenski bibliografiji, v kateri sicer najdemo dve sorod- ni pesnitvi Mihe Kastelca ob obisku cesarskega para in v čast cesarju iz leta 1829 (Dr. Franc Simonia, Slovenska bibliografija, I. dei Knjige (1550-1900), Ljubljana COS- IDOS, str. 374). Mlajša, objavljena istega leta v časniku Illirisclies Blatt, je uvrščena tudi v antologijo slovenske- ga slavilnega pesništva (Marjan Dolgan, Slovenska mu- za pred prestolom Antologija slovenske slavilne držav- niške poezije, Ljubljana 1989, str. 45-46). J Prim, spremno besedo A Slodnjaka v: Poezije Doktorja Franceta Prešerna, Ljubljana 1952, str. 288. - Rokopis v Nadškofijskem arhivu Ljubljana je od objavljene verzije krajši za eno kitico, namesto začetne letnice •Osemnajst sto in petero leto gre čez trideset "pa nosi letnico nastan- ka (po Kidriču) "petero leto gre čez štirdeset". Posebnost je tudi pesnikov lastnoročni podpis, medtem ko se roko- pisu pozna, daje nekatere dele namesto pesnika pisala druga roka. na obravnavanih pesniških poskusov torej v svojem času ne bi bila deležna priznanj in poh- val. Spričo povedanega bi jih mogli označiti za rokopisno "kripto-poezijo" prigodniškega ozi- roma satiričnega značaja. Od takšne oznake od- stopata panegirik ob smrti Marije Terezije in ti- skana pesnitev v čast vrnitve Pija VII. iz franco- skega ujetništva v Rim, hvalnici, ki hkrati zazna- mujeta kronološki začetek in konec nastajanja izbranih besedil. Pesnitve objavljamo v izvirni obliki in transli- teraciji v moderni slovenski črkopis, pri čemer karseda ohranjamo izvirni zapis glasov ter razre- šujemo nekatere manj znane izraze. Kolikor ve- mo in smo mogli ugotoviti, sta bili doslej objav- ljeni samo dve od obravnavanih pesnitev, obe prvič že pred dobrim stoletjem v literarni reviji. Poslej sta se njuna naslova sicer pojavljala v pre- gledih slovenske književnosti in doživela objavo v drugi različici, medtem ko ju je zgodovinska stroka, kot se zdi, povsem prezrla, čemur gotovo ni v prvi vrsti botrovala njuna neprikrito "proti- razsvetljenska" vsebina. Spričo anonimnosti vseh obravnavanih pesmi se srečujemo z ne- majhno težavo ugotavljanja avtorstva ali vsaj približnega kraja nastanka, kar še dodatno ote- žuje dejstvo, da v arhivski zbirki ni zabeležena provenienca gradiva. Nekatera besedila je bilo s pomočjo objavljenih podatkov o najdbi in iz vsebine drugih verzifikacij kljub temu mogoče hipotetično locirati na določeno območje. Nastanek dveh verzifikacij, med njimi najsta- rejše - pesmi ob smrti Marije Terezije-, bi lahko s pridržki postavili v Vodice nad Ljubljano, saj je v istem pesniškem zvezčiču tudi pesnitev z naslo- vom Od vodishkefare. Slednja, čeprav ne v celo- ti, je skupaj z verzifikacijo Pefsem Od reuneh zhafsou Sedameli Leit zapisana še v eni knjižici, tako da lahko govorimo o dveh vodiških pesma- ricah. Seveda pa sta mogli pesnitvi o Mariji Tere- ziji in o "revnih časih" priromati v obe pesmarici iz starejših predlog, nesporno nastalih v osred- njem slovenskem prostoru. Vsebina zgodnejše pesmarice, knjižice malega formata z odtrgani- mi platnicami in brez prvih listov, je denimo iz- pod peresa različnih zapisovalcev oziroma pre- pisovalcev nastajala kakšni dve desetletji,"* našla 4 Uvajajo ¿alostinka ob smrti Marije Terezije, aktualizi- rani popravki v pesmi o sv. Frančišku Ksaveriju kažejo na čas Ilirskih provinc, nakar sledi še več svetnih in na- božnih pesnitev. 5 APS, Zbirka rokopisov, 82 r, rokopis s pesmimi iz prve tretjine 19. stol, fol. 10-11. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 21 Cesar Jožef II. (Pokrajinski muzej Celje) pa se je tudi starejša različica pesmi o "revnih ča- sih", zapisana v Železnikih.5 Glede identifikacije piscev ni na voljo ničesar oprijemljivega; tudi primerjava sodobnih rokopisov duhovnikov v matičnih knjigah vodiške župnije z rokopisi v pesmarici namreč ni dala nikakršnih rezultatov.6 Starejšo vodiško pesmarico uvaja elegija ob smrti vladarice: Pefsem na Smert Marie Theresie Rimske zessarize, spesnjena nedolgo po cesari- Pefsem na Smert Marie Theresie Rimske zessarize čini smrti (29- novembra 1780). Vsebinsko je pe- sem povezana z dvema hvalnicama v čast umrli cesarici, Devovo in Vodnikovo, objavljenima v prvem slovenskem pesniškem almanahu Pisani- ce od lepeh umetnost za leto 1781,7 po katerem se je mogel zgledovati tudi neznani avtor naše pesnitve. Tako Dev kot Vodnik sta v primerjavi z našim Anonimom bistveno -bolj pesniška, lirična in metaforična, medtem ko se Anonim zadovolji z alegoričnim opisom cesaričine smrti, pogreba, odhoda njene duše v večnost in pokojničinih zaslug na karitativnem in cerkvenem področju. Vsebinska plat verzifikacije v anonimnem piscu slejkoprej odkriva svetnega ali redovnega du- hovnika, ki mu sicer dokaj dobro teče prestop- na rima, upesnjena v sedmih osmerovrstičnih kiticah. Opaziti je tudi nekatere značilnosti do- lenjsko-notranjskega govora, denimo pri bese- dah slatku, kokn, zvejzda, kulk, svejt. V primerja- vi s prvakoma slovenskega svetnega pesništva je tu precej ubornejši besedni zaklad, v katerem ne manjka adaptiranih germanizmov, vzetih iz ljudske rabe. Med stičnimi točkami s pesnitvama v Pisanicah gre izpostaviti naslavljanje pokojne cesarice z osebnim imenom. Devov "Mile pogo- vor" govori na treh mestih o Tereziji in na treh o Rezi, Vodnikovo "Krajnske modrine žaluvanje" pa uporablja poleg teh dveh oblik še pridevniš- ki Terezni in Rezno. S še nekoliko bolj poudarje- no ljudskimi imeni: Terezja, Treza in Reza ime- nuje cesarico Anonim, čigar muza poje manj iz- branemu občinstvu. Pesem na smert Marije Terezije rimske cesarice l. Sdei fe jokei Nemška Dushella Sdei pokri ta zherni Shlar. Sdei h ti nekei Sgubila nadobifh nasai nigclar. Jokei Dunej sa tojem osidjam ena Mat na parah Leshi je Theresia is jimenam tamkei Slatku v' Bogu spy. 1. Zdej se jokej, nemška dužela, zdej pokrij ta čemi žlar , zdej si ti nekej zgubila, na dobiš nazaj nikdar. Jokej Dunej, za tojem ozidjam ena mat na parah leži, je Terezja iz jimenam, tamkej slatku v Bogu spi. /* tančica/' v» 6 A'.sVl/., Ž/l Vodice, R 1770-1784, R 1784-1797, R 1798- 183-1. 7 A. F. Dev, Mile pogovor med Dunavo, inu Savo poti We- lem gradam od smerte Maric Teresije svitle Zesarize itdr. (Pisanice od lepeh umetnost 1781, faksimile Ljubljana 1977 (Monumenta Utterarum slovenicarum 14), str. 80- 88); v. Vodnik, Kraynske modrine shaluvanje nad smert- jo Maric Teresije premodre zesarize itdr. (istotam, str. 91- 97). H Iz nem. Schleier. VSE ZA ZGODOVINO 22 ZGODOVINA ZA VSE 2. Josheph tamkei more gledat koku Mati omedli Sdei she on nio vidi vmirat oh! koku on ostermy Ktera mu je pomagala de on Sdei na thron Sedi ktera mu je Shivleina dala ta Sapira Sdei ozhy 2. Jožef tamkej more gledat, koku mati omedli, zdej že on njo vidi umirat, oh! kokú on ostermi. Ktera mu je pomagala, de on zdej na tron sedi, ktera mu je živiéj na dala, ta zapira zdej oči. Kai jest videm, kai Sagledam kda nek tamkei v' Zhernem gre Ah! ti shalost sa pogrebam Joseph je in tozhi Souse: tez ' o Purgar obshalvati kyr Mater v'Semlo nefso per tem grobu je jokati Sdei jo vezh nasai nabo 4. Fronz ji miga v'Syon kyr fe ta Sveisda Svetli Semkei k' meni pridi, prav' on kyr fe Brumnost vefseli tam bo Sdei Theresia Shvela ta österraicharsko zír Bo na glavi Krono jimela Bo Kralvala v'eno myr 3. Kaj jest videm, kaj zagledam, kda nek tamkej v černem gre, ah! ti žalost za pogrebam Jožef je in toči souze: tec ', o, purgar, obžalvati, kir mater v zemlo nesó, per tem grobu je jokati, zdej je več nazaj na bo. 4. Frone jim miga v 'Sion, kir se ta zvejzda svetli: "Semkej k meni pridi," prav' on. "kir se brumnost* veseli." Tam bo zdej Terezja žvela, ta esterajharsko cir*, bo na glavi krono jimela, bo kralvala venomir. /* pobožnost/9 /* okras Avstrije/10 Govorite vi vdove Kai je strila Tresa vam govorite vboge reve Ko kulk fte nefhli pomozh tam Spetali, Kloštri, Boshie veshe Ktere tu in tam stoje Kar fo dobil gnad od Rese /kar?/ vednu vfsakatermu je. 5. Govorite, vi vdove, kaj je strila Treza vam, govorite, vboge reve, ko kulk ste nesli pomoč tam. Špetali, kloštri, božje veže, ktere tu in tam stoje, kar so dobil gnad* od Reze, vednu vsakatermu je. /'milost/11 Nafha Profhna ni Samogla derfhat Treso vezh nasai Smert nagre od tega vogla od Smert Teresia ni vezh frei Bog jo ozhe kfebi vfeti deb ji Dav da firstov Lohn od Trupla Dufho Lozhiti de pred pride pred nega Thron. Naša prošna ni zamogla deržat Trezo več nazaj, smert na gre od tega vogla, od smert Terezja ni več fraj*, /* prosta/ Bog jo oče k sebi vzeti, deb ji dau ta firštov Ion*, /* knežje (vladarsko) plačilo/12 od trupla dušo ločiti, de pred pride pred nega tron. 9 Iz nem. Frommheit. 10 Iz nem. Zier, Zierde. 11 Iz nem. Gnade. 12 Iz nem. Fürsten-Lohn. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 Dergazh b'jemou od tebe peti Ah ty Svetla vaivodna Tojo Shlachtnust Semkei Steti Ktero tebi Zev Sveit da Al kyr je she v'meni gmira v'shalost spreobrazha Dan. Nei j en drug Leto pogmira jest pa gredem sdei na Stran. Nadaljnja pesniška besedila v starejši vodiški pesmarici so nabožne vsebine in nosijo pečat drugih rok. O natančnem času njihovega na- stanka je moč zgolj ugibati, saj je kronološko opredeljivejša edinole Peifsem od Svetiga Franc: Xaveria, ki v deveti kitici omenja vojsko- vanje s Francozi. Nastala je očitno med ali kmalu po drugi francoski zasedbi naših krajev leta 1805, ko je "Francoz ... spet (!) z vojsko se k nam pervlekou" in "žuga, da bo z močjo vse k seb' potegnou". Ob času tega zapisa "mladenče v žoud lové", vsi ljudje pa tožijo nad davčno obre- menitvijo. Gre za edino kitico posvetne narave in z omembo sodobnih dogodkov, kar je isti pi- sec nekaj let pozneje še aktualiziral s poprav- kom, ki se očitno nanaša na čas francoske zased- be med letoma 1809 in 1813- Francoz je namreč "dužele, kralestva na nič postavov", "mladenče pomori/l/", vse ljudi pa sam obremenil z davki: "obaša vse ludi čez silo od daukov". S takšno kri- tiko zasedbene oblasti kajpak ni bilo moč nasto- piti v javnosti. Če je bila prvotna različica verzifi- kacije sprejemljiva v brambovskih časih prvega Pefsem Od reuneh zhafsou Sedaineh Leit O ti Shalost prevelika Ti fe namorefh isretzht zel od nobenga zhloveka kyr fi velika prevezh. vfsake Sorte te nadluge Sledniga sdei stiskajo kam fe zhmo diat srote vwoge zhe Skorei najenajo. 7. Dergač b'jemou od tebe peti, ah, ti svetla vajvodna, tojo žlahtnust semkej šteti, ktero tebi cev svejt da Al kir je še v meni gmira*, v žalost spreobrača dan, nej j ' en drug le-to pogmira* jest pa gredem zdej na stran. /* gmir: od gmerati - trajati/ /* dovršno od: gmerati/ desetletja 19. stoletja, je spremenjeno besedilo v dobi Ilirskih provinc ostalo v piščevem predalu kot skrivno nabožno-posvetno branje, kolikor ni sploh nastalo šele po letu 1813- Pozneje kot Frančiškovo pesem je druga roka v vodiško pesmarico zapisala obsežnejšo žalo- stinko nad tegobnimi časi, 15-kitično Pefsem Od reuneh zhafsou Sedaineh Leit, ki je po nastanku bržčas nekoliko starejša od pesmi o sv. Frančiš- ku in ni bila napisana neposredno v pesmarico; na začetku drugega dela prve kitice namreč na- letimo na pomotoma zapisano in prečrtano be- sedo "cajte", le-ta pa nato uvaja drugo kitico in priča, da gre za prepis iz starejše predloge. Ne- katere jezikovne poteze kažejo na pisca z do- lenjsko-notranjskim narečjem, npr.: lejt, lejía, svejt, kdur tu sliši, pomuč, muč, nadluge, bulš, povej. Naslednja verzifikacija v pesmarici, Od vo- dishke Farre, ki jo je zelo verjetno pisala ista ro- ka, pa denimo zveni veliko bolj gorenjsko, saj je na Gorenjskem tudi nastala. Pesem od reuneh časov sedajneh lejt i. O, ti žalost prevelika, ti se na moreš izrečt, cel od nobenga človeka, kir si velika preveč. Vsake sorte te nadluge sledniga zdej stiskajo, kam se črno djat srote vboge, če skorej na jenajo. Zaite nekdei prerokvane od Stareh, Sdei j imamo peimo, fo diali, pred v'Jame preden jeh dozhakamo: Kar fe bo hudga godilu zhevlam napervofhimo 2. Cajte* nekdaj prerokvane od stareh zdej j imamo, pejmo, so djali, pred v'jame, preden jeh dočakamo: Kar se bo hudga godilu, čevlam na pervošimo, /- časi/ VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE zhe fe Bog nabode vfmilov Gorje Rodu nafhimu. če se Bog na bode vsmilov, gorje rodu našima 3. Sveit fe Mozhnu prebrazhuje S' vero navarnu Stoji, Zerkov fe sabftoin bojuje vfsak verje, kar fe mu Sdy. Foufh navuki, Kezarije fe fejejo sdei poufod Andochti fo Sdei norzhije Bogu slushnost vfem na pot. 4. Ludja fo fe tok Spazhili de jem je she mal ' verjet", na to Shlehtnu obernili tok' Gospoda Koker Kmet, Zhlouk Zhloveku nasavupa Sofsed je Sofsedu vouk Tovarfha Tovarfh obrupa pravizhen je malkter Zhlouk. Svejt se močnu prebračuje, z vero navarnu stoji, cerkov se zabstojn bojuje, vsak verje, kar se mu zdi. Fouš navuki, kecarije,* se sejejo zdej pousod, andohti* so zdej norčije, Bogu služnost vsem na pot 4. Ludjá so se tok spačili, de jem je že mal verjet, na to žlehtnu* obernili, tok gospoda, koker kmet. Člouk človeku na zavupa, sosed je sosedu vouk, tovarš tovarša obrupa, pravičen je malkter člouk. /'napačni nauki, krivoverstva/13 /* pobožnosti/1' /•hudobno/15 Kyr be eden Kumei shivov fe jeh nagnede deset al' keb' eden Shrezho vidov per drugmu mu v'jide Spred Pifhe kfe Svali s 'lepine vei vezh, ket Stara Kokufh tok otroz'nifo droftine bulsh' ket en poredni mofh. 6. Al peite v' te Sodne Hifhe koku fe Srotam godi Reuni Kmet pravize jifhe nameft te Ferwaifs dobi Nei pride Kdur Kamer ozhe Svei shaloftne zaitenge tud'nam ni prebit' mogozhe vfsake Sorte Straffenge. Kir be eden komej živov, se jeh nagnede deset, al ' ke b ' eden srečo vidov, per drugmu mu v'jide spred. Piše, k' se zvali z lepine, vej več ket stara kokuš, tok otroe niso droftine, bulš ket en poredni mož. Al, pejte v te sodne hiše, koku se srotam godi, reuni kmet pravice jiše, namest te fervájs* dobi. Nej pride kdur, kamer oče, zvej žalostne cajtenge*, tud nam ni prebit mogoče vsake sorte štrafenge*. /'ukor/16 /* novice/17 /'kazni/18 ]i Fouš, iz nem. falsch/ kecerija iz nem. Ketzerei - krivo- verstvo, razkolništvo. 14 Iz nem. Andacht -pobožnost. 15 Iz nem. schlecht - slab. 16 Iz nem. Verweis - svarilo, ukor. 17 Iz nem. Zeitung - novica. 18 Iz nem. Strafe - kazen, pokora. 75 Iz nem. ohne Maß. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 7. Hude Leita, nu Dragina Lakota Ludy morv vsame fufha, tozha, Svma, Semla vezh tok'narody: Sdei tosh'eden, Sdei ta drugi de fe mu hudu godv vend'nobeden v' Soi nadlugi Trofhta pomuzh nadoby 7. Hude lejta, nu dragina, lakota ludi mori, vzame suša, toča, zima, zemla več tok na rodi. Zdej tož eden, zdej ta drugi, de se mu hudú godi, vend' nobeden v soj nadlugi trošta pomuč na dobi. 8. Sholoftni fo vfsi Stanovi Kmet, Gospoda, Purgarji Nune, Mnihi, nu Duhovni tud Soudatam dobru ny Kai zhem raitat, Sei Saftopi Kter Sa foje shule vey nameft mene nei ven ftopi Soje reve ven povei 8. Žolostni so vsi stanovi, kmet, gospoda, purgarji, nune, mnihi, nu duhovni, tud soudatam dobru ni. Kaj čem rajtat*, sej zastopi, kter za soje žule vej, namest mene ven nej stopi, soje reve ven povej. /* meniti, računati/ En' je kar me ner bel pezhe nu ozhy S'Sousam Kali, Kdur tu flifhi, tok trepezhe inu ga Serze boli: Bref mafe nam Silo dela ta voiska Franzofouska to skufha nafha Dushela nemshka, nu Skor pov Sveita 9. En je, kar me nerbel peče, nu oči s souzam kali, kdur tu sliši, tok trepeče inu ga serce boli: Brez mase* nam silo dela ta vojska francozouska, to skuša naša dužela nemška, nu skor pou svejta. /* brez primere/'' 10. Slo Sleparjo ti Franzosi vfse is Shvinsko frajostio varni nifo tud nadloshni pred nieh grosovitnoftio: Zerkve boshie So Saterli pregnali fo Mafhnike Boga, vero fo Savergli morijo kerfhenike. 10. Zlo sleparjo, ti Francozi, vse iz žvinsko frájostjo*, varni niso tud nadložni pred njeh grozovitnostjo: Cerkve božje so zaterli, pregnali so mašnike, Boga, vero so zavergli, morije keršenike. /* svoboda, svobodniaštvo/ 11. Gosposke inu Zefsarja Shugajo, nu niega Thron tud' Satret', ket Poglavarja Zerkve, inu rimski Stov: vfsakmu niega premoshenje vfsamejo po Sili prezh Dekelzam, Shenam poshtenje nobenga myru ni vezh. 11. Gosposke inu cesarja žugajo, nu njega tron tud zatret ket poglavarja Cerkve inu rimski stov: Vsakmu njega premoženje vzamejo po sili preč, dekelcam, ženam poštenje, nobenga miru ni več. VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE 12. Kulku Synov je pobrala Starfham voiska is naruzh Kulk ' millionov She Koftala daukov nifmo Smagat kofs: Kai taushent she nafheh Ludy pod Semlo mertveh leshy? Kai drugeh po Sveitu tudi Sdei Sato reunu Shivy? 12. Kulku sinov je pobrala staršam vojska iz naruč, kulk miljonov že koštala, daukov nismo zmagat moč. Kaj taužent že našeh ludi pod zemlo mertveh leži? Kaj drugeh po svejtu tudi zdej zato reunu živi? 13. Ozha, Mati Sta Sredila S ' teshavo foiga Synu Sabla, Pufha ga je vbila al'ni to dost'shalostnu? 13. Oča, mati sta zredila, s' težavo sojga sinú, sabla, pusa ga je vbila, al ' ni to dost žalostnu? Bogvafs obvarei • ftarfhi rezhe Syn, • jemle Slavo, nasamerte kei Tovarfhi mene vezh nasai nabo: 14. Mati Syna objokuje milu /precrtano: Sdichy/ Sdichuje v' Seftra bratza obshaluje Brat moli bratzu roko: Nebu Bog vas obvarej, • starsi, reče sin, • jemle slavo, na zamerte kej, tovarši, mene več nazaj na bo: 14. Mati sina objokuje, milu zdihuje v nebú, sestra bratca obžaluje, brat moli bratcu rokó. Kdu bo mene, Jamra Mati na mojo Staroft rediv ozha prav'men ni obftati jeft grem v'Zherno Semlo shiv Kdu bo mene, jamra mati, na mojo starost rediv, oča prav, men ni obstati, jest grem v černo zemlo živ. 15. Svetli Zefsar Franz ta drugi ozha foish podloshnikov Se voiskuje v'ti nadlugi S' Oroshiam, S' molitovjo: Boshia muzh je Shnym, nu S ' nami Franzose tare, mory de nam Bog ftoji na Strani Profhnia, nu Pokura Stry 15. Svetli cesar, Franc ta drugi, oča soj ih podložnikov, se vojskuje v ti nadlugi, z orožjam, z molitovjo: Božja muč je ž nim nu z nami, Francoze tare, mori, de nam Bog stoji na strani, prošnja, nu pokura stri. "Pesem od reuneh časov sedajneh lejt" je v končni verziji vsekakor nastala pred letom 1806, ko je "svetli cesar, Franc ta drugi" dokončno od- ložil naslov Franc H. in ostal le avstrijski cesar Franc I. Najzgodnejši čas nastanka so zadnja leta 18. stoletja, glede na omenjanje številnih človeš- kih žrtev in gmotnih stroškov za vojskovanje s Francozi pa bi jo mogli prej postaviti v začetek 19. stoletja, saj francosko nasilje "skuša naša đu- zela nemška, nu skor pou svejta". Odkritje druge različice pesmi v Zbirki roko- pisov Arhiva Slovenije20 priča, da gre v osnovi za nekoliko starejšo pesem, nastalo v letih 1796- 1797 ali kakšno leto pozneje. Najdena različica v knjižici nabožnih pesmi iz Železnikov je datira- na z letom 1820, kar priča, da se je pesem roko- pisno širila še več let po Napoleonovem padcu. 20 ARS, Zbirka rokopisov, 82 r, rokopis s pesmimi iz prve tretjine 19- stol, fol. 10-11. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 Izpričano je bila torej znana na različnih koncih (dolenjske jezikovne poteze, Vodice, Železniki) in jo moremo označiti kot bukovniško. Zapis iz Železnikov, delo ljudskega prepisovalca Jakoba Čemažarja,21 je jezikovno precej bolj prilagojen novemu (nedolenjskemu) okolju, sicer pa tem pomembnejši, ker gre po nastanku za starejše besedilo od vodiške različice, ki je v prvih letih 19. stoletja doživela vsebinsko aktualizacijo. V osnovi je bila torej "Pesem od reuneh časov se- dajneh lejt" vključno z drugim delom o franco- ski nevarnosti sestavljena še v 18. stoletju. Na na- stanek v letih I796-I797 kaže 18. kitica različice iz Železnikov. Namesto drugega dela 9- kitice v vodiški različici: "Brez mase nam silo dela ta voj- ska francozouska..." je namreč opisano Napo- leonovo vojskovanje na Beneškem: Francoska vojska zlo rezgraja per pokrajni beneški, ta Francoz nam zlo nagaja tamkej v laški deželi. V železnikarski različici nato manjkata 10. in 11. kitica vodiške pesnitve, kjer Anonim razlaga tudi ideološko plat francoske ekspanzije in nje- ne vojaško-politične razsežnosti, ki jih zdaj, v pr- vem desetletju 19. stoletja občuti že "naša dužela nemška" in z njo "skor pou svejta". Ko je nastaja- la predloga železnikarske pesmi, so ravno "fante ... v žovd zapisali po nov orengi", v opisovanju vojakovega slovesa od doma pa je šele v prihod- njiku izraženo "francoska sabla ga bo (!) vzela". Spremenjena vodiška različica čez nekaj let že občutneje govori o utrpeli škodi in žrtvah. Če je v železnikarski pesmi glede posledic vojne zapi- sano "kolk maljonov je koštavlu tega svitiliga (!) cesarja", po vodiški različici najbolj trpijo ljudje: " kulk miljonov že koštala, daukov nismo zma- gat moč". Žalost ob vojakovem slovesu se v pe- smi iz Železnikov na koncu ne prelije v lojalistič- ni kitici o cesarjevem vojskovanju in zaupanju v 21 Gre zafoliant 12 preganjanih listov majhnega formata, v katerem je s črnilom zapisanih šest nabožnih pesmi. Na fol. 10-11 je Jakob Čemažar s svinčnikom (!) iz starej- še predloge precej okorno prepisal edino posvetno verzi- fikacijo, naslovljeno kot •••• odsedajnih zaitov", ter na koncu pristavil: 'Amen 1820". Pesem ima 28 oštevil- čenih četverovrstičnih kitic, od katerih jih je 23 enakih ali le malenkostno drugačnih kot v vodiški pesmarici. Knjižica je povezana iz porabljenih listov, na katere so učenci šole v Železnikih med3- 8 1817 in 5 9. 1818pisa- li šolske vaje v nemščini. Narodni muzej jo je leta 1925 z nakupom pridobil iz župnišča na Vrhu sv. Treh kraljev nad Vrhniko inje morda izvirala iz zapuščine isto leto umrlega župnika Janeza Jelenca, prej službujočega v Godoviču. božjo pomoč. Cesar je omenjen zgolj v zgor- njem verzu o milijonskih stroških, medtem ko je sam konec pesmi neprimerno bolj pesimističen in tako povsem v duhu njenega prvega dela: Hude lejta od žalost ino joka na morjo več govorit, Jezus nejjeh zdej potrošta, kir se bodo mogli ločit. Hude lejta, revni časi, ja, vse hude je nad nam, koneperhu (Oje tega sveta jno ta strašni sodni dan. Čeprav se vodiška različica pesmi zaključuje s hvalnico "očetu svojih podložnikov" cesarju Francu II., gledano v celoti vendarle ostaja pikra kritika svojega časa, dasiravno iz previdnosti nikjer ne imenuje domačih krivcev opisovanega stanja. Krivda za širjenje vseh nadlog za duha in telo se namreč neposredno pripisuje samo "Francozu" in "vojski francozouski". Določene vzporednice je tako zaslediti v znani anonimni verzifikaciji "Ena nova pesem od Francozov" iz leta 1799, kritiki vse bolj razširjene "frajosti" in nevere ter hvalnici cesarja Franca.22 Glede na vsebinsko zasnovo ni izključeno, da je pesem nastala v dveh stopnjah. Prvi del, obse- gajoč osem osmerovrstičnih kitic, je zaključena celota, nekakšen ljudski glas, ki toži nad nadlo- gami vseh stanov, nezavidljivim položajem Ka- toliške cerkve v boju s "krivoverstvi", nad krivi- cami sveta, posebej do malega človeka, ter nad splošno moralno sprijenostjo ljudi. Pesnik spo- ročilo smiselno sklene s pozivom drugim: "... na- mest mene ven nej stopi, s/v/oje reve ven po- vej." Čeprav je malo konkretnih opisov težav in njihovih vzrokov, še največ pri navajanju posle- dic naravnih ujm, ni moč prezreti splošne kriti- ke družbenih razmer in posredno tudi oblasti. Pisec je človek starega kova, zato nemočno opa- zuje, kako se svet "močnu prebračuje" in kako "z vero navarnu stoji". Tuje so mu jožefinsko-raz- svetljenske novotarije - "fouš navuki, kecarije" -, ob katerih veljajo pobožnosti za "norčije", po- slušnost Bogu pa je vsem v spotiko. Spričo tega so postali ljudje pokvarjeni, in sicer brez stanov- ske razlike: "tok gospoda koker kmet". Po njego- vem so resda žalostni vsi stanovi od gospode do 22 Alfonz Gspan, Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja. I. knjiga, Ljubljana 1978, str. 337- 339. VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE Ç) y*'« •.-r4,A'¿f'a/fáV *"<^•¿•• Zttì/* V • ;£& Jdfrrtf+*/**$« . ¿fast ft h> ***** t¡9 J ¡A. "Pefsem Od reuneh zhasov Sedameli Leit"- začetek v starejši vodiški pesmarici vojakov, saj jim nikjer ni moč najti tolažbe, tem- več zgolj kazni, ni pa moč mimo dejstva, da je pesniku intimno najbližji kmečki stan: "Al pejte v te sodne hiše,/ koku se srotam godi,/ reuni kmet pravico jiše/ namest te fervajs dobi." Že- leznikarski prepisovalec ali že njegov predhod- nik se je s kmečkim stanom sploh poistovetil, saj pravi v prvi osebi množine: "Pejmo mi (!) v te sodne hiše...". Kitice od 9- do 15., v katerih se Anonim razpiše o francoski nevarnosti, nadgrajujejo prvi del z usmerjanjem pozornosti na največjo pesnikovo bolečino: "En je, kar me nerbel peče...". Zatiranje Cerkve in krščanstva izvira od "žvinske frajosti" Francozov, ki žugajo gosposki, cesarju in pape- žu, njihovo silo pa s človeškimi in gmotnimi žr- tvami močno občuti "naša dužela nemška" in skoraj pol sveta. Zadnje štiri kitice tako izzvenijo v slogu brambovskih pesmi. Opis sinovega slo- vesa od domačih, ko odhaja v boj in smrt, se po- vezuje s skrbjo za zapuščene starše, vendar daje končni žrtvi smisel cesarjevo bojevanje zoper sovražnika, katerega izid še ni videti povsem go- tov. Cesar je "oče svojih podložnikov" ter z božjo pomočjo njihov branitelj, tako da so vse nadlo- ge spričo obsednega stanja nujno potisnjene v ozadje. V starejši vodiški pesmarici je opaziti poteze iste roke tako za Pefsem Od reuneh zhafsov se- dameli leit kot za naslednjo verzifikacijo z na- slovom Pefme od vodiflike Fare. Obe najdemo v obravnavani zbirki Nadškofijskega arhiva prepi- sani tudi v tanko knjižico z osmimi stranmi, pri čemer vzbuja pozornost okornejša pisava, ki ka- že na pisanja manj veščo osebo - neduhovnika. Prva pesem je do potankosti enaka kot v prejšnji pesmarici, le da ima dodan sklep: "To Pefme jeft Sklenem,/ U Jemenu je/ufa nu, Maryje". Na- slednja verzifikacija, hvalnica vodiški župniji, pa je prepisana le do vključno četrte kitice. Peta ki- tica je zgolj nakazana s številko, kot da bi nes- pretnemu prepisovalcu zmanjkalo časa ali moči za dokončanje prepisa. Kdo je bil mož, ki se je lotil tega zanj očitno ne prav lahkega dela, brž- čas razkriva zabrisan napis na sprednji strani platnic, ki ga je mogoče prebrati kot: "Jerem. Lourenz ...rei". V primeru, da sta prvi imeni osebno ime in priimek,23 je mož morda istove- ten z Jernejem Lavričem, po domače Petrovcem iz Repenj h. št. 31 (okoli 1740-1808).24 Lavrič - če gre res za pravo osebo - si je torej obe pesmi le prepisal in ni njun avtor. Prepisovanje besedil med preprostim ljudstvom pa je v resnici značil- nost bukovništva, s katerim je slovstvena zgodo- vina označila naslednji pesmi, edini od obravna- vanih, ki sta že doživeli objavo.25 ^ Šematizem duhovnikov in duhovni} v ljubljanski nadš- ko/iji l. 1788, ur. Frančišek Pokom, Ljubljana 1908, ne pozna duhovnika s podobnim imenom in priimkom ali z dvojnim osebnim imenom Jernej Lovrenc. 24 Jernej Lavrič iz Repenj h. št. 13 (Oje preminil 19. marca 1808 kot poročen v starosti 68 let (rojen okoli 1740) (NŠAL, ŽA Vodice, AÍMK1784-1810.). Dejansko je šlo za h. št. 31, vulgo Petrouz", kjer je po zapisniku duš leta 1810 živela 60-letna vdova Katarina Lavrič z odraslima otrokoma (istotam, Status animarían župnije Vodice 1810, s. p.). 25 Prim. France Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva Od začetkov do Zoisove smrti, Ljubljana 1929-1938, str. 278. - Prim. Janko Kos, Razsvetljenstvo (Literarni leksi- kon. Študije, Osemindvajseti zvezek), Ljubljana 1986, str. 10. - Prim. Gspan, n. d, str. 380. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 Gre za verzifikaciji protijožefinske vsebine iz let okoli 1790, nastali zelo verjetno v istem oko- lju, zagotovo pa druga v močni odvisnosti od pr- ve, o čemer priča zlasti njuna vsebinska zasnova in manj pesniška oblika. Pomenljivo je dejstvo, da v objavah (1894 in 1938) nastopata skupaj, ka- kor sta bili odkriti in sta se očitno tudi rokopi- sno širili. V rokopisni zbirki Nadškofijskega arhi- va Ljubljana sta se ohranili starejši različici, ki ju je poznejši škofijski arhivar France Pokorn v zgodnjih devetdesetih letih 19. stoletja po last- nem pričevanju "našel med ljudstvom", ko je ka- planoval v Stari Loki. Leta 1894 ju je, prečrkovani v gajico, priobčil v krajepisni črtici o Škofji Loki v reviji Dom in svet.26 Rokopisa sta torej prišla med Zgodovinske zapiske Nadškofijskega arhi- va iz Pokornove zapuščine, o čemer govori nje- gov podpis na platnicah tanke knjižice, v kateri je zapisana "Pejsem od tega resvetlenga sveta". Kot je na rob objavi v Domu in svetu navedel F. Lampe, sta obe pesmi skoraj gotovo zložila re- dovnika, medtem ko govori Pokorn o nezna- nem pesniku v ednini.27 Tudi kar zadeva obli- kovno plat rokopisov, bi pesmi prav lahko spe- snila ista oseba, le da je katera od njiju doživela jezikovno redakcijo. Tako kot za dve pesnitvi iz obeh vodiških pe- smaric je tudi za obe Pokornovi objavljeni pe- smi mogoče ugotoviti, da nista ostali omejeni na avtorjev zasebni krog, ampak sta se v prepisih širili med ljudi. B. Grafenauer je namreč leta 1938 v slavistični reviji Slovenski jezik objavil in deloma komentiral dve drugi različici obeh ver- zifikacij. Medtem ko je pesnitev o "razvetljenem svetu" tu prav tako datirana z letom 1791, se je pesem "od teh sedajneh novih cajtov" (pri Po- kornu z letnico prepisa 1800) ohranila v mlaj- šem prepisu iz časa po letu 1815 ter z nekoliko drugačnim naslovom "Pesem od teh novih zad- nih cajtov". Rokopisa sta bila v zasebni lasti in sta izvirala iz zapuščine nekega bibliofila, njunega krajevnega izvora pa Grafenauer ni mogel več dognati. Prek Kidričeve Zgodovine slovenskega slovstva je lahko prišel le do Pokornove objave ter ugotovil, da se prepisa obeh pesmi od ome- njene starejše objave nekoliko razlikujeta.2" Grafenauerjev argument, da rokopisa objavlja v celoti, ker je Pokornova objava "poleg tega močno neznana", velja tako za literarno kot zgo- 26 Fr. Pokom, Loka (Krajcpisno-zgodovinska trtica), v: Dom in svet VII (1894), str. 342-343- 27 Istotam, str 343- 2fi Bogo Grafenauer, Reforme Jožefa II. v luči javnega mne- nja, v: Slovenski jezik I (1938), str. 162-168. dovinsko stroko v precejšnji meri še danes. A. Gspan je denimo v antologijo starejšega sloven- skega umetnega pesništva uvrstil samo "Pesem od tega rezsvetleniga sveta", v opombi pa le omenil "Pesem od teh novih zadnih cajtov", kar je utemeljil z ugotovitvijo, da je prva pesnitev bolj dognana, četudi je slednja mestoma ostrej- ša.29 Pesem o "razsvetljenem svetu" je vsekakor bolj znana tudi zaradi najzgodnejše izpričane slovenske omembe pojma "razsvetljen", četudi uporabljenega v slabšalnem pomenu.30 V izraz- nem pogledu gre po Gspanu za boljše bukov- niško besedilo, jezik je običajen pogovorni, pra- vopisne slabosti pa bržkone prepisovalčeve.31 Zelo podobna je vsebinska zasnova pesnitev: pri obeh govori prvi del o novotarijah v zvezi z jožefinskim katastrom in upravo, drugi pa obravnava cerkveno problematiko. Pri tem sta pomenljivi dve opazni razliki. 26-kitična "Pesem od teh sedajneh novih cajtov", ohranjena v dati- ranem prepisu iz leta 1800, je nastala še proti koncu življenjajožefa IL, ko so merjenja za jože- finski kataster v polnem teku. Njihovo kritizira- nje preide skoraj neopazno v kritiko cesarjeve cerkvene politike in uprave ter končno v spoti- kanje ob vladarjevo osebo samo: "Dokle bo naš cesar živo,/ tok bo guberniom vižou". Na najbolj neposreden način pripisuje Anonim krivdo za opisano stanje Jožefu II. in si odkrito želi zame- njave vladarja: "Le-tega je uržoh Jožef cesar ta/ Bog dej, de bi biu skorej en drugi." Druga, krajša pesnitev z naslovom "Pejsem od tega rezsvetlenga sveta" je nekaj let mlajša, dati- rana sredi leta 1791 in je vsekakor nastala že po Jožefovi smrti ter odpravi večine njegovih re- form (1790). Gre za 13 osmerovrstičnih kitic iz trohejskih šestercev in petercev, pri čemer pe- sem ritmično ni toga,32 vendar oblikovno nekoli- ko preprostejša od prejšnje pesnitve, vsebinsko pa na neki način predstavlja njeno logično na- daljevanje. V prvi polovici si da avtor duška nad dejstvom, da je jožefinski kataster skupaj z oso- vraženimi davčnimi pobiralci ("ajnemarji") od- pravljen. Drugi, "cerkveni" del, je povsem v slo- gu zadnjega dela prve pesmi, le da ni naperjen zoper jožefinizem, temveč proti janzenističnim idejam in politiki v Cerkvi in potemtakem bolj proti jožefinsko usmerjeni cerkveni kakor proti posvetni oblasti. 2>> Gspan, n. d. str. 379. •w Prim. Kidrič, n. d., str. 278. - Prim. Kos, ti. d., str. 10. •" Gspan, ti d., str. 380. •i2 Prim. Gspan, n d, str. 380. VSE ZA ZGODOVINO 30 ZGODOVINA ZA VSE Pesmi objavljamo v zaporedju njunega nastanka in ju v nadaljevanju glede na vsebinsko sorodnost obravnavamo skupaj. Pri transliteriranem besedi- lu mestoma opozarjamo na razlike s Pokornovim Pesem od teh sedai neh novih zaitov i. Kai so sa eni Elimenti po usen dushelah so punti al je blo kedei to ko nobeden na more vedit sa to. prečrkovanjem in razumevanjem besedila ter na neenotnosti med ohranjenima rokopisoma na eni strani ter Grafenauerjevo objavo na drugi, za kate- ro ne poznamo rokopisne predloge. Pesem od teh sedajneh novih cajtov i. Kaj so za eni elimenti*, po useh duželah so punti, al je blo kedéj tokó, nobeden na more vedit za to. /* elementi/ Enkrat se je Augustus smiflo de je biu ves svet popisou nash Zefsar she bel hoda kir usega na klaftre smero bo. 2. Enkrat se je Avgustus zmislo, de je biu ves svet popisou, naš cesar še bel hodó, kir vsega na klaftre* zmero bo. /* na sežnje/ 33 Ojoh, joh, kir sdei regira sa to ve usak hrib inu dolina kir je she use smirjeno pak je she bel smedeno. 4. Comifsarje sa to ven poslali de so se prou stemali sunei grofou jenu vashih gnad be biu shiher sunti tisakiga na eno plat Potem so nive shazvali na perdeuke so jeh diali bode usheniza al pak resh Komisarje sa pisou bersh. Verte jno traunke shazvali use gmaine so ogledvali nei she bo en gunzvet al baron usak je potegno velik Ion. 3. O, joh, joh, kir zdej regira*, /'viada/34 za to ve vsak hrib inu dolina, kir je že use zmírjeno, pak je še bel zmedeno. Komisarje za to ven poslali, de SO se prou Sternali*, /* biti domišljav, prevzeten/ zunej grofov jenu vaših gnad be biu žiher* sunti vsakiga na eno plat. /* lahko/35 5. Potem so nive šacvali*, na perdeuke so jeh djali, bode ušenica al pak rež, komisar je zapisou berž. 6. Verte j'no traunke šacvali*, use gmajne so ogledvali, nej že bo en guncvet* al baron, vsak je potegno velik Ion*. /* cenili/36 /* ocenjevali/ /* malopridnež/ /* plačilo/ Kmet bi biu lochka gvirat sdei ke muni treba tlake delat /* gvirati - veljati/ 1,9 m. 7. Kmet bi biu lohka gvirat*, zdej ke mu ni treba tlake delat, {i Dolžinska in površinska mera, klaftra • 14 Iz nem. regieren. 15 Iz nem. sicher. 16 Iz nem schätzen. •i7 ~Na kole so kantone djali" meri najožefinska katastrska merjenja, pri katerih sta bila glavna pripomočka dva kola (prim. Peter Ribnikar, Zemljiški kataster kot vir za zgodovino, v ZČ36 (1982), str. 325). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 31 more pa tulkain dauka dat de mu ni mogozhe enkrat obstat. more pa tulkajn dauka dat, de mu ni mogoče enkrat obstat. 8. Na kole so Cantone diali na usaka vafs Richtarja postauli ozhio de bi biu kmet gospod al bo jemo prevezh gosposk. Na kole so kantone* djali, /* kanton - območje novačenja/37 na usaka vas rihtarja* postauli,/* pomožni krajevni uradnik/ očjo de bi biu kmet gospod, al bo jemo preveč gosposk. Gorje sdei obogimo kmeti po shtir pet gosposk imeti vender zhe nada Kaufert gosposka pravi ni toy gront. 9. Gorje zdej obogimo kmeti, po štir, pet gosposk imeti, vendar če na da kaufert*, gosposka pravi: "Ni toj gront* /* kupnina/38 /* grunt, kmetija/ 10. Kai zhes dobriga imeti pravim jest tebi bogimo kmeti pogli kai brunih ludi milo sdihuje inu jezhi. 10. "Kaj češ dobrega imeti", pravim jest tebi bogimo kmeti, "pogli, kaj brunih* ludi milo zdihuje inu ječi". /* brumen - pobožen/ 11. Nune Menihe so pregnali jenu ta shivesh nim prepoudvali dokler bo terpelo toko tok dougo bo na sveto hodo. 11. Nune, menihe so pregnali jenu ta živež nim prepoudvali, dokler bo terpelo tokó, tok dougo bo na sveto hodó. 12. Mashnikam so zhast oduseli glih tem vahtarjam jeh sturili kir morejo na vahti stat jnu te potente osnanvat. 12. Mašnikam so čast oduzeli, glih tem vahtarjam* jeh sturili kir morejo na vahti* stat jñu te potente* oznanvat. /* vahtar - stražar, čuva|/ /* vahta - straža/ /* potente - patente/ 13. Kai je sdei sa ena slepota po usih zerkvach je temnota kir nasmejo svezhe state na shran nobene mashe brate. 13- Kaj je zdej za ena slepota, po usih cerkvah je temnota, kir na smejo sveče state, na šran* nobene maše brate. /* na stran/ 14. Sdei ni drusiga koker potenti na usih uratah so na bite sdei regira joh jnu gorje sei sato usaki dober ve 14. Zdej ni druziga koker potenti, na usih vratah so nabite, zdej regira joh j 'nu gorje, sej zato usaki dober ve. 15. Dokle bo bo /sic!/ nash zefsar shivo tok bo gubernium vishou 15. Dokle bo naš cesar živo, tok bo guberniom vižou*, /* gubernij vižati - vladati/39 •w Iz nem. Kaufwert. - Pesnik se huduje nad prisilnim pre- vajanjem zakupnih kmetij in zemljišč v kupnopravne, za kar so zemljiški gospodje zahtevali visoke kupnine. •i9 V pesmi se gubernij omenja dvakrat, prvič ga vodi ("vi- za") cesar, drugič pa je gubernij ta, ki zapoveduje ("Zdej nas le gubernium viža"). B. Grafenauer je prvi verz pre- pisal kot- "tok bo gubernerjum vishu ", kar je razumel kot VSE ZA ZGODOVINO 32 ZGODOVINA ZA VSE papesh pak bo urimo spau malkrat bo nova masha brau. papež pak bo v Rimo spau, malkrat bo nova maša brau. 16. sdei našle gubernium visha nove masnike nam poshilla oni so ene grosne uzhenosti al perneh ni nezh ponisnosti. 17. Uspoudnizah so skruplanti na kloštre lauter spegonti sami sebe povikshujejo te stare pa sanizhujejo. 18. Nobeden nima plate sbrite usak ima lafse savite guante use sprefarbane lafse use bell nakraushane 16. Zdej nas le gubernium viža, nove mašnike nam posila, oni so ene grozne učenosti, al per neh ni neč ponižnosti. 17. U spoudnicah so skruplánti*, /* tankovestneži/ na kloštre lauter špegonti*,/*lauter špego(n)ti - zgolj vohuni/ sami sebe povikšujejo, te stare pa zaničujejo. 18. Nobeden nima plate* zbrite, usak ima lase zavite, guante* vse sprefarbane, lase vse bel nakraužane. /* meniške tonzure, pleše/ /•obleke/ 19. Ta velke shole jnu seminarje u vezheh mestali tudi u Gradzu sa dnarje bolshi je jet kofse past koker študirat u seminarje sa eno prašno zhast. 20. Katira terpi dokler studira bukve sa mashtuva prebere kade biu nemo shegne uset sa masho prat ga sna gosposka mušketo uroke dat. 19. Ta velke šole j 'nu seminarje, u večeh mestah tudi u Gradcu za dnarje, bolši je jet koze past, koker študirat u seminarje za eno prazno čast. 20. Katira terpi, dokler študira, bukve za maštuva* prebere, /* maštuva. maštvo - maša/ kade biu nemo žegne* uzet za mašo brat, /'blagoslove/ ga zna gosposka mušketo* u roke dat. /* puško/ 21. Le tega je urshoh Joseph zefsar ta bog dei de bi biu skorei en drugi de bi papesh vezh urimo na spau am pak soje sapoude vendajau. 22. Kai je sdei katolska zirku katir bise smislo milo bise siokou jest navem kai bo stega zhe nam Bog kei bolshiga na da. 23. Greki so sdei staro virzi Nemzi bodo nova virzi 21. Le-tega je uržoh* Jožef cesar ta, /* kriv/-*0 Bog dej, de bi biu skorej en drugi, de bi papež več u Rimo ne spau, ampak soje zapóude ven dajau. 22. Kaj je zdej Katolska cirku, katir bi se zmislo, milo bi se zjokou, jest na vem, kaj bo s tega, če nam Bog kej bolšiga na da. 23. Greki so zdej starovirci, Nemci bodo novavirci, cesarjeve "zastopnike " - gubernerje (n. d., str. 163, 166). Njegova objava mlajšega prepisa pesmi se namreč tudi na drugem mestu razlikuje od naše ("Sdej nas le gober- ••• (!) visita'' namesto "gubernium visha"). Prvotno je bila vsekakor mišljena upravna enota gubernij, za no- tranjeavstrijske dežele v letih 1782/3-1791 s sedežem v Gradcu. 40 Iz nem. Ursache, VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 33 na papesha nezh nadershe sami po sojeh glavah uzhe. 24. Debi Cardinali skori gori ustali ta svet Concilium dershali prosimo usi skupei boga de nam skori kei bolshiga da. na papeža neč na derže, sami po sojeh glavah uče. 24. De bi kardinali skori gori ustali, ta svet koncilium* deržali, prosimo usi skupej Boga, de nam skori kej bolšiga da. /* koncil/ 25. Meni bo treba nehati od teh rezhi dapoudvati nobene nisem falliu kdo se bo sato zhesme jesiu. 26. Kebi se pa shesou kedo debi otou svedit tega katir je pisou leto jest rezhem temu tinta jnu pero kai je nemu mar sato. Prepisana nata 3 dan Aprilla 1800. 25. Meni bo treba nehati od teh reči dopoudvati, nobene nisem faliu*, /* zgreši!, storil narobe/ kdo se bo zato čezme jeziu. 26. Ke bi se pa žezou* kedo, /* naibrž prav: shelou - želou/'4' de bi otou tega, katir je pisou to, jest rečem temu tinta j 'nu pero, kaj je nemu mar za to. Prepisana na ta 3 dan aprila 1800. Peifem Od tega Resfvetlenga Sveta Pejsem od tega rezsvetlenga sveta i. Zhudni Moderiani sa pershli na Svet, Od ufsih Kraijov sbrani, Kdo jeh ozhe shtet, Lete merjo grunte Borshte noj polle, To je kar stri punte Rane te bolle. 1. Čudni moderjani sa peršli na svet, od usih krajov zbrani, kdo jeh oče štet. Le-te merjo grunte, boršte noj polé, to je, kar stri punte, rane te bolé. Enu sternu ima pravia po pet dat, Tozho tudi nima, pollu skoduat, Prou lepi Preroki prerokujejo, O Kushtraskem Parouki, pogu Raitaja, Enu sternu* ima, pravja, po pet dat, točo tudi nima, polu škoduvat. Prou lepi preroki prerokujejo o kuštraskem parouki, Bogu rajtaja. /* strn-i (ž) - posevek žita/'2 /* kuštrava baroka-lasulja/'*i /* računa|o, plačuje|o/ 41 V Grafenauerjcui objavi je transliterirano kot- Ke bi se pa želov kedo.." (Gra/enauer, n. d, str. 164). 42 Po Gspanovi objavi "Eno zrno.. " (Gspan, n. d„ str. 324). 4i Nerazumljiva besedna zveza je najbrž plod prepisoval- čeve napake. Namesto "o kuštraskem parouki " bi moralo pisati • kuštraskem (-ski) parouki'' v pomenu biti oble- čen oziroma imeti na sebiperiko kot znamenje napuha in vzvišenosti. Zdaj torej rajtajo * Bogu preroki v lasu- ljah. Tudi v Gspanovi objavi najdemo "v kuštrasti bara- ki'' (Gspan, n. d., str. 324). VSE ZA ZGODOVINO 34 ZGODOVINA ZA VSE 3. Joj joh ta Kraluje, gorije tebi suet, Mernik sapouduje, ofse na Klaftre shtet, Joh joh vfsak vpije, Purgar, Kmet, Gospud, Joh joh ta nafs bije, Joh strij taushent shrot. 3. Joh, joh, ta kraluje, gorje tebi svet, mernik zapouduje, osé* na klaftre štet. Joh, joh, vsak vpije, purgar, kmet, gospud, joh, joh, ta nas bije, joh stri taužent šrot*. /* jarem, oral/ /'vse/ • tisoč s(i)rot/ She vfselej premalu, je blo teh Barouk, Deb she bio jemalu, srebro snashih rok, Shashe pershlepilli, te Ainemarve, Pet shto so slushili, te rabinarij. 5. oni so menili, de bo vezhna rezh, Sufsna sa dobbilli, shli so vfsi sa pezh, Od nobenga shlishat, ni vdesheli vezh Nezh vezh jeh ni sdishat einemarij sa prezh. 6. Rihtarja imeti more vfsak a vafs, Desna dnarje shteti, jen udreti nafs, more snet potente, ket Kershanski nauk, Skerbi pak nazente, de odraita Dauk. Svet sa she smeshali, Kloshtre prasnijo, Mlade ven segnalij, 4. Še vselej premalu je blo teh barouk*, deb' zeblo jemalu srebro z naših rok. Ša še peršlepili* te ajnemarje*, pet što* so služili te rabinerji*. Oni so menili, de bo večna reč, z usna sa dobili, šli so vsi na peč. Od nobenga slišat, ni v deželi več, neč več jeh ni zdišat*, ajnemarji sa preč.* 6. Rihtarja imeti more vsaka vas, de zna dnarje šteti, jen udreti nas, more znet potente ket keršanski nauk, skerbi pak na cente, de odrajta dauk. 7. Svet sa že zmešali, kloštre praznijo, mlade ven segnali, /* baroka - lasulja/ /* skrivaj pntepli. pritihotapili/ /* prejemniki, pobiralci davkov/45 /* petsto goldinarjev/ /* rabini, oderuhi/46 /* najbrž zdišati, zavohati/ /* so preč/ 44 Najbrž besedna igra z nemško besedo Joch, enkrat v po- menu jarem, drugič oral, t. j. zemljiška površinska enota (0,57 hektara). V Gspanovi objavi je mišljen jok, kar bi bilo še razumljivo v prvih dveh primerih, teže pa pri: 'joh, joh, ta nas bije. " Napačno je posodobljen verz 'joh stri taužent šrot", in sicer kot: "joh, tri tavžent srot" (Gspan, n. d., str. 324, 380). 45 Iz nem. Einnehmer. 46 Najbrž metafora za krivoverstvo in nasploh zlo: rabine- rija iz nem. Rabbiner - rabin. Komentar v Gspanovi ob- javi razlaga pojem rabinarji kot "židovski verski učitelji, tudi oderuhi" (Gspan, n. d., str. 381). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 35 uzhirku branijo, Krishov pot podreti, Krishzhe prez pobrat, Bratoushne poshreti, sna Jansenski Brat. u cirku branijo, križov pot podreti, križce prec pobrat* bratoušne požreti zna janzenski brat. /* preč pobrat/ 8. Semiarski /sic!/ vuki, pernefso leb sad, Sa naverni stuki, giftni koker gad, v'zhe ufse narobe, spazhio vefs Svet, testerpene gobe, na meh jeh odret. 8. Seminarski vuki perneso lep sad, sa naverni štuki*, giftni* koker gad, uče use narobe, spačijo ves svet, te sterpene gobe, na meh jeh odret. /* kosi, komadi/17 /* strupeni/"1" Graz inu tudi Dunei, shetoku vzhi, Deta k'tir jesunej, prez sgubi ozhi, Papesha bonisha, shkoffam glih strij, Jansen nega visha, na Kloštre reshe. Grac inu tudi Dunej, že toku uči, de ta, k'tir je zunej, prec zgubi oči, papeža poniža, škofam glih stri*, Janzen nega viža*, na kloštre reže. /* enači/ /* usmerja, vodi/ 10. O pridgah od Maria, mouzhi koker tat. Plate she nasbrije, stupan ket Soudât, Nosha je Desheushka, od glave da noh, Glava je Jansenska, noter kofsi roh. 10. O pridgah od Marija mouči koker tat, plate* že na zbrije, štupan* ket soudât, noša je dežeuska, od glave da noh, glava je janzénska, noter kosi roh*. /* meniške tonzure/ /* napudran/ /* kozji rog/49 11. Na skaplir napaszhe, zel nezh na Dershe, Ja koker podlaszhe, na mishe reshe, Roshenkranz puftiti, le premishluvat, vzhi to vafs sveti jen Jansenski Brat. 12. Od pustke sa vergli, svete zerkve Shaz, 11. Na škaplir*, na pašče**, /"škapulir, ** pasovi/50 cel neč na derže, ja, koker podlasče*, /* podlasice/ na miše* reže, /* na miai/ roženkranc* pustiti, /* rožni venec/ le premišluvat, uči to vas sveti jen janzenski brat. 12. Odpustke zavergli, svete Cerkve šac*, /•zaklad/51 47 Iz nem. Stuck. 4fi Iz nem. giftig. 49 Gspan razlaga: "v glavi je skrit kozji rog - vražji rog,; oči- tek, dajanzenistiširijo hudičeve nauke "(n. d., str. 382). 50 Znamenji redovništva in bratovščin. 51 Iz nem. Schatz. VSE ZA ZGODOVINO 36 ZGODOVE\A ZA VSE ob haila posherli to sa trapi pazh, v' Duhu te pokore, shivet sdei vzhe, stresne glave nore, On pa frey shive. 13. Shtok je ta Dvanaisti, vam hinauzam spet, Sdei pa ta trinaisti, she na verh odshtet, Gleite kai po strila vasha Maninga, ja she poreshbilla boshja shtaffenga /sic!/. Konz den 17 ten Junius 1791 Čeprav sta obe pesnitvi s protijožefinsko te- matiko natanko datirani, čas njunega nastanka ni tako enoznačen. A. Gspan je brez posebnega komentarja zapisal, da "sta morali nastati konec 80-ih let 18. stol. V4 Če je iz prve, ohranjene v pre- pisu iz leta 1800, jasno razvidno, da je zagledala luč sveta še za življenja Jožefa II. (umrl 20. fe- bruarja 1790), pa je čas Jožefove vlade za drugo, datirano s 17. junijem 1791, kot že povedano, za- gotovo prezgoden. Domnevo, da je nastala "naj- brž pred 1. 1789", je B. Grafenauer utemeljeval z načinom opisovanja jožefinskih katastrskih merjenj, ki so se odvijala v letih 1785-1789.55 Ven- dar pa izginotje davčnih pobiralcev - "ajnemar- jev", ki naj bi jih dobili "z usna" (z bičem), kaže že na čas po odpravi večine Jožefovih reform v mesecih po njegovi smrti. Leopold II. je moral s patenti za posamezne dežele do srede leta 1790 odpraviti osovraženo urbarialno regulacijo, ta- ko na Kranjskem v mesecu juniju. S tem je bila ponovno uveljavljena davčna zakonodaja Mari- je Terezije in davke so namesto dobro plačanih cesarskih pobiralcev spet pobirala zemljiška gospostva.5'1 "Ájnemarji" iz naše anonimne pe- snitve so jih torej kaj hitro dobili po grbi in leto ,-> Gspanova objava ima Stek" z metaforično razlago: "Vam, hinavci, bije dvanajsta, celo ic trinajsta ura; bli- ža se vam skorajšnji konec" (n. d., str. 382), toda prejko- ne je dvanajsti in trinaisti Stob" treba razumeti dobe- sedno kot zaporedni kitici. x< /z nem. Meinung. 54 Gspan, n. d, str. 379. '' Grafenauer, n. d., str. 167. -Mnenje, da ¡epesem najbrž nastala Se pred 1789, povzema tudi Kos, n. d., str. 10. F. Gestrin - V Jfe/ik, Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918, Ljubljana 1966, str. 16. 56 obhajila požerli, to sa trapi pač, v duhu te pokore živet zdej uče, streže glave nore, on pa frej* žive. /* svobodno, prosto/ 13. Stok* je ta dvanajsti, • kitica/52 vam hinavcam spet* /* zapet/ zdej pa ta trinajsti že na verh odštet, glejte: kaj bo strila vaša maninga*, /* mnenie, namera/'3 ja že bo režbila* /* razbila/ božja štrafenga*. /*kazen/ Konc den 17ten Junius 1791 pozneje, ko je Anonim datiral svojo pesem, jih v deželi resnično ni bilo več "zdišat" ("ajnemarji so preč"). Po Gspanu naj bi bil verz, v katerem so jih dobili "z usnam" od razjarjenih kmetov, "bolj izraz želje kakor splošen pojav,"" kar pa bi mo- glo držati le ob povsem nedokazani predpo- stavki, da je pesem nastala še pred 1789, ko so se jožefinska katastrska merjenja končala, ali kveč- jemu leto dni pozneje. O času, ko so bila merje- nja še v polnem teku, govori v sedanjiku prva kitica: "Le-te merjo grunte, boršte noj polé" ter temu početju pripisuje tudi vzroke kmečkega uporništva ("to je, kar stri punte"), v letih 1787- 1790 porojenega ponekod na Kranjskem in Go- riškem.5" O resničnem neslavnem koncu cesar- skih pobiralcev davkov - "ajnemarjev", ki naj bi v tej vlogi zamenjali zemljiške gospode, pa Ano- nim ne pušča nobenega dvoma, saj nad dejs- tvom izraža neprikrito veselje, ki ni niti malo po- dobno navadni želji. Pesem potemtakem tudi v zasnovi ni mogla biti zložena dosti pred datu- mom, s katerim je datirana (17. junij 1791), in si- cer najbolj zgodaj ob odpravi jožefinske davčne zakonodaje sredi leta 1790. Glede avtorstva obeh "protijožefinskih pamf- letov" si danes nismo dosti bolj na jasnem kot naši predhodniki. F. Lampe ju je, kot rečeno, pri- 57 5/i De/omaje šlo za kmečko upiranje ob sami izdelavi jože- finskega katastra, porojeno iz bojazni pred povečanjem zemljiškega davka, deloma pa je bilo naperjeno zoper dajatve zemljiškim gospodom, ki so vse glasneje zahte- va/i odpravo reform. - Pnin. Bogo Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 338-339- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 37 /aß •/• . La buja, J\ZA\véUvncjcL *'OLL(LS if / •/ . *LQS•. ó a. ?j ti will ttcbJoet , 0Ï) uf sik ••• ••, .dna,riLf JQlo ¡•••••. • • / Pi L V • / JJ?o-n¿nte noi rootle. Jo j t Ha**- 2>brì-?ou