DANES: »P6GOVORI 60* Svetbzar Vukmanovič-Tempo: ALI ŠO. NUJNE SPREMEMBE V NAŠEM SISTEMU PLANIRANJA? Roman Albreht: O NEKATERIH PROBLEMIH SAMOUPRAVLJANJA IN DELITVE DOHODKA V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH Lojze Capuder: NEKAJ UGOTOVITEV O PROBLEMIH GRADBENIŠTVA V ZVEZI S STANOVANJSKO IZGRADNJO Sobota, 21. januarja 1961 Štev. 3, leto XIX. V OKVIRU V podjetju so uvedli prisilno upravo. Moramo reči, da občina, ki je to storila, ni posebno pazila na zakonitost takega postopka. Kot da je prisilna uprava nekakšna vsakdanja malenkost ali pa celo metoda dela, ne pa nekaj izrednega, kar mora in more vplivati na kolektiv v njegovi prihodnosti. Prisilno upravo so uvedli zaradi nekakšnih sporov in ne, vsaj v bistvu ne, zaradi gospodarskega propadanja. Sicer pa je direktor ostal direktor (?), prisilni upravnik pa je še nekaj več nad direktorjem. In tako je mogel v danih okoliščinah) slabemu gospodarjenju in »višji organizaciji-«, ki je držala roko nad neidočo proizvodnjo. Vse ugovarjanje ni nič pomagalo in zdaj so na bobnu. Tisti, ki so spravili podjetje v tak položaj, so si že poiskali službe. Kolektiv pa je ostal brez pravic, da pove, kaj in kam želi. In zato zanj malo manj kot licitirajo, češ kdo da več. Ne pogajajo se za delavce, pač pa gre za pokrite delavnice, za osnovna sredstva. Za ta se potegujejo. Prav je, da čuti posledice ves kolektiv (kapitan naj ne Prisilna uprava -za šalo ali zares? zdaj kolektiv že nekaj mese« cev v prisilni upravi brez pra-vic, le dolžnosti so ostale slej ko prej. Posledice: ljudje, še Posebno strokovno sposobnejši, zapuščajo nasedlo ladjo! To je primer s Štajerskega. Nekaj podobnega poznamo tudi v Ljubljani. Kako torej pride kolektiv proizvajalcev do tega, da mu odrečejo vse pravice, ne da bi bil sam kaj posebno kriv? V nekem primeru, kjer so uvedli prisilno upravo zaradi gospodarskega propada podjetja, stvar ni dosti drugačna. Tudi v tem primeru bi kazalo razmisliti, ali je tak skrajni ukrep umesten, kajti kolektiv se je upiral (kolikor se je pač zapušča potapljajoče se ladje), če je slabo gospodaril. Niti to, da se delavski svet ni uveljavil, ne more biti opravičilo, kajti prav v tej soodgovornosti za kolektiv in gospodarjenje je bistvo njegovega dela. Vendar pa bi kazalo razlikovati gospodarjenje od sporov, ki so včasih lahko zelo osebni. V mnogih primerih je treba stvar urediti drugače, ne pa s prisilno upravo in na škodo kolektiva. Za vsak neuspeh prav gotovo ne more biti vselej kriv ves kolektiv. Če bi tako uvajali prisilne uprave, bi se zares lahko vprašali, ali jih uvajamo za šalo ali zares. MITJA ŠVAB POSVETOVANJE O NEKATERIH PROBLEMIH SAMOUPRAVLJANJA IN DELITVE DOHODKA SAMO DEJANSKO SAMOUPRAVLJANJE ZAGOTAVLJA OBVEŠČANJE DELAVCEV IN NAJRACIONALNEJŠE GOSPODARJENJE V PONEDELJEK, DNE 16. JANUARJA, JE BILO V PROSTORIH STARE LJUDSKE SKUPŠČINE POSVETOVANJE, KI GA JE SKLICAL REPUBLIŠKI SVET SINDIKATOV. VODIL GA JE PREDSEDNIK TOVARIŠ STANE KAVClC. NA POSVETOVANJU, KI SO SE GA UDELEŽILI ODBORNIKI SINDIKALNIH SVETOV, SINDIKALNIH PODRUŽNIC VAŽNEJŠIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, DIREKTORJI IN PREDSEDNIKI DS NEKATERIH PODJETIJ, ČLANI DRUŽBENIH ORGANIZACIJ, ZBORNIC IN ZAVODOV, SO UDELEŽENCI RAZPRAVLJALI »O NEKATERIH PROBLEMIH SAMOUPRAVLJANJA IN DELITVE DOHODKA V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH-. UVOD V RAZPRAVO JE BIL REFERAT S TEM NASLOVOM. PREBRAL GA JE ČLAN TAJNIŠTVA REPUBLIŠKEGA SINDIKALNEGA SVETA TOVARIŠ ROMAN ALBREHT. REFERAT V CELOTI OBJAVLJAMO V DANAŠNJIH »POGOVORIH 61«. -S REFERENT JE UVODOMA RAZLOŽIL, KAKŠEN NAPREDEK SMO DOSEGLI NA PODROČJU RAZDELJEVANJA OSEBNIH DOHODKOV PO DELU IN UČINKU. # OPOZORIL JE, DA JE TREBA OBLIKOVANJE IN RAZDELJEVANJE OSEBNIH DOHODKOV SE NAPREJ RAZVIJATI IN IZPOPOLNJEVATI. # V MATERIALNIH ODNOSIH BO POTREBNO VSESTRANSKO RAZVITI SISTEM EKONOMSKE SPODBUDE DELAVCEV, SMELEJE BO POTREBNO PREITI OD MERIL DELA, KI SPODBUJAJO SAMO VEČJO INTENZIVNOST DELAVCEV, NA KOMPLEKSEN SISTEM EKONOMSKIH MERIL, KI BODO POVE- ZOVALA OSEBNE DOHODKE DELAVCEV Z GOSPODARSKIMI USPEHI, OZIROMA OŽJIH POSLOVNIH ENOT. @ V DRUŽBENEM UPRAVLJANJU BO POTREBNO PREITI OD IZKLJUČNEGA ODLOČANJA V PREDSTAVNIŠKIH ORGANIH UPRAVLJANJA, TO JE V DELAVSKIH SVETIH, NA NAJRAZLIČNEJŠE OBLIKE UPRAVLJANJA, KI BODO OMOGOČILE, DA BODO DELAVCI NEPOSREDNO ODLOČALI O TISTIH GOSPODARSKIH IN PROIZVODNIH ZADEVAH, KI JIH OPRAVLJAJO IN NA OSNOVI KATERIH SE JIM UGOTAVLJAJO TUDI OSEBNI DOHODKI. PRI NADALJNJEM RAZVIJANJU NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA PA SE BOMO SREČEVALI S TREMI SKUPINAMI VPRAŠANJ: ® Z NAČINOM ORGANIZACIJE UPRAVLJANJA, TO JE PRENOSOM PRISTOJNOSTI NA NEPOSREDNE PROIZVAJALCE; $ Z JASNEJŠO UREDITVIJO MATERIALNIH ODNOSOV V ŠIRŠEM SMISLU IN # TEMELJITO BO POTREBNO PROUČITI NAČIN ORGANIZACIJE POSAMEZNIH SLUŽB IN NJIHOV ODNOS DO SAMOUPRAVNIH ENOT. RAZBREMENITI BO TREBA DELAVCE V TEH SLUŽBAH TISTIH OPRAVIL, KI JIH NA NEKI NAČIN POSTAVLJAJO V POLOŽAJ »DELODAJALCEV« V ODNOSU DO OSTALIH DELAVCEV. V RAZPRAVI JE SODELOVALO 16 UDELEŽENCEV, OB ZAKLJUČKU POSVETOVANJA PA JE GOVORIL PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA SVETA SINDIKATOV SLOVENIJE TOVARIŠ STANE KAVClC. g s7 LETI, BILO JE 21. JANUARJA 1924, JE- MED REVOLUCIONARJI po VSEM SVETU ODJEKNILA ^LOSTNA VEST: »UMRL JE VLADIMIR ILJIC«. A LENIN NI UMRL IN NIKOLI NE BO. NJEGOVE MISLI ‘ Njegove besede so postale last vseh revolucionarjev stota, in v njegovih delih, RANIH na KNJIŽNIH POLICAH, SO ISKALI IN IŠČEJO MILIJONI LJUDI NAPOTILO ZA DANAŠNJE IN ... JUTRIŠNJE -DELO ANTON PETKOVŠEK, direktor Kombinata lesne industrije Logatec Prilagojeno npravljanje-izredni rezultati Proces decentralizacije je izredno pozitivno vpli val na razmere v podjetjih. Sodim, da je treba po-zdravrti pobudo Republiškega sveta sindikatov, da je treba sproščati način upravljanja v tem smislu, da vsak kolektiv upravljanje prilagodi svojim pogojem. Tu ne bo mogoče uveljaviti neke šablone, pač pa osvojiti danes izrečene teze. Strinjam se, da ni moč ravnati v vseh podjetjih po enaki šabloni. Če pustimo svobodo proste odločitve posameznim kolektivom glede na njihove posebnosti in potrebe, bomo dosegli izredne rezultate. Naj podkrepim svojo trditev kar s primeri iz našega podjetja: Delavski svet našega podjetja je imel centralno komisijo za sprejemanje novih delavcev. V njej je bilo deset ljudi, sestavljena je bila iz predstavnikov različnih obratov. Ta pa je bila v neprestanem sporu z strokovnjaki iz posameznih obratov, ker je na rgzna priporočila — strokovnjakov iz posameznih obratov, sprejemala delavce, čeprav obrat, kjer naj bi novo zaposleni delali, teh ni potreboval in se je nenehno upiral, češ, slabih delavcev nočemo. Sedaj je pri nas drugače. Po decentralizaciji delavskega samoupravljanja ima vsak obrat svojo komisijo. Vsak obrat sprejema delavce, kolikor jih potrebuje, tako da ni več moč pripisovati krivdo upravi ali centralnemu delavskemu svetu, češ, vsilili ste nam slabe delavce. ' Opozoriti bi hotel še na neko psihološko dejstvo v podjetjih z več obrati oziroma delavnicami^ kadar gre za investiranje. Pri investiranju v posamezne obrate je veljalo načelo, da je centralni delavski svet na predlog tehničnega strokovnjaka in direktorja potrdil milijonske investicije za določene obrate. Kaj se je potlej zgodilo? Po navadi je prišlo do precejšnjega kritikarstva v obratih, češ spet investirajo na račun naših žuljev, na račun naših prejemkov. Splošne trditve so bile, »investirajo,« to se pravi »oni« investirajo, to je uprava, ožji kolektiv v upravi. Včasih je zaradi tega prišlo do takšnih negativnih pojavov, da so bili ljudje nasprotni celo nujno potrebnim investicijam. To pomeni! da moramo investiranje v večjih podjetjih spremeniti tako, da bo centralni delavski svet potrjeval predloge za investicije na zahtevo in na predlog vsega kolektiva. Preprosteje povedano, gre za to, da se bo v kolektivu, seveda na pobudo določenih strokovnjakov, porodila ideja o investiranju in da bo potem ves kolektiv zahteval, da hoče imeti takšne ali drugačne stroje, če hoče dobro delati, ne pa, da bo to zahteva uprave ali di- rektorja podjetja. S tega vidika, velja obravnavati tudi problem amortizacije. Kaj smo pri nas prepustili gospodarskim enotam? Kaj smo decentralizirali? Tole: sprejemanje ali Odpuščanje delavcev, kaznovanje in način nagrajevanja, to je oblikovanje in delitev dohodka (Nadaljevanjema 2. strani) ING. TONE TRIBUSON Poglobljeno samoupravljanje ovira razvoj industrijske proizvodnje? Ne bi hotel razpravljati o teto, kdo je sedaj kdo, kdo je •toi« in kdo »vir, temveč o tem. Sili res obstoji nasprotje med razvajanjem moderne proizvodnje in dejanskim delavskim samoupravljanjem. Dovolite mi, da opravim sprehod., za 8 do 9 let nazaj. Povrnimo se v leto 1952, na skoraj sam začetek delavskih svetov, ko je tovariš Kidrič na 6. kongresu ZKJ razpravljal o momentih, ki določajo socialistični značaj našega razvijajočega se gospodarskega Sistema. Tedaj je med drugim dejal (citirano po knjigi »Borba komunistov Jugoslavije za socialistično demokracijo« 1. 1952, Cankarjeva založba, Ljubljana, Str. 168-178): »Pogosto mislijo z novim gospodarskim sistemom samo bolj naraven in racionalen način gospodarjenja kakor po birokratsko-ekonomskih, metodah. Tako pojmovanje gospodarskega sistema seveda ni netočno, vendar pa je precej nepopolno. Mislim, da je bistveno za celotno problematiko novega gospodarskega sistema, za njegovo sedanjo in bodočo graditev ... upravljanje naše ekonomike po neposrednih proizvajal« cih samih. Praksa je nedvomno potrdila, da tista smer in tisti prijemi v, graditvi novega gospodarskega sistema, ki utrjujejo in razširjajo pravice neposrednih proizvajalcev, prinašajo hkrati, gledano čisto z ekonomskega vidika. najracionalnejše in najren-tabilnejše rezultate, in da nasprotno birokrat.ski način in metoda gospodarjenja, kakor hitro Se ne pojavljata samo začasno in kot nujna potreba nekega trenutno težavnega ekonomskega po- Ko sem prebiral teze za današnje posvetovanje, sem se spomnil na neko trditev, ki sicer po svojem bistvu ni nova, je pa v zadnjem času zelo oživela v nekaterih gospodarskih krogih. Vsebina te trditve je naslednja: »Razvijanje sodobne proizvodnje, ki jo priznava trg, zahteva vse večjo koncentracijo sil in sredstev, da bi se mogla obvladati sodobna tehnologija in sodobna organizacija dela ter doseči najvišja stopnja racionalnosti. Že delavsko samoupravljanje na doseženi stopnji razvitosti slabi napore gospodarstvenikov v tej smeri. Vi pa zahtevate tako razvijanje delavskega samoupravljanja, da dejanska oblast preide na čimvečje število proizvajalcev, v skrajni posledici na vse delavce. Na ta način,« pravijo nosilci te trditve, »hočete atomizirati podjetja in sredstva in s tem preprečujete razvijanje sodobne industrije.« GREGOR KLANČNIK, direktor Železarne Ravne Nepotreben je strah pred decentralizacijo Brez dvoma je res, da so prav notranji, medsebojni odnosi glavni činitelj gospodarskega napredka. Zato je povsem jasno, da moramo temu posvetiti poseben pomen. Ob vstopu v novo petletno obdobje družbenega razvoja, ko bo spremenjen način našega zunanjetrgovinskega poslovanja, način prodaje, vrednotenja našega dinarja v primerjavi z devizami, skratka ko se bomo morali izenačevati s tujimi konkurenti, ko se bomo vključevali v mednarodno delitev dela, bodo prišli še bolj do izraza činitelji, ki naj pospešujejo gospodarski napredek, torej tudi urejeni notranji odnosi. samoupravljanja v najširšem smislu. Ce je kdajkoli prišlo v naši praksi do pojavov nezanimanja neposrednega proizvajalca za gospodarski razvoj, potem se je to zgodilo zato, ker ni bil postavljen v družbeni položaj dejanskega upravljavca s proizvajalnimi sredstvi in upravljavca s presežnim delom im ker ni bil postavljen v tak ekonomski položaj, da bi se vpliv objektivnih ekonomskih zakonov odražal v njegovem ekonomskem položaju. Ta ko slabo zanimanje za ekonomski razvoj pri proizvajalcih je nujna posledica deformacij, ki jih povzroča administriram je v gospodarstvu nasploh in administra- svoje sposobnosti za kar najboljši razvoj proizvodnje, ker mu oo ta razvoj zagotavljal dobro živ: Ijenje danes in boljše življenje jutri. Na koncu še nekaj o potrebi ali v podjetju mora nujno proizvajalca dezinteresirati za gospodarjenje,-administrativni boj proti objektivnim ekonomskim zakonom pa mora nujno pozročiti deformacije v gospodarskem življenju in po svoje spodbujati rriezd-na gledanja in mezdne odnose, V tem primeru se interes proizva- koncentracijo sil in sredstev. Ta jalca omeji na klasično plačo, koncentracija pomeni potrebo po kor ni njegov ekonomski položaj vse večji povezanosti proizvajal-odviseti niti od boljšega ali slab- nih sredstev in njihovi večji za-šega gospodarjenja niti od tega, visnosti za obvladanje sodobnih Kadar terjamo določene pravice od višjih organov, naj si bo od okraja, republike ali zveze, si vedno prizadevamo doseči čim večjo decentralizacijo. Hkrati ob tem pa velja ugotoviti, da se pogostokrat bojimo decentralizacije del oziroma kot pravimo pri nas, nekakšen cenik del, kar seveda ni najboljši izraz. Na osnovi tega naj bi za vsako delovno opera- koncentracije sredstev in delav- znotraj podjetja, ker ne vidimo, skerh samoupravljanju. Točno je, ' ■ ■ • v ' ’ " da moderna proizvodnja zahteva tivnb vodenje gospodarstva po-Administrativni, vndsnj. stagnacijo, vsestransko zmešnjavo-. skratka nadaljnji razvoj materialnih proizvajalnih sil « In še naprej pravi: »Ce lahko zaupamo neposrednim proizvajalcem upravljanje proizvajalnih sredstev, tedaj lahko izročimo njihovemu neposrednemu upravljanju tudi del razširjene reprodukcije in to prav do tistih mej, da tako neposredno upravljanje presežnega dela ne bi oviralo potreb po njihovem družbenem prelivanju. Ni treba, da bi se to družbeno ' prelivanje ' presežnega dela vršilo samo z določbami družbenih planov, ker se del tega prelivanja lahko vrši tudi z navadnim delovati jem ob jektlvnilr ekonomskih zakonov.« Tovariša Kidriča sem namenoma citiral zato, kor je že leta 1952 pojasnil bistvo našega gospodarskega sistema in socialističnega vodenja- gospodarstva vsem tistim, ki tega še 1. 1961 ne morejo razumeti. Osnovni nosilec vsega gospodarskega razvoja je torej neposredni proizvajalec-delavec in to po svojem družbenem položaju in svojem interesu. Ali obstoji še kak drug interes razen interes proizvajalca? Delodajalca-kapita-lista pri nas ni. Torej tudi ni njegovega interesa. V naši socialistični družbi obstoji torej samo interes delavca« proizvajalca, ki izvira iz njegovega družbenega položaja. Vsak drug interes, ki bi se pojavil, bi bil interes neke sile nad njim, ki bi si hotela proizvajalca podrediti in ga hotela izkoriščati. Po drugi strani to pomeni, da objektivno gledano tud« ni ga nasprotja med razvijanjem proizvodnje ter za razvoj potrebne koncentracije sredstev in uvedbo dejanskega delavskega gospodarstva v državnem merilu kako proizvodnja odgovarja trgu. Priznajmo proizvajalcu dejanski položaj upravljavca, pa ob sproščene jšem- delovanju ekonomskih zakonov trga — zakona vrednosti ne bomo Imeli drugih interesov razen interesa proizvajalca, ki ga bo ekonomski interes silil, da bo optimalno izrabljal vse materialne možnosti' in tehnoloških procesov. To pa ne pomeni tudi koncentracije oblasti nad njimi oziroma nad njihc- da tudi ta prinaša določene rezultate. Eden izmed glavnih regulatorjev notranjih odnosov je tudi delitev dohodka. Mislim, da je spodbudna delitev predvsem važna, če hočemo doseči dober gospodarski uspeh. Večji del go- njihova najracionalnejša izraba zahteva dekoncentracijo samoupravnih funkcij in nadaljnje spodbujanje delavca, da bi bil ta kar najbolj zainteresiran za sprostitev svoje iniciative. JOŽE ZAKONJŠEK, direktor Zavoda za produktivnost LRS Vagrajevanje »posrednih proizvajalcev« vim razpolaganjem. Nasprotno, spodarskih podjetij je že lani prešel poleg ugotavljanja individualnih meril dela in obračunavanja osebnega dohodka na tej os.novi tudi na obračunavanje osebnega dohodka prek kompleksnega učinka kot dodatnega merila. Tako naj bi ugotovili veličino osebnega dohodka, ustvarjenega v ekonomski enoti ali obratu. Tudi na Ravnah uveljavljamo tak sistem. Ze lani smo uvedli ekonomske enote. Pričakovali smo ne samo večjo produktivnost dela v ožjem, temveč v širšem smislu s tem, da smo ekonomskim enotam predpisovali, kolikšna naj bi bila realizacija in dohodek v določe-jj?«ni dobi. Ta spodbuda je temeljila na načelu, da če realizacija ali dohodelc rasteta, narašča tudi osebni dohodek ekonomske enote. S tem smo že dosegli, da se je vsak član enote zavedal, da tedaj, ko mora na svojem delovnem mestu bolje delati, zavedal tudi, da je njegov osebni dohodek odvisen od uspeha skupnosti -- v kateri dela. S tem smo začeli na materialni osnovi razvijati čut do skupnosti in dosegli neprimerno boljše gospodarske uspehe v ekonomskih enotah in ^ I--:- »'i : C' p.r -■ - -- -i e .* ,->««•-. - , ~» ' -a--. • ^ * .■ •■'I ■*Z‘> AA- . ■ ■. » Ce se danes ozremo na dosedanje napore, zato da bi izpopolnjevali sistem nagrajevanja po delu, lahko ugotovimo, da smo predvsem iskali merila za ugotavljanje učinka neposrednih proizvajalcev. Uveljavljamo norme, iščemo manj preciznejša merila za določene količine delaj pri vsem tem gremo v nekaterih primerih celo tako daleč, da ugotavljamo mikro gibe in podobno. Sodim, da je to dobro in da nas ta prizadevnost usmerja k sodobnejši in boljši organizaciji dela v proizvodnji in podjetjih. neposrednegn procesa — ljudi, ki jejo delo na določene sektorje, v so za nemoten proces nujno po- večini je prevzet tako imenovani trebni. 1 Kako linijski sistem organizacije, ki ga hkrati s tem seveda vsem pod-potem sramežljivo dopolnjujejo . nnlfciinmi in JtoJU. To pa seveda še ni dovolj in z raznimi štabnimi funkcijami in podobno. Sodim, da bo potrebna "" tem področju temeljita spre- sodimo, da bomo morali način uresničiti ta načela kje je vzrok, da na tem podri ;jii še nismo dosegli pomembn šib rezultatov? Ce ugotavljamo v podjetjih, kako so organizirana, memba, da bomo morali prouče- oblikovanja in razdelitve oseb- kakšne službe imajo - to sicer vati sistem organizacije in po- nih dohodkov razvijati še m nobena nova ugotovitev — se slovanja podjetij predvsem z vi- _____________„ • „ .... j i ji „ n- - i • ne moremo pohvaliti z neko pre- dikov in stališč, na katere je P^j- Prav zdaj smo se odločil, dohodka smo uvedli ze lan. Vendar sodim, da so ob števil- veliko originalnostjo v organiza- opozoril referent in današnja da bomo opustili dosedanji način katerih enotah in dosegli nobene- njh delovnih mestih in ljudeh tudi ciji. Podjetja še vedno razdelju- razprava. tarif sploh in uvedli vrednotenje neverjetno dobre uspehe. r I t rt ra io.ro , ■ i , , V • . j * .. druga delovna mesta, kjer je bilo cijo in tudi za vsak proizvod že: vnaprej izračunali delež osebne* ga dohodka in povedali delavcu, koliko bo prejel, če bo opravil določeno delo. Z vrednotenjem delovnih grupacij bo dana možnost, da bo razen posameznika, vedela tudi določena skupina, kakšen osebni dohodek je ustvarjen v določenem dnevu, saj bo moč v dinarjih izračunati količino vloženega dela. Posameznim grupam bo tako tudi dana možnost, da same urejajo delitev doseženega osebnega dohodka. Tu ne bo več možno subjektivno odločanje' nekega delovodje, temveč bodo odločali delavci sami, kako bodo količino osebnega dohodka, ki jim pripada recimo v enem dnevu ali. mesecu, razdelili glede na vloženo delo. Tak način delitve osebnega ne-smo LOJZE CAPUDER, podpredsednik OSS Ljubljana ANTON PETKOVŠEK: (Nadaljevanje s 1. strani) sploh v obratih, določen del inve- Tovariš Lojze Capuder je med: drugim razpravljal o vlogi in po- liranj podobnih naporov, da bi ugotovili delovni učinek. Opažamo namreč, da so merila učinka pri tako imenovanih »posrednih pro-izvajaleih«, to je organizatorjih proizvodnje, analitikih, vodilnem osebju in podobno, dokaj nedoločena in odmaknjena od kon-sticijške politike, sklade za vzdr- kretnega dela teh oseb v proiz- ževanje in amortizacijo in še ne- rtodnji, Težišče nagrajevanja' se........... _________________ „ katere druge manjše službe. v teh primerih prenaša na drugo menu ekonomskih enot. Nadalje- In kaj smo dosegli? V dveh področje, kjer ni prvenstveno val je: »Mislim, da so ekonomske tednih po takšni decentralizaciji vjirašanje odnos do dela, temveč engjg vnesle veliko spremembo v se je izkazalo, da so tudi posa- odnos do človeka v procesu pro- podjetja. Delavsko samoupravlja-mezni obratovodje, mojstri in izvodnje in s tem že tudi vpra- nje smo našim proizvajalcem’ še tehnični kader v obratih, postali sanje podrejenosti in nadre je- bolj približali, približali tako, da Silno globokoumni, če hočem ta- nosti. sodelujejo tam, kjer se v proiz- ko reči. Vselej doslej ni hotel mh- hodim, da je urejanje teh vodnji ustvarja, kjer se urejuje-če vedeti, kako se dele razni stro- vprašanj danes prav tako po- j0 problemi, za katere so onLsa-ški, kaj gre na amortizacijo, vzdr- mombno, kot je pomembno ure- mi življenjsko zainteresirani. To-ževanje, investicije itd. Danes pa diti smotrno oblikovanje in de- da ne velja prezreti, da imajo že lahko ugotavljamo primere, da Ulov dohodka za neposrednega ekonomske enote ponekod še do-delovodja ni bil zadovoljen s proizvajalca. Razlogov za to j«, ločene slabosti. Predvsem gre za ključavničarjem, kef je predolgo več. Dejstvo je. da zahteva mo- preozko pojmovanje, da so te popravljal streho in je zahteval derna proizvodnja analize, orga- gnote samo instrument delitve do-drugega. Sedaj že računajo v nizacijo dela, planiranje, pred- hodka. Neizdelani sistemi notra-obratih, koliko to stane. Stranski videvanje itd. Res jo. da je vse- nje delitve dohodka zavirajo nji-obrati računajo, kako bodo delali ga tega v naših podjetjih še vse hov hitrejši razvoj. To velja po-ceneje in koliko ljudi imajo pre- premalo. Razen tega je tudi res. sebno za primere, kjer je dokonč-Več. Pri nas, kjer je zaposlenih da z razvojem proizvajalnih sil ni proizvod rezultat dela vse gru-tisoč ljudi, smo v dveh tednih po in elementov avtomatizacije in pe in ne le posameznika, tej decentralizaciji stranskih kompleksne avtomatizacije delež Nadalje je moč opaziti uravni-obratov ugotovili, da je 82 ljudi tega osebja znatno narašča pri' lovske težnje, to je, da hočejo po-zapdslenih preveč. Pred tem pa oblikovanju dohodkov podjetja, nekod pokrivati izgubo slabih naj’ bi kadrovsko socialni Sektor Sodim, da so to razlogi, ki nas preskrbel približno 60 novih de- morajo spodbujati, da posvetimo lavcev. Proces decehtraiizaeiie je temu problemu še prav posebno torej izredno ugodno vplival na pozornost. Posebno pozornost razmere in gospodarjenje v pod- velja torej posvetiti sestavljanju jetju. meril za učinek tistih oseb izven OPREDELITEV NA »VI« EV »MI« V razpravi je bilo postavljeno vprašanje o vlogi subjektivnih sil pri nadaljnjem razvoju družbenega in delavskega samoupravljanja in razdeljevanju osebnih dohodkov, V minulem obdobju lahko na tem področju vsekakor pripišemo izredno veliko vlogo sindikatom, čeprav ne podcenjujem vloge vodstvenih kadrov v podjetjih. Vendar pa mislim, da imamo še vse preveč primerov, ko vodstveni kadri s prevelikim neza-upanjem gledajo na vsa ta dogajanja in iz tega vznika opredelitev na »mi« in »vi«. Občutek' imam, da moramo v sindikatih vse prevečkrat urejati svoje vrste, da bi se s pritiskom ali kako drugače prebijali naprej, če hočemo uresničiti določena načela. Ce ocenjujemo ljudi, sodimo, da bi morali imeti vsaj takšne politične kvalitete, kot jih ima, recimo, predsednik sindikalne podružnice, se nam zdi čudno, da jih je treba o teh stvareh tu in tam toliko prepričevati.' Nadaljnji razvoj zavirajo tudi sem na primer z vodjem takšne ekonomskih enot z uspehom do- številni zastareli predpisi. Upam ekonomske enote. Ta je vodja brih ekonomskih enot. So še za- si -trditi, da je na področju go- stavbišča,'njega pa’naazira enajst ne pisarije ki korenin jena stališča, da je treba spodarstva, v gradbeništvu, še nadzornikov.' Ti ljudje še ne iz ekonomskih enot’ izločevati. vo-= največ ostankov birokratskih ad- ukvarjajo s tehničnim izpopolnie-dilni strokovni kader, ki-ngj bo ministra livnih elementov,- ki za« vanjem, pro1 zvodnje, pač pa tri pod vplivom vodstva podjetja. virajo nadaljnji razvoj. Govoril četrtine’1 časa porabijo za različ- so predpisane. Mi' slim, da bi morali čimprej odpra' viti vse zaštar-je'predpise in m®' tode, ki pre-v' ‘vljajo oviro za nadaljnji razvoj.« SPREMENJENI MATERIALNI ODNOSI M VEČJA ZAVEST DELAVCEV TFB jA JU POGLABLJANJE DEMOKRATIČNEGA SAMOODLOČANJA r>aŠnt«o Čem° r.azčleniti te™° da' soupravljanja bil še mnogo več- in organizme pa bi morali pre- vojskuje- z nekom, ali ga bodo v interesu boljše proizvodnje ce- in v tem smislu je treba oodruž-‘-asnjega posvetovanja, potem le n demokrat, kot. na knnkr^tm c*n- n^cti c _t_i t_ , , , ^ J , . 11 &IIli5jlu Je treua poaruz njega posvetovanja, potem je ji demokrat kot pa konkretni go- nesti mnoge funkcije s področja odpustili z dela ali ne, zakaj možno in potrebno razčlenje- spodarski operativec, ki tam sedi, delovnih in disciplinskih odno- stavlja to kot prestižno vpr postavlja to kot prestižno vprašanje pristojnosti s področja obla- lotnega kolektiva, koliko sred- niče reorganizirati, štev bo šlo za modernizacijo ti- Na koncu bi rekel še nekaj o stega zastarelega obrata in na ta tem, kako vse to izvajati. Posve- vati z raznih vidikov, družbenih, pa bi se pri takem sistemu ne sov; sprejemanje na delo, pohva- S“lh’ tehniČ' fai° dru§ač® odločiti. Smatram le, kaznovanje, skratka, te druž- sti. DeTavci bodo že znaTf pritfs- način i^boljšaTTeloten^proizvodnl tovan^Te ^ka^alo^da^s^to orgamzacijskih, kar je po tudi, da so bili do sedaj delavci bene odnose. Tu bi apeliral zla- -=*= — *-•-*— -- ----- ------- ■ ■ J Je P°Kazal0, aa se stn mojem mnenju popolnoma pra- tudi s tako stopnjo neposredne sti ^Ino bilo tudi v diskusiji na- demokracije in neposrednega sa- se ne borite za te pristojnosti, ki Pravi j eno. Mislim ' ................. niti na tistega, ki bo po svoje proces. Zdi se mi, da gre tu za njamo v osnovni koncepciji V na prisotne direktorje, nikar delal v škodo celotnega kolekti- sorazmerje, ki ga je treba videti, diskusiji ni bil izražen noben Tv/r-^v ^i ji * • . ie borite za te pristojnosti, ki va. Nižje samoupravne enote naj Tu ni bistveno principialno vpra- pomislek in nobena rezerva Na- Pri Pf’ da Plood^oea"Ja^adPvolJni- AmPak> so v bistvu tako zoprne. Niti ni- rešujejo tudi vso problematiko v šanje, ampak praktični in kon- robe; slišali smo mnogo korist- v,- , avnavanju te teme vendar ker gre družbeni proces naprej, konkretni delitvi dohodka. Naj kretni odnosi in pogoji, ki se nega iz tistih kolektivov, ki so že one postavijo merila dela, dolo- lahko iz leta v leto tudi menjajo, šli na to pot. To samo dokazuje, čajo premije, skratka, vsa ta lo je vprašanje, pri katerem je da smo si v teh osnovnih druž-merila dela na osnovi skupne potrebno "bolj upoštevati kon- benih hotenjih popolnoma enot-participacije. Zdi se mi, da je kretne pogoje, v katerih se celo- ni. Seveda pa to ni stvar neke Predvsem prevladovati družbeno- ker se demokratična in sociali-Politični vidik. Ta vidik je odlo- stična zavest delavcev razvija, 'men in primaren; vsi ostali vi- stopnja demokratičnosti, ki je že a*ki izhajajo iz njega. S tem ho- bila dosežena v delavskem Samovem povedati, da bo potrebno, če upravljanju, niti objektivno niti P°mo koncepcijo, ki je bila tu subjektivno ne zadošča več. Obdana in podprta, hoteli realizirati, jektivno, ker so se izvršile mno-rhorali sicer napraviti mnogo ge spremembe v naših material-^azličnih, predvsem organizacij- nih odnosih, in subjektivno zato, ko-operativnih sprememb in ak- ker je porasla zavest delavcev. Vendar v svojem bistvu ne Mi hočemo naprej. Ne zato, ker P6 za organizacijske spremembe, je to, pri čemer smo — general-P"6 gre za nekakšno tehnično in no vzeto — slabo, ampak zato, ker Vokovno reorganizacijo v gospo- smo dosegli rezultate. Na osnovi arskih organizacijah, ampak gre rezultatov gremo naprej in tudi Predvsem za bistvene kvalitativ- zato, ker so se delavci pokazali e spremembe na področju druž- zavedne in sposobnejše prevze-®hih odnosov. Razne organiza- mati te funkcije, prevzemati- še iJske, tehnično-strokovne reorga- bolj neposredne funkcije delav-. lzacije bodo samo posledica teh skega samoupravljanja. Če gre-valitativnih družbenih spre- mo po tej poti naprej, bo objek-^®mb. Gre enostavno za to, da tivno vsak proizvajalec od direk-.°sedanje funkcije Samouprav- torja do vratarja postavljen v ^hja še bolj približamo delavcu, položaj, da bo prisiljen ne samo * nekatere dosedanje funkcije sam odločati, ampak, da posle- * področju samoupravljanja, ki dice tega svojega odločanja tudi ,. se izvrševale v posredni obli- sam neposredno čuti. To je prav- zamenjamo z neposredno obli- zaprav dejansko samoupravljanje j?’ s tako rekoč vsakodnevnim in to je tudi najbolje za politično . lrektnim vplivom in samoodlo- osveščanje ljudi in tudi gospo-anjem na samem delovnem me- darsko najracionalnejše. In točno U. Jasno je, da se vseh funkcij to pa tudi danes gospodarski si-področja samoupravljanja ne stem materialnih in družbenih treba na njih prenesti tudi skrb ten kolektiv nahaja, za enostavno reprodukcijo, za obnavljanje, koriščenje amortizacijskih skladov itd. Mislim, da je treba na področju razširjene reprodukcije tudi težiti, da se le-ta prenese navzdol. Vendar je PRILAGODITI MORAMO TUDI ORGANIZACIJSKE OBLIKE POLITIČNEGA DELA ^ tako nostavTtV in f materialom m aruzuemo ste deloda alci nit ne želite, da porcionalno * taK° postaviti m ne more pre- odnosov med družbo in skupnost- M bm •’ iti ’it ’ £ razširie. "®sti na samo delovno mesto, jo zahteva J? ’ pra e p za razSir;|e "■napak treba je videti, katere se sobnosti alo in katere je možno v tem DVOJE TEMELJNIH mislu prenesti navzdol. VPRAŠANJ JE USPEŠNO REŠENIH politične kampanje. Je veliko elementov, ki jih je treba videti, od političnih do organizacijskih. Lotiti se jih je treba postopoma, premišljeno. Če rečem premiš-Ijeno, s tem ne mislim, da je tre-Ze na zadnji seji predsedstva ba leta in leta premišljevati, ali tu neko pravilo: čim bolj je neka sindikatov smo govorili o tem, bi kje imeli dve ali tri ekonom-gospodarska organizacija v svoji da je nujno potrebno takemu ske enote. Skratka, treba se je notranjosti, v proizvodnih kapa- družbenemu razvoju podjetja in vključiti v ta proces in imeti po-citetah izenačena, uravnovešena, gospodarske organizacije prilago- sluh za to organsko rast sociali-toliko več se lahko tudi fondov diti tudi razvoj političnih organi- zrna na tem področju. In ne se za razširjeno reprodukcijo pre- zacij, predvsem sindikatpv. Pre- zaletavati; ne prehitevati, niti nese navzdol. , In obratno, čim nesti mnoge funkcije navzdol in zaostajati za objektivnimi mož-bolf in Čim večje so med posa- v okviru podružnice ustvariti še nostmi. To bi bila idealna me-mezriimi proizvodnimi procesi, mnogo drugih podružnic, mnogo toda. organizmi in ekonomskimi eno- manjših političnih sindikalnih Politične naloge, točneje retami v proizvajalnem smislu raz- organizmov, ki bodo v bistvu čeno, naloge političnih aktivi-like, tem bolj bo moral centralni funkcionirali kot samostojne po- stov, predvsem sindikatov, mo-delSvski svet skrbeti, da te even- družnice. Ne začenjajmo z. rajo biti, da dajejo politično ; : tualne fa^lil^e pdpjavi.';Konkret- sfo o tefrt, koliko bodo. .fe--po- smer, da jo poglabljajo in da nor imamo gospodarsko organiza- družnice« participirale na člana- tolmačijo delavcem, za kaj gre. cijo, kjer je pet ekonomskih enot rinf, ker to ni bistvena stvar. Naloga strokovno-operativnih ka-ali pa proizvodnih procesov že Ampak bistveno je, da se bpdd drov bi pa morala biti, izvrševati moderniziranih, eden pa je za- vr družbeno-političnem smislu m izvršiti celo vrsto organizacij-starel. Bilo bi ne samo nepravič- čutile samostojen politični orga- skih in tehničnih funkcij in iz-no, ampak neracionalno in škod- nizeih in da bodo v tem smislu računov. In ne se tu plašiti kakš-Ijivo za ves kolektiv, če bi pro- delovale, da bodo na licu mesta nih sporov in velikih diskusij ki delili celoten fond kot politična osnova, političen bodo nastale. Predvidevam, da te Če bi mi to vprašanje prej postavili, bi prišli v nasprotje z zavestjo delavcev in tudi v sistemu delitve dohodka med skup- ODPRAVIMO poslednje OSTANKE MEZDNE IN ^‘Rokratske miselnosti , Raj hočemo s tem doseči? S .. . .. ±. ^ hočemo zadati definitiven in nostjo m podjetjem. Ker pa sta ^ločujoč udarec poslednjim ti dve kardinalni vprašanji uspes-tankom mezdne miselnosti. No- ao rešem> mozn£? >n Potrebno, tajna ni, da se kljub samo- da ^emo naprej-,-f-tJPtavljanju v naših gospodarskih sprostile nove politicno-demokra-?l;ganizacijah še tu in tam vzdr- ticne ln delavske sile. In to je . mentaliteta — mi in — smislu, češ oni v - onikp^ fkfi’ tehniene’ organizacijske, strokov- £» »ezC m’i,ete upravlS-’ “ konkretizac.je tega v zavi.no- Po ali _______s«__ —.z ,, sti od danih razmer, v zavisnosti subjektivnih in objektivnih RADO MIKLIČ, strokovni svetovalec RS Upravljavec samo kadar bere zapisnik? jjc "u neupravičeno svoj vpliv. Jen vpliv pa moramo še bolj Istočasno pa hočemo od- ^■abiti. od pogojev kolektiva. vsakega posameznega ga .n’ti iz naših gospodarskih or- 0 >zacii poslednje birokratske Sedaj še nekaj konkretnih Po?t 6 in poslednje birokratske problemov. Vzemimo prvo vpra-rno °Pke. Ampak vse to ne želi- šanje, ki je bilo v diskusiji po-Vjst-?aPraviti z nekakšnimi akti- stavljeno, ali zdaj vse decentrali-j. tčnimi in propagandističnimi zirati oziroma kaj ostane cente .nasploh, češ delavci, bodi- tralnemu delavskemu svetu. Ja-s0p: aktivni, bolj zavedni in sno je, da kakor koli težimo, da fromHstieni; n^' s kakšnimi prenesemo čimveč oblasti čim-pr .rdiirni križarskimi vojnami bliže delovnemu mestu, je vsaka st;r j* birokratom, direktorjem, gospodarska organizacija, vsak A ^ovnjakom itd. Ne gre za to. kolektiv vendar enotna organiza-°sta 1.^ gre za to’ da P°s,ednje cija. Ustvarjamo najrazličnejše rokrt6 mez:dne miselnosti in bi-. večje ali manjše organizme v tem atskih elementov eliminira- enotnem organizmu. Zato je po- z Nadaljnjim razvojem delav- trebno — in” to je naloga central- nosov. Celo v literaturi je moč ni. Zdi se mi zelo značilno, da ^“^samoupravljanja, ki pa mu nega delavskega sveta — imeti zaslediti takšno stališče kot da imamo celo tečaje s predavanji jas art10 dati jasno perspektivo in enotno politiko oziroma nemo- je delavec na delovnem mestu, v o vodenju ljudi, torej — vodenju prave spo- za razširjeno reprodukcijo. Tu iriiciator, voditelj in Inspirator diskusije in spori bodo Kajti, če za to. Pustite te stvari bo centralni delavski svet odredil tem organizmom delavskega sa- greste na ekonomske enote, bodo navzdol. Zakaj se neki direktor ne v interesu centralizma, ampak moupravljanja. To je bistveno začeli drug drugemu gledati v lonec, izračunavati in marsikaterega knjigovodjo bo bolela glava. Ampak ta glavobol bo marsikje pozitiven, ker bodo hoteli imeti pravilne odnose med seboj. Za enako količino dela v eni obliki-enako količino dela v drugi obliki. Marsikje pa še ni tako. Neki tovariš je v diskusiji že povedal, da so nagnali ključavničarja, ker je mislil, da bo njegov pomožni obrat na parazitski način služil na račun drugih obratov. Ta vrsta diskusij, ti spori so neizogibni, ker bomo začeli ekonomske odnose kritično gledati tudi znotraj podjetij, izračunavati, ugotavljati in pa tudi popravljati. Ponovno poudarjam, ne' gre za nobeno kampanjo, čeprav je kurz dan. V sindikatih bomo si-* cer poizkušali izkoristiti vse možnosti in pametno politično aktivnost za realizacijo tega kurza. Mislim, da bodo ta proces kolektivi od spodaj že v razmeroma krajšem času in z razmeroma večjim razumevanjem sprejeli in ga potiskali naprej, kot pa so sprejeli samo idejo nagrajevanja po delu. Obstajajo vsi objektivni pogoji za to, da napravimo nov korak naprej v delavskem samoupravljanju in da se s tem mobilizirajo v gospodarskem in demokratičnem smislu vse maksimalne umske in fizične sile, ki se v delovnih kolektivih nahajajo. Želim opozoriti na neko značilno, morda za koga teoretično in abstraktno pojmovanje, vendar pa takšno, ki dokazuje, da se je v praksi že uveljavilo in da gre za pojmovanje, ki se na določen način odraža celo v naši zakonodaji. Kadar je govora o delavcu, gre za alternativo: delavec-proizvajalec in delavec-upravljalec. Doslej takšno pojmovanje morda niti ni bilo tako aktualno, sedanji razvoj pa postavlja to vprašanje na dnevni redi Večkrat namreč slišimo, čitamo in tudi sami govorimo, enkrat o delavcu, kot proizvajalcu na delovnem mestu, drugič pa o delavcu, ki je tudi upravljavec. Toda ne gre samo za besede, gre za precej več. Gre namreč za konkretno rav- delavskega sveta, kdo ga naj vo-nanje, za konkretno urejanje od- di v delovnem procesu, v tovar- W°.SIr|er. To je smisel vsega teno funkcioniranje tega organi- delovnem procesu delavec-proiz- delavcev. Vjdj, ln to je družbeno-politični zma. Ce to tezo prevedemo na vajalec, upravljavec pa takrat, Te alternative — izbire -t 'k, s ka(.prpc(n r,ric1.ririamri cncnrvjnrein notem je tu kadar voli delavski svet, kadar »delavec-proizvajalec« in »dela- ^ . katerega mi pristopamo gospodarski jezik, potem _ ... Nobenega dvoma ni naprej vprašanje enotne proiz- sedi na seji delavskega sveta ali vec-upravljavec«, ne omenjam za- usmerjanje proizvod- upravnega odbora ali morebiti še radi tega, ker je to morda mo-recimo, takrat, da tako rečem V razpravi so sodelovali: Ivo Janžekovič, predsednik OSS Maribor, Mitja Kamušič, direktor Zavoda za izobraževanje kadrov in organizacijo dela v Kranju, Stane Marinič, tajnik gospodar- s© 1 e^’ da so se kljub temu, da vodnje Uti-riji de'avsko samoupravljanje nje. Predstavljamo si, recimo, takrat, da tako rečem, kadar derno glede na to, da prehajamo zanemarili notranje odnose, tajnic, r6z razvilo in doseglo velike komplicirano proizvodnjo in da »čita na oglasni deski pribite za- v dobo, ko govorimo o predstav- naj bi bili zgrajeni na načelu de- skega odbora Republiškega sin- »k "'-'itatf* vendarle v nekaterih bi tam kjer izdelujejo razne ar- ni c L-o svpfa* Tr* nac niskpm H p>l o xr c ir o m camnnnrmrl ia _ lo^rcL-on-a j;?—^_____ ____^ ^ ~ . - začel upozaria, ua smu minuse znotraj nju m tto prenataino na način smism. aa ie aeiavec neposredni. i» Vinncn-=dniSb-aa-i gospodarstva bton 'Jln zadržali v delavskem sa- tikle, obrat dejal, da bo zacei opozarja, aa smo oonose znotraj nju in ko prenajamo na način smislu, da je delavec neposredni, tj fPravljanju nekateri elemen- proizvajati čisto nekaj drugega, gospodarskih organizacij, odnose, neposrednega samoupravljanja, dejanski nosilec samoupravlja- Jeruzalem-Ormož, Tone Svetina iz Gozdnega gospodarstva Bled, svoje Mira Frolov iz tovarne “-Lek« v SSSfr,......................... Ijanju nekateri elemen- ___________ _____ - . _ . „ . _ fhok“rn??lne parlamentarne de- ker da gre bolje na trgu. To je ki morajo temeljiti na delavskem To omen jam zato. ker so primeri, nja. >fnaIpCd''e' imamo kolektiv, ki nesmisel. To se pravi enoten samoupravljanju, na načelu, da so ljudje, ki zožujejo delavsko Nekateri zagovarjajo o.uju uma nuiuv iz tovarne -ijeK« v ki j Ps°č članov, in delavski svet, osnovni proizvodni plan. Dalje, je delavec ne samo nominalni, samoupravljanje samo na orne- stališče s tem, da je temu kriv Ljubljani, Ivan Valtl, predsed-- aia frirW„i. xi---- —Hr.hrvrik--i amrmU roamčni nosileu iiuran. niane i-irnirma v literaturi e er_ roirer. Zakon je res zastarel, nik sindikalnega odbora Gozdne- še v celoti velja njegovo ga gospodarstva Slovenj Gradec, jo, d *-"’ra »ijcu ptcu cu n-i umi- cuupais v umiuvih o...--... —-je, r-'"- je. . ..jv. .v.. cr.c.f.c .-.c....... F.., „a poglavitno načelo, da pripada in Milan Vidmar, predsednik de- kar a bač dvigne roko za tisto, osnovna politika razširjene re- Ce nastopa delavec pretežni zoženo na suhoparno formalno upravljanje delovnemu kolekti- lavskega sveta Litostroj, ing. Ve-i® nekdo predlagal, in da produkcije. Tu se mi zdi, da so del svojega delovnega časa v razlago temeljnega zakona o vu in nikomur drugemu. Zato je koslav Korošec, direktor ELES, Parla' rekoč v nekakšnem ti osnovni elementi, v katerih bo- podjetju predvsem kot delavec- upravljanju z gospodarskimi še danes to načelo dovolj trdna Boris Saina, strokovni svetovalec bj n g^Ntarnem smislu. In lahko do morali predvsem centralni de- proizvajalec, potem se logično podjetji jn ni obravnavano kot zakonita podlaga za to, da se £e RS. Posamezne dopolnjene raz- čelu takega kolektiva pri lavski sveti še ukrepati. pojavi vprašanje, kdo naj skrbi temeljno organizacijsko načelo, dosledneje uresniči sistem nepo- prave bomo objavili v prihodnjih orcav; ,u ... Na nižje samoupravne enote za tega delavca, kadar ni na seji Vse to dokazuje, da smo precej srednega samoupravljanja. številkah našega lista. 0rganizaciji in sistemu sa- 7 dni ' v Hv,"*- “ v sindikatih V sindikalnih podružnicah javnih služb čedalje resneje intenzivneje razpravljajo o načinih nagrajevanja po učinku v teh službah. • Dne 10. t. m. je Okrajni sindikalni svet Gorica sklical posvetovanje s predsedniki sindikalnih podružnic javnih uslužbencev. Udeleženi so razpravljali o nagrajevanju po učinku v javnih službah. Sodijo, da je treba le-to čimprej uveljaviti. O nalogah na tem področju naj bi razpravljali tudi na letošnjih občnih zborih sindikalnih podružnic javnih uslužbencev. OB PREDLOGU ZA ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIF 3,81 DINARJA ZA 80« KM VOŽNJE • Minuli teden je imela občni zbor sindikalna podružnica Zavoda za socialno zavarovanje Jesenice. Med drugim so člani razpravljali tudi o nagrajevanju po učinku. V tem zavodu so med letom ugotavljali doseganje in preseganje norm, vendar prejemkov niso izplačali zaradi različnih stališč Okrajnega in Republiškega zavoda. Člani podružnice so to na občnem zboru grajali, posebno zato, ker je Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju že izplačal svojim uslužbencem prejemke po merilih dela. • V bolnišnici na Jesenicah bodo znova popisali in ocenili delovna mesta. To bo del predpriprav za uvedbo nagrajevanja po učinku. ® Sindikalna podružnica Na- @ POTNIK S CELO KARTO PRESENEČA SPRE- | VODNIKA © BRANJEVKE SO REKLE: PREVOZ JE DRAG! J (DA — OD KOLODVORA DO TRGOVINE.) ® OB SEDANJIH TARIFAH BI OSTALI BREZ (SEDANJIH IN NOVIH) @ LOKOMOTIV IN VAGONOV IN BREZ ŽELEZ- g NTČARJEV llllllllllllllllllllllllll!!!!l!ll!llil!llllllllll!ll!lll!lll!!!l!llllllllllllllllllllllNI!llllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllll!llllll!lllllllll|!llll!llll!llllllllll!llil Glede prevoza tovorov je skoraj gotovo, da bo zmanjšano število tarifnih razredov, odpravljene bodo izjemne tarife, da bi bil prevoz vsakega blaga za železnico rentabilen. Glede potniških tarif je predlagano, da bi bile povprečno zvišane za 15 odstotkov. Popusti naj bi bili znatno omejeni, med drugim ne bi bilo več popusta pri mesečnih kartah za delavce in uslužbence, (v kolikor ne bi železniško podjetje zaradi komercialnih razlogov odobrilo 50 % popust, ki naj' bi veljal za razdalje do 100 kilometrov). Razliko nad 600 sedaj Stara lokomotiva sope, toda vleče verigo nabito polnih vagonov. Vlak se je zaustavil na postajici, kjer bi človek mislil, da ne bo nihče vstopil ali izstopil, dinarjev, kolikor stane Vstopilo pa je 200 ljudi, vsi z mesečnimi vozovnicami, (povprečno) mesečna karta za de-V kupejih je namesto po osem deset potnikov. Vsaj čale gospodarske organizacije. Ze-šest od njih se pelje s popustom. To razmerje velja jeznice bi dobile tako precej preža ves vlak, za vse naše vlake. S popustom pa se ne potrebnih sredstev, prevažajo samo ljudje, temveč tudi zaboji, rude, pre- Tudi bomo P61!3]' na mog, sadje... Tovorni vlak pripelje grozdje iz Nisa izvpen sezone Poiovično kart0 pa do Ljubljane po tarifi 3,81 dinarja za kilogram-, ki- bomo plačali — po predlogu, ki logram železne rude od Ljubljane do Jesenic pa za ga pravkar obravnavajo — med 1,56 dinarja. Posledico tega občutijo železničarji, ki sezono. Železnice bodo odobrile ta . . - j i — j u ji / -1 s, popust le zato, ker bodo podjetja imajo za vec dela manjše dohodke (pravilno: nase in uStan0Ve prispevale po 1000 di- železnice imajo vse večjo izgubo). Neposredne spre-: narjev za vsakega zaposlenega, membe tarif so korak k uveljavitvi načel ekonom- oziroma odraslega člana njegove skega poslovanja na železnicah. družine in p° 500 dinarjev za & ^ J otroke do 10 let. Ta pavšal je iz- Reorganizacija železnic je za- Železnice so dolžne prepeljati računan glede na dosedanje pov-rodne banke v Kranju je poslala ključena. vsako blago, ne da bi ob tem sme- prečne razdalje voženj potnikov guvernerju in Upravnemu odbo- Dobili smo železniška trans- le razmišljati, ali se jim to splača na letni dopust, ru NB FLRJ resolucijo, v kateri portna podjetja, toda podjetja, ki ali ne. Nobena gospodarska orga- nacpb^p tarife ^lo" zahteva odpravo dveh sistemov se še danes po svojem poslovanju nizacija pa ni dolžna prevažati tU^n P " nagrajevanja. Id hkrati obstojajo močno razlikujejo od vseh drugih blaga le po železnici. Jasno je, da kalnih Pr°§a^el 50 1 V službah NB. Od julija 1960 leta podjetij. Neurejen- je njihov vsako podjetje, ki upošteva svoj pro=e, ki za zelezmco niso e namreč obstojata v podružnici gmotni položaj. Centralizem je ekonomski račun, premisli, kaj se “ne potrebne^ pa so P « NB v Kranju dva plačilna siste- doslej prav z njim zagovarjal svoj mu - glede na sedanje tarife - na ma: nagrajevanje po učinku v obstoj, češ le z enega mesta je splača prevažati po železnici in okrajni ah republiskn Tarife na bančno tehničnem sektorju (le-ta moč urejati tolikšno kopico zamo- kaj ne. Razumljivo je, da ne gre teh^fne od de^skrt^oškov zajema 42 % uslužbencev) in pla- tanih vprašanj - od delitve do- prevažati zelezno rudo, premog, no pdv sne s“ j ’ čilni sistem v ostalih sektorjih, hodka do nabave osnovnih sred- boksit, sladkorno peso m podob- ki jih ima železnica pre oz p ki temelji na določbah 7.TU — torej na plačilnih razredih in pk> „k, zvišane .ar,te za ložajiUh^plačah*(ta^način zajema samoupravljanja ostali‘brez pra- to blago veljajo posebno nizke.ta- prevoz potnikov m blaga še ne 58% uslužbencev). Doslej dane vic> sai ms° sami gospodarili s rife. bodo ekonomske, vendar pa je to V uvodu so že naštete nekate- P™i. korak k temu. Ta ukrep v doastalebnetiz^lnjeeVneUter komike/pravzaprav niso imeli s re številke," do^daj^mo ph še nek^j: b“ p^spevS^k prevoz DOKsitd uu. & v kateri stanujemo ^ane. D. D. ne bi krila dejanskih stroškov, Spomnimo se, po cem smo letos • Te dni je bil ha Jesenicah danes pa se 60 odstotkov vseh plačevali grozdje. V prodajalnah občni zbor sindikalne podružnice potnikov prevaža s popustom. Sa- so razlagali, da je grozdje tako gostinsko trgovskega podjetja Go- mo v Sloveniji izdajo železniške drago blago zato, ker je drag pre- renjka. Največ so razpravljali o postaje nad 40.000 mesečnih vo- voz_ iz Niga pa So ga prepeljali v uvedbi postrežnine v gostinskih zovnic s 85-odstotnim popustom, vagonski pošiljki po tarifi 3,81 di- lokalih. Ugotovili so, da so bile Te vozovnice šp celo cenejše od narja za kilogram! priprave za uvedbo postrežnine mesečnih vozovnic za lokalni Sedanje železniške tarife višjih premalo skrbne. Člani kolektiva mestni promet. Dalje, vsak zapo- razredov so spodbujale podjetja, niso vedeli, zakaj se postrežnina sleni in vsi hjihovi družinski čla- da so kongne izdelke raje preva- uvaja in tega tudi niso znali raz- ni se lahko peljejo na dopust in žale z avt0mobili. Železniška podložiti gostom. Sodijo, da je ta na- nazaj s tričetrtinskim popustom. jet;ja jani skorajda niso prepeija- čin nagrajevanja pozitiven, ven- Vsaka skupina vsaj petih ljudi, ja nitj kiiograma aluminija, dar menijo, da je bil uveden ki gre, na izlet, lahko dobi popust. siadkorja, jeklene pločevine; — preveč administrativno. Sicer Za obiskovalce vsake razstave — zaradi previsoke tarife. Avtomo- uvedba postrežnine ni' naletela popust na železnici. _ bilski prevozniki so namreč pre- na takšno negodovanje kot pene- Določene tarife ne veljajo le vagab p0 železniških tarifah, toda kod, ker so gostinska podjetja na za potnike, temveč tudi za blago. prevzeii so le tisto blago, ki spdi področju jeseniške občine žara- Za bivše ZTP Ljubljana^ velja v prve tarifne razrede na, že- čunala postrežnine tako da so podatek, da so lani prepeljali 70/ 2gZnjcj Jasno je, da po vsem tem 10 % — kolikor ie predvidena odstotkov blaga_ po tarifi, ki_ ne jeiezniCe niS0 mogle s prevozom Izvršni svet je razposlal problemi. Končno bi kazalo poslancem predlog programa omeniti še to, da program neperspektivnega razvoja LR kakor ne predstavlja predpis, Slovenije v razdobju od, 1961 ki bi ga ne bilo moč spremi-do 1965. leta. O tem predlogu njati glede na prakso in iz-so začeli te dni razpravljati v kušnje. Prav gotovo bomo v skupščinskih odborih. program vnašali spremembe, Letos torej ne bomo spreje- ki jih bo prispeval razvoj go-mali petletnega PLANA ZA spodarskega sistema. Tako na RAZVOJ GOSPODARSTVA, primer osnutek programa še pač pa PROGRAM ZA PER- ne more upoštevati novih od-SPEKTIVNI RAZVOJ v pri- nosov med kolektivom in hodnjih letih. Ali to novo po- družbo, ki bodo nastali, ko imenovanje pomeni kaj več bomo spremenili delitev dakot spremenjen nastov? Ne- hodka. V prihodnjem letu bo-dvomno so za tem imenom bi- mo bržkone zaradi tega pro-stvene vsebinske spremembe, gram vsaj v nekaterih postav-Ne gre namreč samo za plan kah dopolnjevali, gospodarskega razvoja, še Naše bralce bomo postopo-'manj za tak plan, ki bi v po- ma seznanjali s konkretnejši-drobnosti določal vse medse- mi okviri, ki jih predlaga pro- PROGRAM RAZVOJA PRED REPUBLIŠKO SKUPŠČINO bojne in seveda tudi zelo za- gram za razvoj naše republi-pletene gospodarske odnose, ke. Med osnovne ekonomsko-pač pa za program, ki pomeni politične naloge pa štejemo najširši okvir vsega razvoja, zlasti to, da želimo tudi v pri-tako gospodarskega kot druž- hodnjih letih zadržati visoko beno-političnega. Izkušnje mi- letno stopnjo porasta proiz-nulih let so namreč opozorile, vodnje in s tem narodnega da ni moč ločiti razvoja go- dohodka. Ekonomisti govore o spodarstva in gospodarskega »napetem« razvoju gospodar-sistema od. razvoja družbene- stva. Tak je bil pravzaprav ga sistema, ki mora zagotoviti tudi plan, ki smo ga izpolnili nenehno približevanje nepo- oziroma tako smo o njem go-sred/nega odločanja državlja- varili vsaj takrat, ko smo (ja nov. Potrebno pa je program- sprejemali. Zato bi bile odveč sko določati tudi razvoj druž- razprave, ali je preveč »napet« benega sistema, saj le-ta po- ali premalo. Prepričani smo, čiva prav na materialnih da ga bomo izpolnili, če bodo osnovah, ki so’ toliko večje, proizvodne naloge spremljali kolikor večji je gospodarski tudi ukrepi, ki bodo spodbu-napredek. Vsekakor gre torej jali proizvajalca k pevečeva-za kaj več kot samo za nov nju proizvodnosti na delov-naslov. nem mestu. Zato plan postav- Prav tako ne moremo mi- Ija med naloge tako nagel mo tega, da je tudi razprava razvoj osebne potrošnje, kot o programu letos zastavljena terja spodbudnejše in svobod-drugače kot včasih. Ne le, da nejše odnose v razdelitvi do-so o osnutku razpravljali po hodka gorpodarskih organiza-okrajih in na mnogih družbe- cij, še posebej pa delitev med nih in gospodarskih forumih gospodarsko organizacijo in ter organizacijah. Tudi v skupnostjo, ker bo prav to po-skupščini bodo letos razprav- večalo materialno zainteresirali o osnutku programa vsi ranost proizvajalcev in komun skupščinski odbori. Včasih so za hitrejši razvoj gospodar-o tem govorili le na gospodar- stva na njihovem področju, skih in še nekaterih odborih, Zato se končno zavzema plan kar je bilo končno razumljivo, tudi za odpravljanje admini-ker je šlo le za »čisti« gospo- strativnega posega v gospodar-darski razvoj. Kakor hitro pa ski razvoj in zato naj bi pogovorimo o programu vsega stala komuna dejanska gospo-razvoja, je nujno, da o tem darska in družbena skupnost, razpravljajo prav vsi odbori, kjer se bodo vsklajevale druž-pa naj se ukvarjajo z gospo- bene potrebe s potrebami padar stvom ali pa z drugimi sameznih proizvajalcev, družbenimi dejavnostmi in M. S. za postrežnina — znižali stinakih uslug. go- pokrije poslovnih stroškov železnice. ObSS ŠKOFJA LOKA PRIPOROČA PONOVNO RAZPRAVO O PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA TAKŠNEGA PLANA NE PODPIRAMO Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka dohodka. Tako podjetji »Sešir« in je na svoji zadnji seji razpravljalo o predlogu družbenega i^^an^roIeSloho^ke^na plana obeme Škofja Loka za letos ter o predlogu perspek- zaposienega, kot sta jih izplačala tivnega družbenega plana. Ugotovili so, da je bil gospo- lani. Pa tudi druga podjetja, ki darski napredek občine, posebno družbenega sektorja do- v planih povečujejo narodni do- slej zelo dinamičen. Predsedstvo občinskega sindi- hodek ne predvidevajo bistvenega povečanja sredstev za osebne notranjo strukturo delitve. Porast dohodke. narodnega dohodka pri posamez- Nerealna in nesprejemljiva so nih podjetjih je v predlogu plana tudi predvidevanja glede delitve mnogo manjši od dosedanjega, sredstev za gospodarske investi-Posebno očitno je to v prometu in cij e in družbeni standard. V petih letih naj bi skupno vložili za osnovna sredstva 5.526 milijonov __ Uo, zdaj smo pa ta zapisnik že toliko sfrizirali, da mi postaja kar všeč! visoko tarifiranega blaga kriti, izgubo, ki jo imajo s prevozom nižje tarifiranega blaga. Tak tarifni sistem je nevzdr- kalnega sveta Škofja Loka je na žen, kajti njegov učinek je po- svoji zadnji seji razpravljalo o razen. Njegovo posledico čutimo predlogu družbenega plana obči-vsi Zastareli stroji, premalo va- he Škofja Loka za letos ter o gonov proge v slabem stanju in predlogu perspektivnega družbe- gradbeništvu. vsemu’ temu primerne so usluge, nega plana. Ugotovili so, da je Podjetje »Transturist« je leta - - ^ . s katerimi smo vse manj zado- bil gospodarski napredek občine, 1959 doseglo na ^zaposlenega dinarjev, za družbeni standard volini- komercialna in tehnična posebno družbenega sektorja do- 971.000 dinarjev narodnega do- pa iz sredstev gospodarskih orga-hitrost naših vlakov je majhna, slej zelo dinamičen. hodka, za leto 1965 pa predvideva nizacij le 450 milijonov dinarjev zamude toliko večje. Potniki po- Predlog plana za leto 1961 le 904.000 dinarjev. Tudi gradbe- ali dobrih 7 %. Pri tem namerava erešamo vsakršno udobnost O predvideva povečanje števila za- no podjetje »Tehnik« le znatno gospodarstvo zaposliti 2000 novih akumulativnosti železniškega pro- poslenih na 4476 in povečanje de- povečuje narodni dohodek. V pe- delavcev. Toda že pri sedanjih meta čeprav je zelo važna gospo- leža družbenega sektorja za na- tih letih skupno le za 8.39 %. zaposlenih je več kot 400 prošenj darska panoga skoraj ne moremo daljnji odstotek. Narodni doho- Komunalna dejavnost pa celo za stanovanja. Za približno 800 aovoriti. Skupnost ki določa ta- dek na zaposlenega naj bi pora-- zmanjšuje narodni dohodek na stanovanj, kolikor bi jih bilo po-rife ie 'sicer delno Z dotacijami stel na 902.000 dinarjev letno, na- zaposlenega kar za 20 %, ostale trebno v 5 letih zgraditi, bi po-nnkrivala izeubo toda zneski ki rodni dohodek na prebivalca pa gospodarske panoge, razen obrt- trebovali najmanj 2500 milijonov so iih nreiela posamezna železni- na 282.600 dinarjev ali za ništva pa predvidevajo v letu 1965 dinarjev in okoli 300 milijonov ška transportna podjetja še zda- 18.04 %■ enake rezultate na zaposlenega, dinarjev za nekatere druge ob- leč niso zadostovali za obnovo, S tega vidika pa naj bi dosegli kot so jih dosegle lani. Pri tem jekte družbenega standarda. Ure-kaj šele za modernizacijo osnov- še ugodnejše rezultate s perspek- pa podjetja ne računajo na za- ditev tega pa družbeni plan ne nih sredstev Zaradi tega so želez- tivnim planom. 5957 zaposlenih staranje strojnega parka, saj so predvideva. niče zaostale za razvojem drugih naj bi ustvarilo 24.545 milijonov predvidene skupne gospodarske Predsedstvo ObSS je ugotovi-gospodarskih panog, njihovo na- dinarjev bruto produkta, privatni investicije v teh letih v znesku lo, da o predlogu družbenega, pla-dalinie zaostajanje pa bi pomenilo sektor pa nadaljnjih 1600 milijo- 5526 milijonov dinarjev, od ka- na v podjetjih niso razpravljate resno oviro razvoju vsega gospo- nov dinarjev. Narodni dohodek terih so razen investicij v indu- sindikalne organizacije, kar ie darstva Tega pa zaradi skupnih na zaposlenega v družbenem sek- striji in prometu ostale planirane prav gotovo velika slabost, ugo-interesov ne smemo dopustiti. torju naj bi znašal 1,391.000 di- zgolj na tujih posojilih in so zato tavlja pa, da marsikje tudi de-Zvezna ljudska skupščina je narjev, v industriji sami. celo postavljene na dokaj trhlo osno- lavski sveti niso posvetili potreb-pred kratkim sprejela novi zakon 1.891,000 dinarjev, narodni doho- vo. Prav tako daje plan investicij ne skrbi obravnavi plana, še več, o organizaciji jugoslovanskih že- dek na prebivalca pa 513.000 di- nekaterim vlaganjem dokaj pe- marsikje o njem sploh niso raz-leznic Odslej naj bi tudi želez- narjev. ugodno spričevalo o njihovi ren- pravljali. Predlog plana po mne- nice 'gospodarsko poslovale po Čeprav številke v predlogu tabilnosti. Medtem ko predvideva nju predsedstva premalo obrav- gospodarskem računu; njihovi plana kažejo na silen vzpon go- industrija, da bo za vsak vložen nava družbeni standard, produk-dokodki od prevoza naj bi torej spodarstva občine, je predsedstvo investicijski dinar ustvarila 3 din tivnost in osebne dohodke. Zato pokrili stroške njihovega poslova- ugotovilo, da plani posameznih bruto produkta in 1,13 din na- takega predloga predsedstvo n® nja Dotacij ne bo več. Spričo se- gospodarskih organizacij, pa celo rodnega dohodka, je to razmerje more podpreti. Sklenili so, d3 danjih tarif ali bolje rečeno ve- posameznih panog, niso realni, v prometu 0,15 oziroma 0,18 din. bodo seznanili sindikalne podruz-Ijavnih prevoznih cen, tega ne Najrealneje planira industrija, pa v gostinstvu 0,62 oziroma 0,19 din, niče in delavske svete s svojim1 moremo pričakovati Zato bo nuj- še tu so posamezna podjetja se- v kmetijstvu 0,43 oziroma 0,11 stališči in jim priporočili, da bl no potrebno zvišati tarife. Kolikš- stavljala plane, ne da bi analizi- din. Vsekakor so predvidevanja ponovno razpravljali o predlogi« no bo dejansko zvišanje pa je tež- rala dosedanje uspehe in možno- nerealna. družbenih planov in z njim sa- ko prevideti, kajti znani ‘so le sti. Predvsem se posamezni ko- Še slabša in nerealnejša so znanih kolektive, predlogi. ’ lektivi podjetij niso poglabljali v predvidevanja v notrani delitvi -om- Sedeli smo v delavskem klubu. Cisto tam zadaj, ob steni. Da bi nas čimmanj odzvanjalo Polglasno kramljanje drugih, da Pe bi mi motili sosednih omizij, kjer so fantje igrali karte. V resnici nihče ni nikogar motil. Priletno kavarniško vzdušje je za-lelo tudi nas. In niti opazili Pismo, kdaj se je klub napolnil. Cb televizijskem sprejemniku so ljudje bržkone že iskali med preostalimi slabšimi boljša sedišča, ^edno več je bilo polnih omizij, ^ier so kartali, šahirali, se ob Prazni ali polni mizi sproščeno Pogovarjali; morda o zadnji, pred-gostujočega celjskega gledališča — Celjani radi pridejo na 0 Pa za svojo mizo s svojo ruščino vendarle sam, nemoten, isani druščini, kot smo bili mi, ,6 je zazdelo, da si ima vendarle jta.1 zanimivega povedati o tem, Pako se življenje v novem Vele-du prebuja, kaj in kako čutijo Prebivalci naselja v tem življe-. hi, ljudje, ki so se v zadnjih 6tih tod naselili kot tujci. A ne anio kot tujci, ki so živeli prej .drugih mestih; več je bilo ti-‘h> ki jim je bilo tuje novo kolje, nov način življenja, saj so Prišli v rudnik, jamo pod zemljo, !®r jim je zemlja na površju preskopo rezala kruh. . Morda je prav zaradi tega Pr‘ nas potreben klub, ki bo na-v. onjen predvsem družabnemu mijenju. Potreben nam je kot PFvi koraki. Nihče se brez njih t‘ naučil »hoditi! Kaj mislim s vtP? Ljudje se morajo sprva na-aditi k temu, da bodo sami Pioh začutili potrčbo po združe-anju. Mislim na tisto združeva-Je v prostem času. Pred osmimi meseci v klubu ®nda res nisi našel rudarjev, slavci so prišli le, če so v »Ve-k pp* Prečitali, da bo televizijski , onos nogometne tekme. O, ta-gPat so prišli, tudi po par sto! j. Cer pa je v klub prihajala inte-, Senca. Prav počasi pa se vsako °P]e zlomi. Iz lepih, udobnih anovanj, je pi'va začela siliti dom na ^ ^in°i Pa v kulturni kihŽ, Urnir v klubu. Zdaj hoče mladi nla v kulturnem domu imeti (,B?sne vaje. Ne, z njo ne bo po-žn i^h težav! Preveč je željna t.ienja, da bi se pred njim za- — V klubu smo priredili sil- prijetno mu gleda, njemu in mi- genca, pretežno le mladina. Sprva vestrovanje, pripoveduje nekdo, moidočemu v opomin, s stene dvajset, kasneje morda štirideset. Bali smo se, da bodo zopet prišli balkona. Seveda, to gre počasi. Toda zakaj le intelektualci, da delavcev ne Človek s Kozjaka, se zdi, je v ne bi naredili v dogovoru z liboj-bo. Ko pa so delavci izvedeli, da našem pogovoru kot povsem do- sko tovarno razstavo uporabne nismo za nikogar hoteli rezervi- ločen pojem, kot nekaj, čemur je sodobno oblikovane keramike in rati miz, da lahko pride v klub treba v tem novem naselju prven-silvestrovat vsakdo, če bo le po- stveno prisluhniti, hitel, so prišli tudi oni. — Pred leti so se pri nas Iju- —■ Res, ob takih prilikah pri- dje še .oblačili po večini v sivo, bajajo najraje. Mi sami pa si črno, danes je pri nas tudi v tem včasih predstavljamo, da moramo pogledu že bolj veselo. Barve so to njihovo življenje v prostem se razmahnile. Ljudje dobivajo v novem okolju občutek tudi za to. — Prisluhnili smo tej težnji in hoteli smo organizirati v klubu modno revijo. Takšno — kako se sestanke — in če jim hočemo po- oblačimo praktično, lepo in veselo času vkalupiti v neke krute oblike. Ljudje pa so po delu utrujeni, potem hodijo še na razne tečaje, se izobražujejo, hodijo na tem še mi »nekaj organizirati«, imajo občutek, da jim jemljemo prosti čas. To je seveda stvar njihovega zgodnjega razvoja, pa tudi naših slabih delovnih metod. Oni iščejo trenutke resnične spro- ter prijetno tudi za oko. Toda v Ljubljani pri Modnih oblačilih in na Gospodarskem razstavišču še nimajo toliko posluha za to modno oblačenje kot mi. — Tisto, o slabo urejenem sta- stitve, mi pa smo le preveč včasih novanju je res. V novem bloku, vsiljivi, vedno hočemo nekaj da- ki ga zdaj končujejo, bomo zato jati. A po delu si ljudje sami ho- nekaj sob in kuhinj povsem so-čejo vzeti trenutek prostega časa dobno opremili do najmanjše po-in si ga prikrojiti tako, kot ugaja drobnosti, da si bodo ljudje, kot njim. Ugaja njim? Pa imamo dovolj posluha za vse, kar se prebuja v teh ljudeh? — Pravimo, da ljudje še neradi gredo v družbo, neradi zapuščajo svoja prijetna stanovanja. Tudi to je nekaj. Morda res prva stopinja. Med njimi se širi stanovanjska kultura, opremljajo si domove, krase s cvetlicami, včasih tudi preko mere, saj se tudi za to pri njih šele razvija estetski čut. In kako prijetno ti je, ko vidiš, da je nekdo, ki je šele pred nekaj leti odšel od koša in grabelj, zapustil skope rebri Paškega Kozjaka, obesil na steni balkona ob njej pokazali ljudem, kaj je umetniško oblikovanje. — Hoteli smo tudi, da bi nam ljubljansko podjetje »Borec« uredilo izložbeno okno s svojimi prodajnimi izdelki. Ne za prodajo, le zato, da se ljudem oblikuje okus. A ni bilo razumevanja. Morda pa bi podjetje »Dom« pokazalo za takšno »nerentabilno« investicijo več razumevanja? — Vse novo življenje pri nas je pravzaprav likovno življenje za našega človeka, meni nekdo. Prispodoba je zanimiva, pomislim. Vse, kar ga obdaja, je novo, je sodobno, od stanovanj, do javnih ustanov, kot so zgradbe kluba, delavske univerze, novega kulturnega doma. A mislim, da prav zato, ker je to zanj-novo, mu je sprva tuje, mu je nedomače, dokler se z vsem tem seveda ne spoji in ne postane del njega samega. Spomeniki v našem mestu, umetniška dela zunaj in znotraj javnih zgradb so sodobna. Naši intelektualci kupujejo in imajo doma lepe umetnine, naš delavec obeša še na steno kičasto sliko, pobarvano fotografijo. A jutri, pojutrišnjem, ga bo zmazek na steni zmotil in ga bo odstranil. Velenjska maketa resnično oživlja !IIIII!IIIIIIIIII!IIII!II!I!I!IU!I!!III!IIIIIII!IIII!!IIIII!!1!IIII!I!!!IIIII!IIIIIIII!I1IIIIII!!II!1!!!II!!IIII!IIIIII!I!IIIIII!II!I!J!!!1!I!III! na razstavi, te prostore lahko ogledovali, da bodo začeli bolj razmišljati o tem, kaj je lepo, kaj praktično. ^ ^ ^ ^ ^ vendarle Že danes'se'doga j7 nekaj. Delavci njegovimi novimi meščani novega okovov neznanja, zaradi v avtobusih včasih zagodrnjajo: neukega snoba. službi, pa tudi zato, ker nekaj ročju, premaknilo tudi na pod-za katero smo vsi prepričani, da je najtežje. Govorili smo že o tem, da imajo ljudje še nerazvit smisel za lepoto likovnega oblikovanja. Tudi tu je že storjen neki prvi korak. V rudniku smo nabavili za sodobno opremljene pisarne sodobno likovno oblikovane pepelnike. A glej šmenta! Ob razdelitvi jih je nekaj zmanjkalo. In našel se je nekdo, ki je hotel vrzel hitro zamašiti — in si videl tisto moderno umetnost, tisti zmazek? Morda je bil res zmazek, delo šarlatana, morda tudi ne. Toda nekaj je razveseljivega. Ta preprosti človek vsaj nekaj že vidi in to je njegov prvi korak, ki ga ne smemo zamuditi. Preveč misli o oblikovanju estetskega čuta pri teh preprostih ljudeh, boste rekli. Kje pa naj začnemo? Pri publiki, ki že hodi na gledališke predstave, koncerte, dela v se nji- — Ne, ljudje pri nas se izred- hova duhovna obzorja vsak dan no mnogo izobražujejo. Naša de- bolj širijo, terjajo na nova vpra-lavska univerza je zelo obiskana, sanja nove odgovore. Okoli tisoč ljudi hodi zdaj najiaz- — Vseeno je, ali iščejo odgo-lične tečaje, predavanja, v šole. vor na to, kaka opremiti svoje Ljudje se uče jezikov, se strokovno izobražujejo za svoja delovna mesta. A glejte, mi vsega le še ne znamo izrabiti tako nevsiljivo, preprosto. Ce na tečaju ali v šoli pri delavski univerzi ljudje spoznavajo na. primer nekaj s pod- stanovanje, ali na to, kako se praktično in lepo oblačiti, ali na to, kaj in kako je pripovedovala Van Goghova slikarska paleta. Važno je, da na to, kar vprašujejo, dobe odgovor. Ali preko knjige, le knjig je v velenjski iVUij J cHvct j UUC.I5.Li. iid otGiiA ci j. j v zri cx iiULci ViZivJi IllLiU ^diiiciOi Li iil lic* giCUdilOiVC. ^Ji C-Clo Ld V vTj J\.vJiiv_d. LCj _ _ » • _ 1 i-f i »»d i IčTt— i ••v..v aoa. a svojega stanovanja oljnato sliko, kupil je pepelnike iz keramike, z razstave? Ne, tam, kjer se kažejo ^ J. . , ’ innvedi^akai uh knjižnic1 se maio, ali svojega ra- Ne moreš mu zameriti neumnosti, rožicami in venčki in zopet roži- prvi koraki kulturne rasti prepro- s^Upn’0PneP p0peijem0 tudj “ia.’ -3*1 ^ut,s^eSa televizorja, ali zameriti neumnosti, ker čutiš, kako on čuti do svojega doma, kako se trudi v svoji nevednosti, da bi ga olepšal. Izobesil je seveda kičasto sliko blejskega jezera ali šopka »sladkih« cvetlic, saj do slike še nima nobenega estetskega odnosa. Le zopet- roži- prvi koraki kulturne rasti prepro-cami... Ljudi je ta razlika takoj stega človeka, tistega s Kozjaka, dregnila v nos. njegovih kulturnih navad, njego- Nekomu v naši druščini se je vih porajajočih se kulturnih in utrnila sijajna misel. družabnih potreb. Ali bomo znali — Na likovne razstave v na- dovolj hitro prisluhniti tem po-šem klubu je prihajalo doslej trebam, da ne bomo zaredili v malo ljudi, ni prišla niti inteli- tem novem modernem mestu med na primer v gledališče, da bi zopet potem lahko v učilnici govorili o tem, kaj je avtor hotel povedati, kako je to povedal. Ljudje si danes povsod nabirajo znanje, hočejo iz svojih na vaje, po vaji še malo v potem zopet na šahovski i.. je s starejšimi. Radi osta- doma 5 o n n ni c n rlmrnli hžili doma, še vedno niso dovolj vseh prijetnosti udobnega Impozantna zgradba novega velenjskega kulturnega doma, zgradbi delavskega kluba in delavske univerze (slika v zaglavju) so lahko Velenjčanom resnično v ponos, A ne samo to, tod se zdaj začenja prebujati pravo življenje, življenje novih meščanov Velenja v njihovem prostem času v delavski univerzi, ali v kulturnem domu, ali v sproščenem razgovoru v klubu — to je prav vseeno. In zakaj ne bi potem prav v klubu večkrat dobili odgovor na to ali ono, če je prav on tisti, ki je prebudil njihov smisel za družabnost, za žitje in sožitje med ljudmi v času, ko zapuste jamo, stroj, pisarno. Danes se . menda večkrat ljudje po kakšni gledališki predstavi vrnejo na kozarček ali skodelico kave v klub, se posedejo skupaj in kar čakajo, da jim bo kdo o tem, kar so pravkar videli in slišali, še kaj povedal, morda kaj razložil. Zakaj torej ne? * Sneg pokriva zdaj ceste in parke med stavbami novega Velenja. Nove javne zgradbe, klub, delavska univerza, kulturni dom, se zde v nočni tišini in na belem pregrinjalu kot stavbe na maketi bodočega mesta. A mesto je tu, s svojimi 'velikimi impozantnimi stavbami, oživlja, ljudje prihajajo iz svojih domov v ta konec mesta vedno raje, vedno bolj pogosto, kajti tu se odpira zanje zopet nov svet, kot je bil pred leti nov tudi tisti, ki so ga začeli spoznavati v jami. Skodelica kave, ki nam je razvezala jezike, je zdaj prazna. Na dnu je ostala le kavina gošča. A ostalo je še nekaj. Ta nevezan klepet o življenju novega Velenjčana nam je pustil misli, h katerim se moramo še vračati. Vsak dan, ob našem delu, na sestankih, kjer bomo bolj uradno razpravljali o tem, kaj moramo storiti, da bodo ljudje bolj polno zaživeli in ob tem dvigali svojo kulturno raven, ob tem se spomnimo včasih še malo na našo SKODELICO KLEPETA. PRIPOROČILO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KRANJ O DRUŽBENEM PLANU grosistično* pe‘ek. večkrat obveščal, da bo naslednjega dne, torej v soboto, ^=Cn0-,t-rg0VSk° Po£J .tje >'Prehrana“ prodajalo na ljubljanskem živilskem trgu zaklane in očiščene piščance po 300 in 350 dinarjev za kilogram. Prodajati ng,j bi jih začeli SSf PaSčaŠ^ S iS so pripeljali šele nekaj čez deseto dopoldne. SINDIKALNI SVET KRANJ O DELAVSKEM IN DRUŽBENEM UPRAVLJANJU Sklepanje pod vplivom V sredo je bil v Kranju plenum čestokrat delajo pod pritiskom kolektiva o njem razpravljali, da-okrajnega sindikalnega sveta, kjer vodstva podjetij, in celo, da člani jali predloge in' pobude. Ce bo so razpravljali o delavskem in DS dostikrat glasujejo za sklepe, pritisk proizvajalcev za ureditev družbenem upravljanju, predvsem ki jih ne poznajo. Tudi nekateri problemov dovolj močan, bodo pa o problemih, ki se pri tem po- odborniki zbora proizvajalcev gla- ljudje, ki so za ureditev takih javljajo. Večina diskutantov je menila, da se je v večjih gospodarskih i samoi razmahnilo, veliko manj možnosti za razvoj pa imajo samoupravni organi v manjših podjetjih. stvom podjetja in potem je dejanskega samoupravljanja v takih problemov odgovorni, skušali to tudi narediti. Pri tem se ni bati, da bi zaradi širokih pristojnosti T. M. sujejo za sklepe, ki jih ne poznajo. Zanimiv je tudi podatek, da je kar 69 %> anketiranih odborni- organizacijah samoupravljanje že ln?a na proizvajalcev prišlo do anarhije močno razmahnilo, veliko mani odlocitve močan vpliv predsednik oziroma podpredsednik občinske-' ga ljudskega odbora. Zbor proizvajalcev je za reševaaje pro-_ blemov v kolektivih še vse Samoupravni organi v podjet- premalo zainteresiran. Treba bi jih se pogosto zrastejo z vod- bilo, da bi odborniki zbora proizvajalcev znali članom kolektiva pojasniti, kako in zakaj so prišli h v začetku leta je treba določiti pavšal Pretekli teden je ObSS Škofja Loka sklical predstavnike sindikalnih organizacij obrtnih podjetij, da si izmenjajo misli o družbenem planu za leto 1961 in perspektivnem družbenem planu. Obrtništvo, ki je v letu 1960 doseglo velike uspehe, saj se je narodni dohodek na zaposlenega povečal od 447.000 din v letu 1959 na 574.000 din lani, to je za 28,4 Vo, prav tako so povečali bruto produkt, saj znaša 14 “/o celotnega bruto produkta občine. Vendar pa postavljeni plani za leto 1961 kot tudi perspektivni plan ne predvidevajo večjega vzpona. Povečanje bruto produkta temelji predvsem na povečanju števila zaposlenih od 760 lani na 1150 v letu 1965. Narodni dohodek naj bi se v letu 1961 dvignil za vsega 2,61 % do leta 1965 pa na zaposlenega na 709.000 dinarjev letno ali za 23,5 °/o. Prisotni so ugotovili, da so kolektivi planirali nerealno, zato so sklenili, da je treba plan za leto 1961 in perspektivni plan obrtništva popraviti. Na posvetovanju so zastopniki posameznih obrtnih podjetij zahtevali, da bi pravočasno zvedeli za višino pavšalnih dajatev, ki naj bi bile bolj utemeljeno določene kot doslej. Tako bi lahko bolje gospodarili ter ugotavljali svoj poslovni uspeh tudi med letom. Na posvetovanju je predstavnik sindikalne podružnice obrtnih delavcev, katere člani so zaposleni pri privatnikih, zahteval, da popravijo kolektivne pogodbe iz začetka leta 1961, ker so minimalne tarifne postavke, ki so zagotovljene s temi sporazumi, prenizke. O. M. Ponovno razpravljati Na zadnji razširjeni seji tajništva občinskega sindikalnega sveta v Kranju so podrobno obravnavali predloge industrijskih podjetij o petletnem razvoju. Medtem ko so lani v industrijskih podjetjih dosegli ugodne gospodarske rezultate, pa ugotavljajo, da letos v perspektivnih načrtih za petletno razdobje ne upoštevajo dovolj že doseženih rezultatov, ne upoštevajo splošne smeri našega gospodarskega razvoja, ki ima osnovno izhodišče v povečani proizvodnosti dela in izboljšanju življenjskih pogojev zaposlenih. Ob analizi predlogov družbenih planov za petletno razdobje ugotavljajo, da so predloge sestavljali predvsem v upravnih vodstvih, v kolektivih pa o njih niso razpravljali. Delavski sveti so jih sicer obravnavali, vendar običajno bolj informativno. Analiza je pokazala tudi, da so predloge sestavljali v času, ko gospodarske organizacije še niso imele dokončnih sklepov o bodočem oblikovanju in razdeljevanju dohodka. Zato menijo, da bodo morali izdelati ponovne predloge, ko bodo te stvari jasnejše. Odborniki so razen tega menili, da so plani preveč usmerjeni zgolj na investicije oziroma na povečanje podjetij, saj predvidevajo, da bodo za to namenili v prihodnjih petih letih 21,5 milijarde, medtem ko so v preteklih petih letih za to porabili 5,5 milijarde dinarjev. Nedvomno so rekonstrukcije potrebne zaradi zastarelosti industrije, vendar pa kaže, da podjetja na osnovi takih investicijskih vlaganj ne predvidevajo tud; ustre* znega povečanja proizvodnosti dela, temveč povečano proizvodnost predvidevajo le na račun povečanega števila zaposlenih. S temi investicijami pa tudi ni v nobenem razmerju investiranje za družbeni standard. Medtem ko so v preteklih petih letih v kranjski občini dali za gradnjo stanovanj poldrugo milijardo dinarjev, pa predvidevajo, da bodo v prihodnjih petih letih porabili za to 2 milijardi 309 tisoč dinarjev. Ce upoštevamo, da nameravajo v industriji zaposliti 3500 novih delavcev v naslednjih petih letih, je to nesorazmerje še toliko večje. Tajništvo občinskega sindikalnega sveta v Kranju meni, da bi bilo potrebno o tem le še razpravljati. Oddelku za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru so predlagali, naj predloge planov vrnejo podjetjem, da bi o njih kolektivi ponovno razpravljali Tajništvo samo pa bo o tem še razpravljalo s predsedniki delavskih svetov in sindikalnih podružnic. J. P. kolektivih konec. Občinski sindi- do določenih zaključkov. kalni svet v Kranju je v zadnjem času izdelal anketo, ki je pokazala zelo zanimive rezultate. Ti podatki namreč opozarjajo, da Člani plenuma so izrazili svoje mnenje tudi o tovarniških časo- V TOVARNI UMETNIH BRUSOV V MARIBORU Povečali storilnost za 30, zaslužek pa za 20 odstotkov Ko je delavski svet sklenil, da riti vloženega dela, obračunavajo piših. Vsak problem v podjetju bomo opustili prejšnji način na- zaslužek po oceni vrednosti de- bi morali pred reševanjem obrav- grajevanja in začeli deliti osebni lovnega mesta in opravljenih marljivi delavci, ki so veliko de- samoupravni organi v podjetjih navati v časopisu, da bi člani dohodek po novem pravilniku, ki efektivnih delovnih urah; vred- lali, vendar za to niso nič več ne pozna več tarifnih postavk, nost delovnega mesta v tem pri- dobili. Sedaj pa je narobe, tovar- smo dvomili, da se bo vse dobro meru izražajo v točkah. Osebni no zapuščajo večinoma slabi de- izteklo. Že po dveh mesecih pa dohodki uslužbencev pa so od- lavci. Odkar so opustili skupin- smo se prepričali, da gre in celo visni od poslovnega uspeha pod- ske norme, ki so omogočale tudi bolje,« je dejal predsednik sindi- jetja. Podjetje so razdelili na de- manj marljivim dokaj dober za- kalne podružnice v mariborski lovne enote, pozneje po rekon- služek na račun naporov priza- Tovami umetnih brusov Bojan strukciji, pa bodo prešli na ob- devnih, sedaj prvim slaba prede. Dolenc. računavanje osebnih dohodkov Delovne skupine same zahtevajo, Tovarna umetnih brusov je po ekonomskih enotah. da je treba »odvišne delavce«, ki lih kompetenc morali nujno nu- prva v tej °bčini, ki je uvedla Že v tem času pa se je v to- jim pravijo -priskledniki«, od-diti večja materialna sredstva s obračunavanje osebnih dohodkov vami marsikaj spremenilo. Sto-katerimi bi razpolagali ’ po natančno izdelanem ceniku rilnost so povečali za 30, zaslu- predvsem zaradi nizkih tarifnih brusov in se zanimajo za njihov postavk. To so bili v glavnem sistem obračunavanja osebnih dohodkov. K. A. Za večje kompetence ODS v Železarni Jesenice Pred letom dni so v Železarni Jesenice izvolili nove obratne delavske svete. Njihov položaj so uredili s posebnim pravilnikom, vendar pa se je izkazalo, da so v tem pravilniku določene kompe- tence obratnih svetov premajhne, vali in so po daljši razpravi spre' Ir or* ri i o ri n 1 -m ~ 1 « • ■ i _ Te probleme so predstavniki del- Učinek merijo po številu iz- žek pa (le) za 20 odstotkov. Prej sindikata in Zveze komunistov na delanih kosov ali pa kilogramov je zapuščalo podjetje mesečno skupnem posvetu tudi obravna- brusov. Kjer pa ne morejo izme- okrog trideset delavcev, in sicer ker niso omogočale zadostne aktivnosti. Temu je delno krivo tudi to, da predstavlja podjetje navzven edino centralni delavski svet ne pa obratni. Za boljše in živahnejše delo ODS po ekonomskih enotah pa bi jim razen osta- ¥ KIDRIČEVEM NOVA ŠOLA? Osemletka v Kidričevem domuje v stavbi s petimi uči.nicami, šolarjev pa je toliko, da so moral vpeljati pouk v treh izmenah. To seveda obremenjuje tako starše in vzgojitelje, še najbolj pa otroke. Vendar zdaj vse kaže, da bo problem še letos rešen. De avski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« je namreč skenil, da bi kolektiv tega podjetja prispeval nekaj sredstev za adaptacijo osemletke. Dogradili bi še -t ri ali pet učilnic, kar bi za daljši čas zadostovalo, da se izognejo vsaj tretji izmeni pouka. Pomoč so obljubili tudi ObLO Ptuj ter družbene in politične organizacije v občini. Obenem z adaptacijo šoske zgradbe nameravajo začeti še z gradnjo otroškega vrtca in jasli. jeli sklep, da je za poživitev delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah nujno potrebno prenesti na obratne delavske svete večja finančna in materialna sredstva. Sredstva bi se morala razdeljevati po posebnem ključu. Ker pa je priprava osnov oziroma ključev za udeležbo obratnih svetov na večjih finančnih in materialnih sredstvih vezana na daljši čas, so sedaj sprejeli predlog, da se za živahnejše delo v obratnih delavskih svetih formirajo enake komisije, ki jih ima CDS. Prednost teh komisij bi bila v tem, da bi tako zajeli v delo TAM po desetih letih osemkrat več Mariborska tovarna avtomobilov je v desetih letih, ko je kolektiv prevzel tovarno v upravljanje, povečala proizvodnjo za osemkrat. Tako so v letu 1950 izdelali 446 vozil, lani pa že 2605 vozil, medtem ko letos predvidevajo še nadaljnja povečanje. Leta 1957 je kolektiv praznoval posebni jubilej — tovarno je namreč zapustilo deset tisoče vozilo. Razen tega v podjetju osva- delavskega samoupravljanja širši jajo tudi nova vozila. Zato so po- krog članov kolektiva, vsi pred logi in problemi pa bi tako bolj predelani prišli pred CDS, kateremu bi bilo delo tako olajšano, ODS pa bi prišli bolj do veljave. Predlog je bil predložen centralnemu delavskemu svetu v razpravo. s. T. večali tudi kovačnico, lakirnico in nekatere druge obrate. Tako sedaj že izdelujejo avtobuse lastne konstrukcije, nekatera specialna vozila s šasijo »-Pionir«, kamione in avtobuse z zračno hlajenim Diesel motorjem. Lani so izdelali tudi prvo dvotonsko vo- ■ ^ Y i ' x'' - PO STOPINJAH DEL A V S K E ENOTNOSTI i , '' j.:;,': ■ .v '■ : S •; ■ ' ■' »Iskra«: Dvotarifne števce že delamo V prvi letošnji številki Delavske enotnosti smo pisali o cenah električne energije. Vremenske razmere so namreč tako ugodne, da konkretno rudnik Velenje in termoelektrarna Šoštanj menita, da bi cene električni energiji lahko znižali Pojavlja pa se še drugo vprašanje. Ob zvišanju cen električni energiji za široko potrošnjo je bilo namreč postavljeno načelo dvojnih cen električne energije: posebej za dnevno, in posebej za nočno uporabo, pri čemer bi bil nočni tok cenejši kot dnevni. Tako naj bi potrošnike že s samo ceno bolj usmerili na porabo ' nočnega toka, ko večina gospodarskih organizacij potrebuje manj elektrike oziroma je sploh ne potrebuje. Potrošniki so ta ukrep o dvojni ceni pozdravili. Toda že nekajkrat, še prav posebno pa po objavi omenjenega prispevka, so nam pisali, da vse to ne pride v poštev, ker ni moč dobiti dvotarifnih števcev. Prav zato smo povprašali tovarno »Iskra« v Kranju, kako je z izdelavo teh dvotarifnih števcev. Referent za števce v prodajnem oddelku tovarne »Iskra« v Kranju tovarišica Silva Oman nam je dejala, da dvjotarifne števce že nekaj časa izdelujejo. Z njimi so opremili že nove bloke naselij v Kranju in Rušah. »Trg pa bomo založili z njimi že v prvem četrtletju letos,« je med drugim dejala. S proizvodnjo bodo lahko krili' vse potrebe pri nas. Dvotarifni števec bo veljal okoli 13.550 dinarjev, medtem ko stane enotarifni okoli 6900 din. Od takrat, ko smo se o tem pogovarjali, je minilo že nekaj časa in verjetno v nekaterih trgovinah, kjer se pač za to zanimajo, že prodajajo dvotarifne števce. žilo, ki so ga v celoti konstru irali doma. Tako sedaj vozi po naših cestah že več kot 16.000 vozil »Pionir« in več kot 2000 vozil »TAM 4500«. Podatki kažejo, da proiz-vodnja v tem podjetju skokoma narašča. Tako je pred desetimi leti 2879 delavcev ustvarilo za 524 milijonov proizvodnje, medtem ko je lani okoli 1000 delavcev več ustvarilo že 16.848 milijonov, letos pa predvidevajo, da bo 300 delavcev več, to je skupno 4124 delavcev ustvarilo za 6000 milijonov dinarjev več kot lani, tako da bodo ustvarili okoli 22.700 milijonov dinarjev. Hkrati z večanjem proizvodnje širi TAM tudi svojo servisno službo, saj imajo sedaj že okoli 43 servisnih delavnic po Jugoslaviji. V tem času so organi upravljanja namenili tudi milijardo dinarjev za gradnjo stanovanj. S temi sredstvi so zgradili 439 stanovanj za okoli 1600 ljudi. J. K. V Ribnici izdelujejo tipizirana vrata Lesno industrijsko podjetje Ribnica je zadnja leta delalo v težkih pogojih zaradi zastarelih strojnih naprav. Zato so z lastnimi sredstvi in investicijami rekonstruirali obrate. Razen tega so Zgradili obrat za vezana vrata, kjer so začeli s poskusno proizvodnjo prvega oktobra. Pokazalo pa se je, da bo treba izboljšati nekatere tehnološke postopke Do sedaj so izdelali in tudi prodali preko dva tisoč vezanih vrat. S prvim decembrom je pričel ta obrat redno poslovati in upajo, da bodo prvo leto izdelali več kot petdeset tisoč vezanih vrat, po katerih je na našem trgu precejšnje povpraševanje. D. V. straniti. Teh nihče ne trpi v svoji sredi. Delovno disciplino so izboljšali v vsakem pogledu. Vsak stremi za tem, da izkoristi delovni čas do kraja. Le redki so primeri, da se kdo še pred koncem dela pripravlja za odhod domov. Skratka, zadovoljni so z novim načinom nagrajevanja. Predstavniki sosednih kolektivov pogosto prihajajo v Tovarno umetnih V Trbovljah pred občnimi zbori Na občinskem sindikalnem svetu v Trbovljah je bilo pred nedavnim posvetovanje s predsedniki in blagajniki sindikalnih podružnic. Pogovarjali so se o aktualnih nalogah sindikalnih podružnic oziroma njihovih vodstev, o formiranju in delu komisije za ženska vprašanja, o oddihu delavcev ter o bližnjih občnih zborih sindikalnih podružnic. Posvetovanje je bilo predvsem organizacijskega značaja in je bilo napotilo za delo vodstev sindikalnih podružnic. T. C—■ Pokojnina nekdanjih obrtnikov in trgovcev »JEŽ«: Kakor mi je znano, se leta samostojnega opravljanja poklica obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev niso vedno priznavala za delovno dobo za pokojnino. Izvedel pa sem, da se tudi tem poklicem priznavajo leta samostojnega opravljanja obrti pod pogojem, da so takšne osebe po vojni službovale 15 let, oziroma kolikor gre za trgovce, ki so obrt opravljali na podlagi obrtnega lista in niso imeli svoje firme protokolirane oziroma so delali sami s člani družine. Kam naj se obrnem, da se mi priznajo leta samostojnega opravljanja poklica? Odgovor: Po čl. 41 in 44 zakona o pokojninskem zavarovanju se osebam, ki so prej opravljale poklibno obrtniško delo kot edini ali glavni poklic, pa so stopile po vojni v redno delovno razmerje, šteje za pokojnino od poklicnega dela, ki so ga opravljale pred 15. majem 1945, toliko, kolikor so bile po 15. maju 1945 v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom (najmanj 5 let). Ves čas poklicnega dela pred 15. majem 1945 pa se jim šteje za pokojnino, če so prebile v delovnem razmerju po 15. maju 1945 petnajst let s polnim delovnim časom. Po odloku Zveznega izvršnega sveta o štetju časa samostoj- nega poklicnega dela za pokojnino, se čas samostojnega poklicnega dela šteje za pokojnino, če je bilo po tedaj veljavnih predpisih opravljanje takšnega dela po predpisih registrirano oziroma če je izdal pristojni organ za opravljanje takšne dejavnosti predpisano redno dovoljenje, če je zavarovanec osebno opravljal tako delo, če je imel za to predpisano izobrazbo in če le ni imel pri opravljanju zadevnega dela zaposlenih v posameznem letu povprečno več kot 5 oseb (ne računajoč mednje zakonce in otroke, ki so morda opravljali takšno delo). Za pokojnino pa se ne šteje čas samostojnega poklicnega dela, ki so ga zavarovanci prej opravljali v lastnih trgovinah ali podjetjih industrijskega pomena. Za delo v trgovini se šteje delo v takšni trgovini, ki je bila vodena in registrirana kot samostojna, ne pa na primer delo obrtnika, ki je imel poleg svoje obrtne delavnice tudi prodajalno izdelkov, ki jih je v svoji delavnici izdelal. O ugotovitvi pokojninske dobe odločajo po čl. 157 zakona o pokojninskem zavarovanju pred začetkom postopka za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja komisije občinskih ljudskih odborov za ugotovitev delovne in posebne dobe. v postopku za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja pa zavodi za socialno zavarovanje. Uspehi jeseniških železarjev ■ V DECEMBRU. V jeseniški iezarni so razen treh obratov de-embrski plan dosegli vsi obrati " v povprečju presegli za 2 dstotka, količinskega pa celo za odstotka. V. decembru • so zla-C1 dobro delale valjarne in Hvar-e> ^ saj so presegle plan skupne P mzvodnje: žična valjarna za inklovlek za 9 %, valjarna 00 za 15 % . in livarne celo za ^ odstotkov. ® LANI. Do 24. decembra lani Pa so železarji izpolnili svojo let-let ^ro^zvc>dno 'nalogo, do konca ®totka. Tako^o dokončaZleta na- Mladi delavc> - v »Stolu« so v posebni anketi, ki jo je lani l®dlli 19.325 ton več, kot so po razpisal klub mladih proizvajalcev, zavzeli stališče, naj se na P anu predvidevali. Količinski Prvem mestu pri delitvi sredstev sklada skupne porabe upošteva ali zaP10S12n Ton gTaZlfn4Ln °^S^kr ,Z6radnja stanovanj, takoj za tem pa ureditev družbene prehrane 242,248 ton, kar je doslej najvišja V podietiu- Delavski svet je predloge mladih upošteval in sedaj Pro^vodnja Železarne Jesenice. Mani kolektiva že leto dni med vsakodnevnim odmorom dobivajo cemn PETLETNI PLAN — 16. de- izdatno enolončnico po 35 din. Pred kratkim so v obnovljeni resta- bi jorVoa!1nre0dilrtmfaini haIOg0’ r VraCiii povečali tudi kuhinjo, kjer že sedaj dobiva topli obrok t&k TOsr^ass ■k"*j to“c*5toov eta- Na sliki: Ker so prostori restavracije za 400 ljudi premajhni, i. temu, da niso postavili delijo topel obrok tudi v jedilnicah v podjetju. F. S. ^ predvideva plan, nove elektro ' • VV?> so dosegli planirano proiz- ; Ponjo surovega jekla že 25. de-n ^nra lani, do konca leta pa so tiri t tni plan prekoračili za 6,5 ostotka. Blagovno proizvodnjo, sanirano za leto 1961, so dosegli v novembru, realizacijo — (j 28 milijonov dinarjev pa 16. lektlv bra’,kar-?0kazuje’da ^ ko' Tajništvo občinskega sindikal- spodarsko niti politično dovolj predvsem zagotoviti sredstva za rezpr z akvizlt.1I,anlem notranjih nega sveta V Kranju je sklicalo pripravili. Zato tudi posrežnina povečane prispevke in šele kasne- nosH P°y.!can^m Produktiv- posebno sejo, kjer so razpravljali ni našla pravega mesta. V kranj- je sredstva za stimulativno na- gatnv ' f0:,e-Clh prj1Z,VOdnih agre' 0 poloza:)u v gostinskih podjetjih ski občini so namreč vsa gostin- grajevanje. Taka stališča so se- letn„ iIi,?SČ“!5a,dSla> s^JO-pet- po uvedbi postrezriine. Po predlo- ska podjetja pavšalizirana in so veda naletela na precejšnje neza- v tem smislu plačevala tudi vse doyoljstyo med kolektivi in pone- V Železarna: z ekonomskih enot na obrate Analiza gospodarjenja po lani uvedenem nagrajevanju po enoti izdelka v Železarni Jesenice je pokazala dobre rezultate pri uresničevanju proizvodnega načrta in s tem tudi višjega dohodka podjetja in posameznikov. Razprave na sindikalnih občnih zborih in Letos v LTH 3255 milijonov Delavski svet Loških tovarn hladilnikov v Škofji Loki je na svojem prvem letošnjem zasedanju ugotovil, da je svoj proizvodni plan za lansko leto, katerega je maja lani povečal od 1200 na 1800 milijonov presegel in so ustvarili 2100 milijonov, pri čemer je 640 zaposlenih ustvarilo 773 milijonov dinarjev narodnega dohodka. Hkrati je delavski svet sprejel tudi družbeni plan za leto 1961. V tem letu bo 660 zaposlenih ustvarilo 3255 milijonov dinarjev. Narodni dohodek na zaposlenega bo znašal 1,500.000 dinarjev letno; sestankih pa kažejo, da delavci vztrajajo, da je treba prav zato čimprej odpraviti še nekatere pomanjkljivosti, ki ovirajo stimula-tivnejše nagrajevanje. Analiza je pokazala, da povprečno presegajo planirano proizvodnjo v ekonomskih enotah 38 do 41 «/o. Seveda pa so uspehi posameznih obratov dokaj različni. Nekateri obrati z lahkoto visoko presežejo planirano proizvodnjo, medtem ko drugi z največjim naporom dosegajo mesečne proizvodne načrte. Vzrok je iskati prav v cenikih za nekatere proizvode, ki jih bo, kot menijo, treba korigirati in vskladiti. Hkrati pa bodo morali spremeniti - tudi normne faktorje, tako da bodo bolj kot doslej stimulirali kvaliteto kot kvantiteto, kar pa bo tudi ugodno vplivalo na uresničenje finančnega sortimanskega načrta. Na skupnem aktivu družbenopolitičnih organizacij v podjetju so železarji sklenili, da naj bi čimprej pričeli obračunavati dohodek izdelka za posamezne obrate, namesto dosedanjih obračunov po ekonomskih enotah (ekonomske enote namreč vključujejo več obratov). Zato so centralnemu delavskemu svetu tudi predlagali, naj bi najkasneje konec marca prešli na obračun po posameznih obratih z veljavnostjo od 1. januarja 1961. Do takrat naj bi izdelali in pripravili vse potrebne cenike, vskladili norme in premije ipd., da bi tako odpravili dosedanje pomanjkljivosti, ki bi utegnile destimulativno vplivati na nagrajevanje. Centralni delavski svet bo na prvem zasedanju razpravljal o tem predlogu. S. T. Nepripravljeni na postreznino OSNUTEK ZAGORSKEGA PLANA MED DRUGIM PREDVIDEVA Vsako leto dve sto stanovanj j. p. »Peta« bo izvažala v Anglijo Vsak 25. litostrojčan ima avto j0 Smno v decembru je kupilo ta 1965 ustvarilo 4 milijarde di- do železniške postaje, prihodnja jj. htostrojčanov nove avtomo- narjev, lep razvoj pa obetata tu- leta pa do- Zagorja in Izlak. jeti6’ tako da ie ssdai v tem pod- di kemična in-konfekcijska indu- Predvidevajo tudi prestavitev po-tcJu približno 120 lastnikov av- strija 'ter TeSno-predelovalha in- toka Medije, ki zdaj teče skoro; ‘■nobilov.:-Točnega.-.števila avto- dustrija. Do konča petletja naj bi skozi središče mesta. °bilov za sedaj v Litostroju še uredili tudi obrt. V trgoVski mreži Seveda bo moč vse to uresni- V tovarni lesenih pet, galan-»še r?’ ker nekateri lastništvo predvidevajo dosledno specializa- čiti le z izpolnjevanjem vseh na- terije in lignolit-tlaka v Ratečah e skrivajo«. Torej ima po pri- cijo in ureditev dveh potrošniških Črtov v gospodarstvu. Posebno so odprli nov obrat lesne galan-izmn cenitvah vsak 25. lito- središč, v zdravstveni službi bi skrb posveča plan izobraževanju terije Obrat bodo letos izpopol-mjcan avto. Ce bi se postavili dosegli napredek predvsem s pre- proizvajalcev, za kar predvideva nili z novimi stroji, ki so jih že Pror + -v V°Zl11VSeh Cestn°' ureditvii0 sedanjega zdravstvene- ustanovitev izobraževalno-vzgoj- naročili. Del proizvodnje bo to-umetnih predpisih, bi bila to ga doma v sodobno polikliniko, nega središča v nekdanji indu- varna Peta iZvozila v Anglijo, dva blla dolga prihližn° Razen, tega pa bi ustanovili tudi strijsko-rudarski šoli in razvoj kjer se zelo zanimajo za njene a kilometra ‘L, zdravstvene postaje v štirih oko- delavske univerze; • -m- izdelke. š. s. 1 P I S M A N A NAŠ N A SLO V Kdo bo odgovarjal za škodo v Turnišču? Y obratu »Planike« v Turnišču ni vse v redu, pa kot ka-Ze, le vsi molčijo. Menim, da fak molk ni v interesu družbe lri tudi v mojem n,e, zato sem Se tudi oglasil. Komisije za pregled poslo-vnnja, ki so jih imenovali °krajni in občinski orgarti, so Ugotovile v obratu nevestno gospodarsko poslovanje in druge prekrške finančnih Predpisov. Zaradi-rezanja govejega (mestnega) usnja name-sto predpisanega telečjega bo-ksa pa jg več kot 10,000.000 dinarjev škode. Enaka škoda i® nastala tudi zaradi nabave nekurantnega materiala, katerega fe veliko na zalogi. Delavci v podjetju in tudi izven o tem veliko šušljajo, vendar pa se v javnosti o tem ne spregovori odkrita beseda. »Vsakdo mora odgovarjati za najmanjši prekršek,« pravijo. »Kaj pa tu, bo v tem primeru odgovarjal tisti, ki je za poslovanje odgovoren, ki je pripeljal podjetje do tega zaradi svoje samovolje?« Zgrešeno in napačno, bi bilo, če bi molčati še naprej. S takim poslovanjem je treba obračunati Član kolektiva D. F. Ne na račun pokojnine Zpodi se, da pride podjetje v težave, ki jih ni mogoče drugače, premagati kot z žrt-vijo kolektiva. Kolektiv se od-: toči, da se . bo odpovedal delu dohodka, da bi premagali težave. . , . pri tem pa skoraj nihče ne Ppnisii; (ja se zgodi krivica tistim delavcem., katerim se Vlsina dohodkov šteje v po-vprečje za pokojnino. To so nf’ delavci, ki so prekoračili i2 Jst (delavke 27 let) delo-vne obe. Ti delavci in delavke ne saJ0 samo določenega dela nojih' sedanjih prejemkov, temveč tudi sorazmerni prispevek od svoje poznejše pokojnine, ker se jim ji že toliko zmanjšala pokojninska osnova. Jasno je, da je. to krivica, ki jo je treba popraviti. Zakaj ne bi podjetje to uredilo samo, če lahko. Treba je samo, da vsako podjetje tisti del dohodka, ki ga starejši delavci prostovoljno prepustijo podjetju, štejejo kot njihove osebne dohodke, tako, da od njih plačajo vse predpisane prispevke in odstopljeni delež prav tako vnesejo v plačilne liste. Tako bodo tudi delavci pred upokojitvijo pripravljeni prispevati svoj delež za odpravo težav v podjetju. B. Vaše pismo ne pove jasno, za kakšne težave gre in kako se je kolektiv odpovedal dohodku. Ali morda »dobičku«? Ce gre za proizvodne težave, ki so posledica slabega gospodarjenja, potem je docela razumljivo, da posledice čuti sam delovni kolektiv, ker je slabo gospodarjenje predvsem odraz premajhnega zanimanja kolektiva oz. vplivanja kolektiva preko organov samoupravljanja na poslovanje podjetja, na delo strokovnih služb, na ureditev problemov na tržišču itd. V takšnih težavah ni drugega izhoda, kot da se kolektiv »odpove« dohodku nad tarifno postavko (»dobičku«). To seveda samo v primeru, če še nimate nagrajevanja po učinku, ampak še vedno občasno delite dohodek nad tarifno postavko. Kjer pa imajo uvedeno razdeljevanje osebnih dohodkov po delu, tam sproti izplačujejo doseženi uspeh in tako sploh ni mogoče reči, da se kdo »odpove« dohodku, ker vsi dobe toliko, kolikršen je skupni uspeh podjetja. Menim pa, da je stvar kolektiva, kako in v kakšni meri bodo nosili to breme delavci, ki so pred upokojitvijo. Nedvomno pa so takšne stvari najboljše opozorilo kolektivu, da nekaj ni v redu z gospodarjenjem in bo to vzpodbuda za aktivnejše sodelovanje pri upravljanju. Vendar pa, kot že rečeno, iz pisma ni mogoče razbrati zakaj točno gre. Urednik Tudi mi vas poznamo Tovariš urednik! Prav lepo prosimo, da vnesete v eno izmed številk Delavske enotnosti, ki jo tudi mi dobro poznamo in beremo, čeprav smo še majhni, tale naš dopis: Za Novo leto so obiskali šolo na Rovih pri Radomljah zastopniki Lesno-industrijske-ga podjetja Radomlje in podarili našemu pionirskemu odredu radijski sprejemnik, za kar smo jim zelo hvaležni. Navedeno podjetje ima patronat nad našo šolo in se stalno za-nirha za naše delo in napredek. Lani smo si z njihovimi prispevki kupili telovadno orodje, knjige za pionirsko knjižnico in drugo. Vendar se tudi mi zanimamo zd njihovo življenje in delo. Obiskujemo jih ob praznikih in sodelujemo pri njihovih proslavah z našimi točkami. Vsi si želimo, da bi še naprej stalno živeli drug z drugim: Vsem njim in tudi vam pri Delavski enotnosti želimo srečno novo leto. Pionirski odred Rova Prav res nismo pričakovali, da bero Delavsko enotnost tudi otroci naših delavcev. Zato smo bili, ko smo prejeli to pismo, lahko samo zadovoljni. Urednik jetno nalogo izpolnil v štirih le- gu Okrajne gostinske zbornice WesHi“b temUYda Predvidene Kranju, naj bi uvedla gostinska prispevke. Z novimi'predpisi pa koFp^ej'zaostriTToto^m^d Po T 5 -u11150 bl ® realizirane, podjetja s 1. januarjem nagraje- teh olajšav ni več. Zato so zašla upravo in kolektivom ssr vsak° - bilo treba matično sklicevali na priporočila Ljudske skupščine, ne da bi upoštevali svoj položaj. Kaže pa tudi, da Okrajna gostinska zbornica pri tem ni nudila dovolj konkretne pomoči in ni izdelala ustrez-,nih.konkretnih analiz. Podjetja so uvedla samo postrežnino, niso pa n ( . pri tem izdelala pravilnikov o Osnutek plana zagorske obči- in ustvarili skupno skoraj 13 mi- liških kmetijskih središčih, s čl- razdeljevanju osebnih dohodkov bnarned druSim Predvideva, da lijard dinarjev, kar je več kot za mer bi bilo preskrbljeno tudi za in tudi ne ekonomskih analiz. Ob-aao podvojili narodni dohodek 120 odstotkov v primerjavi s tem, okoliško prebivalstvo. čingki sindikalni svet v Kranju ' -------------------------------kar so letos ustvarili. Pri tem ve- Osnutek predvideva, naj bi v je zato predlagal Okrajnemu sin- Ija omeniti predvsem rudnik, ki prihodnjih petih letih zgradili v dihalnemu svetu, da naj bi čim-bo z nadaljnjimi rekonstrukcija- Zagorju tisoč stanovanj, torej;, prej proučili nastali položaj v mi in investicijskimi vlaganji do- vsako leto po dve sto. Občani ,so okrajnem merilu skupaj s priza-segel leta 1965 milijon ton pre- se razveselili tudi novice, da bo- detimi podjetji in Gostinsko zbor-moga. Podjetje »Varnost« bo le- do že letos začeli urejati cesto nico. T «. Domovi brez gospodarja Na Goriškem imamo že precej domov družbenih in kulturnih organizacij, ki so zrasli ob pomoči in prizadevanju vseh delovnih ljudi in oblastnih organov na Goriškem. Precej jih je zlasti na Vipavskem, kjer ima skoraj vsako večje središče prostorno zgradbo, kjer bi se lahko zbirala mladina in kjer naj bi bilo središče vsega kulturnozabavnega življenja. Naj naštejem samo nekaj krajev, kjer ima kulturno-prosvetna dejavnost že dokajšnje tradicije in kjer imajo tudi svoje domove. To so: Vipava, Ajdovščina, Šempas,'Bukovica, Miren, Vrtojba in ponekod drugod. Toda kako je s temi domovi? Večinoma so hladne, še neometane zgradbe brez pravega gospodarja, oziroma jih upravljajo ljudje, ki nimajo posluha za tisto, čemur so bili domovi v prvi vrsti namenjeni. V nekatere so se »vselile« zadruge In trgovska podjetja, ponekod enkrat ali dvakrat na teden predvajajo v njihovih dvoranah filme, medtem ko o kakršnikoli drugi dejavnosti (klubski) ni govora. Tu in tam, na primer v Mirnu, pa so se našli ljudje, ki so spremenili dom samo v plesišče. V Mirnu so na primer celo oder v dvorani temu ustrezno prilagodili in tako v teh domovih mislijo v glavnem le na ples, pozabljajo pa še na druge dejavnosti društev. Člani goriškega gledališča, ki kdaj pa kdaj gostujejo tudi na podeželju, tožijo, da nihče ne skrbi za te dvorane. Niso redki primeri, ko morajo igrati ob razbitih oknih in v nepometenih dvoranah. Ponekod je seveda drugače. V Ajdovščini in Desklah na primer, kjer so dom postavile gospodarske organizacije pretežno s svojimi sredstvi, te tudi skrbijo za njihovo vzdrževanje. in prav v-teh krajih je tudi kulturnoprosvetna dejavnost najbolj razvita. Družbeno-politične organizacije so se že večkrat zavzele za to, da bi domovi dobili pravega gospodarja. Menijo, da naj bi bili to proračunsko samostojni zavodi. S prispevki, ki bi jih dobili za razna gostovanja in predvajanja filmov ter pri prirejanju zabavnih in drugih prireditev, bi lahko polepšali tudi zunanji videz. Menijo; da naj bi bila delavsko-prosvetna društva Svobode realizator teh pobud. Zal pa je doslej še vedno ostalo vse pri starem. Sprašujem se, doklej še po tej poti? p,. K. Kdaj v Mariboru trgovski paviljon? Že poleti so govorili, da bomo v Mariboru dobili moderno urejen trgovski paviljon, kjer naj bi bila trgovina z mešanim blagom, mesarija, mlekarna in trgovina s povrtnino. Najprej so predvidevali, da bodo odprli nov lokal do začetka jeseni. Pozneje je bil rok Dan republike, ko pa je minil, tudi L januar, smo vsi obupali. Kaže, da bo ostalo vse samo pri željah. Kako dolgo bo treba še čakati? To vprašanje je tembolj aktualno sedaj, ko je hladno in slabo vreme, saj ni nobeni gospodinji prijetno hoditi po dežju in snegu tako daleč po mleko, kruh in ostala živila. Prebivalci tega območja bi bili zelo zadovoljni, če bi nam kdo lahko pojasnil, zakaj tako. jaki Izredni študentje iščejo pomoči Življenje v Trbovljah se je v obdobju po osvoboditvi bistveno spremenilo. Rudnik ni več edino podjetje v občini, temveč se hitro razvija med drugim predvsem strojna industrija. Tako je tudi potreb po strokovnih dobrih delavcih vedno več. Tega se Trboveljčani zavedajo in je njihovo zanimanje za izobraževanje vedno večje. Nekateri iščejo pomoč pri Delavski univerzi, drugi pa se vpisujejo kot izredni slušatelji na višje in visoke šole. V zadnjem času so v Trbovljah ustanovili dva centra za pomoč izrednim slušateljem Višje komercialne šole in Višje tehnične šole iz Maribora. Obe šoli sta pokazali veliko zanimanje za ustanovitev teh centrov ter za pomoč izrednim slušateljem, saj je teh za Višjo komercialno šolo kar 16 iz Trbovelj in 5 iz sosednih občin, medtem ko je drugih iz Trbovelj 18 ter 6 iz sosednih občin. Na teh tečajih za pomoč tem študentom bodo predavali člani Društva ekonomistov in Društva inženirjev in tehnikov, kamor so se včlanili tudi slušatelji navedenih šol. 'Do sem torej vse lepo in prav. V precej težjem položaju pa so študentje univerze in Višje pedagoške šole. Ti si morajo, kolikor morejo in znajo, pomagati sami. Predavatelji na teh šolah so verjetno res zelo oziroma preveč zavzeti, da bi nudili študentom izven sedežev šol konkretno pomoč. Kljub temu pa bi le kazalo najti neko rešitev, če. ne gre drugače, bi morda lahko sedanje tečaje kombinirali še za navedene slušatelje ali pa sestavili samostojne programe za tečaje teh študentov. Delavska univerza in politične organizacije so pripravljene vse to uresničiti, vendar menijo da brez sodelovanja Univerze in Višje pedagoške šole tega ne zmorejo. T. Dovolj samovolje Kolektiv obrtno-kovinarskega podjetja iz Škofje Loke je imel sestanek, kjer so se pogovarjali O samovolji upravnika. Ta je kar sam določil osnovo za premijo zase in za nekatere uslužbence. Pri tem se ni posvetoval niti z„upravnim odborom niti ni vprašal, če s tem soglaša kolektiv. Člani kolektiva so to samovoljo obsodili ter sklenili, da. bodo vnaprej pogosteje zahtevali poročila upravnika in upravnega odbora o gospodarjenju v podjetju. Sklepi neodvisne Afrike : 9d včerajšnjega dne, od petka, 20. januarja 1961, ima v ZB! prvo besedo John Kennedy. Po slovesni paradi izmene in ustoličenja je Bela hiša dobila nove prebivalce. Ta teden je stari predsednik Eisenhower poslednjikrat prestopil njen prag in odšel, novi predsednik ga je pa prvikrat prestopil Bela hiša mu bo najmanj štiri leta dom, delovna soba in štab. Prejšnji teden se je v Časa- : blanci (Maroka) končala po- \ membna konferenca petih afri- ; ških dežel — ZA R, Gane, Goi- j ne je, Malija in Maroka. Na njej j so bili zastopani tudi Alžirija po j predsedniku vlade Ferhatu Aba- ! su, Libija po svojem zunanjem j ministru in Cejlon kot opazo- Š valeč. Kot zborovanje afriških ; dežel pomeni ta konferenca na- j daljeoanje prejšnjih afriških * konferenc v Akri, Adis Abebi ’ CEZ PRAG itd. Za razliko od prejšnjih pa ; so sklicali to konferenco zaradi ! posebnih skrbi in jo zaradi tega posvetili nekaterim konkretnim ! vprašanjem, čeprav so tudi sicer [ precej razpravljali o Afriki kot : celoti. BELE HIŠE Ves minuli teden je bila Bela hiša , te,r ie dopuščal, da je njegova binet in kakšni so bili detajli Novi predsednik nji minuti z nerodnimi demon- ima tolikšno moč,, da navduši množice, da jih »potegne za seboj«, kar je bilo značilno za SPOSOBNOST, Franklina Roosevelta? Ali je ZDA John Kennedy in zadeve Dean Rusk minister za zunanji tem, da besnita na afriških : tovornjaki so požirali velikanske „j, ^ tleh dve hudi, nevarni krizi — j kovčke Eisenhowerjevih knjig in stracijami energičnosti. v Alžiriji in Kongu. Vojna o Al- j papirjev in jih potem vozili na žiriji je prišla ob koncu minu- \ njegovo farmo v Gettysburg. lega leta o odločilno fazo, o ka- ; teri bi bili mogoči daljnosežni ■' EISENHOWERJEVA PODOBA mnnJrfrŽ ^ \ Naposled je prišlo do velike <»*•. ~***& * •¥ ™! ».'“Sanj; SVSSS&S »sv*« »■ «>* <*> sk1 f*sxk rf™.?*. rass- Alžirija za politiko Fronte na-\ ZDA; vljudna in tako v mejah zdrave- valn Roftspvp,t hu F.r,ed^d°lk 111 Piedsed- dil, da je lahko predsednik ZDA John Kennedy pa je povedal samo »običajni administrativni osebno tudi najboljšo definicij0 DA SE SLISI GLAS ONKRAJ John Kennedy sposoben navdii- nikf^rez1 Izjeme METR? šiti lastno Hudstvo. ali ie sno- a pa s0, ^ 11 na tistega, kar čaka ne samo noveg8 predsednika, temveč vse ZD^1 rodne osvoboditve in za začasno odslej odgovarjal: Kennedv.« Čeprav so to ime iz- »John vsi poskusi, poravnati spor z za našanjem na nekakšno .tretjo ; n0 bodo še milijoni, je za sdo«. To je po svoje pokazala : ^ %pomin na pJredšedmk< ...................Bele alžirsko vlado)r^n^\ govorili in še izgovarjajo milijo- yee novemu predsedniku' ki se f1 u,jju SUK. ■f.re,ill"1.I,n )11! šla do visokih funkcij. Vendar Gre zato, da je'treba pono^ našanjem na nekakšno .tretjo \ “ iS,- mRSiAn^ll0”! ?°, ZI5?g> ni neokusno prevzel. 2^1^60 m^zSA.11”68^’kl ur.d_ogAaIi..P,olfe ie ,dose^el, no dokazati, kako želi naš nar^ tudi razprava v OZN, kjer je ; z™^ kPj^včera? uuocl svetovna javnost močno podprla j C1;« ’ vsem živim predsednikom. Zara- feze začasne alžirske vlad eP De weria s Žani njegove vlade^ di te^ se je včeraj ,pet rokoval Gaulle je tisti trenutek ubral | £ z Eisen^erjem T------------ - lm 1? I be. Kroničarji pravijo, da bodo ?°?v?Dem..,in tal kar je hotel. Na primer: združitev ameriškega jugozahoda z in vsak drugi, ki je osnovan P0 istih načelih, da dolgo živi, in ZDA. Truman je potisnil ob stran naša družba s svojimi svobodni' ' " " ' mi volitvami, s svojim veliki®’ pot referenduma, s katerim zahteval od ljudstva pooblasti _ i^isemiuwerjeva ieia označena lo, da sme sprejeti v zvezi z Al- l kot doba konsolidacile, se pravi zinjo sklepe, kakršni bi se mu; leta upornega prizadevanja. ds zdeli najprimernejši. Glede Al- ~ na n red s e dn i k a John Kp,lned>' obiska' Richar- aj odšel iz Bele PREDSEDNIK IN PREDSEDNIK? nekatere ameriške tradicije in_______________ ______________ Trumanom in Ameriški komentatorji pravi- ustanovil veliko zahodno alianso, področjem možnosti, raznovrs® _______j ... tako prispeval k i°- da mora imeti John Kennedy Prav zategadelj je lahko John nostjo alternativ, lahko zdr?1 še bolj veličastni ceremoniji le- m°e in kvalitete največjih pred- Kennedy v nekem svojem govo- konkurenco komunističnega sl' tošnje izmene. sednikov v ameriški zgodovini, ru pred letom dni dejal, da so stema. Ali ljudstvo, organizira®0 Amerikanci zelo radi ohranja- keT J? pol1ža'’ 7 katerem se je »zgodovina tega naroda in stra. in vodeno na način, kakršen J« ___znašel, na žalost mnogo bolj za- ni njegovih najvecjih zmag in nas, lahko vztraja v tem boju; Eisenhowerjeva leta označena iacijf sss “i ^ ’ ’ ■ ’ ....... - ! P? pa kot leta ustvarjalnosti, ki ^nia°i“ ®°/a_tlIdl d nd®saT,e1™- tistega, v katerem ie bil leta 1932 osnovi konceptov, ki so iib - ' 2» | b°e # • v. , v 4 -J - 5 IV Tl 1 O T* T ^ VI O /H OITTTTCiTO. H 1 vili na stran začasne vlade. ■ m? mm™ Ertiss« medtem ko so koloni glasovali \ je bo|j Tlada* k?,* u?raIJ' metalo senco in vznemir jaTo in it Kennedy, da reši vse te proble- paAe ,%nrie.dy v svo jene govoru, pripravljeni, tako kot Rusi, ^ proti de Gaullu ali pa so se gla- i J® drza7°; Vedno je bil nekako njemu, izbrisali Ostal je spo- meo> Njegova moč je dvakrat b,sa ni samo središče poli- žrtvujemo sedanjost zaradi p*y sovanja vzdržali, ker so. za ure- S ?b. strani boJa- ko je slo za do- TTlikJ “ Tn, omejena. Kar se tiče turine. re tičneg_a vodstva in izvršilne ob- hodnosti? ditev alžirskega vprašanja z l ločen program ali za vojno j politiko. Prav zategadelj. V Kongu se je prav tako za- j zgodilo, da so posamezni člani sukalo v smeri odločitve. Po na- : njegove vlade, n. pr. Poster Dul-valu Mobutuja in njegovih kolo- : les, vodili izključno svojo poli-nialističnih zaščitnikov -— skle- 5 ■Hlrn in nrav vatn TP rincrainln pcriiuivo. i i a v £.cz . i a • » jbfi0 i.6.A_e- o kakršni mogoče še sanjaAnT^' ameriško bogastvo vedno izvor ba_ potreben predsednik, ki je glasom. Politični opazovalci v 7r>A ie cnet čutiti nr,trPKP avtoritete 7.DA V političnih orga- sposoben mobilizirati energijo tedaj rekli, da je bil ta Kenn«; V /DA ,e spet čutit, potrebo nizacijah Zahoda in da bo Ken- svojih rojakov, da jim omogoči dvjev govor »manj uspel« ^ arZavniKOm._________I •________________________ 1.1. Hnfeti TiPTtnrTiric+i Tri iim r>i.otitn 1,----------: _ TVT:_. Stanlepvillu, zdela spričo nesramne aretacije \ je ■ zala. , , , , , , . . ■ V tej zaključni podobi Eisen- Lumumbe kot brez vodstva je ■ jj0wer ostaja kot človek, v kate /»/ če. e. m-e. n ^ en-* sit tn i »iona z-/ * ■ . i » . i -i . John Kennedy »drugi velt«. Od prvih dni zgodovine ZDA 80 nekatere žrtve potrebne, sta bili vedno dve različni kon- Iz teh besedi je moč videti. Nixonov, ker so vsi v Nison®' vem govoru našli bogate in p®®' cizne formule, ki so jih ved®0 uporabljali klasični politiki. dar je Kennedvjev glas na •^Tri A6 Pjedsed- cepciji o vlogi ameriškega pred- kaj hoče biti John Kennedv. Ost govoril resnico. grsfžžggl p« r'»dPe« nacionalnih Sil in se je zakonita j pravil za svetovni mir, nihče ni kar ljudje upajo? vlada čedalje uspešneje upirala. : dvomil. Vendar pa hkrati kot brez izjeme, so bili na stališču Roosevelt, da krepko vodstvo 20. januarja 1961, ima predseduj loia Ira ■ _ i i 11 r “ . — ' “ J ~ vv> J ^ ' im v.-o. ajj. ta., g rr o i ata. jvi jc p i ae. lliliC V CLJJ.J C lil ZjLA J U D11 ov zaceiicu ieia Ka- ; čiOVek ni bil odločen predsednik novi predsednik sestavil svoj ka- prišel v Belo hišo in ki je potr- podporo ameriškega ljudstva«. na Zahodu. Tako so se zala znamenja občutne konsoli- , dacije te vlade v velikih delih • dežele, od koder zakonita vlada ; širi svoje nadzorstvo na ostale ■ pokrajine. Ta vitalnost nacional- ■ ne politike in zakonite vlade je j pokazala kljub vsem manevrom. » od zunaj in 'kljub združitvi tujih S agentov, ki delujejo ob blago- : hotni .nevtralnosti* poveljstva ; in sil ZN, da bi bilo mogoče kri- j zo v Kongu odpraviti v skladu ■ s pravicami dežele in zakonite * vlade, če bi OZN in neodvisni j svel izdatneje podprla kongoško \ stvar. Ti problemi in še posebej [ faza, o katero so prišli ob koncu \ minulega in v začetku novega ‘ leta, so narekovali potrebo po • usklajeni afriški akciji, da bi i Zelo važno je bilo to, kako je Willisa Granta, generala, ki je lahko zagotovi »razumevanje in ZDA John Kennedy prvo besed® : Kabinet predsednika ZDA (od leve proti desni); Douglas Dillon (finance), Robert MacNamara (obramba), Robert Kennedy (pravosodje) .Edvard Dav (pošta), Stuart Udall (notranje zadeve), Orville Freeman (kmetijstvo), Luther Hodges (trgovina), Arthur Goldberg (delo), Ribicoff (znanost) bilo te probleme mogoče pravo- j časno urediti. Številni drugi vro- • l«., v*. ^ ■ blemi, kakor na primer franco- ■ ski atomski poskus v Sahari, na- { poved, da bo Francija pomagala ! Izraelu izdelati atomsko bombo, 5 nadaljevanje kolonialistične voj- | ne po vsej Afriki in v raznih : oblikah — vse to je le še okre- j pilo zavest nevarnosti za neod- j visno Afriko in naznačilo, kako * NOVE POBUDE IN PREGLAVICE zelo je potrebna njena enotna, t široka akcija, da bi Afrika vze- \ in 2a nJihove domaee P°moč"ike 12 la svojo usodo o lastne roke in i ekiPe Kasavubu-Mobutu. zakonita Dogodki v Kongu se ne razvijajo ugodno ji dala zaželeno smer, in sicer prav takrat, ko se večajo mož- Udarec po uzurpatorjih v Lčopold-kolonialistične intervente villu pomeni tudi pismo, ki ga je predsednik Lumumba poslal posebnemu poslancu generalnega sekretarja ZN. V tem pismu Lumumba zanika govorice o človeškem ravnanju z jetniki v Thysvillu. Pravi, da so razme- kongoška vlada, v kateri nadomešča aretiranega predsednika Lumumbo i* - • v T ■/•S a*xxva v -4- IX y n v XIX u. .tacava, uca OKJ l nostl za uspesnost take zamisli. J podpredsednik Gizenga, nenehno širi re v zaporu zel0 težavne, da ni smel Po Vsem sodeč gre za enega ! ozemlje pod svojim nadzorstvom. Po- njti enkrat na sprehod, da je hrana izmed zgodovinskih dogodkov v \ tem k0 ’e povsem utrdila svojo oblast slaba, da mu je prepovedano kupovati - -- j v pokrajini Kivu in v Vzhodni pro- hrano za svoj denar, skratka da so vinci, je poslala čete v Severno Ka- razmere nemogoče in v nasprotju z tango, kjer se prebivalstvo že dolgo bori proti Combejevim Oblastnikom. Enote pod generala Lundule so zavzele severni del pokrajine Katanga in so zdaj v zakonskimi predpisi. Lumumba prav samozvanim tako opozarja na nezakonitost rav-poveljstvom nanja oblasti, ki bi po predpisih že morale sestaviti obtožnico in spraviti aretirane pred sodišče. Na koncu se Lumumba vprašuje, kako bo mogoče mestu Manuno, kakih 250 km daleč v upostaviti v Kongu red in mir, če ne Katangi. Hkrati so v Manunu ustano- bodo spoštovali zakonitosti človeške- razvoju afriške politike. Dejstvo. . da je bilo udeležencev sorazmer- : no malo in da so za zdaj ostale \ mnoge dežele ob strani, je manj ; pomembno, če upoštevamo, da \ sta govorica in duh v Casablan- S ci sprejetih sklepov last vse l Afrike, ki se bo sčasoma ne- j dvomno zgrnila okoli enotne po . zagasno vlado za severno in osred- ga dostojanstva in osebnega življenja. litike. Prav tako lahko pričaku- | njQ Katango po(i vodstvom Mwambe Vzporedno s takim razvojem v jem.0, da bo to politiko podprl . Remija in Hunge Prosperja. Remi je Kongu prihaja tudi v newyorškem se-širši neodvisni svet ter vse ne- ; mjnister pravosodja v Lumumbovi dežu ZN do novih pobud, sovjetska odvisne in miroljubne sile, ker ; vladij proSper pa voditelj parlamen- zveza Je zahtevala sklicanje Varnost-je pobuda v Casablanci dober j tarne opozicije v Katangi. Začasna nega sveta, da korak v pravem trenutku in v ; vja(ja prjznava oblast zakonite kongo-tisti smeri, ki najzanesljiveje S vlade, kar pomeni nov udarec po vodi k pomiritvi in pravični po- ! kolonialistih in. njihovih pomočnikih. ravnavi sporov in spopadov v I —.j.o,,, „—---------------- Afriki, s čimer prispeva tudi k ■ urejevanju odnosov po svetu na- : nasprotovalo mnenju Mobutuja, ki enot iz Konga, 7 7 * je v taborišču Kokolo razlagal voja- svoje ” ' ■ ški položaj in skušal opravičiti bi proučil vprašanje belgijske pomoči Mobutuju pri uporabi ozemlja Ruanda Urundi, ki je pod skrbstvom ZN, za operacije in za V Lčopoldvillu so nastala nova ne- napad na pokrajino Kivu. Glede na soglasja med enotami, nekaj oficirjev sklep afriških dežel o umiku svojih JURE PUTNIK ■ uspeh pri Bukavi. če ZN ne spremenijo politike, zadaja ta sestanek Varnostnega sveta kolonialistom nove preglavice. — Ko bi se le mogel spomniti, zakaj so me pravzaprav poslali v Kongo! MOČAN GLAS DELAVSKEGA RAZREDA V ZAHODNI EVROPI Pred dnevi sta časopisni agenciji Asso-ciadet Press in Reuter sporočili, da je belgijska vlada zapretila, da bo odpustila vse tiste osebe v državnih in javnih službah, ki se ne bodo takoj vrnile na delo. Večina delavcev in uradnikov v Flandriji je že v ponedeljek, po 28 dnevih stavke, začela delati. Predstavnik vlade je izjavil, da so začeli v Flandriji skoraj že vsi delavci delati, medtem ko stavko v Valoniji nadaljujejo. Takole je poročilo tega tedna z Belgije, dežele, ki je zadnje dni minulega leta in prve dni 1961 kazala podobo revolucionarnih množic, ki se pod različnih gesli bijejo za svoje pravice. Vendar povrnimo se za nekaj tednov nazaj in stopimo z belgijski- elj: demonstranti na ulicah metropole z rekli: »Dol enotni zakon!-« mi stavkajočimi delavci na pot, ki so jo prehodili v približno mesecu dni. Glavno mesto Belgije Bruselj se je namenilo okrasiti za božične praznike. Sicer je bilo že povsod dovolj sledi o kraljevi poroki, vendar so kljub temu hoteli kraljevske embleme in podobe konekod zamenjati 's tradicionalnimi' božičnimi 'rekviziti. Nekako hitro je hotela belgijska metropola pozabiti 14. december, ko je v Liegeu 50.000 stavkajočih odšlo na trg St. Lamber in razvilo proletarsko rdečo zastavo in zastavo španske republike tegadelj, ker so na kraljevi poroki vihteli Francovo zastavo, vse zaradi španske princese Fabiole, zdajšnje belgijske kraljice. Demonstracija pa ni bila samo zaradi visoke gostje, pa tudi ni bila posebno aranžirana zaradi kraljeve poroke. Ne. V Liegeu je bila rojena zdajšnja velika generalna stavka v Belgiji, prva tako množična po desetih letih. Parola je bila jasna: stavka do konca! Napisali in podpirali so jo pripadniki levega marksističnega, krila socialističnega gibanja. . Poročali so, da se je stavka začela »od spodaj«. Sicer pa: mar ni dovolj vzrokov za njo? Kongoška kriza in z njo v zvezi stroški za vojsko? Kraljeva poroka? Zdi pa se, da to niso temeljni vzroki za tako mogočno demonstracijo. Ne, niso; delavski razred Belgije je zadel tokrat ob kamen, in sicer ob »Enotni zakon«, ali drugače »Zakon varčevanja«, ki ga je fprsirala belgijska krščansko-socialna vlada s predsednikom Gastonom Eyskensom. Prevpiti ta glas delavcev v Ličgeu ni bilo mogoče. Okrašene smreke v parkih in nasadih ter na križiščih' cest, na tisoče zvezd in zvezdic, luči, kron in kraljevskih emblemov, razpetih na žicah nad glavnimi cestami, so napovedovali božič- Saj je bilo slavnostno, razkošno, blesteče, izložbe polne vsakovrstnega blaga, vendar nekaj je kljub temu viselo v zraku. Nekaj je nekje ždelo. To so čutili meščani Bruslja, posebno pa še prebivalci Antwerpna, Liegea, Charleroija itd.'Nekateri so silili domov v tople sobe, večina je ostajala, na cestah dlje kot navadno. Prav nenavadno razburjenje je tlelo v teh dneh v tej kapitalistični deželi, katere prebivalstvo je v .povojnem obdobju doseglo relativno visoko stopnjo življenjskega standarda in ki sploh ni bilo vajeno pretresov. »Potujte mirno, Šire, zagotavljam Vam, da med vašo odsotnostjo ne bo nič posebnega v Belgiji!« S temi besedami je gospod Gaston Eyskens, belgijski predsednik vlade, spremil kralja Baudoina, ki je odpotoval s kraljico Fabiolo na ženitovanjsko potova-je v Španijo. Teden dni po odhodu svojega suverena je bila Belgija paralizirana s prvo generalno stavko po desetih letih, s prvo generalno stavko železničarjev od leta 1936. POROČILA SE VRSTIJO Prvo poročilo o stavki ni bila v nekaj vrstah zabeležena novica, v časnikih, temveč so dolgi telegrami takoj jeli parati mir predbožičnih dni. Splošna stavka-v Belgiji, ki so jo organizirali socialistični sindikati v znak pro- Liege: demonstranti v spopadu s policijo dan pred. božičem testa zaradi vladnega programa varčevanja, se je ‘ razširila na nova področja gospodarskega in administrativnega življe-ja, posebno v tistem delu dežele, kjer govore francoski jezik. V mestu Liegeu je stavka, popolna. Stavkajočim sp se pridružili tudi delavci in uslužbenci v ‘kavarnah in restavracijah Delavci in uslužbenci električnih central in'plinarn v- vsej deželi Stavkajo. V. nekaterih. mestih .so pokrajinske oblasti sprejele uredbo o - prepovedi ■ filmskih in gledaliških predstav ^zaradi varčevanja z električno energijo. Poštni uslužbenci prav tako y vsej -deželi stavkajo. Prekinjen je železniški promet proti meji. Na mnogih progah je železniški promet popolnoma ustavljen. V okolici Bruslja so prekinili tudi avtomobilski promet, ker so stavkajoči postavili po cestah različne ovire ali pa so ceste prekopali. Odpovedane so vse tradicionalne predstave na večer pred božičem; vse - plesne dvorane so bile zaprte, gostje v restavracijah pa so sedeli ob svečah. V nekaterih predelih južne Belgije je prišlo - do spopadov -med stavkajočimi in policijo, v vseh večjih mestih so okrepili policijske patrulje.. V Anversu stavka nad 100.000 oseb. Socialistični sindikati nameravajo prekiniti delo v dveh največjih električnih centralah tako, da bi onemogočili delo v industrijskih podjetjih v mestu, med. ;katerimi sta tudi tovarni »Ford« in »General Motors«. Delo v jeklarnah težke industrije v Charleroiju je ustavljeno. Poštarji stavkajo. Novoletne čestitke še kopičijo na poštah v. belgijskih mestih. ....... Brzojavke s tako vsebino so hitele v vse dele svefa ih napovedovale, da v Belgiji'Stavka ne bo; jenjala v dved ali-treh ■ dneh, ampak se zna zavleči, saj je tudi vlada občutila, ..da -je tokrat butnila v. veliko barikado belgijskih. delavcev, »INTERNACIONALA® NA NAJBURNEJŠI SEJI PARLAMENTA Dne 24. decembra zvečer je bila seja Spodnjega doma belgijskega parlamenta. Kroničarj.i so jo registrirali kot eno izmed najbolj burnih v zgodovini parlamentarnega življenja v Belgiji. Na seji je prišlo namreč med vladnimi in opozicijskimi poslanci do pretepa. Posredovati so morali reditelji. Seja je bila trikrat prekinjena. Vladna večina . je naposled izglasovala ukrep, s katerim so zasedanje parlamenta preložili na 3. januar, kljub temu, da je opozicija zahtevala, naj se debata nadaljuje takoj v torek. Po hudem prerivanju in po tretji prekinitvi seje je skupina 84 socialističnih poslancev zapustila parlament, pojoč »Internacionalo«, vzklikali pa so tudi »Živeli stavkajoči!« Zaradi množičnosti stavke je stopila v akcijo tudi cerkev. Kardinal Van Rui iz Milina je obsodil stavko, hoteč s tem vplivati na katoliške'sindikate. Lokalne katoliške sindikalne organizacije so zaradi tega prenehale s stavko v antwerpenskem pristanišču. • - MIRAN SATTLER (Nadaljevanje v prihodnji številki) NE CVETO ČEŠNJE g.] obisku v več azijskih de-Jah, kjer smo povsod naleteli razcepljeno sindikalno gibava’■ na rnr>ožico politično pobar-nih, diferenciranih sindikatov, v P Prišli v deželo, v kateri ni jnc, Različnih sindikalnih central zn * er ne Poznajo rivalske borbe ^rai sindikalnega gibanja. V R smo prišli prav takrat, ko s,e je dil/j' na vebko organiziralo sin-2 amo gibanje, ki še ni doseglo Veanje stopnje — ustanovitve no-cii’ en°tne nacionalne organiza-1 Jf• Ta proces reorganizacije bi 2ri hkrati označili tudi kot sirvm? stopnjevanje dejavnosti a*alnih organizacij, saj se v tanui .ae Posebno udejstvujejo ^kajšnjj sindikalni aktivisti. jj* T ORGANIZACIJA ^ INDUSTRIJSKEM NAČELU re ^altstj0 aostili prvima dvema zahteva- v x J . ma, pa je bilo najteže, zadostiti Na ;dseku za šolstvo OTO Mav tej tre ji «, pripovedujejo v Celje so illšpektorjl priPovedo-Steklarslc, sol,. »Praktično ,z- vttliJ. >To je ^ nJajboljša šola. obrazevanje v sosednji steklarni |n no v nflSpm .i-,.,,!., TPr. SOLA NA RAZPOTJI i j! -■ “ tovs trmeiri — iitnomiri*- .... .. . .j vsakomur, prav tako brez friRSia — otoemuT': ■ • r.-« Vprašanje ni od včeraj. Bilo je že na dnevnem šolstvo pri Trgovinski zbornici prav vsaki cept nove ekonomske šole, kakšni naj bodo organiza- predvsem dijaki, srednješolci. darska geografija pa tudi mora d ja, sistem dela, program... Predlogov in mnenj se je F, e x , . , biti. In to je vse od tako ime- nabralo za zajetno mapo. Načelnih, konkretnih, za in navlial^činiveč oosehmh 'oddel' novanik, splošnih predmetov. Je proti. Tudi neki zakljSai so nastali, vendar idmev kor i ,kSS™LPto,om sSuj. tE nanje ni bil enoten. Gre namreč za reformo šole, ki za ljudi iz proizvodnje, ki že ra]j t‘(jj Inet| letom jti v po(j. je imela in še ima v našem šolskem sistemu poseben i1!'8!0 nekilj prakse, laki kadri ;etja. kjer bi opravljali čisto po,o«, nrord, »e vedno p„vsem upravi^. r» ».n.™,, * ek„. «d„,a,.o™ ^1. ■». »•.¥ da moistri ki na i bi učili učence vsej rePubllkl- To je ena izmed noniska šola nedvomno strokovna lektiva in komune. Brez solidne- })re gledališke zgodovine. nih nafel Steklarske šole v Roga- osnovno misel: spremembe v si- ]3i]0. tndi tned šolskim letom veniji jih je kar enajst.)« v nedelj«, ». t. m., ob m „r. ski Slatini je. kar najbolj izpod- 8te.mu m delt. ekonomskih sol so Teh neknj Zna6ilnih; misli jz lahko prisluhnete razgovoru » skla- hufatl samoiniciativnost učenčev, nujne. elaborata ki nai hi hil Acnnvn SdoJetndiB1BekateArrnje^ovP«reSatn O. tem se lahko vsakdo prepriča. _ , Absolvent ekonomsko šole-naj za diskusije o novi ekonomski la^ekšku^if ih obiskov P?slui?io, preHavanja 1z zgodo-tieer največ za simfonični orkester, ze ob njihovih izdelkih, ob izred- ima -večjo-splosno izobrazbo-kot. šoik predstavlja 'eno mttenie no ^' 43 pDIS'Kov P° vine ali slovenščine kot pa »tisto ’ ' ' " ■* 1 r» c-rt I m orni c vr« v nKenlt/dbnL zli>iin'ili d TTT k CkV tu li i • i •. * • » . . /-1 1 /> I-I • le _______ _____ .1 i i zana z njo. Saj se še dogaja ponekod, da dijaki, pravzaprav ® Premalo praktičnega de- dijakinje ekonomskih šol raje zborovske in komorne glasbe tokrat n0 bogatem asortifnanu, svežem absolvent drugih strokovnih šol, katerem ima ekonomska šola še podjetjih- .dolgočasno gospodarsko noslova- pMdvsem* simfonik!*Morda ni noben P01ob1ikal' in likovni izvedbi. Se prav tako pa mu jp; pptmbno vedno specifičen položaj v sklo- I„ še eno mnenje. Tovarišica nje«. Kulturna in estetska vzgoja naš skladatelj tako povezan z dftmačo bolj pa se razkriva ta samoini- tudi zelo široko strokovno zna- pn strokovnih šol, saj drugod-" Anka Pernuš direktoric« linb naj ^)1 se Prenesla predvsem na ,janske ekTm^ere- “me^šk^ga deu zborniškega sk.andaC- lavniee volijo svoje^ svete delav- da za proučevanje šolskih in pro- frebe nekaterih sprememb, ven- f tefalk^speclaliAcHo "itavnJ vilno *<>vazmerje. dati nredme- DErigent Z ttrcVa ^vtomatično^posnernati'^ač^n pevskega zbora »Srečko Kosovel«, po- . , x r , , r .r,A/.IK*».K.H t>iorwn. šple. je tako pa naj bi aktivno sodeloval J0™® Mirko^Stanič. referen. -kag- -ih še n, ... ure- in mimo na kak bosobne spre- vr- -t. šolska skupnost s svojim, komisi- tudi v upravljanju in vt;pehtič- v strokovhem odboru za kadre in jeno. Slovenščina je potrebna metnbe ni misliti. V. SAM1DE Srečanje s skladateljem Marijanom Kozino | SKLADATELJ MARIJAN KOZINA, KI SE JE OD SVOJIH PRVIH SKLADB PA VSE DO DANES TRUDIL, DA BI BILA NJEGOVA GLASBA SODOBNA IN VSEBINSKO POLNA, JE ZREL UMETNIK, KI GA ZGODOVINA NE BO MOGLA PREZRETI. USTVARIL SI JE IME ZLASTI S SVOJO PRVO SIMFONIJO, KI OBSEGA TRI DELE: ILOVO GORO, PADLIM IN BELO KRAJINO, Z OPERO EKVINOKCIJ, KATERO PRAVKAR UPRIZARJA LJUBLJANSKO OPERNO GLEDALIŠČE, TER S SCENSKO GLASBO ZA TRI SLOVENSKE CELOVEČERNE UMETNIŠKE FILME: NA SVOJI ZEMLJI, KEKEC IN DOLINA MIRU. ZA VSAKEGA IZMED FILMOV JE PREJEL NAJVIŠJA MOŽNA JUGOSLOVANSKA IN SLOVENSKA PRIZNANJA, NAGRADE: PREŠERNOVO, DRŽAVNO IN ARENO. ZDAJ ŽIVI MARIJAN KOZINA V POKOJU IN NEUTRUDNO USTVARJA. P '' ^ llll|l|||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||j|||||||!l||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||j|||||||||!||||||||||||||||||||||| “■Sovražim jazz,« je rekel Ma- »-Mi, Slovenci, imamo nekaj Van Kozina s tolikšno energijo ljudi, ki so v naši glasbeni zgodo-" odločnostjo v glasu, s takšnim vini res zelo zaslužni,« je pove-aiadeniškim prepričanjem in dal. »Foerster je pogruntal slo-rečimi se očmi za naočniki, da vensko opero (Gorenjski slavček), ■V zaznala, kakšni so ki je samo rahla in nekonvencio- JU.d]e, ki jim pravimo, da osta-^6Jo v duši večno mladi. Potem ie za hip zamislil: žile na čelu o mu rahlo izstopile, glava je bi-a nemirna, roke so prekrižane Počivale na mizi. Zamislil se je, a ie v lepi, čisti slovenščini presno formuliral svojo . misel in zraven upozoril, naj je krnem niti za eno samcato s®do. Avgust Bebel: \y »Zenska in socializem« ne be~ ,. Govorila sva o slovenski glas-nasploh. Jaz sem že od ne-taa3 prepričana, da je glasbena 'most pri nas ena izmed naj-st?oše zastopanih panog umetno-,l m da je zgodovina slovenske Za®]6 vrsta imen, in to imen pri-bc>i'6Vnih mož’ vrsta skladb, ki so prj manj posrečeni poiskusi, .merki in snov za proučevanje, le ?a Iahko Poleg vokalnih skladb vštejemo nalna kopija Prodane neveste, poleg tega pa je operno tvornost nasploh pri nas sprožil. Emil Adamič je prvi obdelal bogastvo slovenske folklore na umetniško visoki način. Lajovic pa je popeljal našo glasbo iz vokalne v instrumentalno v dobi, ko je slovenski impresionizem že v likov- ________________-_____ ni umetnosti in v literaturi, zdaj - še malo kaj vštejemo v tisto Pa še v glasbi stopil za tako mali sŽidovo imetje, ki je vselej pri- narod, kakršen smo mi, na ne-jj “'o in aktualno, sho so na nrirr Človeka, gotovo upodobil. Pisal dogodka v partizanih. Nekoč sem se je Suk. (Zelo znani češki skla- videl ustreljenega partizana iz datelj in pedagog, 1874—1935, na- Ljubljanske brigade. Imena ne daljevalec Dvorakove smeri.)« bom povedal. Potem, med kompo-Tu se spusti Marijan Kozina niranjem, je prišla predstava: v v plastično pripoved o starih ča- gozdu na jasi leži umrli partizan, sih. Praga, Dunaj, godbeniki, go- - In vselej je tako. Tudi moja stilne, češko vino podobno do- opera Ekvinokcij obravnava voj- Knjiga je slikovit prikaz brezpravnega, ponižujočega položaja žene, matere, o,d prastarih časov pa vse do poslednjih let preteklega stoletja. Ob redkih : primerih, , ko sta družba in čas dodelila ženskemu spolu enako mriero veljave kot moškemu, današnjega bralca kratko malo pretrese zgodovinski prerez skozi stoletja popolne brezpravnosti žene, ko ji je prostaški, vase zaverovani klerikalizem odrekel najmanjšo drobtinico pravice do znosnejšega življenja, saj je ni niti prišteval med — ljudi! Dolga stoletja in nepregledne Strani zgodovine samo podčrtujejo avtorjevo misel, s katero začenja delo: »Zenska je prvo človeško bitje, ki je bilo zasužnj enoU »Zenska in socializem« je doživela doslej že nad 50 izdaj in je bila prevedena v malone vse svetovne jezike. Čeprav je izšla izpod avtorjevega peresa pred dobrimi šestdesetimi leti, je še danes njena vsebina povsem aktualno razglabljanje o problemih žene v družbenem, političnem, kulturnem, prosvetnem in gospodarskem življenju. Avtorjevo razglabljanje, ki se nam danes zdi kot samo po sebi umevno presojanje ženi pripadajočega položaja, pa je bilo v njegovem času drzno razmišljanje o stvareh, pred katerimi je takratni vodilni družbeni razred zatiskal ušesa. Beblovo pero je neusmiljeno ostro! Ne pozna kompromisa! Prav nič ne skriva med vrstice trpko ironijo, s katero obsoja konservativno omejenost svojih sodnikov. S skrbno izbranimi številkami, ki govore o nečloveškem zatiranju žena, smeši kapitalistični sistem in mu napoveduje konec. Ta napoved pa neprisiljeno vpleta v boj žene delavca, proletarca, ki je enak brezpraven nič v kaosu fin de siecla, ko se je kapitalistični pohlep po denarju povzpel do vrtoglavih višin. Zena in delavec — sta za Bebla nerazdružljiv pojem ljudske moči. Nedvomno je Cankarjeva založba s tem pomembnim delom (soliden prevod je oskrbela Stana Gerk) izpopolnila morebitno vrzel v zbirki zgodovinsko-političnih študij, saj doslej še nimamo v našem jeziku dela, ki bi nam tako enovito in obenem tako neprisiljeno pripovedovalo o boju žene za njene socialne in človeške pravice. kid lenjskemu cvičku (seveda je naš cviček mnogo boljši), koncerti s Rozinovimi skladbami, pogovori s profesorjem, dolge ure ob instrumentu — pisani svet naših staršev,, vendar brez tistega tako skladatelj, ki so ga vojna značilnega prizvoka.starejših lju- vetja' dokončno izoblikovala di: »To so bila leta, takrat je bilo mu dala posebno'siloi da'je ; v imetje, ka- verjetno visok nivo, nič manjši p so na primer Prešernove od istodobnega francoskega im-jCSrni. Zato me je v pogovoru z presionizma. Danes imamo na 'arijanom Kozino, danes ne- sreč° božjo veliko dobrih talen- vomno najbolj zanimivo glasbe- tov> toda malo možnosti, da bi lepo.« Ne, Marijan Kozina pač ? osebnostjo na Slovenskem, za- vse te talente plasirali, in bojim za trdno ve, da je lahko lepo tudi Univo po umetniškem delu’ po se> da marsikateri izmed njih ne danes, azorih in značaju, zanimal ’nje- bo deležen tistega uvaževanja in sov pogled na preteklost. 'Kozina priznanja, kakršnega zasluži. govoril silno živahno, tempera- Imen ne bom navajal, saj jih ta- J?entno m predvsem - dnbovim ko vs no stvar. Izredno dramatično in zanimivo snov, ki so jo obdelali kar štirje skladatelji različnih narddnosti« Menim, da je Marijan Kozina doži-ter stre- ^ Ul predvsem - duhovito Jegovi stavki polni okrasnih pri .^Vnikov SO vabili smeh in tevel -tov so vabili smeh in kazali nu ironijo, obenem pa so ga to-čustvo, ljubezen ritost v vseh in silna od-vprašanjih pred ko vsi poznamo.« Ko je Kozina omenil naše skladatelje, sem se domislila njegove knjige, ki je izšla 1957. leta z naslovom »O človekovi dejavnosti« in s podnaslovom »Po- dan es. »Po študiju sem šel po poti vseh slovenskih muzikantov.« Zamahne z roko, pripoved se -prekine, kot da bi ne mogel govoriti o žalostni, kar tragični zgod- sel iz sebe veliko nabranega bogastva tonov in melodij. In da mu , je dala to popolnost in moč prav NOB, ni nobeno naključje. Deček, ki je sklenil s trinajstimi leti postati komunist, je ostal komunist vse življenje in to ne le član komunistične organizacije premnogih naprednih intelek- temveč komunist, ki veruje in se Razstava na Ravnali Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Ravne ln sindikalna podružnica ravenske železarne sta priredila v dneh od 29. decembra do 6. januarja v avli Sirnnazije likovno razstavo, na kateri je sodeloval kot 8°st slikar in kipar — amater Mario Vilhar, po pokli-pu tehnik iz Titovih zavodov Litostroj. Mario Vilhar, zelo pogosto razstavlja, ■p na Ravnah razstavljal skupno 72 olj, akvarelov in kiparskih del. Z njim skuhaj pa je razstavljalo še pet ravenskih slikarjev-amater-iev: zdravnik Janko Sušnik, ^ravnik Bogomir Celcer, hredmetni učitelj risanja J-iarinko Plevnik, likovni tehnik Franc Boštjan in u bi tel j Gvido Stres, ki so skppno razstavili 27 slikarskih del. Kakor poročajo, je Razstavo obiskalo nad 1500 Ravenčanov. Razstava je bila zanje prijetno presene-benje. stavile bolj, kot ga lahko še tako ljudno psiho-biološka razprava«, wastično pisanje. kjer na humorističen način piše o poklicu skladatelja takole: »To je najbednejši umetni razred. Narod skladatelja prezira še bolj kot druge umetnike. Nemara zato, ker delajo največ ropota. Med seboj so povečini skregani, drugi glasbeniki se jih izogibljejo in tako reve skoraj nimajo s kom govoriti. Ce je pomotoma na programu njihova skladba, občinstvo v paničnem strahu vrača vstopnice. Pevci, dirigenti, goslači skrajno neradi in le pod pezo najhujših groženj godejo ali pojejo njihove umetnine ...« -Kaj takega lahko napiše samo človek s humorjem tiste visoke vrste, ki vidi v tragičnosti in v smešnosti življenja eno samo resnico, in sicer resnico o ljudeh in ki ima dovolj vere vase in volje, da to resnico neolepšano sprejme in jo pokaže še drugim, ne da bi pri tem sam le za hip zanihal. Zakaj citirani odstavek je vse več kot samo smešen. »Sam sem začel skladati s štirimi leti,« pripoveduje skladatelj Marijan Kozina. »Napisal sem dve veličastni skladbi ,Trompetni glas' in ,Vesel na poti v šolo'. Igral sem klavir. Glasbo sem spoznaval kar v domači hiši. Oče in mati sta vsak dan igrala šti-riročno, mi otroci pa smo ležali pod klavirjem na ovčji koži in poslušali. Tako sem zelo zgodaj spoznal vse od Bacha in Haydna do Straussa in Čajkovskega. S trinajstimi leti pa sem hotel opustiti glasbo in se odločil, da bom postal komunist. Malce pred tem tualcev pred vojno. »Maribor, Ljubljana, Beograd, od tam sem šel v partizane. Po vojni pa sem v Beogradu sam dirigiral večino svojih skladb in dosegel v Srbiji tudi svoja prva priznanja in uspeh za Ilovo goro, Belo kraji- bori, ki pa pojmuje svojo borbn in vero v nenehnem opozarjanju in kazanju na napake, pa tudi v grajanju. Tako pove mnogokrat več, kot lahko ljudje prenesejo ali celo razumejo. Odlikuje ga torej tista »velika napaka«, ki no, Padlim (vse tri skladbe tvo- ljudje nanjo s prstom kažejo, ki ...........—. • pa je, ne zna ceniti in spoštovati vsak bodoči rod. »Da jazz sovražim, sem ti že povedal. Zdaj torej nekaj o moderni glasbi. Menim, da je vse to. kar poimenujemo danes z moderno glasbo, kaotična reč. Klasična in romantična glasba sta hodili po nekih skupnih poteh Klasična je še malce intemacio- rijo Prvo simfonijo M. K.) in za Kerempuhove pesmi. Po vojni sem bil nekaj časa direktor Slovenske filharmonije, potem profesor na akademiji, zdaj pa sem ves srečen, da me je dala ljudska oblast v pokoj. Sele zdaj lahko zares delam. In če je komu prav ali ne, jaz nameravam še marsikaj napisati,- Saj to zveni skoraj kot grož- nalno obarvana, romantična pa nja. Grožnja, izpovedana z drob- dobi pol stoletja kasneje nacio-nim smehom in z mislijo v ozad- nalne poteze, tipične za čas in ju, ki pa ji ne najdem ne začetka in ne konca. In vendar vem, da misel v ozadju je. Spomnila sem se, kako mi je nekoč nekdo omenil ob slovenski skladbi z osnovnim glasbenim motivom neke slovenske narodne pesmi, češ da je to posnemanje. Zato sem vprašala: »In vaši vzorniki?« »Nikoli se nisem maral na nikogar naslanjati. Čakal sem deset let, dokler se nisem tehnično povsem izpopolnil, šele tedaj sem hotel vstopiti v Marijino sem se lotil komponiranja, kajti družbo, pa mi je oče odločno prepovedal. Zdaj sem preštudiral darvinizem in cerkveno zgodovino, da sem se lahko prepiral z učiteljem verouka, ki mi je pozneje, na svojo starost, marsikdaj dal prav. Znašel sem se na dunajskem konservatoriju. Po diplomi sem nadaljeval študij na mojstrski šoli v Pragi pri glasbeniku in človeku, ki bi ga, če bi bil kipar in bi moral zmodelirati iztuhtati sem hotel svoj lastni stil. Teme sem si vselej izbiral z najbolj različnih področij. Šel sem od liričnih do surovo dramatičnih snovi, od kitajske lirike do Ekvinokcija in Aškerca. V partizanih seveda nisem pisal. Saj takrat nismo pisali, delali smo osnutke, doživljali in snovali načrte. Jaz napišem, kar vidim in doživim. Druga tema iz Ilove go- dobo, v katerem je kompozicija nastala. Prihodnje stoletje prinese niz različnih novih nazorov o glasbi in danes še ne moremo presoditi, kateri od teh nazorov bo obveljal. Tu imamo od špekulativne, geometrično izračunane glasbe, tipično nemške, na primer Schonberg in Berg (oba komponirata v času po prvi svetovni vojni, ekspresionista, dvanajstpol-tonski sistem), in do imenitnih kompozitorjev, ki žive od folklore svojega naroda kot de Falla in Hačaturjan. In še in še. Ni mogoče vedeti, kaj bo ostalo. Ce bi to ne bil pogovor za časopis in bi me vprašala tako privatno, kaj mislim, katera od vseh teh smeri bo obveljala, bi ti povedal, da sem prepričan, da bo to nacionalna. Se zmeraj in povsod se je izkazalo, da je bil vsak umetnik, ki je v zgodovini tudi ostal, v tesnem stiku z dogajanjem svojega časa, s težnjami, tegobami in re je nastala pod vplivom nekega borbo svojega naroda. Zato je ne- Mladi glasbeniki j Zadnja leta smo se že navadili §j na najrazličnejše koncerte mladih §f glasbenikov. Razumljivo je, da g niso v.č.elejihgr najbolj kvalitetni, §| zato pa so vedno zanimivi in polni g mladostne neugnanosti, ki zlahka = zabrUjg vse napake. Če se morajo š§ marsikdaj boriti s praznimi dvora- = nami, ni to predvsem njihov pro- g blem ali celo krivda. Kljub vsemu g sodijo med najbolj pozitivne do- g godke v našem glasbenem življe- g n ju! Med tistimi pa, ki jim doslej še nikoli ni bilo treba H skrbeti za polno dvorano, je prav gotovo na prvem mestu g orkester Akademije za glasbo. Zato, ker je s svojimi nastopi g že dokazal resnično kvaliteto, in zato, ker osvaja s svojim = mladostnim poletom. Če spomin ne vara, teče letos že tretja s sezona, odkar ga srečujemo v našem koncertnem življenju, g zato sodi pravzaprav kar med njegove »stalne postavke« s ^ Za razliko od prejšnjih let pa se nam je na letošnjem kon- g g certu (Velika dvorana Slovenske filharmonije, 17. januarja) i g predstavil pod vodstvom dveh mladih dirigentov, kar je bilo g s še posebno privlačno. Mlad orkester, mladi solistki in mlada §§ g dirigenta —- to je bila vsekakor prijetna osvežitev! H Spored letošnjega kocerta se je omejil izključno no 1 H Beethovnova dela (tretji klavirski koncert, violinski koncert g g in VII simfonija). Nemara to — z ozirom na Beethovnov g g ciklus v lanski filharmonični sezoni — ni bila najbolj po- g g srečena izbira ter jo je verjetno narekoval bolj študijski g □ program na Akademiji za glasbo kot pa zahteva našega kon- g = certnega odra. Kljub temu pa je večer zelo lepo uspel iv g g občinstvo ni štedilo s priznanjem. Nastopili so pianistka g g Marija Mihelčičeva, violinistka. O1 ga Skalarjeva ter diri- M g oenta Boris Švara in Marko Munih. ___i g ...........................................Iinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii^ htevami. Osebno za film sicer nisem navdušen. Strinjam se z Rusom, ki je rekel, da je film fabrika sanjarij. Lahko pa bi bil lepa reč, nič slabša od opere. Toda kaj, ko je postalo važno iz komercialnih in drugih razlogov, če ima filmska diva čez prsi 132 ali samo 119 centimetrov. Toda za film nameravam kljub vsemu še komponirati, seveda pa le stvari, ki mi bodo všeč. Ce bi napisal scenarij Ciril Kosmač, bi mu komponiranja gotovo ne mogel odreči.« Marijan Kozina je s svojimi instrumentalnimi skladbami zaslovel že daleč naokoli. Njegovo Prvo simfonijo je pred dvema letoma postavila na^der v obliki baleta ljubljanska operna hiša, pravkar pa uprizarja operni ansambel iste opere njegovo opero Ekvinokcij, ki žanje tako v naši ožji domovini kot pri sosedih Hrvatih zelo lepe uspehe. Kako priznanje za slovensko operno tvornost, ki nas vse do danes kaj šibko zastopa v svetu! Pred nama sta še dva neizpraznjena kozarca. Dvigneva ju in si zaželiva srečno v noverh letu ter - na svidenje. Na svidenje, kajti Marijana Kozino res lahko povsod srečam. Pravkar sem odprla radio in kaj slišim? Njegovo najnovejšo skladbo »Davnina«. ALA PECE mogoče, da bi govorili o belogardistični umetnosti. Pač pa ni dvoma, da je slovenska partizanska umetnost močna in večna. V operni tvornosti zadnjih tridesetih let je nedvomno najbolj impresivna opera Porgy in Bess. Saj je nastalo v tem času še nekaj upoštevanja vrednih oper, toda osebno name ni napravila nobena tako spontanega učinka. Kako vse drugače kot v jazz glasbi je, če dobi to prelepo reč, ki se ji pravi spiritual song, v roke umetnik, kakršen je bil na žalost prezgodaj umrli Gersh-win. On je znal črnsko umetnost tako močno izraziti z glasbo, kakor je znal Musorgski v Borisu Godunovu izpovedati vso tragiko ruskega naroda v temačnih razmerah carskega režima. Danes so prišli v glasbo zopet novi momenti, zdaj nastaja le še malo simfonij in godalnih kvartetov. Tu sta radio in film s svojimi čisto specifičnimi za- AVTOMATIZACIJA • AVTOMATIZACIJA • AVTOMATIZACIJA • AV Avtomatski regulator parnih kotlov in industrijskih peči 5ERVOMOTOR Namesto recenzije revije »Avtomatika« Novinarji sicer nimamo navade dajati mišljenja o raznih strokovnih revijah, foda to pot lahko rečemo, da pri nas nobena proizvodna organizacija, a predvsem noben kolektiv ne bi smel ostati brez strokovnega glasila za avtomatizacijo, ki ga je pod naslovom »Avtomatika« začelo izdajati poslovno združenje Avtomacija v Ljubljani. Nič manj kot tehničnim strokovnjakom bo ta strokovna revija lahko koristila tudi slehernemu neposrednemu proizvajalcu in mu dala oporo, da bo pri kolektivnih posvetih lahko odločneje posegel v razpravo in s tem pospešil vse tisto, kar je v njegovem interesu kakor tudi v interesu kolektiva in celotna naše družbene skupnosti. Sicer pa ta revija nakazuje vrsto konkretnih problemov in že čisto jasnih rešitev, ki bi jih lahko hkrati uveljavili v mnogih podjetjih. Vzemimo za primer regulacijo parnih strojev, raznih industrijskih peči in sorodnih naprav. Vse te naprave so opremljene s klasičnimi merilnimi inštrumenti, ki omogočajo, da se človek po njih ravna ter od časa do časa regulira dotok plina ali pare. Človek to opravlja mehanično in po svojih občutkih, toda vprašanje je, ali je ta njegova regulacija zares vselej pravilna, ekonomična in racionalna. To prav gotovo ni, kajti človek ni robot, ampak živo bitje in pač ne more stalno (oprostite izrazu) buliti v inštrumente in držati za regulacijsko ročico ter reagirati na vsak odklon inštrumenta. Kaj takega zmore le avtomat, ki ga to pot nazivamo — avtomatski regulator. Za te namene se najbolj obnesejo avtomatski regulatorji z brizgalno šobo. Pri nas jih že izdeluje Tovarna industrijske opreme »TIO« v Lescah pri Bledu. Delovanje te naprave je v poenostavljeni obliki prikazano na priloženi skici. Pomemben del te naprave je KAJ MENIJO PO SVETU o Šolskem pouku S POMOČJO TV? TELEVIZIJA V ŠOLM Anglija: Maja 1952 je BBC uvedla prve poskusne oddaje, od jeseni 1957 pa imajo Angleži redne televizijske šolske ure. Oddajajo jih iz nalašč v ta namen urejenih studiov, za program pa skrbe predvsem učitelji, ki imajo že izkušnje z radijskimi šolskimi urami. Francija: To je bila prva dežela v Evropi, ki je uvedla šolske TV oddaje. Ker so učni načrti centralizirani, je bil pouk sorazmeroma lahko obogatiti še s TV šolskimi oddajami. Francozi menijo, da so njihove TV šolske oddaje povsem zadovoljive, in to prav po zaslugi inteligence, ki sodeluje pri oddajah od vsega začetka, od leta 1951! Švedska: Stalno TV oddajo za šole so uvedli po 9-letnih pripravah (!) v tekočem šolskem letu 1960/61. Oddajajo trikrat tedensko po 20 minut in vsako šolsko oddajo ponavljajo, obravnavajo pa predvsem tri teme: izbiro poklica, dnevne dogodke, in nazorni pouk fizike. Holandska: Že od leta 1958 raziskuje posebna komisija možnosti in pogoje za uvedbo TV v šole. Belgijci: 2e pet let imajo domače poskusne in priložnostne oddaje, sicer pa sprejemajo francoske TV oddaje. Italija: Pravijo, da italijanski otroci sploh ne bi mogli vsi od kraja v šole, če ne bi bilo šolskih TV oddaj, ki jih v Italiji še posebno cenijo zaradi velikega pomanjkanja učiteljev. Od novembra 1958. imajo redni šolski TV program. Italijani so spričo svoje TV šole, po njihovo se imenuje »Telescuola«, redki zagovorniki teze, da TV šola ni le dopolnilo za redni šolski pouk, češ da je to že povsem samostojna TV šola, in sicer zlasti zaradi tega, ker želi pripraviti mladega osnovnošolca na njegov bodoči poklic. Združene države Amerike: Tudi tukaj — in morda najbolj ravno tu! — je šolska TV sredstvo zoper zadrego spričo velikega pomanjkanja učiteljev. Leta 1965. naj bi Američani potrebovali za svojih 12 milijonov šolarjev 1,44 milijona učiteljev! Neizpolnjivo, pravijo Američani in usposabljajo TV pouk, da bi bil čimbolj organsko zaokrožen. Jugoslavija: So zamisli, veseli pa bi bili, če bi nam svoje mnenje sporočili tudi naši prosvetni delavci in odgovorni za televizijo. V mednarodnih merilih namreč mnenja o šolski TV še zdaleč niso razčiščena in zato tudi ne morejo biti enotna. Nekateri učitelji se na primer boje, da bi postali »roboti in avtomati«, kot pravijo. Drugi zopet menijo, da je že dovolj pripomočkov za pouk, ki vzbujajo napačno mnenje ter varajo, da je vloga in osebnost učitelja le postranskega pomena. Takih pesimističnih mnenj ni malo, so pa tudi optimisti, ki se z vso možno prizadevnostjo človeka zavzemajo za tako obogatitev šolskega pouka. -ce cev z brizgalno šobo, skozi katero brizga olje pod pritiskom 6 atmosfer proti razdelilen pritiska, ki dovaja olje po dveh ceveh v servomotor. Brizgalna šoba je pritrjena na poseben indikator z membrano, ki sproti reagira na vsako spremembo pritiska v dovodni cevi za plin ali paro. Če je dovod pare ali plina pravilen, se šoba nahaja v srednjem položaju, zato je pritisk z obeh strani bata v ser-vomotorju enak in bat zaradi tega miruje. V primeru pa, če se pritisk pare ali plina poveča, membrana potisne brizgalno šobo proti levi, s tem pa se poveča pritisk olja v levem dovodu in prekatu servomotorja, zato se bat pomakne na desno in po potrebi pripre loputo, ki jo zopet regulira omenjena membrana s premikom šobe nazaj v desno. Pri znižanju pritiska se dogaja obratno in tako ta mehanizem neprestano in docela avtomatično ureja do- UOPlfTA ČA PRIPIRANJE PLINA oz. PARE DOVODNA CEV ZA PLIN 0Z.PAR0 = MERILNI SISTEM • -DOVOD OLTA PCD PRITISKOM tok pare oziroma plina v poljubnih vrednostih, ki jih je možno nastaviti s posebnim dušilnim ventilom. Uporaba takšnih avtomatskih regulatorjev nam zagotovi nemoteno enakomerno obratovanje, kar je eden prvih pogojev za gospodarnost naprave, pa najsi bo to parni kotel, industrijska peč, plinski generator, kompresor, ventilator ali nekaj podobnega. S takšnim regulatorjem samo pri parnih kotlih lahko prihranimo do 25 % premoga. Ob dejstvu, da je samo zagrebška tovarna kotlov izdelala v teh letih za potrebe naše industrije že preko 10.000 kotlov, pa si lahko zamislimo, kolikšen prihra-nes bi imelo celotno naše gospodarstvo ob široki uvedbi teh naprav v večini naših podjetij. Iz tega lahko zaključimo, da avtomatizacija ni le problem določene proizvodne enote, temveč problem celotnega našega gospodarstva —skratka — sodoben družbeni problem, čigar rešitev je odvisna od nas vseh in od vsakega posameznega proizvajalca — upravljavca. -mm- KADAR KUPUJEMO TEHNIČNE PREDMETE, SMO VČASIH VELIKI HUMORISTI Kar je umljivo, ni tudi pravilno Nagel razvoj in vse večji vpliv znanosti in tehnike na vsakdanje življenje nenehno bogati naš jezik z novimi jezikovnimi izrazi. Z vrsto sodobnih tehničnih pripomočkov prehaja v ljudsko izrazoslovje iz dneva v dan vse več tehničnih besed. Iz agrarne dežele preraščamo v industrijsko; vse več ljudi se vključuje V proizvodnjo, kjer prihaja v neposreden stik s sodobno tehniko, z novimi tehničnimi opravili in novimi pojmi, ki se nujno morajo odraziti tudi v duhovnem življenju in izražanju našega človeka. Jezik je svojstvena vrlina zrelosti ljudi; jezik je odraz časa, odraz razvoja zavestnih proizvajalnih sil — skratka — odraz čisto določenega družbenega napredka. Tempo napredka pa je pri nas dejansko tako nagel, da mu z lastnim jezikom resda. komaj sledimo in tako se nam zgodi, da včasih nehote pomešamo nekatere pojme in jim dajemo napačno mesto v jezikovnih izrazih. Vzemimo samo dva primera! če bi v trgovini zahtevali baterijo, bi vam najbrž ponuditi baterijsko svetilko. Ker se je za 'žepno svetilko za svetlobno krmiljenje Zelo pomemben sestavni element v sodobni avtomatiki so tudi foto-celice oziroma foto upori. Tem se ob pojačani svetlobi (zlasti ob rdečih žarkih svetlobnega spektra) znatno zmanjša notranja električna upornost. Zato jih lahko s pridom uporabimo -za gradnjo raznih svetlobnih krmilnih naprav. Prve takšne naprave za svetlobno krmiljenje je začela pri nas izdelovati tovarna električnih aparatov »TELA« v Ljubljani in te se bodo prav gotovo zelo uveljavile na vseh področjih, kjer pride v poštev svetlobno krmiljenje. Napravo za svetlobno krmiljenje sestavljata poleg napajalnega dela še oddajnik z žarnico in ustrezno optiko ter sprejemnik s foto uporom, s cevjo z mrzlo katodo in pomožnim relejem. Prav pomožni rele pa omogoča neposredno krmiljenje naprav s porabo do 1000 VA (torej skoro enega kilovata pri 220 voltih izmenične napetosti). Na priloženi fotografiji sta prikazana oddajnik in sprejemnik, kakršne uporabljamo pri brezvratnih dvigalih. Na podoben način je možno izdelati tudi razne števne naprave, n. pr. za štetje finalnih proizvodov ob koncu tekočega traku, pa tudi naprave za sortiranje proizvodov. Prav tako obstojajo naprave, s katerimi lahko krmilimo obdelovalne in druge stroje, ali kontroliramo posamezne faze proizvodnje. S takšnimi napravami lahko opravljamo tudi avtomatično kontrolo nad vhodnimi vrati, štejemo število obiskovalcev na gospodarskih prireditvah, avtomatično krmilimo odpiranje in zapiranje vrat itd. Na razne načine jih lahko uporabimo tudi pri avtomatskem delovanju raznih varnostnih in zaščitnih naprav in podobno Skratka — področje njihove uporabe je tako rekoč neomejeno. -mm- Taki so pa zares tranzistorji udomačil izraz »baterija«, so bistroumni ljudje v trgovini za pravo baterijo t. j. za tokovni izvor, ki je sestavljen iz dveh, treh ali več baterijskih členov iztuhtali nov izraz — vložek za baterijo! Tako sta se v naš ljudski jezik naenkrat vtihotapila dva napačna pojma a tudi dva napačna izraza. Drugi primer je novejši. S področja sodobnih miniaturnih radijskih sprejemnikov, ki jih zaradi tega, ker običajne klasične elektronske cevi n njih nadomeščajo mali sestavni deli — tranzistorji, imenujemo tranzistorski sprejemniki. Na žalost pa jim večina naših ljudi pravi enostavno kat »tranzistor«. To je seveda prav tako nepravilno, kot če bi običajnemu radijskemu sprejemniku z elektronkami dejali »elektronka«. To sta seveda dva drastična primera, na katera pa vendarle kaže opozoriti. To je tem bolj pomembno, kajti včasih se je jezik koval in brusil la v »visoko kulturnih« meščanskih krogih., danes in v bodoče tem bolj pa se bo koval na vseh popriščih našega dela, a zlasti še v proizvodnjii kamor tehnika prodira z največjo mogočnostjo, veljavo in zahtevo. Tako-bo sleherni naš človek imel pravico in dolžnost, da prispeva obogatitvi našega jezika z novimi pristnimi domačimi izrazi, ki bodo, če bodo dobri in zares domači, postali last vas vseh. Industrijski To ni človek, ki prihaja, da bi »bral misli« - 0 poklicu, ki se uveljavlja v naši industriji, o ljudeh, ki se trudijo, da bi se naš delavec brez večjih preiresljajev prilagodil modernemu ritmu industrije Mirno lahko trdimo, da je industrijska psihologija pri nas na pohodu, ki je vedno bolj zmagovit. »Presenečen sem nad stopnjo razvoja industrijske psihologije pri vas, saj je mnogo višja kot na Poljskem«, je izjavil eden vodilnih poljskih psihologov dr. Boleslaw Homovvski, ko se je ob svojem nedavnem obisku v Jugoslaviji praktično seznanil z delovanjem naših industrijskih psihologov. Laskavo priznanje, ki se pa dnevno potrjuje v tistih tovarnah, kjer je uspelo industrijskim psihologom razbliniti predsodke vodilnih uslužbencev ter delavcev in so lahko pričeli po povsem razumljivi začetni negotovosti sistematično delati. Industrijski psihologi v okviru praktičnega dela v osrčju delovnega kolektiva in proizvodnega procesa že pomagajo uresničevati osnovno socialistično načelo pri organizaciji dela: • doseči kar najvišjo proizvodnjo, najboljšo kakovost, v kar najkrajšem času, z najmanjšo možno energetsko potrošnjo in kar največjim zadovoljstvom ter ugodjem delovnega človeka. Žal pa je še mnogo naših podjetij in ljudi, ki niti približno ne vedo, kaj smejo pričakovati od industrijskega psihologa, ki je prišel v njihovo podjetje. Ponekod sodijo že vnaprej, da je delovno mesto psihologa pač le nujno zlo in da ni moč pričakovati kakršnih koli koristi. Drugi pa zopet pretiravajo v nasprotni smeri in pričakujejo-, da bodo s prihodom psihologa že v nekaj tednih na »čudežen način« razrešeni vsi problemi, ki so sb nakopičili v desetletjih. Ko pa ne vidijo že po kratkem času otipljivih izbbljšanj, se razočarajo nad psihologom in izubijo zaupanje vanj. S takimi tbžavami se tudi še srečavajo mladi in neizkušeni industrijski psihologi ob nastopu službe. Ker mu večinoma manjka varovalna in usmerjevalna roka izkušenega industrijskega psihologa, začne nato, da bi pokazal nekaj rezultatov svojega dela, z raznimi testiranji. Četudi se še ni imel časa podrobneje seznaniti z organizacijo dela, obliko, potekom in zahtevami tehnološkega procesa, zaščito in varnostjo pri delu in s tako imenovano psihološko atmosfero v delovnem kolektivu (medosebni odnosi ljudi v skupini delovnega kolektiva) svojega podjetja. Mimo tega, da so tako dobljeni rezultati izpostavljeni netočnosti, pa naletijo pri tem industrijski psihologi če-sto na enoten odpor delavcev in vodilnih uslužbencev. Tako je n. pr. neki psiholog doživel, da niso delavci hoteli imeti nobenega opravka z njim, češ, da so duševno povsem zdravi in si »ne pustijo gledati v glavo«. Ko pa je nato še direktor podjetja izvedel, da je njihov psiholog človek', ki bi »rad bral misli«, ga je poklical k sebi in opozoril, da pri .njih ni potrebno počenjati takih stvari, saj so vsi uslužbenci pošteni ljudje. V tem primeru je šlo pri delavcih za očit- no zamenjavo vloge psihologa s psihiatrovo, pri direktorju pa za podzavesten strah pred kontrolo njihovega poslovanja. Vodilna skrb psihologa pa je le ta, da bi se delovni človek pri svojem delu počutil kar najbolj ugodno,'hkrati s tem pa tudi povečal proizvodnjo. Pri uresičevanju svojih nalog se bo industrijski psiholog posvetil še predvsem naslednjim področjem: 1. morda ■ najprej organizaciji sprejemanja delavcev na delovno mesto. (Znano je, da največ delavcev že prvi dan nastopa delovnega mesta le-to zapusti zaradi nepremostljivih težav pri prilagajanju novemu okolju in delovnim zahtevam). Sodeloval bo pri organiziranju profesionalnega usposabljanja znotraj podjetij. (Pri nas je to usposabljanje odprtega značaja — to je, da najboljše kadre ne zadržujemo na delovnih mestih, ampak jim omogočamo s štipendijami, da se po svojih zmožnostih še nadalje povzpnejo na hierarhični lestvici strokovne usposobljenosti.) Za psihologa bosta važni tudi organizacija in kontrola določanja uspešnosti delavcev pri delu. (Gledati moramo vedno na človeka v psihosocialnem odnosu do drugih. Tako n. pr. neki delavec, ki izredno mnogo in kakovostno proizvaja, lahko po drugi strani ustvarja v delavnici napeto vzdušje ali spore in s tem občutno zmanjšuje proizvodnost drugih. Zanimal ga bo tudi racionalni razpored delavcev glede njihovih realnih sposobnosti po de- loviščih. (Določiti je treba minimalne splošne sposobnosti za določena delovna mesta znotraj podjetja in na osnovi tega sestaviti testne norme.) Njegovo delo naj bo organizacija in vodenje posvetoval' niče za zaposlene v podjetju. (Sem sodi skrb za delavca kot človeka. Svetova' nje v raznih konfliktnih situacijah, drU' žinskih sporih, težavah v medosebni!1 odnosih itd.). In naposled psiholog b0 moral raziskovati najbolj pomembnf motivacijske »dražljaje« v proizvodnji-(Ugotavljanje osnovnih notranjih dražji za aktivnost, zainteresiranost in vztraj' nost pri delu.) Industrijski psiholog bo torej dein' val v sodelovanju z ostalimi strokovnja' ki na najbolj raznovrstnih področji!*-Vse to pa bo lahko uresničil le s pod' poro, sodelovanjem in zaupanjem de' lavcev in vodilnih uslužbencev od tre' nutka nastopa službe, pa vse do zadnje' ga dne na delovnem mestu. Zaupajmo našim industrijskim P3!' hologom, kot jim zaupa njihov najbolj' ši učitelj, strokovnjak za psihofiziologi' jo dela in industrijsko psihologijo zf' grebški profesor dr. Zoran Bujas, ki ie na prvem kongresu jugoslovanskih Psl' hologov izjavil, da se je prepričal 0 tem, da so naši industrijski psihologi Pe samo požrtvovalni, temveč da tudi zna' jo delati in uporabljati pri tem najsCM dobnejše znanstvene metode. M. H. S NA VZG I S ‘' I*' ■ n I n Za 20.140 din nzika... Nekaj tednov je že od tega, kar sem naorusil pero, aa bi ga zapičil v tole stvar. Bilo je tiste dni pred .Novim letom, ko me je doletela naloga — kakor toliko drugih očetov — da sem postal Dedek Mraz in kot tak sem moral preskrbeti desetletnemu fantiču smuči. »Ti se spoznaš na te reči,« so mi rekli, »glej, da prineseš domov par zares dobrih smuči!« Bridko sem vzdihnil in se napotil v trgovino. Z nakupovanjem smuči sem si namreč res že pridobil določene izkušnje, za katere ne bi mogel reči, da so bile ravno poceni. Prav zato sem tokrat dolgo okleval pred goro lepo zloženih smuči; modrih, ' rdečih, črnih, z enobarvnimi in večbarvnimi robniki, dragih in še bo 1 dragih. Preizkušal sem par za parom, izbiral, dokler nisem slednjič med vsemi izbral pravšnih. Vsaj zdelo se mi je tako. Bile so mehke, prožne, primerne otroški teži. Ko sem zgoraj na krivini zagledal s kredo napisano številko: 20.140 din, se je v meni še enkrat utrnil, pomislek: ali je vredno desetletnemu otroku nabavljati tako drage smuči?! »Seveda ni!« sem si tako! odgovoril, hkrati pa stopil k blagajni in plačal. »Saj je človek le enkrat v letu Dedek Mraz« sem se tolažil, »fant jih bo vesel, končno pa tudi ne kupujem mačka v Žaklju, kot smo ga kupovali doslej, saj tovarna Slan daje enoletno garancijo! Tako vsaj nas že ves teden trikrat na dan poučuje ra.dijska reklama. Ko sem plačal, so mi povedali, da za te smuči ne bom dobil garancije. »Zakaj ne,« sem hotel vedeti, »so mar predrage?« Poslovni ljudje ne ljubijo neslanih šal. Jedrnato so mi Pojasnili, da je stvar pač taka, da moje smuči niso letošnji izdelek, ampak ostanek lanske ali predlanske zaloge, tovarna pa daje garancijo samo za letošnje smuči. Zato do garancije nimam pravice. Torej je vse v najlepšem redu; če pa ni. Potem ne more trgovina .nič Za to, ker je pač samo trgovina! . Ce ne bi bil Dedek Mraz ln če me ne bi doma žarečih opi čakal desetletni fantič, bi Hm smuči vrnil, pa naj jim obleže še eno leto na zalogi) Hoda bil sem Dedek Mraz in morda so računali prav na :°- Odnesel sem jih domov ln zdaj, ko je novoletno vzhi-cenje za nami, ogledujem Par lepo izdelanih smuči, na katerih je še vedno vidna številka: 20.140 dinarjev, pa Hzodrujem: . Ali tovarna Elan vse svo-,e dosedanje izdelke res tako malo ceni, da noče prevzeti Garancije ali kakršne koli odgovornosti za vse tisto, • "ar je prišlo na trg pred le-■ to&njo sezono? I Ali je kriv potrošnik, če Jbovini lani ni uspelo prosti lanske zaloge, da jo mo- a zdaj on kupovati za drag l eriar na svoj riziko? m končno, če se že gremo ako dosledno lansko, pred-i nsko in letošnjo roko, za-al Potem ta rahločutna do-nlednost ne velja tudi za cent’ ^ 80 pri vseh izdelkih, __1 letošnjih in onih lanskih . °> čudo — kar vse letošnje?! srt o . . . Patrulje na stezi. Proga je bila težka in je terjala mnogo naporov. V ŠPORTNIK NA PARTIZANSKIH STEZAH »Vidite« je pripovedoval eden izmed očividcev. »Na to kmetijo so okupatorji pripeljali topove in začeli obstreljevati Dražgoše. To je bil uvod v odločilni spopad. Prvi gorenjski partizani so branili v januarskih dneh 1942 prvo osvobojeno ozemlje proti več kot dvaj-setkratni premoči.« Mladinci, ki so se zbrali ob strelišču pred vasjo Rudno, odkoder je lep razgled na Dražgoše, ki se bleste sredi zasneženih gozdov, so zavzeto poslušali. Nek nepopisen občutek ponosa te namreč spreletava, ko — pa čeprav 19 let pozneje — ogleduješ prizorišče ene najslavnejših partizanskih . bitk, enega tistih spopadov, ki je okupatorju in vsemu svetu dal vedeti, da se bodo Jugoslovani borili za svobodo in — zmagali ... »Glejte, prihajajo,« je nekdo prekinil molk. In tedaj so se oči vseh uprle v tri drobne točke, ki so se pojavile izza oddaljenega kozolca. Zmeraj večje so postajale in naposled so bile že čisto blizu. »Kranjska ekipa je,« je bilo slišati. »Sami partizani so. Srednji med njimi je prvoborec. Ala. so še zdaj mladostni! Številko 2 imajo in nikjer še ni videti ostalih. Le kako bodo streljali?« Trije smučarji so v tem švignili mimo zgovorne skupine. »Drž’te se,« jih je nekdo spodbudil. »Bomo že, saj gre kar dobro,« se je odrezal njihov vodja. Im medtem so vojaki že pripravili puške na strelišču. Devetkrat je bilo treba ustreliti v doprsno tarčo. Vsak zgrešen strel je pomenil minuto časovnega pribitka. Treba se je bilo zbrati, a kaj ko je bilo telo razvneto po 12 km napornega smučanja, po strmih vzponih m hudih smukih. »Že res« je spet pripomnil eden v skupini. »Toda tudi v partizanih ni bilo časa za počitek, kadar se je vnela bitka.« Drug za drugim so odjeknili streli. Rezek zvok krogel je gledalce skoraj nehote spet vrnil 19 let nazaj. Trije smučarji Pa so si ta čas že spet pripeli smuči in odbrzeli v dolino, cilju naproti. Eden med njimi je malce zaostal. Tedaj je bilo slišati glas vodje patrulje. Ustavil se je in spodbujal tovariša. Točke so se nato zgubljale v dolino — zmeraj hitreje ... * Takih prizorov je bilo minulo nedeljo mnogo v najrazličnejših inačicah. Tekmovanje tričlanskih smučarskih patrulj je bila namreč le ena izmed prireditev, ki so jih letos organizirali v okviru slavja »Po stezah partizanske Jelovice«. Nastopov je bilo še mnogo več. Vsi kraji na obronkih Jelovice so se v teh dneh še posebej razživeli. Železniki so proslavili občinski praznik in so bili tudi prizorišče zaključnega slavnostnega zborovanja, tekme pa so bile še v Kropi, Bohinju in Rib-nem. Merilo se je skoraj 1000 smučarjev in sankačev obeh spolov in vseh starosti, še mnogo več pa je bilo gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali privlačne preizkušnje. Ves ta živžav na snegu pa je pomenil še mnogo več. To je bila zares življenjska prireditev v spomin 19-letnice dražgoške bitke, hkrati pa izredno posrečen uvod v proslave 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. * Govornik na slavnostnem zborovanju, član CK ZKS in eden izmed organizatorjev vstaje na Gorenjskem Tomo Brejc je poudaril, da Gorenjska in z njo vred vsa Jugoslavija lahko ponosno in samozavestno proslavlja obletnici teh tako pomembnih dogodkov. Ljudstvo s partizani in aktivisti na čelu se je uprlo sovražniku in ljudstvo je tudi v dobi miroljubne izgradnje znalo utrjevati pridobitve oboroženega boja. * Ponosno in samozavestno! Koliko primerov zato bi lahko našli tudi na prizoriščih nedelj- zadnjimii močmi je prispel na cilj in s tem pokazal svojo visoko zavest...« * V Železnikih so bili na startu tudi reprezentanti iz bratskih republik Srbije, Hrvatske in BiH. Vsi po vrsti so bili navdušeni nad prireditvijo in tudi s težavno progo so — ob primerni borbenosti in požrtvovalnosti seveda — še kar uspešno opravili. Niso pa mogli prehvaliti pristnega tovariškega vzdušja, ki je preveval vse tekmovanje. »Samo hvalimo lahko,« je pripovedoval tovariš iz Sarajeva. »Slovenci niso samo spretni smučarji, marveč tudi izvrstni gostitelji. Trudili se bomo, da bi jih dosegli, ko bo pri nas tradicionalni Igmanski marš.« * Vzdržljivosti, borbenosti, ne-uklonljivosti. tovarištvu — tem in drugim — v vojni in miru odločilnim — človeškim vrlinam so smučarji in sankači s spominskimi tekmami »Po stezah partizanske Jelovice« minuli teden postavili nov spomenik. Spomenik, kakršnih si v bodoče želimo še... E. B. Spretnost med vratci. Slalom v Železnikih je bil imenitna propaganda za to lepo smučarsko zvrst. Tudi dekleta so bila med udeleženci tekem. Naš posnetek kaže eno izmed tekmovalk s sanmi. Edinstven športni oL]ekt Na Ravnah grade sodobno telovadnico, pod katero bo zimski plavalni bazen Pred nekaj meseci so v Ravnah zapeli gradbeni stroji... Jekleni prsti strojev so se zagrizli v zemljo, rili so po ilovici in jo začeli odkopavati. Kmalu je bila izkopana prostrana jama, dolga kakšnih 50 in široka okoli 30 metrov. Potem so prišli betonerji. Začeli so betonirati temelje... Eden izmed najmlajših. Toda že čez nekaj let utegne zamenjati naše skakalne mojstre. akih športnih bojev patrulj in posameznikov v Železnikih, skakalcev in sankačev v Kropi, pionirjev-smučarjev v RJibnem in štafet v Bohinju. • Član vojaške patrulje je pripovedoval: »Dobro smo vozili. Na zares težavnem smuku pa je naš tovariš padel in zlomil smučko. Do cilja je ostalo še pet kilometrov.« »Seveda,« smo ga prekinili, »morali ste odstopiti. »Nismo,« je vpadel. »Kje neki. Naš tovariš je pač tekel po eni smučki. Naš čas je zato malce slabši, a odstopiti — to pa ne.. • Izjava vodje ekipe iz Mojstrane: »Vsa pohvala tretjemu članu naše patrulje. Za mladega fanta je bila 15-ki'ometrska proga le prečlhlža ^ r * naporna. A odnehal ni. Z zares Kako je prišlo do te gradnje? In kaj je Ravne napotilo, da so se lotili gradnje moderne telovadnice in zimskega bazena ? Na ta in druga vprašanja je odgovarjal projektant tega objekta. inženir Marjan Božič. »V Ravnah so že dolgo let močno čutili pomanjkanje telovadnice. Tu imamo več šol, gimnazijo, dve osemletki, industrijsko šolo, potem agilno športno društvo »Fužinar«. društvo »Partizan« in še marsikaj. Telovadnica pa je v Ravnah ena sama in še ta močno neprimerna — ozka dvorana v starem, bivšem sokolskem domu. Skratka — telovadnica je bila za Ravne že dolgo problem številka ena,« je razlagal inž. Božič. Nič manj kot pomanjkanje telovadnice pa je Ravne trio vprašanje bazena. V Ravnah imajo en sam bazen. Zgradili so ga že pred vojno. Morda je pred vojno še ' ustrezal. Toda pred vojno je bilo v Ravnah — takratnem Guštajnu — komaj 1000 ljudi. Železarna je imela pred vojno komaj 300 delavcev. Danes pa jih ima nad 2000. Na Čečevju je zraslo celo naselje, tu so doma številne družine z otr-H. Bazen je torej ■>■*. današnje prebivalstvo vse premaj- hen. Je pa še nekaj: kraj ima razmeroma hladno podnebje. Lepih, vročih dni je poleti razmeroma malo. Tako se je v Ravnah rodila ideja: čfe že gradimo novo telovadnico, ki bo služila vsem šolam in društvom, zakaj ne bi ob tem objektu zgradili še zimskega bazena? Ideja je počasi postajala stvarnost. V čem je prednost tega objekta? O tem naj spet spregovori projektant inž. Božič. »Novi športni objekt se lepo vrašča v svoje okolje. Leži sredi lepega parka, med gozdovi, tik ob . šoli, s katero bo povezan po hodniku, tako da bodo dijaki lahko šli iz šolskih prostorov naravnost v telovadnico oziroma v bazen. Blizu bazena leži tudi novi stadion, tako da je tu kompleksno združen celoten športni park v Ravnah.« Toda v Ravnah so ubili dve muhi na en mah. Od bazena ne bodo imeli koristi samo delavci, dijaki, športniki. Od bazena bo imela koristi tudi Železarna. Voda v bazenu bo služila tudi kot hladilna voda za Železarno takrat, ko v obratih Železarne zmanjka električnega toka. In seveda bo zato tudi primaknila precej denarja za gradnjo tega objekta. • Poleti bo telovadnica z zimskim bazenom že dograjena. Potem bodo prišla na vrsto še ostala dela pri opremljanju tega objekta. Toda prihodnje leto bo zimski bazen v Ravnah prav gotovo že sprejel prve kopalce. In zdaj za trenutek zamižimo — preselimo se v leto 1962 ... Smo v zimskem bazenu v Ravnah. Ob straneh so velilca steklena okna, skozi katera prihaja dovolj svetlobe. Zgoraj nad nami se kriče podijo dijaki v moderni telovadnici. V lepih, sodobnih slačilnicah odložimo obleko. Sicer pa — ali se ne bi prej v bifeju še malo okrepčali? Ne? No, potem pa kar v vodo! Skok — že smo v bazenu! Kako je voda vabljivo topla — ravno pravšna je. Seveda, ko pa priteka iz Železarne topla odpadna voda, segreta na 50 stopinj. Ko so ji v filtru dodali še nekoliko mrzle vode. je ravno prav topla. Takole — okoli 25 stopinj mora imeti. Potem z užitkom zaplavamo po bazenu. Prostoren je dovolj — dolg 25 in širok 10 m. Vsaj za 110 ali 120 kopalcev je v njem prostora ... Letos — sanje. Drugo leto — resničnost. Edinstven športni objekt, ki pri nas najbrž nima para! I. p. R.RlZmc:g *Mar je tako nujno?« ga Je vprašala. »Zame je,« ji je odgovoril. Glasno se je zasmejala, vendar je bilo nekaj narejenega v njenem smehu. Rekla je: »Ali bi limonado?« »Hvala! Mislim, da bo »olje, če grem spat.« Dama v črnem se je ozrla v trenutku, ko je prestopila cerkveni prag. Pogledala je po ulici proti fantu, ki je odhajal, takoj potem pa vstopila. Cerkev je bila skoraj prazna. Neka ženska je klečala pred oltarjem, v klopeh pa je neznanka opazila peščico ljudi. Starec je sklanjal glavo na prsi, sklenjene roke je imel; mogoče je molil ali pa dremal. Ženska s črnim pajčolanom je namočila prste v vodo, se malomarno pokrižala in zavila na desno. Med oknom in stebrom, ki je segal do stropa, je bila spovednica, temna lesena hišica. Ženska je pokleknila k mreži, skozi katero se ljudje pogovarjajo s skoraj nevidnimi spovedniki. Glavo je pritisnila k mreži, kolikor je le mogla. Ni dvignila pajčolana, zato je spovednik ne bi videl v oirraz, če bi je ne poznal, hkrati pa je spovednikov obraz s svojo črnino zakrila morebitnim radovednim očem. Šepetaje je tekel pogovor, kaj nenavaden za ta kraj. »Že deset minut čepim v tem prekletem zaboju,« je godrnjal spovednik. To je bilo najtišje godrnjanje, kar ga je bilo kdaj slišati v jezuitskem svetišču. »Oprostite.. . Prav gotovo že veste, da je na žensko vselej treba čakati .. .« »Prosim vas, Klara, bodite resni!« Kakor da jo je užalil, ni bila niti najmanj prijazna, ko je zašepetala: »Zaradi te črnine sem imela težave, zato sem zamudila nekaj trenutkov. Ne vem, čemu je potrebno vse to.« »Potrebno ali ne ... Sicer pa vas nisem poklical zato, da bi se pričkali z menoj, in še manj, da bi grajali moj način dela. Potrebno je, pa pika! Poslej bo treba delati mnogo bolj previdno. Spremenila bova kraj sestankov. Sklenjeno je bilo, da si ne bova lič več dopisovala. Vse listine sem že od-\esel na konzulat, spravili jih bodo iz Za-reba. Sleherna, tudi najmanjša nesmotrnost >i lahko pokvarila vse, kar nam je uspelo ' več letih prizadevanja in z velikimi iz-latki. Ne bilo bi več časa, da bi začenjali 'se znova. Ponovil vam bom napotke, ki sem ih dobil. Zdaj se napovedujejo veliki dogodki. Razumete?« »Razumem.« »Potem se vedite, kakor je treba!« »To se razume. Potrebujem le nekaj navodil. Ali naj grem s tem novim do konca?« »Seveda, popolnoma! Z njim računamo. Sposoben je. Pridobiti ga je treba in ga prikleniti za vse večne čase. Njegovo delo se bo razširilo na posebna področja. O tem vam bom povedal kaj več na prihodnjem sestanku, potem ko bo pripravljeno vse do podrobnosti.« »Kaj pa posledice?« »Z osebnimi, če že bodo, vendar mislim, da jih ne bo, se boste morali sami sprijazniti, kar pa se gmotnih tiče, dobite vse potrebno ... Saj veste, da denar zdaj ne pomeni kdo ve česa. Do prihodnjega sestanka je treba okrepiti' osebno zvezo v skladu z dosedanjimi cilji, ki pa bodo, kakor sem vam že rekel, spremenjeni in se jim bodo pridružili še novi.« »In izdatki?« »Neomejeni, seveda v pametnem obsegu. Zanje sva odgovorna oba, vi in Jaz.« »Osebno ne potrebujem ničesar,« je rekla ženska v črnem. »To vem.« »Poglavitno je ...« »Vem, kaj Je poglavitno za vas in zame. Tega zdaj ni treba ponavljati, le čas bi zapravljala. Ne gre za vas, temveč zanj. Midva in on — to ni isto. S tistim o pametnih izdatkih sem hotel reči, da vi odločate o obsegu izdatkov zanj. Skušajte ga navaditi na velike izdatke, spodbujajte ga k temu. Vse drugo pa... Saj že veste, kaj imam v mislih ...« »Vem,« je rekla ženska v črnini. »Vse strasti naj ga zgrabijo v svoje kremplje, popolnoma odvisen mora biti od nas, in sicer prav v vsem. Mislim, da sva za danes zmenjena.« »Se tole! Za nekaj dni bi rada šla domov!« »Zdaj? Nemogoče! Počakati morate ...« »Potrebujem denar,« je rekla spovedniku. »Takoj?« »Da, takoj.« »Nagnite se bliže! Odprite torbico, kakor da bi hoteli kaj prispevati za cerkev. Za vsak primer jo potisnite bliže k meni, v spovednico. Previdnost je na mestu. Bankovci so v črni listnici. Kar zdelo se mi je, da boste potrebovali denar.« Storila je, kakor ji je bil naročil spovednik, potem pa je vstala. Pobožno se je prekrižala in odšla. V prvi ulici je zavila na levo, potem pa na desno. Kake pol ure je hodila po cestah, dokler ni prišla do kolodvora. Stopila , je v lekarno nasproti glavnega kolodvora in dala sivolasemu lekarnarju recept. Skrbno ga je prebral, potem pa vprašal: »Za koga Je to?« »Mati je bolna, na smrtni postelji...« »Ta zdravila so zelo draga...« »Cena zdaj ni važna.« Odprla je torbico in vzela iz nje črno listnico. Po naključju ali namenoma je potegnila iz nje nekaj tisočakov namesto enega, seveda le do polovice, tako da je lekarnar videl denar, potem pa je rekla: »Oprostite, rokavico moram sneti, z njo je nerodno.« »Prosim,« ji Je odgovoril magister in pogledal polno listnico, ki je ležala na marmornati plošči. Stopil je k omarici, ki je bila na njej mrtvaška glava, in vzel stekleničko z napisom kokain. Skrbno je stehtal beli prašek in ga dal ženski v črnem. »Kaj pa ampule?« »Takoj dobite dve.« »Samo dve?« »Dve, kakor je predpisal zdravnik.« »Meni je rekel vpričo bolničarke, da je treba materi dati injekcijo vsakih šest ur. To se pravi, da bi morala jutri spet priti k vam. Moj bog, kaj pomaga človeku ves denar, kadar je nesrečen ...« Tisti trenutek ni bilo v lekarni nikogar razen njiju dveh. Ženska v črnem je plačala in se obrnila, kakor da hoče iti, pa je napravila le dva koraka. Potem se je vrnila k mizi z marmorno ploščo. »Ali mi res ne bi mogli dati cele škatlice teh ampul? Potem bi mi ne bilo treba kar naprej hoditi sem.« »Ne smem, gospa.« Preprost stavek je učinkoval na Ivico, »Ce vas lepo prosim, mi prav gotovo ne boste mogli odreči. Pustila vam bom dva tisočaka kdt jamstvo, da vam prinesem recept.« Brez besede Je odprl stekleno omarico in vzel iz nje večjo škatlico. Dal jo je ženski v črnem, ki je zastavila dva tisočaka. »Hvala,« je rekla in šla. »Tako mlada Je še, pa že uživa mamila,« je stari lekarnar gledal za njo. Sonce je bilo že daleč na zahodu, ko se Je Ivica zbudil. Vstal je in stopil k oknu, odgrnil zaveso in se zagledal v dolge sence z vijoličastim odtenkom ob robovih. Hudega mačka je imel. V glavi mu je tolklo in šumelo, v ustih je imel neznosno grenak okus. Zvrnil je kozarec vode in si prižgal cigareto, vendar jo je po prvem dimu zmečkal v pepelniku. V sobi je bilo dušeče toplo. Odprl je okno, spet legel in zaprl oči. V duhu je videl »Kolo« in žensko v črnem. Potem je kihnil in odprl oči. Počasi, brez volje se je začel oblačiti. Obleko prejšnjega dne je pustil, kakor jo je bil vrgel na mizo, in oblekel drugo. Kravato je po navadi dolgo izbiral, še dlje pa jo je zavezoval in si popravljal vozel. To pot si je zavezal prvo, ki mu je prišla pod roko. Kakor vsakdo s hudim mačkom je tudi on potreboval nekaj, kar bi ga osvežilo. Zaželel si je črne kave, močne, grenke. Cimprej kavo, je pomislil. Naglo je stopil iz sobe. Proti navadi je zaloputnil z vrati. Bil je že pri stanovanjskih vratih, ko je slišal za seboj klic, tih, prijazen in mehak. »Ivica!« Vedel je, da je Olja. Sinoči bi jo bil tako rad videl, zdaj pa je ni bil nič kaj posebno vesel. Kaj za vraga hoče od njega? Pa prav zdaj, ko se mu tako mudi! Obrnil se je in hladno odgovoril: »Prosim, Olja!« »Povedali so mi, da ste davi vpraševali po meni.« Prijazni glas in vprašanje sta mu šla na živce. Davi je bilo davi, zdaj pa je skoraj že večer. Spet ga bo zadrževala ... In nazadnje — nič. Koliko časa še? Saj ni nor, da bi zapravljal čas. Lepa Je, očarljiva, da bi razvnela starca, sicer pa nemogoča, kakor se reče. Počasi je šla proti njemu in se pozibavala v bokih. Širok, črn pas ji je oklepal modro domačo haljo brez gumbov. »Zdi se mi, da ste hudi,« je rekla. Božal ga je njen glas, prav tak je bil kot večerna sapica, ki je vela s Sljemena v toplo poletno noč. »Ne, le glava me boli...« »Ah, revček je sinoči pil slabo vino ...« »Olja, posmehujete se mi!« Prvič ji je pogledal v oči. Nenavaden lesk je opazil v njih. Se nikoli dotlej ni videl toliko ognja v zelenih zenicah, v tistih skrivnostnih očeh, ki so se spreminjale kakor razpoloženje. Zdaj so bile temne, zdaj so se kalile zaradi notranjega nemira, potem so se spet ohladile in bile polne ledu. Ivica je vedel: v takih primerih je Olja huda. Ta njen pogled pa ga je žgal kot ogenj. Tik pri njem je stala, ko. je rekla: »Danes pa niste posebno duhoviti. Le kako morete govoriti o posmehovanju, pa prav zdaj, ko ... Dajte mi roko! Najprej se morava pozdraviti.« Njegove nosnice so plale. Slastno je vdihaval vonj, tisti posebni vonj, ki mu je vselej zmešal glavo. Videla je drget njegovih nosnic in podzavestne premike ustnic. Majhna, vroča, malce vlažna dlan se je izgubila med njegovimi koščenimi prsti... Njena roka je bila v njegovi, dokler se ji ni pridružila še druga, ki je Ivico odpeljala od vežnih vrat. »Pojdiva v salon! Nikogar ni doma. Skupaj bi pila čaj ali kaj drugega.« Ubogljivo Je šel za njo. Brez misli je bil# zato pa so mu v navalu krvi drgetali živci. Vse to, težka glava, razbijanje po sencahi vihar v srcu, vse se je spreminjalo v eno samo veliko, nepremagljivo željo, v hrepenenje po tej ženski lepoti. Tesneje kot prej jo je objel čez pas, kakor da ji hoče onemogočiti beg, ki ji je dotlej uspel prav vsaki-krat. To pot je bilo drugače: poprej se mu je vselej odmaknila, zdaj pa se je stisnila k njemu, mu položila roko na ramo in ponudila rahlo odprte ustnice. Čutil je, da to pot njo prevzema omama in da tudi njo spreletava drget. »Bi kaj popila?« ga je vprašala, Čutil je njen dih in molče prikimal. »Bedite,« je rekla in primaknila njegov stol k svojemu naslanjaču. Dihal je kot žejni kužek v opoldanski vročini. Z roko si je šel čez čelo. »Ali vas še glava boli?« »Ne vem,« je rekel. »Takoj vam bom dala nekaj, kar vas bo osvežilo.« Na mizi je stalo nekaj steklenic s pijačo, zraven pa srebrna skleda z ledom. Ce bi se bilo to zgodilo kdaj prej, bi Ivica prav gotovo opazil, da je Olja vse skupaj načrtno pripravila, to pot pa ni bilo jasnosti v njegovih očeh. Videl je le njo in nič drugega. Pripravila je pijačo: češnjevec, pelinkovec in limono. Vse skupaj je zlila v ledeno sodo in mu ponudila. »Kar zvrnite,« je rekla in tudi sama na dušek izpraznila kozarec. »Bi še enega?« »Prosim. Vroče je!« Slekel je suknjič in g« vrgel na stol. Sedla sta si nasproti... Bilo je že temno, ko sta se zavedela. »Zraka,« je zašepetala. Vstal je in odprl obe okni. Kar pri oknu je stal, tako da mu je večerni hlad božal potno telo. Obrnil se je in gledal Oljo. Zaprte oči je imela, odprla jih je šele, ko je začel Ivica kihati. »Dragi Ivica, prehladili ste se,« je rekla in vstala. »Prinesla vam bom prašek proti nahodu. Zanesljivo pomaga.« Prižgala je luč in šla v svojo sobo. »Dajte mi roko,« se je nagnila k njemu, ko se je vrnila. Ze je odvila papirček in mu dala prašek na dlan. »Tole vdihnite skozi nos! Nekajkrat, da vam bo Šlo v obe nosnici...« Tak hlad je prevzel njegov nos, da ga skoraj ni več čutil. Nekaj minut kasneje se mu je glava razbistrila, misli so oživele. Urejene so bile, jasnejše kot kdajkoli dotlej. Hkrati je čutil, kako se mu vračajo moči... »Ta prašek je zares učinkovit. Počutim se ...« »Že vem! Upam, da bova to primerno proslavila. Bova kam šla, kajne? Takoj se bom pripravila.« »Tudi jaz moram v drugo obleko. Ta je tako zmečkana ...« Spored RTV Ljubljana za teden od 23. do 29. januarja 1961 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK dne 23. januarja dne 24. januarja dne 25. januarja dne 26. januarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan gtasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje 8.40 Poljska zabavna glasba 9.00 Naš podlistek — Črtice iz vohunske službe — I. 9.20 Zbori in scene iz oper 10.15 Zvočni kaleidoskop 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Logarski fantje so v gosteh 12.15 Radijska kmečka univerza — Cita Role: Še o planiranju rojstev 12.25 Komorni zbor RTV Ljubljana 12.45 Nekaj Chopinovih preludijev 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Vllim Markovič: Rapsodija v A-duru 13.50 Vedri zvoki 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Operne melodije 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na pot 18.00 Športni tednik 18.15 Slavni umetniki našega časa 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni varietč 20.45 Kulturna tribuna 21.00—23.00 Koncert Komornega orkestra RTV Zagreb 23.05 Iz naših studiov 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Novi posnetki Yme Sumac 19.15 »Ljubezen, ples in violine« 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Poje komorni zbor iz Pamplone 20.30 Utrjujte svojo angleščino! 3. lekcija 20.45 Zapilešimo z orkestrom Ray Anthony! 21.15 Melodije pariških boule-vardov 21.30 Zabavni orkester RTV Zagreb 21.45 Gauchova serenada 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Izberite melodijo tedna! 8.55 Za šolarje — Viktor Konjar: Sneg je prekril 9.25 Marjan Lipovšek: Domovina, simfonična pesnitev 9.40 Pesmi in priredbe Danila Bučarja poje Gorenjski Vokalni kvintet 10.15 Violinske skladbe slovenskih skladateljev 10.40 Utrjujte svojo angleščino — ponovitev 3. lekcije 10.55 Sklepni takti 11.00 Odlomki iz opere Manon J. Masseneta 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Hammond orgle v ritmu 12.00 Narodne v priredbi Josipa Pavčiča 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Tisoč taktov z orkestrom Raphaele 14.05 Za šolarje — Jadwiga Wemerowa: Rjavka 14.35 Priljubljene tenorske arije 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Na gostovanju v Kranju 16.50 Intermezzo z godali 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Koncert Rimskih virtuozov 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Klavir v ritmu 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Rado Simoniti — zborovski skladatelj in dirigent Ob 25-letnicj umetniškega dela 20.30 Radijska igra — Meter Weli'ershoff: Tajnica 21.43 Melodije velikih mest 22.15 Komoimi večeri pri W. A. Mozartu — XII. oddaja 23.05 Po svetu jazza 23.35 Nočni akordi 23.55 Prijeten počitek! DRUGI PROGRAM 19.00 Prvi koraki v operni svet 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Manj znana dela Hector-ja Berlioza 21.00 Vasco Popa: Daleč v naju 21.25 Modema plesna glasba 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Glasbena dejavnost v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani 8.30 Edtvard Blgar: Londonske slike 8.45 Mihajlo Vukdragovič: Vokalna lirika, ciklus pesmi za ait In orkester 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Izbrali smo za vas . .. 10.15 Odlomki iz Wo;f Ferrari-jeve opere »Štirje grobijani« in Gershwinove opere »Porgy in Bese« 11.00 Od polke do mamba 11.30 Za cicibane 12.00 igra Kvintet Zadovoljnih Kranjcev 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Iz zbornika jugoslovanskih samospevov 14.05 Za. šolarje — Kristina Brenk: Azil 14.35 Pavel šivic: Štiri skladbe za klavir in godalni orkester 14.40 »Spominčice« Slovenske pesmi 15.45 Radijska univerza — Delovna storilnost — III. 16.00 Koncert po željah 17.00 Lokglni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Zabava! vas bo Bi'ly Vaughan s svojim orkestrom 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hlnde-mitha Johannes Brahms 18.45 Četrt ure z Olivero Markovič 20.00 Zvoki iz daljnih dežel 20.25 Marjan Kozina: Ekvinokcij, opera v štirih dejanjih 22.15 Mladim plesalcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta — 15. oddaja DRUGI PROGRAM' 19.00 Angleščina za mladino — 4. lekcija 19.15 Zabavni orkester Cama-rata 20.00 Koncert v miniaturi 20.30 Ruski tečaj za začetnike — 3. lekcija 20.45 Lepe melodije 21.00 Ljiljana Petrovič to Nino Robič 21.15 Kvintet Jožeta Kampiča '21.30 Havajske pesmi z zborom in orkestrom 21.45 Predstavljamo vam vokalni kvartet »The Clark Sisters* 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Glasba ob delu 8.35 Zbor p. v. A. V. Svešni-kova 8.55 Za šolarje — France Bevk: Mali upornik 9.25 Revija solistov in instrumentov 10.15 Od. Beograda do Moskve 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Kitara in orglice 11.20 Simfonični orkester Jugoslovanske radiotelevizije 12.00 Ansambel Srečka Dražba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Od PurcaHa do Wagnerja 13.15 Obvestila to zabavna glasba 13.30 Črnske duhovne pesmi poje kvartet »Do« 13.45 Veliki zabavni orkestri 14.10 Popularni orkestrski na- 14.35 Naši poslušalci čestil in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame to bavna glasba 15.40 Iz svetovne književn 16.00 od plesišča do plesišč: 16.30 Iz solistične glasbe M ricea Rave a 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 45 minut turizma in m. dij 18.00 HI. dejanje Liebermaj nove opere »Sola za žt 18.30 Ciganski napevi 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame in bavna glasba 19.30 Radijski dnevn:k 20.00 Četrtkov večer dom: pesmi in napevov 20.45 Večer umetniške bes< Mira Danilova '21.25, Iz jugoslovanske gla: ne literature 22.15 P0 svetu jazza 22.45 Fr. Poulenc: Sonata flavto to klavir 23.05 Billy May s trobent in tromboni 23.40 Ameriške popevke 23.55 Prijeten počitek _ 24.00 Zadnja poročila in zak ček oddaje DRUGI PROGRAM 19-00 Pianistični koncert Barbare Hesse-Bukowske 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Johann Sebastjan Bach: Umetnost fuge 21.15 Melodija, Ples to Jazz 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved to pregled sporeda za naslednji dan PETEK dne 27. januarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.35—5.45 Nekaj domačih 8.05 Joseph Haydn: Simfonija št. 96 v D-duru, »Čudež« 8.30 Iz filmov ta glasbenih revij 9.00 Naš podlistek 9.20 Ritmi Latinske Amerike 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tu in tam 10.40 Poje zbor primorskih akademikov 11.00 Koncert dveh naših solistov 11.30 Človek ta zdravje 11.40 Sedem pevcev — sedem popevk 12.00 Pozdrav iz Makedonije 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Glasba na tekočem traku 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in za-bavna glasba 13.30 Zabavni zbori 13.45 Pihalni orkester JLA 14.05 Za šolarje — A. Kuprin: Ju 9 ju 14.35 Marin Goiominov: Prizo- ri iz opere Ivajlo; G. Verdi: Miserere iz opere Trubadur 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Igramo za vas 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Holilywoodski simfonični orkester 18.30 Tako pojo to Igrajo tuji narodi 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavni orkester Alfred Scholz 20.25 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Skladatelji, kot so jih opisali njihovi sodobniki 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Jackie Gleason s svojim orkestrom 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni simfonični koncert DRUGI PROGRAM 19.00 Zapišite narek — tečaj angleškega jezika 4. narek 19.15 Porter — Gershwin — Rodgers 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Revija zabavne glasbe 20.55 Mednarodna radijska univerza 31.10 Iz oper Albana Berga SOBOTA dne 28. januarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan -glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Skladbe za harfo 8.55 Za šolarje — Spartak 9.25 Ali vam ugaja? 10.15 Anton Lajovic: Pesem j eseni, simfonična pesnitev 10.40 Angleščina za mladino — 4. lekcija 10.55 Zabavni orkester Hans Ca-rste 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 OtroO] zbirajo pesmice 12.00 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Zdaj pa po domače 13.50 Od arije do arije ■ 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Vrtimo ploščo za ploščo 16.40 Umetne in narodne pesmi 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Plesni orkester Kurt Edelhagen 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Nikolaj Rimski-Korsakov: Španski capriceio 18.30 V tričetrtinskem taktu 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Nekaj narodnih to domačih za sobotni večer 20.20 Michael Brett: Georgeu se zmerom kaj primeri Dve enaki sliki (H.) 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše Izseljence 23.05 Do polnoči v p,esnem ritmu 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Vesela godala 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Sobotni glasbeni večer 21.00 Glasba za ples 22.00 Napoved časa. vremenska napoved in preged sporeda za nasednji dan 22.15 23.00 Dizzy Giitespie v Netvportu NEDELJA dne 29. januarja '6.00—6.30 Nedel jski jutranji pozdrav 6.30 Vedri zvoki 7.35 Ansambel narodnih pesmi in plesov »Ko,o« iz Beograda pred našimi mikrofoni 8.00 Mladinska radijska igra 8.48 Iz albuma otroških pesmi 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Stevan Krstič: Četrta suita iz baleta Ohridska Ib" genda 10.00 Se pomnite, tovariši . • • Anica Trampuž: Sestanek ob šestih 10.30 Slovenski samospevi na pesnitve partizanskih pesnikov — borcev 10.45 Spoznavajmo svet in domovino 11.45 Zabavni orekester RTV Beograd 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert prt vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Majhen mozaik melodij 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Za nede iško popoldne 17.10 Peli so jih mati moja .. * 17.30 Radijska igra 18.00 MihaiJ ' Glinka- Noč v Madridu, uvertura 18.10 Zvočna mavrica 18.45 Petnajst minut s Kmečko godbo 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Plesni orkester Ray An- thony 21.00 O Verdijevem življenju to delu 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.00 Poročila - 23.05 Nočni simfonični koncert 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.10 Od melodije do melodij® 13.45 Iz solistične glasbe 14.15 Popevke in plesni ritto« 15.10—16.00 Pogrnilami operni koncert 19.00 Iz del Ernesta Blocha 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila 20.05 Modest Musorgski: Iz- delani e opere Hovanščin3 20.45 Mednarodna radijska univerza 21.00 »Španski gradovi« 21.30 Jazz — test »NIKO« - Železniki bo izdeloval sesalce po 18.000 dinarjev Niso klonili, zato uspeh : O podjetju NIKO iz Železnikov se je marsikaj in marsikje pisalo ter govorilo to in ono. V zadnjih letih je bilo največ tarnanja. Zdajšnji uspehi tega podjetja pa kažejo, da so bile mnoge kritike preveč graje in premalo spodbujajoči napotki za boljše delo. Se več: marsikdaj sploh nismo videli uspehov, ki jih je to podjetje dosegalo. Nastanek Železnikov, kjer je doma najstarejša železarska industrija na slovenskih tleh, sega v konec srednjega veka. Nasta.o je v soteski (kot mnoga druga žarišča Prve železarske industrije pri nas), med hribi z nahajališči rude, ki so 3p po strmih drčah spravljati do Plavžev. Pa Dražgoška gora (imenovali so jo Zeiezna gora), so bili zelo bogati z železno rudo, zlasti z rjavim že-lezovcem ali bobovcem. Fužinarji Za razvoj železarstva so bili v Železnikih zelo ugodni naravni pogoji; rudniki, gozdovi, vodna sila. \sa Jeovica, Ratitovec, posebno z Železnikov so bilj dogovorjeni s kmeti, ki so bili hkrati »knapi«, da so zanje kopali rudo in jo hkrati tovorili na konjih k fužinam. Precej rude so dovažali v Železnike tudi od drugod. Še leta 1900 je bilo v Železnikih sest železarskih obratov in sedemnajst vigencev. (V vigencih so kovali predvsem žeblje iz železa, ki so ga pripravili v fužinah). Zastarele naprave, prehod v in-dnstrijsko železarstvo in v kapita- listično lastninsko obliko, pomanjkanje domače rude in oglja, je pripomoglo k naglemu propadanju fužinarstva na Kranjskem, posebno pa še v Železnikih. V svojem opisu Železnikov piše zgodovinar Koblar: »Ko so postavili na Laškem visoko carino in posebno odkar so se začel izdelovati žični »Štifti«, pojenjala je kupčija s kovanimi žeblji in propadati je jei kranjski železarski obrt. Se celo nekdaj živa žebljar-ska trgovina na Turško in v Srbijo je opešala. Zadeli so ti denarstve-ni udarci Železnike tako bridko, da so od 'eta 1800 do danes izgubili tisoč prebivalcev, to je polovico. Domačini hite za kruhom iz doline ... Upajmo, da se zopet zasveti nekdaj slovečim Železnikom dan sreče in procvita in da jih ne bo popolnoma uničilo pogoltno tekmovanje neugodnih razmer v naših dneh. Morda bo kdaj znal in hotel kak bogat rojak (ali pa država) porabiti izvrstne vodne sile in pridne roke Železnikarjev, in sezidati na tem kraju druge tovarne. O, da bi dobili dobri ljudje potrebnega za- služka, da bi se jim zvedrilo tožno lice!« Ko sedaj prebira 480 proizvajalcev tovarne NIKO te vrstice, se prav gotovo nasmihajo. Toda do tega, da se lahko danes nasmihajo tem vrsticam je bila težavna pot. Marsikdo od nas se tega niti ne zaveda. Novembra 1902. leta je ugasnil zadnji plavž v Železnikih. Nekateri žebljarji so še izdelovali žeblje iz uvoženega železa, nekateri pa so hodili čez teden v Krope in tam kovali. Devetnajstega junija 1909. leta ob desetih dopoldne je ugasnil zadnji ogenj v vigencu in v Že ez-( nikih je bilo konec nekdaj tako razvite in sloveče železarske obrti Železniki so poslej gospodarsko hitro propadali. Prišla je druga svetovna vojna. Železniki so postali kmalu eno izmed žarišč osvobodilnega hoja. Malokje se je okupator počutil tako slabo kakor v ŽeSeznikih. Enotnost vseh domačinov, številne množične akcije in odkrito sovraštvo skoraj vsega prebivalstva do okupatorja je Nemce spodbudilo k izrednemu terorju. Železnikarji pa že ob vsem začetku niso šli v boj s n m o za na.-cionalno osvoboditev. Njih proletarska zavest jih je sama po sebi oplodila z bojem za socialno in gospodarsko pravičnejšo ureditev. Že tedaj so se borili za tisto, o čemer je imel zgodovinar le vzklik »Morda bo kdaj znal in hotel kak bogat rojak porabiti izvrstne vodne si e in, pridne roke Železnikarjev ... O, da bi dobili dobri ljudje potrebnega zaslužka ...« Ni pa bila njihova borba samo za tisti kruh, ki ga naj bi dajal kapitalist. Borili so se tudi za novo in pravičnejšo delitev vseh dobrin, kj jih ustvarja človekov* roka. Ob osvoboditvi so biii Železniki precej porušena, pol kmečka, po) obrtniška vas. V mnogih pa je še vedno tlela prirojena želja po obdelovanju kovine. Zametek današnjega Nika je bila obrtna delavnica Nika Žumra, ki je že septembra 1945. leta z nekaterimi sodelavci ustanovil kovinsko obrtno zadrugo. Prva leta razvoja te zadruge so bila ne samo pestra, ampak tudi zelo težavna. Primajkovalo je vsega: surovin, strojev, kadra in še marsičesa. Ker je naš družbeni razvoj prerasel stare oblike zadružnih podjetij so Železnikarji že leta 1953 razpustili svojo zadrugo in ob iko-valj pravi socialistični gospodarski obrat. V tem času se začenja tudi oblikovati nova pot podjetja Že v stari zadrugi so zelo skrbeli za nakup novih strojev. Tesni in neustrezni prostori pa jim niso dovolili, da bi obrat sodobneje mehanizirali. Izvedba obsežnega načrta o izgradnji sodobne tovarne je zahtevala mnogo naporov. Zgraditi novo tovarno ni majhna stvar. Ne samo v finančnem pogodu, ampak tudi v organizacijskem. Železnikarji so se lotili stvari zagrizeno, zato jim je zgraditev še posebno uspela. Zaradi novih objektov se lahko danes pohvalijo da imajo eno najmodernejših tovarn pri nas. Dosegli pa so še nekaj več, nekaj za naše pojme edinstvenega. Ne samo, da niso prekoračili po načrtu določene vsote investicijskih sredstev — kar je pri nas postalo že povsem običajno — temveč so za nekaj milijonov ta sredstva celo zmanjšali. Težav pa je bilo drugje dovolj. Že v starih obratih so se morah venomer otepata obrtniškega načina proizvodnje. Kljub prizadevanjem niso mogli priti na pravi industrijski, serijski način proizvodnje. Samo preseljevanje v nove obrate je občutno vplivalo na proizvodnjo. Tudi v novih obratih niso mogli povsem preiti na obsežnejši serijski način proizvodnje. Ker niso imeli popolnejših analiz tržišča, so morali celo menjati asortiman proizvodnje. Vse to je občutno vplivalo na organizacijo obratovanja. Razen objektivnih težav v proizvodnji pa so se pojavile tudi subjektivne. Zlasti med vodilnimi uslužbenci so nastajala trenja, ki so se prenašala na mojstre, preddelavce in delavce. S posegom od ki jim bo brez dvoma še bolj pospešil in pocenil proizvodnjo. . . ,, . . , . Posebnost tovarne Niko je tudi zunaj m z uspelim prizadevanj era njihov sistem avtokontrcle. V preteklosti je medfazna kontrola, ki je kontrolirala že izgotovljene polizdelke po vsaki operaciji samo ločevala dobre izdelke od slabih. Nobenega vpliva ni ime’a na izboljšanje kvalitete, kajti s svojimi spoznanji je prišla na dan šele takrat, ko se ni dalo nič več spremeniti. Ves postopek je bil podoben zdravniku, ki lahko ugotavlja samo ali je bolnik mrtev a’!i živ, ne pa kako se da zdraviti. Iz tega spoznanja so prišli na novo pot. Uvedi so vseh naprednih sil v kolektivu, .ie uspelo z as ti v preteklem letu, tudi ta problem urediti. Ob vsem tem pa se je pojavila še tretja težava. Po sestankih in časopisju so se čestokrat pojavljale sodbe in mnenja, ki so v kolektivu povzročale negodovanje, neraz-položenje ter večala že tako pereča osebna trenja. S pomlajenim vodstvom podjetja in s prizadevnostjo vsega ko- lektiva je uspelo, da je podjetje najsodobnejšo obliko kontrole, in Niko zlasti lani utrdilo svoj kolektiv, konso idiralo proizvodnjo in gospodarjenje ter prvič po sedmih letih preseglo letni družbeni plan Leta 1959 so doseg i 499 miTijonov dinarjev bruto produkta, lani pa kar 680 m lijonov dinarjev. Pove- v določenih čarovnih intervalih. Za sicer takšno, da delavec samega sebe kontrolira. De o, ki ga je prej opravljal kontroor — mirjenje in registriranje podatkov, opravlja de avec zdaj sam po predpisih tehnologa za vsako delovno operacijo TT ,4 Čanje bruto produkta za ceih 2(M milijonov dinarjev ni majhna stvar. Uspešno so se uveljavili na trgu, še zlasti na zunanjem tržišču. Zdaj je pravzaprav njih poglavitni proizvod univerzalni kolektorski e’ek-tro motorček, ki ga v velikih količinah izk jučno izvažajo v Ameriko. Kupec je s proizvodom zelo zadovoljen in bo tovarna Niko, ko bo z nakupom novih strojev odpravila nekaj ozkih grl, proizvodnjo teh motorčkov brez večjih stroškov skoraj podvojila. K večji in bo’jši proizvodnji je predvsem pripomogla boljša organizacija proizvodnje in obsežno nagrajevanje po učinku dela. Sicer imajo za sedaj norme šc neko iko neurejene, toda že so se lotili ureditve novega sistema nagrajevanja. vestno kontroliranje in registriranje podatkov je delavec nagrajen z osem odstotkov od svojega osebnega dohodka. Delavec sedaj sam loči dobre izdelke od slabih in na stroju takoj odpravi tudi napako, ki .pozroča s'abe izdelke. Zanimivo je, da tisti delavci, ki že delajo po avtokontroii sploh ne goljufajo in ne dajejo šahih izdelkov med dobre, kajti slabi izdelki bi bili slej ali prej odkriti, s tem pa bi jim bila odvzeta redna mesečna premija. Z avtokontroio se ni samo zmanjšal obseg splošne kontrole, temveč se je- bistveno ižbo'jša’3 kvaliteta polizdelkov. Pred uvedbo avtokontrcle je bilo recimo v bru-sllnici štiri odstotke izdelkov slabe kakovosti, zdaj pa je teh slabih izde kov le 0.5 "h. Za zaključek naj povemo še kaj izdeluje tovarna Niko v Železnikih. Med dcs'ej najbolj znane izdelke te tovarne sodijo laboratorijske centrifuge, ki jih uporabljajo predvsem v medicini in kemičnih laboratorijih. Drug podoben izdelek je laboratorijski mešalec. V zadnjem času so z uspehom začeli izdelovati tudi magnetne vžigalnike, ki jih uporab jamo pri bencinskih motorjih za vžiganje bencinske mešanice v izgorevalnem prostoru. Precej zanimiv izdelek ie tudi precizni brusilni strojček, ki ga uporabljajo v ambulantah in bolnišnicah za brušenje konic injekcijskih igel. Za gospodinjstvo proizvajajo dva pomembna izdelka. Sesalec za prah v normalni izvedbi za gospodinje z dodatki za čiščenje tal, preprog, obleke in pohištva ter z dodatkom za zapraševanje prostorov. Drug proizvod pa je gospodinjski mešalec za mešanje, seklanje, gnetenje, mešanje pijač in mletje kave. V mnogih naših uradih in ustanovah vidimo Nikove ioščilce parketa (večja izvedba), ki so namenjeni predvsem za čiščenje večjih prostorov. Ta loščilnik je kombiniran tudi s sesalcem za prah. Poleg njih pa tudi kalorifere, električne peči, kombinirane z ventilatorjem, ki zelo hitro segrejejo tudi večji prostor in imajo boljši izkoristek energije kot navadne električne peči. Posebna skupina proizvodov so električni motorčki, kolektorski in asihronski. Te večinoma uporabljajo za vgrajevanje v svoje proizvode, razen tega pa služijo za pogon tudi raznih drugih gospodinjskih pripomočkov. Tovarna Niko pa pripravlja prav zdaj posebno presenečenje za našega potrošnika. Že doslej z uspehom pošilja na trg gospodinjske sesalce, ki veljajo 28.000 dinarjev. Marsikdo si ga zaradi cene še ne nore privoščiti. Prat* zato so v tovarni Niko skonstruirali nov enako kvaliteten in enako močan sesalec, ki pa bo veljal le 18.000 dinarjev. Ta uspeh bo podjetju prav gotovo pripomogel k še hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju. *******♦**♦*****•*****••♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦»♦♦»»♦♦»»♦»»»»»»»»»»»» ! 4«:i IBBBBBBBB m - BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI »Industrija gradbenega materiala Zagorje« včeraj in danes Za četrtino več je hvUŽ’ ,Ser,u,L.r .faJn zd*“' Torojenčka. Ker Je novorojenčka V kolektivu pa je bilo treba dobivamo v največjih količinah pri r_- P1-*mraij v direktorjevo sobo ščipaio in ni imel prave prebave urediti tudj medsebojne odnose. Ni termoelektrarnah — se je mora.o cunovodja. Bil je oprašen in za- (naprave so dale le šestino tega šlo zlahka. Sčasoma pa so mora l misliti tudi na obrat za proizvodnjo sret kot delavec pri nakladanju kar bi morale), so bili vsi na no- tudi tisti, ki so odkrito nastopali hidratiziranega apna, ki je ena tOV- Sah- Direktor J* v spanju tuhtaj, proti novim sitam v podjetju, uvl- Sfen »A ves, kako zdaj gre.e je ali J® res moč motorjev kriva za- deti svojo zgrešeno pot in priznati obrat postavil ob 'apnenicah v Za- boinii k direktorju. »Sest huntov stojev. Računovodja je razmišlja! o uspehe. gorju, ki so najmočnejše v Slove- v Štiridesetih miflutah smo vrgli Prenosu pred drobilcem — in kaže, Leta 1S57 so v obeh apnenicah nijj. v drobilec.« da je dobro mislil. Komercialni v Zagorju nažgali 44.405 ton apna z. razvojem naših dveh tovarn »Pa čisto enostavno smo to ure- j® ^ ,5.r®kal. p® m.reži , v drobilcu Lani so z istli40no“ $£i„!n zag" Peeem dOWiJ- vkU»m,e±$VJ^ soooicg 4aJ je marsikdo v kolektivu (pod vplivom nergačev od zunaj) nasprotoval. Leta 1957 je bil izkoristek peči 47,8 odstotka, lani pa je bM izkoristek peči že 54,8 odstotka. Z boljšim izkoriščanjem energije so prihranili 12 milijonov dinarjev pri potrošnji premoga. Ta prihranek so seveda takoj porabiii za najnujnejša dela pn« obnovi naprav. Tudi v letošnjem letu ga pa daje le 800 kg. Kakor kaže, so Zagorjani sedaj . sami »pogrunta-llli«, kje so siabosti in Jih tudi odstranjujejo. Za nov obrat hidratiziranega apna bodo porabili približno 60 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Samo strojne naprave so veljale 23 milijonov lir. Bruto produkt podjetja se s vajo^iviajn^voSio.”^ ^ So Prišli sikorao že do absolutnega Hidratizirano apno je, po doma-maksimuma. Povečanje proizvod- če povedano, že gašeno apno. Ven-nje skušajo doseči z novo orga- dar ta ni v običajni obliki mase, nizacijo proizvodnje. Uvesti name- pa{ pa je prah. Ta prah se lahko ravajo sedem delovnih skupin, tako meša z elektrofiltrskim pepelom, ki da bi peči obratovale tudi ob ne- je prav tako prah in iz njiju se detjah. da še z drugimi dodatki oblikovati IN VENDAR GRE liguri opeka. Hidratiziiano apno pa se s pridom uporablja tudi v Osnovni ton današnjega žlivlje- gradbeništvu, saj odpade običajno n ja v industriji gradbenega mate- gašenje apna v velikih jamah. Ker jtirinaist oa iih bo antovih leto« riala v Zagorju pa daje začetek za zdaj še ne proizvajamo toliko - :l pa 310 00 gotovlh letos obratovanja^ obrata za hidratizirani hidratiziranega apna. seveda to še ne pride v poštev. ■ B B B a a s s m m a a ■ i s B ■ « 9 3 a B Novi objekt za hidratiziranje apna nega človeka. Vse bolj skrbijo za zaščito na delovnem mestu in za boljše delovne pogoje. njej 1» za samce, ki stanujejo v podjetju. Že v bližnji prihodnosti pa nameravajo organizirati tudi de-Da bi amiildSit stanovanjsko sti- tltev tople malice za vse za,poštene. sko, so kupili trinajst stanovanj, Obrat II. Industrije gradbenega materiala v Zagorju apnenec. Mnogo je bilo težav in še danes jih je precej, zato ni čudno, da so v podjetju vsi, od direktorja do zadnjega delavca, z vso prizadevnostjo pri novem obratu, pri novih napravah. ■Ko smo začeli postavljati tovar- NE SAMO STROJ, TUDI ČLOVEK Čeprav je moral kolektiv Industrije gradbenega materiala v Zagorju vse sile v,ožiti v sanacijo ne za liguri opeko, ki jo izdelujejo podjetja in v izboljšanje proizved- Za samce so preuredili nekaj sob v starem upravnem poslopju. So tudi člani počitniške skupnosti v Zagorju in letos je letovalo precej članov tega kolektiva v Vrsarju ob jadranski obali. V prihodnje nameravajo še bolj poživiti letovanje delavcev v raznih letoviških krajih. Iz nekdanje sindikalne sobe so iz elektro,filtrskega pepela — ie-tega nje, ni pozabil na skrb za delov- uredili kuhinjo. Za zdaj kuhajo Ze te skope besede dajejo približno sliko trdega boja kolektiva Industrije gradbenega materiala v Zagorju, ki se je moral izkopati iz skoraj obupnih razmer in ki je kljub najrazličnejšim težavam dosegel v tako kratkem času zavidljive uspehe. Prav ti uspehi dajejo zagotovilo, da bodo tudi načrti, ki jih podjetje ima, uresničeni in da bo podjetje s prizadevnostjo vsega kolektiva iz leta v leto še bolj napredovalo. tl 8 B S a a B s B S B a B B a ■■BBBBBBBflBflflflBBBBBBBIflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBBBHiBflBBBBBBBBBaBBBS B a B £13 310 N 9 si 1 2 3 5 6 M 8 9 10 11 12 H 14 15 m 16 v 18 H 20 m 2' ■ 22 23 m 24 25 m 26 m 2? m 28 m m 29 30 ■ 31 32 n 33 3V m 35 36 m 3? 38 59 40 Si M 42 m 43 f 45 fVW Križanka št. 3 Vodoravno: 1. temeljit, poglobljen, 7. okrasek v obliki pasu, 13. del gledališča, 14. listnato drevo, 16. riževo žganje, 17. vrsta svilenega blaga, 19. karta pri taroku, 21. pozdrav starih Rimljanov, 22. izumrli glavono-žec, kakršni so živeli v triasu, juri in kredi, 24. priklopnik za gorivo pri lokomotivi, 27. prebivalec Pirenejskega polotoka, 28. mazilo, 29. pridevek, 31. afriški močvirski ptič, 34. predlog, 35. votla mera, 37. mineral, 39. spona, 41. krmilo pri avtomobilu, 43. znanosti, 44. priprava za pogovor na daljavo, 45. ladja, ki se je pred prvo svetovno vojno tragično potopila ob trčenju z ledeno goro. Navpično: 1. del skeleta, 2. vzvišena lireka pesem, 3. veliko rešeto, 4. puščavnik, 5. vas pri Ljubljani, 6. ameriški in azijski kopitar z nosom, podaljšanim v kratek gibljiv rilec, 7. nagel umik, 8. poljedelec, 9. pritrdil-nica, 10. pisarna, 11. površina, nivo, 12. tuja površinska mera, 15. del eksplozijskega motorja, 18. izumitelj dinamita, 20. fizični delavec, 23. podlaga za ogenj, 25. nakup, 26. grozotne maske, 28. eden od. voditeljev francoske revolucije, 29. majhen medved, ki živi v Severni Ameriki, 30. malik, 31. planinsko pobočje, pokrito z gruščem, 32. pameten, 33. izvir Ljubljanice, 36. glas, 38. okrajšano moško ime, 40. osebni zaimek, 42. kemični simbol za kovino, ki jo uporabljamo v galvaniki. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. koleraba, 8. brest, 13. Kolubara, ‘14. zlatar, 15. os, 16. čok, 17. liv, 19. šara, 20. stran, 22. kadet, 24. mik, t, 25. omika, 27. orati, t, 29. nos, 31. topol, 33. banka, 35. ibis, 37. lak, 38. čep, 39. I(van) T(avčar), 40. cekini, 42. okulisti, 45. ataka, 46. spikerka. ŠAH •ŠAH * ŠAH Ponovno smo ugotovili, da je zi beli. In kar hitro izračunamo, prednost poteze v kmečkih konč- da bo zdaj zdaj odstrelil z de-nicah lahko odločilna »premoč- ske črnega kmetička na a6, da za to ali ono stran. Dogaja se, bo kmalu, čez štiri poteze, že da kljub kmetu več partije ne močnejša stran. Prestavimo se moreš dobiti, ker nisi na pote- zdaj v to pozicijo. Gmega kmeta zi, se pravi, da se nasprotna, šib- na ag nj Več, marveč je zasedel kejša stran, utegne ravno še re- njegovo mesto beli kralj. In kje šiti zgolj zato, ker ima ona be- stoji črni kralj? Tri mesta na sedo. Ali obratno: močna stran c-iiniji je lahko dosegel, ki mu dobi partijo ne samo zato, ker vsako jzmed njih jamči remi ima kmeta več, marveč ji je mo- (c6) c7 in c8); kajti beli je 'ohra- rala priskočiti na pomoč še sreč- nil robnega kmeta, tistega, ki je na okoliščina, da ima potezo. In rned vsemi kmeti že med parti- marsikdaj se dajo te reči tudi j0 in tudi v končnici nekako precej vnaprej pripraviti, zlasti, najmanj vreden. Kaj se zgodi v ko snuješ prehod v končnico. tem primeru, pa naj črni drži tisto »slavno« opozicijo ali ne? Beli ima na izbiro dvoje: ali stopi na b-linijo, če mu črni to dovoli in spusti nasprotnega kralja predse ali pa se prestavlja po a-liniji naprej do kraja, pomikajoč za seboj kmeta in ga zdaj črni, šibkejša stran, ne pusti več iz kletke, saj lahko nenehno stopica zdaj na c7, zdaj na c8. Remi kajpak. (Če pa črni ne more dovolj blizu, je seveda izgubi j en.) N ekoliko drugačna je Danes si za razliko od . zad- zadeva takrat, ko ne gre za rob-njih dveh sobot oglejmo mate- nika, marveč za »močnejša« rialno izenačeno pozicijo na kmeta. Toda to sodi že v naš diagramu. Vsaka stran ima;.po prihodnji kotiček. Razmišljajte enega kmeta, le' da je na pote- o tem in poskušajte na deski! Objava o delovnem času pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje V Ljubljani in o času, v katerem se sprejemajo stranke .Obveščamo vse državljane, gospodarske organizacije, zavode in ustanove, da bo Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani posloval, počenši od 16. januarja 1961, takole: ob ponedeljekih, torkih in petkih od 7. do 14. ure, ob sredah od 7. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. STRANKE BOMO SPREJEMALI: ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure, ob sredah od 14. do 18. ure. .Glavna pisarna (vložišče) bo sprejemala vloge vsak delavnik med vsem delovnim časom. Recepte za ortopedske pripomočke, prijave, odjave in spremembe zavarovanja bomo sprejemali vsak delovnik od 8, do 12. ure in ob sredah od 14. do 18. ure. Z uvedbo novega delovnega časa preneha poslovati pravna posvetovalnica. Informacije s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko dobijo stranke v sobi 50-1. OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ------- ZAVAROVANJE V LJUBLJANI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH IN DRUGIH OSEB — JESENICE Z VSEH VETROV BREZ BESED ...in to je stroj za pomivanje posode! BREZ BESED Vam nudi: vso otroško konfekcijo po zmernih cenah — Usluge knjigovezništva — Kovinsko galanterijo, kakor: podložne ploščice od % do 2 — salonitni pribor — zidne vložke — metalni šolski pribor — okovje za pohištvo — čevljarske habitke — galvanske usluge Priporočamo se za cenjena naročila - Končno le uspeh! Nekdo je ukradel mojo sliko z razstave! % — To je naš stalni dopisnik. Gotovo bo potreboval steklenice za odpošiljanje člankov! __(JAZA/£gOM B£-ŽAL. L/SfAŠ S£M /Mt *r,*A*A // Si e? ISjn STAŽ SEM /A/ SLABOTEN. V/PA STE ZA-PES A/EABP/. PEŠ/TE MOJE-OA OTPOPA/ PEL PEL J/TE JOŽA , MEMOJ/ /M ZEMAN. OSi/O-SOA/L BOM AMO M/ M/BMA/. ZAGREB JEEOŽ/UEL A/AZEEČZ/ MM SI/OZE ZGODOI//ME...