izvirni znanstveni članek	UDK 811.163.6'28(497.4-14)
prejeto: 2008-09-28
IZ ETIMOLOŠKE DELAVNICE SDLA-SI (OB IZIDU SDLA-SI II)
Rada COSSUTTA
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredšče Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper, SI-6000 Koper, Titov trg 5 e-mail: rada.cossutta@zrs.upr.si
IZVLEČEK
V prvem delu prispevka avtorica ob izidu druge knjige dialektološkega istrskoslovenskega atlasa SDLA-SI osvetljuje pomen regionalnih lingvističnih atlasov za razvoj slovenske dialektologije. Drugi del prispevka se osredinja ne etimološko razčlembo romanskih in germanskih izposojenk, ki jih je avtorica v atlasu izluščila iz razdelka, ki obravnava gozdarstvo in predelavo lesa. Nujnostne in priložnostne izposojenke, sopomenke, izpeljanke in zloženke jasno ponazarjajo pojav interference v istrskoslovenskem narečnem izrazju.
Ključne besede: SDLA-SI II, istrskoslovenski govori, pojav interference: romansko-germanske izposojenke
DAL LABORATORIO ETIMOLOGICO DELLO SDLA-SI (IN OCCASIONE DELLA PUBBLICAZIONE DELLO SDLA-SI II)
SINTESI
Nella prima parte del contributo l'autrice, in occasione della pubblicazione del secondo volume dell'atlante dialettologico istriano sloveno SDLA-SI, illustra il significato degli atlanti linguistici regionali per lo sviluppo della dialettologia slovena. La seconda parte del contributoe incentrata sull'analisi etimologica dei prestiti romanzi e germanici, estrapolati dall'autrice dalla sezione dell'atlante riguardante la silvicoltura e la trasformazione del legno. I prestiti di necessita e quelli occasionali, i sinonimi, i derivati e i composti evidenziano chiaramente il fenomeno dell'interferenza nel lessico dialettale istriano sloveno.
Parole chiave: SDLA-SI II, le parlate istriane slovene, il fenomeno dell'interferenza: prestiti romanzo-germanici
Rada COSSUTTA: IZ ETIMOLOŠKE DELAVNICE SDLA-SI (OB IZIDU SDLA-SI II), 377-388
UVOD
Neizpodbitno dejstvo je, da je vznik lingvistične geografije spremenil vsa dotedanja videnja na jezikoslovno stroko. Gillieronov kartografski prikaz francoske leksike je imel v naslednjih desetletjih in stoletjih nešteto posnemovalcev na eni strani in kritikov na drugi. Tudi oče slovenske dialektologije Fran Ramovš se je zavedal pomena lingvističnega atlasa in zanj izdelal tudi načrt, ki si ga je Tine Logar zastavil kot življenjsko nalogo, toda njegove uresničitve, žal, ni dočakal. Veliko let kasneje je po njegovi zamisli izid slovenskih regionalnih atlasov SDLA-Ts in SDLA-SI globoko zaoral ledino tržaške in istrskoslovenske lingvistične geografije, ki je danes v pravem razmahu.
Vsak doslej izdani slovenski regionalni atlas, tako prvi za tržaški Kras kot današnji za slovensko Istro, je le odprta knjiga, ki odpira slovenski in romanski dialek-tologiji nove razsežnosti ne samo za rekonstrukcijo besed, ampak tudi za rekonstrukcijo jezikovne podobe obravnavanega območja. Atlas je verodostojen posnetek stanja besed v določenem zgodovinskem trenutku, ni pa brezhiben, saj je odvisen od poteka raziskave, od utemeljenosti vprašalnice, od informantove razgledanosti in njegove gotovosti oziroma negotovosti, od preciznosti zapisovalca in še in še bi lahko naštevala. In vendar ko začneš brskati po njem, ti vsaka karta razgrinja tako jezikovno bogastvo, take včasih neslutene glasoslovne, oblikoslovne in sploh leksikalne barvitosti, ki odpirajo pot v nove jezikoslovne ugotovitve, v odkrivanje vedno novih jezikovnih plasti in tiste narodove preteklosti, ki bi bila že zdavnaj izbrisana, če je ne bi lingvistične karte iztrgale izumrtju in pozabi. Tudi SDLA-SI, ki je prvi narečni atlas slovenske Istre, nadaljuje tradicijo izdajanja lingvističnih atlasov v evropskem prostoru. Njegovo bogato leksikalno gradivo izpričuje pojav slovansko-ro-mansko-germanske interference, ki se izraža v nenehnem prepletanju istrskoslovenskih izposojenk in v lek-sikalni razslojenosti istrskoslovenskega izrazja.
Namen pričujočega prispevka je iz razdelka SDLA-SI II, ki obravnava gozdarstvo in predelavo lesa, izluščiti večinoma romanske in germanske izposojenke. Tudi v tej panogi, ki jo sicer predvideva vprašalnica ASLEF, a v slovenski Istri zaradi geomorfskih značilnosti ni doživela pravega razmaha, se namreč iz istrskoslovenskega narečnega besedja da razbrati izredno leksikalno bogastvo. Pri etimološki razčlembi prevzetih besed se poslužujem tipične etimološke metode z navajanjem izposojenih izrazov in raziskovalnih točk atlasa, v katerih so ti izrazi izpričani. Sledi primerjava analiziranih izrazov z ustreznimi, večinoma istopomenskimi, termini v sosednjih govorih in narečjih z navajanjem podatkov, ki jih prinašajo zlasti dialektološki slovarji, in zadnjega izvora besede. Nekatere izposojenke izpričujejo pojav simbioze avtoh-
tonih in prevzetih izrazov v isti raziskovalni točki, kar je razvidno iz primerjave ekspresivnosti izposojenk s pristnimi narečnimi izrazi, ki nimajo ustreznega ekspresiv-nega naboja. Posebej je izpostavljena tudi skupina t. i. nujnostnih izposojenk, ki vključuje specifične termine brez vzporednic v obravnavanem govoru.
SEZNAM ANALIZIRANIH KART
Karta 715: Gozdar
Karta 716: Odmev
Karta 718: Jarek, ki ga izdolbe deževnica
Karta 726: Lesena koza za žaganje
Karta 727: Deska 1,5 cm
Karta 728: Deska 3 cm
Karta 729: Deska 6 cm
ETIMOLOŠKA RAZČLEMBA PREVZETIH BESED Karta 715: gozdar (sl. 1)
Medtem ko vzhodni in jugovzhodni del slovenske Istre izraza ne pozna (obmorski del slovenske Istre namreč nima gozdov), se v notranjem delu ob slov. novejšem izrazu yoz'dar pojavljajo sopomenke romanskega, germanskega in celo hrvaškega izvora:
1)	romanizem (Pomjan) 'boškar / (Osp) 'boškar z gla-soslovnima inačicama (Osp, Dekani, Potok, Kubed, Ma-rezige) 'buoškar/ (Potok) 'buoškar, prim. milj. slov. (Korošci) 'buoškar (SDLA-Ts 715), biz. boscar (Domini, 1985, 56), iz it. bosco 'gozd';
2)	romanizem (Gračišče) vard'jan, prim. trž. it. in istr. it. (Koper) guardian 'čuvaj', iz istopomenskega it. guar-diano (Rosamani, 1990, 463);
3)	romanizem (Belvedur) 'iuyar 'carduelis spinus', prim. istr. it. (Koper) in mugliz. lugar, trž. it. lugaro (Doria, Noliani, 1987, 338; Rosamani, 1990, 554). Orni-tonim, ki je tipična beneška oblika, Doria v prenesenem pomenu navaja kot oznako Avstrijca oz. gozdarja, ki jo zasledimo tudi na istrkoslovenskem območju;
4)	germanizem (Pregara) 'fešnar / (Hrastovlje) 'fešt-ner, iz n. Förster 'gozdni čuvaj, gozdar', je v primerjavi s sopomenko yoz'dar starejši izraz in nedvomno povezan z avstrijsko preteklostjo in železniško povezavo teh istrskih vasi;
5)	hrv. izposojenka (Sočerga) šu'mar, prim. tudi šuma 'gozd' (ESSJ IV, 130; Karničar, 1990, 337), je ob sopomenki yoz'dar novejši izraz z zanimivim akcentskim premikom.
Karta 716: odmev (sl. 2)
Večji del slovenske Istre krije, z različnimi glaso-slovnimi variantami, glagolska oblika za 3. osebo ednine rašpon'dava, dobesedno 'odgovarja', ki je sicer romanskega izvora (prim. it. rispondere 'odgovoriti, odgo-
Rada COSSUTTA: IZ ETIMOLOŠKE DELAVNICE SDLA-SI (OB IZIDU SDLA-SI II), 377-388
varjati'), toda z dodatkom slov. glagolske pripone z ob-likoslovnega vidika prilagojena strukturi istrskosloven-skih govorov.
Karta 718: jarek, ki ga izdolbe deževnica (si. 3)
Karta je tipičen primer izredne istrskoslovenske lek-sikalne barvitosti: slovanski leksikalni fond je namreč zastopan s termini (Črni Kal) 'jarak, (Hrastovlje) 'razyor, (Belvedur) 'jorak, ki je hrv. izvora, (Sočerga) ž'lep, (Pad-na) st'ryya, (Potok) ž'liep / He'binà, romansko interfe-renco pa izpričujejo naslednje izposojenke:
1)	(Malija, Gažon, Pomjan) fa'sau / (Dekani, Gra-čišče) fa'sàu / (Dekani, Boršt, Krkavče) fa'sau / (Mare-zige, Pregara) fa'sàu, prim. tudi milj. slov. (Korošci) fa'sau (SDLA-Ts 497), kar je izposojeno iz istopo-menskega istr. it. fossal (Rosamani, 1990, 398), ki je tudi trž. it. in bizj. izraz (Doria, Noliani, 1987, 245; Domini, 1985, 187; Rosamani, 1990, 398);
2)	romanizem (Osp, Kubed, Sočerga) ka'nau / (Mov-raž) ka'nau / (Trebeše) ka'nàu, ki mu ustreza tudi isto-pomensko kraš. ka'nau (SDLA-Ts 718) oz. slov. kanal 'prekop, vodni jarek', je danes evropska kulturna beseda iz lat. can(n)àlis (ESSJ II, 14);
3)	romanska interferenca je izrazita v Krkavčah, kjer je poleg že obravnavanega romanizma fa'sau izpričana sopomenka, prav tako romanskega izvora, t'resà, ki jo lahko vzporejamo tudi s furl. tressa 'prečni pas' in furl. inf. tressâ 'utrditi počez' (Pirona, 1983, 1214 d.), ki mu ustreza istopomensko trž. it. in istr. it. tresar (Doria, Noliani, 1987, 757);
4)	izoliran romanizem je v Koštaboni tron'bin, prevzet iz istr. it. tombin / trombin 'pokrov odtočnega kanala; cestni jarek' (Rosamani, 1990, 1162), ki ga zasledimo tudi na Krasu (prim. istopomensko kriš. tron'bin, ki je tudi mikrotoponim).
Karta 726: lesena koza za žaganje (si. 4)
Da seganje po romanski izposojenki večkrat ne izvira iz nujnostnih razlogov, kot se to dogaja v primeru pomanjkanja ustreznega izraza v lastnem govoru, pač pa da gre to pripisati določenemu govornemu položaju oz. potrebi po večjem ekspresivnem naboju, ki ga ima izposojenka v primerjavi s pristnim narečnim izrazom, je dokaz soobstoj oz. simbioza avtohtonih in prevzetih terminov v isti raziskovalni točki. Tak primer izpričuje karta 726: v Kubedu poleg slov. izraza 'kuan zasledimo romansko sopomenko kava'let, ki jo lahko vzporejamo z istopomenskim trž. it. in istr. it. cavaleto (Doria, Noliani, 1987, 139; Rosamani, 1990, 193) ter furl., bizj. in mugliz. cavalèt (Pirona, 1983, 110; Zudini, 1981, 70). Prav tako je v Padni, poleg slov. izraza ko'bilca, v rabi istopomenski romanizem kava'leta, v katerem je razvidna metaplazma prej navedenega kava'let.
Karte 727, 728, 729, ki označujejo deske 1,5 cm, 3 cm oz. 6 cm, so klasičen primer t. i. nujnostnih izposojenk. Gre namreč za specifične tehnične termine, prevzete iz romanskega okolja, ki sintetično in učinkovito nadomeščajo opisne razlage, katerih se poslužujejo istrskoslovenski govorci za oznako istih predmetov.
Karta 728: deska 3 cm (sl. 5)
Romansko interferenco odražajo naslednji izrazi:
1)	istr. slov. (Potok) 'ponte / (Sočerga) 'ponte / (Mare-zige) 'puonte, prevzeto iz istopomenskega trž. it. in istr. it. ponte (Rosamani, 1990, 814);
2)	istr. slov. (Gažon, Padna) 'uančarca z glasoslov-nimi inačicami 'uončarca v Pomjanu, 'unčarca v Krkavčah, 'voncarca v Trebešah in 'ončarica v Pregari, prim. tudi slov. unča 'utežna mera', je izvorno romansko. Izposojeno je namreč iz it. (učeno) Incia /(ljudsko) oncia, to pa iz lat. uncia 'dvanajstina celote' z dodatkom slovenske samostalniške pripone (ESSJ IV 263 d.);
3)	istr. slov. (Boršt) tri'kuatarca je zloženka, katere prva sestavina je slov. števnik tri, druga pa romanskega izvora (< it. quarto 'četrt, četrtina') z dodatkom slov. samostalniške pripone.
Karta 729: deska 6 cm (sl. 6)
Poleg že navedenega romanizma 'ponte prinaša karta 729 njegovo izpeljanko (Osp) pante'íeI, prim. tudi kraš. ponti'žeI (SDLA-Ts 728, 729), ki je sprejeta iz trž. it. (tudi bizj.) pontiçél 'mostiček' (Doria, Noliani, 1987, 484; Domini, 1985, 351). Romansko prisotnost potrjuje tudi romanizem pl. tra'veti v Sočergi, prevzet iz trž. it. dem. traveto 'tramič' (Rosamani, 1990, 1173). Kot dokaz izredne razslojenosti istrskoslovenskega besedja navajam še dva germanizma na isti karti: istr. slov. (Črni Kal) 'dila, prim. kraš. in slov. dila 'deska', iz bav. avstr. Diele (Striedter-Temps, 1963, 109), in istr. slov. (Sočerga) dem. t'ramič, ki je v pomenu 'pomožni tram' sicer splošno-slovensko, a germanskega izvora, iz srvn. tram (ESSJ IV 211 ; Striedter Temps, 1963, 239).
Karta 727: deska 1,5 cm (sl. 7)
Na tej karti, poleg že razčlenjenih izposojenk, zasledimo dobro zastopan romanizem (Hrastovlje) sku'reta, prim. tudi kraš. (Zgonik) sku'reta (SDLA-Ts 727), / (Malija) sku'reta / (Krkavče) sku'reta, pretvorjen, prek meta-plazme, v Črnem Kalu v maskulinizirano obliko sku'ret, poleg njegove glasoslovne inačice sko'reta, ki je izpričana v Gažonu, Pomjanu in Pregari. Vse izposojeno iz trž. it. in istr. it. scureta 'deščica' (Doria, Noliani, 1987, 606; Rosamani, 1990, 990).
Rada COSSUTTA: IZ ETIMOLOŠKE DELAVNICE SDLA-SI (OB IZIDU SDLA-SI II), 377-388
Rada COSSUTTA: IZ ETIMOLOŠKE DELAVNICE SDLA-SI (OB IZIDU SDLA-SI II), 377-388
Rada COSSUTTA: IZ ETIMOLOŠKE DELAVNICE SDLA-SI (OB IZIDU SDLA-SI II), 377-388
Rada COSSUTTA: IZ ETIMOLOŠKE DELAVNICE SDLA-SI (OB IZIDU SDLA-SI II), 377-388
Rada COSSUTTA: IZ ETIMOLOŠKE DELAVNICE SDLA-SI (OB IZIDU SDLA-SI II), 377-388
Rada COSSUTTA: IZ ETIMOLOŠKE DELAVNICE SDLA-SI (OB IZIDU SDLA-SI II), 377-388
Rada COSSUTTA: IZ ETIMOLOŠKE DELAVNICE SDLA-SI (OB IZIDU SDLA-SI II), 377-388
Rada COSSUTTA: IZ ETIMOLOŠKE DELAVNICE SDLA-SI (OB IZIDU SDLA-SI II), 377-388
SKLEP	KRAJŠAVE
Izposojeno istrskoslovensko besedje, ki sem ga raz-	bav. avstr.	bavarsko avstrijsko
členila v tem prispevku, ni izraz šibkosti jezika, ampak	biz.	bizjaško
le odraz njegove živosti. Evidentiranje izposojenega	d.	dalje
istrskoslovenskega leksikalnega fonda je le sredstvo za	dem.	deminutiv(no)
zanesljivejše in popolnejše poznavanje domačega govo-	furl.	furlansko
ra. Zato je narečno gradivo, ki ga nudi atlas SDLA-SI, le	hrv.	hrvaško
osnova za vse bodoče nadgradnje istrskoslovenskih na-	inf.	infinitiv
rečnih raziskav, ki bodo vsakokrat v odkrivanju interfe-	istr. it.	istrskoitalijansko
renčnih pojavov in večplastnosti istrskoslovenskega iz-	it.	italijansko
razja na novo zarisale jezikovno podobo slovenske Istre.	kraš.	kraško
Naslov prispevka ni naključen: tudi regionalni ling-	kriš.	kriško
vistični atlas je lahko prava etimološka delavnica, v ka-	milj. slov.	miljskoslovensko
teri se jezikoslovcu ob razčlembi vsake lingvistične karte	mugliz.	muglizansko
odpirajo nove jezikovne razsežnosti obravnavanega ob-	n.	nemško
močja.	Pl.	plural
	prim.	primerjaj
	slov.	slovensko
	t. i.	tako imenovani
	trž. it.	tržaškoitalijansko
FROM THE ETYMOLOGICAL WORKSHOP SDLA-SI (AT THE PUBLICATION OF SDLA-SI II)
Rada COSSUTTA
University of Primorska, Science and Research Centre of Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1 University of Primorska, Faculty of Humanities Koper, SI-6000 Koper, Titov trg 5 e-mail: rada.cossutta@zrs.kp.si
SUMMARY
The publication of the second volume of Slovenski dialektoloski leksikalni atlas slovenske Istre [Slovene Lexical Dialectological Atlas of Slovene Istria] (SDLA-SI II) presents the author of this contribution with an opportunity to answer a few questions that arise at the completion of such a comprehensive and long-term project. The dialect material of Slovene Istria, collected by means of field work and based upon the questionnaire of the regional linguistic atlas of Friuli (ASLEF) and then cartographically presented, opens up new dimensions for Slovene and Romance dialectology, for it provides a platform for further studies in this area.
In its essence, the Atlas is no more than an open book calling for phonetic, morphological, semantic and, above all, lexical studies to derive from it and draw a new, scientifically based, linguistic portrait of Slovene Istria. A unique opportunity is offered to the etymologist in particular, who by reconstructing word origins can analyse and record the diversity of Istrian dialects. Using concrete examples extracted from the section of the Atlas dealing with forestry and wood processing, the author attempts to illustrate the phenomenon of interference from the viewpoint of necessity-and occasion-based loanwords, synonyms, derivatives and compounds she came across when gleaning through the Istrian Slovene Atlas SDLA-SI II.
Key words: SDLA-SI II, Istrian Slovene dialects, phenomenon of interference: Romance-Germanic loanwords
Rada COSSUTTA: IZ ETIMOLOŠKE DELAVNICE SDLA-SI (OB IZIDU SDLA-SI II), 377-388
LITERATURA
ESSJ - Bezlaj, F. (1976-1982-1995-2005-2007): Etimološki slovar slovenskega jezika, (I-V). Ljubljana, SAZU. SDLA-SI - Cossutta, R., Crevatin, F. (2005-2006): Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre I-II. Koper, Založba Annales.
SDLA-TS - Cossutta, R. (1987): Slovenski dialektološki leksikalni atlas Tržaške pokrajine. Trst, Universita degli Studi di Trieste, Slavica Tergestina.
Domini, S. (1985): Vocabolario fraseologico del dialetto 'bisiac'. Bologna, Cappelli Editore. Doria, M., Noliani, C. (1987): Grande dizionario del dialetto triestino. Trieste, ll meridiano. Karnicar, L. (1990): Der Obir-Dialekt in Kärtnen, Die Mundart von Ebriach/Obirsko. Wien, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. Pirona, G. (1983): ll nuovo Pirona, Vocabolario friu-lano. Udine, Societa Filologica Friulana. Rosamani, E. (1990): Vocabolario giuliano. Trieste, Lint. Striedter-Temps, H. (1963): Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Wiesbaden, Harrassowitz. Zudini, D. (1981): Dizionario del dialetto muglisano. Udine, Casamassima.