Književnost in umetnost. —k Josip Jurčič, Zbrani spisi III. zvezek. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Dolgo pričakovani tretji zvezek Jurčičevih zbranih spisov v Prijateljevi redakciji je pravkar izšel. Prinaša zanimivo povest »Klošterski žolnir« in prvi slovenski roman »Deseti bfat«. Gbenia je napisal dr. Prijatelj 42 strani obsegajoč uvod, v katerem nam na mojsterski način oriše postanek in literarno occno obeh Jurčičevih povesti. Zlasti uvod v Desetega brata je študija vredna največjega vpoštevanj^. Nič man.i zanimive so tudi urednikove opombe. —k Strunam slovo! Boris Miran. Zbral F. S. Šegula: 63 strani elegantne male osmerkc na firem papir.iu. tiskane in preprosto a jako okusno vezane knjižice je slovo in labudna pesem seniora slovenskega Parnasa, 861etnega sivolasega starčka Josipa Stritarja. Delo ni literarnega pomena, a nekaka reHkvija je, zadnji labodji spevi našega prvega klasika. Župnik Šesula, ki je zbral in izdal te drobce, je pokazal s svojim delom svoje blago prijateljsko srce do Stritarja. Tudi v teh po.lednjir vcizih je Stritar še vedno mojster klasicistične slovenščine in ni svojega formalizma o ničemur zatajil. Še vedno mu gladko teko rirne, še vedno ie vzgojitelj-pesnik svojemu narodu. Aferistično kratke so nekatere pesmice »Najlepše«, »Srce in glava«, »Filio carissimo<-, »Zdihljaji«, »Nietsche«, »Svet naro'dom«, »Srečni dan« itd. Druge so apendiks Stritarjevim otroškim pesmim, ki jih je izdala Mohorjeva družba »Kravica«, »Nesrečna lastovica«, »Mrtev kon.i-i. Ogla<.a si. pa tudi tu pa tam stara satirična žilca pesnikova, »Zdihljaji«, »Vojni dobičkar«, »Cestitamo«, »D' Annunzio«. Prijateljstvo, ki ga je opeval svoje žive dni je tudi v teh vrstah našlo zadnjega odmeva »Rodbina Šuklje«. »Dr. Jos. Tominškn«, »Prijatelju«. Mislimo si starčka, ki je doživel v svojem življenju, posebno pa v slovstvu marsikako nezasluženo in grenko razočaran.ie, ko skoro popolnoma oslepel. ždi v sobici in čaka odrešenja iz zemskgea trpljenja, k- zai.oji' 11. novembra 1920: Z Bogom strune moje tnile, V žalos+i ste rne tešile In mi lajšale srce! Zdaj pa v miru tu ležite, Nikdar več se ne zglasite! Vsled neugodnih vojnih razmer ni dočakal pesnik druge izdaje svnjih del, zato pa ponosno v polni zavesti. da ie storil kot človek in pesnik veliko za svoj narod, išče in najde utehe v ponosnih verzih: Da nisem s spisi se omilil Rojakom svojim dobro vem; In vendar se ne bodem silil, Po volji pisati ljndem! S pseudonimom Boris Miran je stopil svoje dni prvič pred slovensko javnost, z istim pseudonimom se poslavlja od nas. Bog daj sivilasemu nestorju naše pesmi še dokai let, mi bomo hranili niegovc Strunain slo^o kot relikvijo piietete globoko v naših srcih.