St. 64 MMv pirim i tffliid Sidi cmrii ml a nm V Trstu« v Mdelfo U. mru IMS. PMimena števika 20 cest. Letnik L Mc« st ugosl^vi^a btiaja, izvtemii pondcl#«J*T. sjutraj. Uredailtv«-Asiiktr^a it 20, L na saj »e potili«!' mc ne »prejeli«, ' rokopisi ae ne Trač« Prof. F. P »H c. — La&ik tiakarna Edimost. Tisk ti -<«ikctai sntiia za meiec L 7.-Š ,3 mesece L 19.50, pol leta L leto L 60.—, Za. inoEemstTO mesečno -5 lir več. — Telefon uredništva In oprave 6t 11-57. Paaameane itevdk« v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi it računajo v fiirokoata eno kolone (72 buk.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, sahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih savodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L X— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, tilic« sv. Frančiška Asiškega fitev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57, MemcI u in Slouani u Iteiili Na drugem mestu prinašamo statistiko o nemškem, šolstvu v Jugoslaviji, kakor jo navaja učni minister Svetozar Pribičević v svojem odgovoru na gavior avstrijskega kancelarja Rameka, oziroma na napade v nemškem tisku na beograjski© vlado radi pr*» t veznega zatiranja nemške manjšine na polju šolstva. Znamenit prispevek k isjavi Pribičevjča je razgias, ki ga je ravnokar izdalo vodstvo nemške stranke w Jugoslaviji. Tu čitamo rc^-d drugim; «Vodstvo je imelo dne 8. marca v Zemunu svoja cejo. Poročila predsednica drja. Krafta. je bila sestavljeno v glavnem z vir d?ka zaščite pravic manjšin. Nemška stran-j držatvi m nje varno*ti. Pri na« pa vk&ia v vsakem političnem udejstvovanju naše narodne manjšine — pa naj je tudi še tako strogd v mejah zakona — upornost, za državo nevarno! propagando! Ovirano je ali službeno, ah pa — kar je posebno žalostno — od strani neodgovornih elementov. Tudi prireditve socijalnega, nepolitičnega značaja, se ovirajo, ali naravnost prepovedujejo radi — skrbi za varnost države, pod pretvezo, da je naše snovanje v navskrižju z interesom države. Tu nam prihajajo na misel lepe in tehtne besede drja. WHfana ob odprtem grobu d rja. Antona Grgorčiča. "Kratkovidna enostranost vidi nasprot-stva tam, kjer je v resnici harmonija.* Dr. Wilfan jfc s temi besedami hotel najlepše proslaviti spomin pokojnika z ugo-tcviirvrljo. d* bila v njem duhovnik in rodoljub v poku harmoniji. Tudi njusi na- kjer in najpOstenejšo voljo stremela za tem, bi prišlo do sporazuma z večinskim narodoma v državi, posebno tudi s Srbi; s kate- j yse rimi v*»že Nemce v Vojvodini 200-letna; ^ , . i sorotniki vidijo nasproistvo tam, kjer jo ka in klub nemških poslancev sta v pro- y pe^nici harmonija. Začsvoijnoot dri^vl^-šlem zasedanju parlamenta z oajresne^so | ^ ^ Y sklr^a z iateresosa drža- ve, ali, še točneje rečeno: ta dva elementa se spr.polnjurjeta medsebojno! ki gaj preživlja naša narodna » . ;._____ . sedanjem času, pcihaja »v glav- ekupnost usode. Čeprav pa se je pn toJ ^ se po ^ uatvarja nasprot- postavljala, izključno na podlago ustave mj^ med ycy ^ potreba/mi J^d- dežciroh zakonov ter je svoje zahteve državo N ^ Wilfan nam jc ^ držala le v mejah ustavno zajamčene ena- j g ^^ £oyQTom ob grohu ^ Gregor- iT™^^vTtarZi iudi pijenje narodov ?ne|W Svečanosti se udeležijo tudi o^ skupno us3\*» v s^ari -f-'—^ v / umerja po Kratki človeški dobi; se dviga i • r-ravičiioSaL ni me otremlie- ^ v aolgih valovih, v celih vrstah1*1*^* ^^ m člov-e^kfii rodov... Seme, sedaj teptano, še vzklije in pozni rodovi našega ljudstva bodo v ovotrodai zavesti svoje kulturne vrednosti vzklikali drju. Antonu Gregorčiču: alavaU V tem proročanstvu bodi naša uteha k* na-ša vera v boljše dni! po navadila. Prefektura je odgovorila, da dr. Raz za lahko sporoči ▼ kratkih besedah delavstvu, kar namerava; nato pa e o proračunih notranjega in meri bo upoštevala patrobe manjšin in države. S povdarkom bo odpirala vsa politična stresmljenja in parlamentarne akcije. ki naj izvedejo državno skupnost iz sedanjega stanja samovolje in pritiska na pot demetkralične prr.vne države, ki bo vsem svojim državljanom nudila enake p;'avlce in enako zaščito.» Zanimiv dokiament je ta razglas vodstva Nnmce.i v Jugoslavija. Na-jprej z ozirom na sedanje zgodovinsko važne dogodke v Jugoslaviji. Vse drugače zvenijo besede v lem raizgiasu, ne£o> pa huronski bmp po □emikein tisku. Razglas toži sicer o kri-vičnosti in naglasa opozicijc m a Ino sta'išče prMi sedanji vladavini. Toda beseda ie; imienjesia. Naglasa da bo nje opozicija l ministra za kcslonije za poslovno leto 1925-1926. Nato se je vršila razprava o zakonskem načrtu, ki odobrava dogovor med Itailijc in Pofjsko za (dovolitev 400 milijcmoiv posojila Poljski. D'Ajala je poudaril predvsem, da je italijanski denar, ki je šel na Poljsko v nevarnosti, ker preti Poljski vpad tujcev. Radi tega-bi se i-io-rala Polfjka toliko boij izkazati hvaležno Italiji za to denarno žrtev, s tem da bi okrepila politične odnosa je med obema državama. Poljska mora gledati, da dela v inteiesu. ohranitve evropskega ravnotežja in ne morda v interesu te ali orne države. Zakoiiaki načrt je odobren. Nato je predsednik nainanil, da je biLa na zahteva p^laaca Finzija imenovana jalna « t^ljublja. da bo nenška stranka I komisija ki na; preišče kouko resnice )e; ^^ hi^g v bodoče upoštevala potrebe država i ^toaoaii poslanca Maffr^ prob Fmz^ ' Znižanje denarnega obtoka RIM. 14. Današnja aGazzetta Uff&ciale* je objavila kr. ukaz, v sa&iaki katerega se papirnati denarni oixtoit zmanjša za 100 milijonov lir. Odlok potrjuje tudi prejšnji ukrep finančnega ministra, s katerim se je obtok državnih bankovcev znižal za 27. 765.450 lir. _ EszMlIaeljsnlB ilsle Hstka Vsrilikacijski odbor odlaša odločitev Razpoloženje opozicije BEOGRAD, 14. (Izv.) Na dopoldanski seji, ki je pričela ob 9. uri, se je veriii-kacijski odibor bavil z volitvami v 3ceta-skem okrožju. V 1. sremskeni okrožju je bil nosilec liste HRSS dr. Vladimir Maček. Radikal Nrkič je predlagal, naj se razveljavijo ivolitve v tem okrožju. Ugovarjal mu je radikal Simunovič, ki je javil, da je vlada skleaila uporabiti proti vodstvu HRSS zakon o zaščiti države. Radi tega ne morejo člani tega vodstva vriiti nikake javne funkcije. Simuno-vić ja predlagal, naj se razpravta o volit v ah. v scecnokem okroč-ju preiocži na popoldansko: sejo; med tem naj si verifikacijski odbor priskrfoi od notranjega ministrstva vse a4rte, ki se nanašajo na aretacijo voditeljev HRSS kakcr tudi zadevne sklepe m rastrskega, -sveta. I Debata je bila zelo živahna; končno je i verrikacijski odbor «prejel Shnunovičev in da bo stremela za tem, da pride do aredbe manjšinskega vprašanja kor?»t manjšin in države. Zlasti je treb;* podčrtati j TU. V komsaifo so imenovani: on. Sannai, Bama±>a, Sci eri, Ferrari in De Marsico. Ob zaključku je bi! naznanjen izid glaso- Nemci pri svoji taktiki roka- i o proračunih notranjega in ministra »zjavo, da se kor ne bodo strankarsko; vezali Jasno je fc^rej tu povedano, da Nemci v Jugoslaviji ne bodo sledili ostali opoziciji čez dni iu strn. marveč da bodo zasledovali previdno oportunistično» taktiko. Odkrita odpoved |e to Radićevim vratolomnim načrtom. Nemških poslancev je sicer samo pet — malo, neznatno štenrilr* — toda ob sedanjem razmerju v skupščini in z ozirom na boj do skrajnosti, ki ga napoveduje ostala opoizicija. ima tudi to številen svojo pomembnost. Ž ozirom na krik v nemškem Usku in pa na izjavo ministra PribLčeviča, oziroma na ugotovitev v nji, koliko šolstva ima nemška manjšina v Jugoslaviji, je posebno vezno, da iz izjave Nemcev razločno aveni, če že ne direktno, pa vsa^' indirektnu priznanje, da nemška majkina k/ Jugoslaviji razmeroma zadovoljno živi. Tudi .za nas Jugoslovene v Italiji je izjava Nemcev Še posebne »važnosti, ker sili k primer janju med položajem nemške manjšine v Jugoslaviji in našim v državi, ki ji pripad ono. Najprej naj opozorimo na analogije. Tudi mi stremimo za tem, da bi med državno upravo in našo narodno manjšine« prišlo do razmerja, ki bi pomenilo zaščito narodnih in kulturnih pravic te poslednje in ki bi bilo ob enem v skladu z interesi drža-ve. Tudi, kar se tiče taktike, je analogija med napovedjo) v izjavi Nemcev v Jugoslaviji in vsem postopanjem zakomt;h zastopnikov našega ljudstva napram od>la-sfcvTcm in v parlamentu. Je to povsem io-jabia opozicija; ker brez vsake zahrblne misli priznava dolžnosti naše narodne manjšine napram državi, a za narodne m za kolonijo. Prvi je bil odobren z 214 proti 12 glasovom, drugi z 211 proti 15. Se^a je krmčala ob 18. ud a se Ultimatum delavstva MILAN, 14. Stavka kovinarjev se nadaljuje. V Milanu staivka okoli 27.000 delavcev. Iz poteka vse stavke je na mah razvidno, da se vrši na eni strani boj med industrijalci in delavstvom, na drugi strani pa boj med pos&mstzniini delavskimi organizacijami za prvemstvo. Borba med posameznimi delavskimi organizacijami, oziroma lov za delar/ttko maiao je očiten. Zveza faši-stovskih sindikalnih organizacij je prvotno proglasili a sta vko v Brescrji; ker se indu Popoldanska razara va je bila zelo burna. PreeHani so biti dokumenti glede aretacije voditeljev HRSS m pismo notranjega ministra, v katerem Maiosknović obširno razlaga upravičenost uvedbe kazenskega postopanja proti voditeljem. HRSS. Do glasovanja o verifikaciji liste drja. Mačka ni prišks ca jtefj seji. Glasovanje mu znale še dospeti, na Sesti občni zbor Društva narodov, nakar bo svet nadalje sklepal o tesn vprašanju na podlagi odločitev tega občnega zbora.« Beneževa resolucija je bila »oglasno sprejeta; le Chasnberlain je pri glasovanju izjavil, da ostane angleška vlada zvesta načelom razsodišča in razorožitve ki da želi sodelovati pri delu za zagotovitev miru in varnosti sveta «Ako moramo — je dostavil Chanoberlam — zavrniti protokol, prihaja to iz prepričanja, da služi pakt Društva narodov dosti bolje tistim svrbaci, katere zasledujejo vse države, ki so zastopane v svetu Društva narodov.» Nato je viskont Ishii, zastopnik Japonske, predlagal svetu, da bi se daio neutralan štalom mesare komisije za izmenjavo prebivalstev med Grčijo in Turčijo nalog, da izvršijo preiskave o položaju grške manjšine v Carigradu in turške manjšine r zapadni Traciji v koliker se tiče pravic, ki jkna pripadajo v smislu 16. člena kon-veacije za izmenjavo teh prebivalstev. Spori med Gdanskim in Poljsko Končno je svet razpravljal o številnih sporili med svobodnim mestocn Gdan&ko in Poljsko. Gctcva vprašanja te zadeve so se odstopila mednarodneirm razsodišču v Haagu. V ostalem je frvet le ratificiral tozadevne odk*čitve ?v-oje£a visokega komisarja Mac Doonenla, kateremu je tudi čestital radi vestnega postopanja v njegovi službi. Odgovor Hetsčiji glede vstopa v Društvo narodov 2ENEVA, 14. Na današnji popoldanski seji bo svet Društva narodov razpravljal o vsebini odgovora, ki se odpošlje Nemčiji glede vstopa v Drušbvto narodov. Politični krogi pravno, da -stoji v odgovoru, da naj se pripusti Nemčija v Društva narodov pod pogoji, ki so obvezni tudi za druge države, članice sveta Društva narodov. Sodelovanje Nsmšije neobhodno potrbno za organizacijo miru in varnosti ŽENEVA, 14. Sinoči je Chamberlain sprejel novinarje, ki so se sešJi v Ženevi o priliki 33. zasedanja sveta Društva narodov, ter jim podal -sledečo izjavo: «Anglija želi, da vstopi Nemčija čimprej w DruštvK> narodov, in je mnenja, da bi države, ki so zastopane v svetu Društva, morale čutrti umestnost, da ji dovolijo sedež in da postopajo ž njo kot z enako med enakimi. Nujno je, da vstopi Nemčija v krog držav, ki delujejo na organizaciji miru in varnosti, xa dve največji potrebi sr/eta v sedanjem trenotku.* Na 'vprašanje, ako bo pristal na konferenco, napovedano od Združenih držav za na vprašanja medzavezniške politike, vendar se najbrže ne bo moglo priti tu do nobene definitivne odločitve. V Franciji zmrznje PARIZ, 14. Nenadno znižanje temperature je prineslo led v Pariz ki skoro v vso Francijo. V okolici Pariza kaže termometer 5 stopiraj pod ničlo, v Metzu 12. V departementu Auvergne kaže termometer od 12 do 25 stopinj ped ničlo. Krmo kgmuafstlčao zijaravaajs vH^čij' 6 mrtvili in 25 težko rasjenih BERLIN, 14. V Halie so priredili včeraj kojmunisti veliko zborovanje, ki mu je prisostvoval komunistični kandidat za predsedniško mesto Thaelmann. Kot govornika sla nastopala tudi en angleški in francoski komunist. Angleški komunist jo v svojem govoru tako o^iro napadal nern-šbo vlado, da je poveljnik prisotnega policijskega oddelka zaukazal takojšnjo razpustitev zborovanja. Demonstranti se niso pokorili temu povelju, radi če^r so jioli-ci;*ki agenti pričeli streljati proti zbouo-valcem. Šest oseb je bilo ubitih in petin-dvajset težko ranjenih. HALLE, 14. V »popadu med policijo in komunisti je bilo ubitih «csefc. Po- licija je izrecno prepovedala govore inozemskih komunistov, ki pa so kljub temu nastopili kot govc«rniki na zborovanj«. Poveljnik policije je nato prepo.-ecLJ prevajanje govorov v nemščino. Ta prepoved je zbocroiva&Ice zalo o^orčiia, radi česar je poveljnik policije proglasil razpust zborovanja. V odgovor so začeli komilnisti streijati na policijo. V svrho sam obrambe je policija oddala 'več strelov proti demonstrantom, ki *so se v splosni zmedi takoj odstranili iz dvorane. Spopoliištev nemšk« ustave BERLIN, 14. Državni svet je odobril zakonski načrt, na podlagi katerega se uvrsti v državno ustavo člen, ki pooblašča vlado, da izda za časa počitnic državnega sveta v slučaju nujne potrebe zakonske naredbe. Seveda se morajo take naredbe predložiti prvi seji, ko se zopet sestane državni svet. Ako jih ne bi državni svet odobril, je vlada dolžna, da jih takoj razveljavi. Veža o Sun Vit tinm tim sovjetski vladi MOSKVA, 14. Osrednji izvršilni odbor Zveze sovjetskih socialističnih republik je prejel od bivšega kitajskega predsednika Sun Yat Sena pismo z dne 11. t. m., ki ga je spisal dan pred smrtjo. V pismu se poslavlja Sun Yat Sen od Zveze sovjetskih skrčenje pomorskega oboroževanja, je; socijalis-tičnih republik. Kakor ■)* Chanoberlain odgovoril, da ne zna o tem R^sta, je naročil pokojni preJ- niče^ar. ker da dobil še nobenega toza-! " 1 devnega povabila. Za^ofcovii pa je, da se bo Anglija udeležila vsake konference, ki bo imela naaieo, da doprioese k poaiop-nemu rarzoroževac-ju. Oster HO slep fragroskni r^Tkgfcev proti progfesn karcfi^alov in nadškofov PARIZ, 14. RadikalaosocijaKstićna par-1 amen t ama skupina se je sestala včeraj Trocki poslarik za Japonsko? VARŠAVA. 14. Moskovski listi potrju- , ... -. . . j u - o i i * , - iei° d* ho Trocki v par clneh imeno- se bo \Tsybo jrutn predpoldne. Splošno v*a- da prouči proteat francoskih kardinaiov avvan za poslanika ZSSR v Tokiju. Za kia-da prepričanje, da bodo mandati razve- rubdškofov proti demokratičnim zakonom aeonik svoji stranki, da goji najtesne ša stike i sovjetsko vlado ter i/jraža nark>. da bo zarao^Ia sovjetska Rusija »v» kratkem poadravki Kitatjsko kot svobodno državo in prijateljsko zaveznico sovjetov. V imenu sovjetske vlade je odposlal Litvinov Sun Vat Senovi družini sožaljno brzojavko. Ijavljeni. Po poročilih iz -viadnih krogov jr izjavi — in izjava Nemcev ne oporeka — koliko svojoga nemškega šolstva imajo Nemci v Jugoslaviji: stotine razredov na ljudskih in srednjih šolah s stotinami nemških učiteljev. A mi? Kolika res svojih — to je: z materinskim učnim jezikom — šol imamo širom Julijske Krajine za pol milijona slovanskega prebivalstva?! Ne pišemo odgovora. Ni potreba, ker je znan vsakor taur. Porazen je. Nemci v Jugosla ^ - . f" v ^"Sosiaviji se divlji so naglasili, da ne morejo spraviti tooroio svobodno udejstvovati polrfačn^ delavstva več v prostore na trgu Venezia, dorkler ostalo okviru državnih zćiko- ker so, obhodi po mestu prepovedani. Vice-*** ® m delovaje aaperjeoo proti kve*tor je tedaj telelooirai na prefekturo vskd odkritega nasprotovanja Anglije 2ENEVA, 14. Zastopnik Cehoslovaške „ minister Beneš je na včerajšnji seji sveta nizacij menjalo taktiko, kar je raimdno i Društva narodov odgovarjal na Chamber-jz besed, ki jih je izpregovoril na današ-1 lainove izjave glede protokola za zaščito njem zborovanju na trgu San Sepolcro! ter priznal pri tem, da so kritike angleške " J---B~' vlade predvsem z ozkioan na podrobnosti protokola v več pogledih utemeljene; nastopil pa je proti ugovorom splošnega značaja. Vstrajal je na svojem stališču, da ima protokol tudi svoje dobre strani in to predvsem za male države v srednji ki vzhodni Evropi, kjer se lahko vsak majhen konflikt spremeni v strašno ivojno. Benei je ugotovil, da protokol nikakor ne skrčuje garancij, vsebovanih v e paktu*, ampak da jih marveč razvija ter zapira pot raznim izogibanjem. S protokolom se je hotelo storiti korak naprej. In Beneš meni, da je v tem pogledu v resnici zaznamovati po* membem napredek. Kot poročevalec jo slednjič Benei predložil -sledečo resolucijo: «Vsied izjav zastopnika angleške vlade m drugih ćiaoorr sveta sklene svet odgoditi raspravo o Ub utorak m drugih, ki U jih je doictčila delavska masa. Kljub prefektovi prepovedi zborovanj se je pričelo zbirati danes dopoldne na trgu San SepoJcro delavstvo. Ko so prišli na trg voditelji stavke, je bilo zbrano že ogromno število delavčev. Vtcekvestor je voditelje opozoril, da je prefekt prepovedal vsako zborovanje in da mora policija strogo izvajati prefektov ukaz. Prepovedani so tudi obhodi po mestu. Vendar pa imajo delavci shod lahko v prostorih fasja na trgu Venezia. Med vicekveatorjem in voditelji se je imelo ostro prerekanje; vo- protest. Parlamentarna skupina rad kalne in radikalno-socijalistične stranke javlja vsemu republikanskemu ljudstvu, da predstavlja proglas kardinalov in nadškofov vojno napoved francoskim zakon-am, svobodni misli in pravi demokraciji. Ta proglas je poziv k uporu proti zakonu, pcudv k meščanski vojni. Vsa Francozi morajo spoštovati tvse zakone in se jim pokoriti. Posvetni zakoni -so zakoni in mi kličemo vso deželo kot pričo, da naši zakoni ne ovirajo svobode vesti, medtem ko jo zanika proglas kardinalov in škofov. Resolucija poživlja vlado, da nastopi z vso strogostjo proti tej provokaciji pot zakonih repubHke. Nadalje poživlja 'vse republikance, da se strnejo v krepko organizacijo v svrhoj obrambe in zaščite pravic m javne svobode, proti katerim je naperjen proglas kardinalov in nadškofov. Ta resolucija se predloži ostalim levičarskim skupinam zbornice v svrho odobritve. __ Uvedba pslstsege tm v Franciji PARIZ, 14. Pod predsedstvom predsednika republike Doumerguea so se včeraj sestali ministri in državni podtajnikL Seja se je pričela ob 10 ter se zaključila ob 13.30. Ministrski predsednik je poročal o zunanjem položaju, posebno pa o delu sveta Društva narodov. Minister javnih del Peytrall je obvestil tovariše, da se na podlagi dogovorov a sosednimi državami uvede v Franciji poletni čas v noči od 4. na 5. aprila. _ Predstojeći sestanki t Pariza PARIZ. 14. Ministrski predsednik Her-riot bo imel v pc&deijek ob 15. uri na Quaiju d'Orsay nov pogovor s Chamber-lainom ob njegovem povrartsku iz Ženeve. Jutri popoldne bo Herriot konferiral s poljskim zunanjim ministrom. Belgijski zunanji minister Hymans, ki ostane v Ženevi do zaključiiroe zasedanja sveta Društva narodov, se bo sestal s Herriotocn v petek ali soboto prihodnjega tedna. Na m Mforoni Herriot-Chamberhum ss Trocki še nadalje «bo!an», da mu ne bo treba iti tako daleč od Rusije. Rozilresie starte 9 Grčiji Vlada bo miliirtrizirala poštne uradnike ATENE, 14. Atenska agencija izjavlja V svrho zaključitve splošne delavske stavke so se pričela pogajanrja. Organizacija državnih uradnikov je izdala na svoje člane proglas, ki jih pazivtja, da se pridružijo delavski stavki. Postni uradniki bodo v kratkem militarizirani. Vlada se nadeja, da bo premagala vse težkoče. Številna meščanska udruženja so naslovila na vlado spomenice, v katerih ji izražajo popolno solidarnost ter odobravajo njeno zadržanje napram 9tavkujočim. Pculednje ve Hi zatrjujejo, da stopijo v stavko tudi črko-stavci. Vendar pa vlada splošno prepričanje, da se bo splošna stavka izjalovila. Vladi se je posrečilo vzpostaviti delni tramvajski promet. Konferenca za aerociautiko v Varšavi RIM, 14. Neka rimska agencija poroča, da se bo 24. maja sestala v Varšarvi konferenca za aeTonautiko, ki bo pretresala nekatera vprašanja zračne plovbe s po-sebnin ozirom na vzhodno Evropo. F: lj-ska vlada je povabila uradne na to konferenco Švedsko in Dansko, ker bo šlo tu v prvi vrsti za ustanovitev zračne z.eze Malmo (Švedska)-Kodanj-Gdausko-Varša-va. Po načrtih, ki i* t____tm _ — * _. _D Ljubljana, dne 13. marca 1925. Situad-ja je danes talca, da sta samo dve pc*ti nuogoii. Ali radikaB popuste in »tvorijo koncentracijsko« vlado, aH pa ostanejo dosledni svoji dosedanji politiki in se ne pzirajo na potreste opozicije. Skoraj gobovo je, da so se radikali že odločili za drugo pot. Danes se pričenja v verif rka eijsk em odboru debata o mandatih HRSS. Mnenja, če naj se ti mandati raaveljavijo ali ne, po bi2a v vladnib strankah deljena. Samo-pbcjni demokrati so bili mnenja, da se razveljavi sasira par mandatov, d »čim so radikali stali na stališču vse ali nobenega. Da bi vej i£ik»cijski odbor sklepal o tem, kdo <\ je od radičevskili mandatov bolj fcriv, je tudi v reenici nemogoče. In končno je tudi res, da čaka radikale prav boj. če ra*velj*vijci 11 ali pa 47 mandatov, Razlika je samo ta, da imajo r dris-gtm slučaju r«3 nekjbj od te£a, dočim jim v prvem iece bi halo dosti pomogano. Boj razorov g-ede raz vel j »ve mandatov j« bS dolgo neodločen m še včerajšnja «Reć» je branila tezo samostanih demokratov. Nato pa r« j« vršila seja vlade, na kateri se je szjarval Pašić za razveljavljenje vseh mandatov HRSS in njetfc^o mnenje je tucfi v celoti obvezi0- Da je to stališče šefoma tudi zelo logične*, se ne da tajiti. Vilada. ki odloča o verifikaciji radrčev-skih mandatov, je preglasila nad HKSS obrito in aro&ala njene glavne voei-fjelje. "Če b* vlada mandate HRSS potrdila, poiafli bi s tem tudi priznala, da je bi)i njen prejšnji korak napaden. To bd pa bil znak slabosti in bi bilo nasprotno poetiki jak« reke, ki jo vlada zastopa. Će je rekla vlada A, hoče sedaj reči tudi 6 in zato ,bodo vsi mandati HRSS raz^etjav-Jjeni m najbrž« tudi demokratska mandata v bregahiiikem okraju. Mandati Hrvatske Zajednice pa bodo najbrže potrjeni. Ninči* in Trffu-tt- ročil Pribičeviču p©4jsko odlikovanj*: «Po-Unra restihita*. Brzo vlak ako&I s Ura ZAOTEB, 14. (Izv.) Daivi ob 3. uri «e |c dogodila med postajama Siban in Orehovac blizu Slavonskega Broda železniška nesreča, ki ni zahtevala človeških irl&v. Nekaj vozov ferzovlaka, ki odide ob 11. un iz Beograda, je skotilo » tira in se prevrnilo. Od potnikov ni bil nihče težke* ranjen. Železnica je bila na daljavi 100 m Poljsko odlikovanje PribiČeviću razdrta, prekinjene so bilo tudi vse tele- BEOGRAD, 14. (Izv.) Pcijski poslanik ionske in bezojavne zveze med Zagrebom Okenski je priredil danes na čast prosvet- J in Beogradom Tekom dopokinenra so nega mkiktra Pi-ibičevića obed, katerega ] w zveze vzpostavljene. Ijala skoraj 40 milijonom dinarjev, povsod se ustanavljajo novi ambulatoriji, skratka«; na zdravstvenem polju je napredek povsod evidenten. Narod napreduje, država napreduj«, pod vplivom teh dejstev bo tudi morala napredovati jugoskvvens&a politika in se oprostiti svojega najbolj neprijetnega balasta — partizanstva. In da se to zgoii čknpreje, upajmo vsi! R. S. DNEVNE VESTI Mm Bunrtnft »islSfo v mtiiU J&ffasl&vlfl is K« feozadevno interpelacije v avstrijski zbo*-rrici ramats£o akcijo, i ca, da j« avstrijskemu odpravnika v Čeograou naročil naj ukiii protest preti tear.u ukrepu jugoslovanskega učnega ministra za slučaj, ako se je to opravičevale s postopanjem av-stffjskih oblast cv napram slovanskim manjšinam na Korešfeem. Kancelar Ramek je trdi sevea«, da k orositi oblasti postopajo glede slovenskega šolstva na Koroškem pravično ter da fco-čn© spolnjujejo tozadevne cbvez« v med- Mkovad, češ: potrebno je, da se drugorodei učijo državna jezik; istotako da bs koristno, če se «aeko štcviio-» tamkcijciiarjev nauče od jezika tistega probivaistvaU Ali aa sel a osi, vredno >e feakega političnega abecedama, ki »o mtu moigaai še prešibki, da bi mogli doumeti bistvo manjšinskega vprašanja, pravice drugorodesv do — pravice?! Na isti vioini abecedar^va se giblje oekv^, ko pravi, da dmigorodee, leo govori s s opleta eujaikoEt, rab« — tudi te xaa itai^an-»ko — jc»ik svetega p4e»enall K tej — modrosti dostavlja še ta nepoklicani tohaač na**!" šinjske^a vprašanja jn brerpxi&'e\«ai pravičnika in eiido ni mUHl na to, m bi jim to prepovedali Ce bi imel v glavi W zrace pravega razumevanja duševnoeti našega »arodno-zaved prodnik pogodbah. . neža ljudstva, bi pripomni še nekaj pomemb- gcslovenAi učni, J* ^ moremo i I Tej«ti goT«ru edgovarfa ju^ minister v pssebni izjavi, v kateri ugotavlja. nega in resničnega: ker ne moremo Potem pa ouaenia vend«r nek&j zelo resne- da so bdi nemška razredi tia nekatera srednjih , ?0 10 odstotkov, potem padajo cene kvečjemu za 5%. Dvig vabite povzroča zato draginjo in krizo fv industriji. Moglo bi se i«či tudi tako. Država kot celota cd dviga dinarja na vsak način profitira, dočkn posamezniki od tega dostikrat isilno trpe. Državni dolgovi v tujini gci vsled dviga dinarja padli skoraj za polovico, dočim eo davki ostali na isti vi-ferni. V tem pa je profblem. Ali vzdrže gospodarski krcjgi davite v isti višini, če dinar raste, lo vprašanje je treba rešiti, ker od visi od njega dbstoj m napredek naie industrije. Vse kaže na to, da bo morala država polagoma pričeti z zmanjševanjem davkov, zlasti še, če se izvede izenačenje davkov, ki je končno neodložljivo. Ce obvelja v vse-j držaivi enoten davčni sistem, se prepirajo J»ed ___er pa jih orožniki ne razumejo, miefcjo, da eo to besede prez-irazrja napram obiaatvom, a kretaje s« iim zda take, da ne smejo ostati eekažnjens...! De bi pa potem ta nevednei v stvareh aianjiirfcskefca vpražan^a prišel do logičnega z«dcljtt&at kako neogibno pogrebno da je, da oi-gani jav ---------------: bivalstva — kaj se od 98 odstot more zahtevati, da bi se učili jezika dru^o-rodnega prebivalstva I Razsodnemu človeku bi mi pojasnili, da saj tega aikdo ne zahteva in da tudi ni pogrebno, ker ima naše ijudstvo samo dovolj razunsniitva, ki pozna povsem oba deželna jezika in ki je v vsakem jeziku vsposobifeno za vršenje upravne službe m celo Vodi službe — orožnikov! «PiccohiJ> seveda ne bomo dopovedati tega, ker vemo, da njegovo razumevanje resnično praktičnih potreb dragorednega prebivalstva ne sega tako da- naroče se pri opravi •ženskega Sveta» v Trsta (centro, cas. postale 3841, v vseh tečajih za ročna dela Ženskega dobro. Udruž. in pri upravi »Edinosti*. Nenaročmc« dobe liat ▼ kojigarm Stoka po L 4.50. Druitvene vesli — «Čit&isuca». Jutri, v pondeljek, ob 8. uri in pol vaje za kontnodLorja. — Oglasijo pa naj se tudi vsi drugi člani. D. K. N- Tosac&aseoc Danes sestanek ob 9.30 t rvcjvii prostorih, tiKca Mazzini 37, I. levo. ločnoail Odbor. — Zabavni večer Trgovsko izeb. dmatva se bo vriii, kakor že javi,eno, v soboto dne 21. t. m. Vsem udeležencem prejšnjih predstav ;e &e dobro v *pc roinat, kokko prijetne z«-ba>c so imeti ravno na nasik prireditvah. Ostali pa prepričajte se osebna. Gre za plemenito delo, ker se porabi prebitem za izobrazbo trgovskega naraičaja. Kdor ne bi skiča^no dobil vabila se prosi, naj se o'oin« na društvo. Sicer piL> je namen društva vabiti vse tiste, ki žele dobre zabave in cenijo delo tega društva. — T. V. K. Sirena. Ker se bedo vršile v najkrajšem času vaje v vest&nju, poživlja odbor «Sirene* vse gospode ki gospodične, ki miaLjo pristopiti v kitaj, da se čim prej javi>o, ost-meno afi pismeno, na naslov Tržaški vesiarski kksb Sirena, Ba«ke posegla beia iena s svofo ho-tčeno roko v naše že itak redke pevske vrste. Ugrabiia nam je vztrajnega narodnega delavca Ivana Skesanca! — Miniio je, dragi Ivan, če-odkar si vstopil v našo pevsko trt stoletja. SVjvani v Avstriji zadovoljni s stanjem javmh šol, pripominja mimster Pribičevič rronično: «To oomeai, da bi bili Nemci v JugosJavi^i zadovoljni- ako bi jim namesto osnovnih Šol z netoškim učnim jezikom dali dvejezičn« Ukcga tipa, kakor obstoje za Slovane v Avstriji.* Pribičevič iz^avija: Argument — Čes, da fe za Slovence na Koroškem koristno, če poznajo državni jezik — s katerim je Ramek opravtčeval dHro?ezične sofe za Slo- -------- ----- ----- vence v Avstriji, se popolnoma lahko uporaba £etc pri aKc£ju^. kjer ai neumorno deloval, tudi za Nemce v Jugoslav^i, katerim je naš ^kjer se nisi povrnil v svojo tojstno vas, k>er jezik prilično toliko potreben, kakor avstrif- ^ p0rrtvovalno delal naprej v pro^ieh naše skim Slovencem nemški.» mile slovenske pesmi in naš« svete^ narodne Edino pametno, kar morejo storiti avstrijski «tv»aril Skoro dve de^tlet-p «i bil ftočen od iNeraci, bi bfco, da se a$>ommjaio pregovora: Ne US| a ^^ » nam in ostaneš v blagem »postori drugim, kar ne želiš, da bi drugi tebi sto- * ■ ^---^ ----'' - riLi! ter da — predno kažejo na druge PJ"3^« — očisUjo naj prej svoj lastni prag! Pa ^di našim goepodarjem bi priporočali, nai a nekoliko ogledajo startistiko šolstva nemške manjšine v JušoslaTfeft, da spregleda-jo, da tudi v peljah, da ne zaostaja za drugimi četami, ki se pr.števajo med prve; zato bc ttrd;: danes napela vse svoje moči, da bo šla kot zmago-vaUui z igrišča, a tem sev rši tekma med M. D. P. Opčine in I. četo «Adri£». Ti dve četi ste si po moči enaki, zato bo borba tem bolj zanimiva za gledalca. Četi bosta napeli vse svo)* moči, da pokažeta svojo moč na igrišču Adrie v ulici Cal vola. Igrišče sicer ni takšno kot bi si ga želeli in kakor ga poseduje kak drugi športni klub, a vendar se ne more reči, da j« drsališče. Psovke pa — upamo izostanejo zlasti v tujem jeziku. Podbržček. Tourna tekom «Sperta»-«VaI» na Trsteniku ob 3.30. Drag go®t «VaJašev» bo danea škedenjsCra «Sparta». Na prostranem trsteniškem travniku, na katerem si je «Vai» ogradil lepo- igrišče, bodo merili danes popoldne vrli ^Spartaši* _____________ . ___________ , . . svoje moči proti izurjeni četi ^Vala». Ne vsc posJ^ mladeniču s priporočilom, naj « ■ S • _ • _ _ _ * — — J_ ^^ Kio ■ « i T* • t • r 1 1 prvega naetopa obeh čet vlada na obeh etra« neh veliko zanimanje, zato je pričakovati tudi mnogo udeležbe s strani občinstva. —S. K* «Val» ▼ Barkorljsh naznanja baze« našicam 1 čete in nov^vpisanim članicam, d« se bo yr*il danes ob 10. uri na Trsteniku trening. Vse in točno t Vabijo se istočasno vse one gospodične, ki so svoječasno izrazile željo* da bi sodelovale pri tem lepem sportu, da s« snidejo na igrišču, kjer se bodo sestavile druge čete. Tekma Val II. in Tommaeeo odpad«. — Športno U tirni cii*e javlja vsem onim, kf so se vpisali za tečaj sodnikov, da se bo na«i daifevalo predavanje jutri v pondeljek 16. t. m. ob 20.30 uri v ulici Mazzini št. 37, L Dosedanje ure «o» odpadle radi bolezni g. preda« vata*j« — Uiadbo poročilo S. EL za krrpo «Adria»n Skupina A: Adr.a II.-Zar;a igrišče Adri^e. Sodi nit g. Kr«li Viliitor, =ač«tek eb 13.30. Jadran-Obzor igrišče Jadrana. Sodnik & Smevdel Rttdofc začetek ob 14.30. Skupina B: Adria I.-M. D. P. Opčine, igriSč* A« je. Sodnik g. Galianno Valentinuzzi od C« S. Pčtvziaae. začetek ob 15. vai. V»t-Sparta igriiče Vala. Scdtsilt g. Josip Ksn feriin, saietek ob 15. uri. T, K. fz tr2aikaga živlienla TrsU^fl wtm mti tapstalhom lik njegovim fela^cea ?rvt esu-tno, drugi canjen. Sinoči okoli 19. ure se je odrgral v nekem stanovitu na trgu G&ldoin pretresiiiv krvav dogodek, -ct bo breadvoicno zahteval človeške žrtev. Radi gmotn h interesov je >pi^šlo mtd dvema delavcema do srditega prepira, ki je ob zagonetnih ckolščinah tragično končal. O žalostnem dogodku so ti^tm znane sledeče podrobnosti: Pred kaicimi 5 leti se je naselil v naiem mestu Ceh Anton Langer, ki ni u ja sedaj 42 let. Mož, po poklicu tapetnik, se je pričel tu baviti s svojo obrtjo^' mu je nesla toliko, da ni bal v skrbeh za vsakdanji kruh. V zadrtem č£«u, pred približno poJa:~ugim mesecem, 6c je nastanil kot podnajemnik pri družini Sicherl, stanojoči v prvem nadstropju hiše št. 10 na trgu Goidoni. Imet je v najemu prostorno 6obo, ki mu je služila tudi kot de>-lavnica. Do pred kratkim ;.mel za pornoč-ni>c. nekegai mdadeniča 26letnega Nunzia Blando, rodom iz kraja Mezzoiusso pri Palermu na Sknfciii. Langer se je seznanit z njim pred približno dvemi leti, ko jc bil mladenič se vojak, dcdeijen godbenemu zboru brigade Ses-sari. Postala sta si dobra prijatelja in ko je mla. denič dovršil vojaško službo, mu je Langct predlagal, naj estane v Trstu, da ga bo izuči! v tapetniški obrti in da bosta potem skupaj delala. Blanda je sprejel prcci.jg in kmalu je postal dober delavec. Langer je bil pr?.v zadovoljen z njim. Živela s kake rtopnje bi se flahko razvil pri nas sport s smotren^m delom, dokazuje veliko zanimanje za tekme, ki »e vrs*j>o med našimi nogometnimi četami za kupo g. Povha. Tu ne el.šiš samo igralca v ugibanju, kdo bo izšel iz te tekme kot zmagovalec. Obšlo je to zanimanje tudi naše širše sloje, od katerih zavzema Seveda prvo mesto naša mladina. V kavarni stišaš pomenek o zadnji nedeljski tekmi med to in ono Četo na Trs* en ko, pri Sv. Jakobu in v Herpeljah-Kozini. V tramvaju slišiš ugibanja o eventuelnih zmagovalcih pri bodočih tekmah. BoHši poznavalci naših no-i« ^ niacem 8W>- gometnih č«t imajo že sestavljen ved, ki ga V • ^^^e l^renS^i bodo zavzela posamezna društva po tekmah Ker mi m balo mogoč« le spremi^ ^ ^^ In ^ parčke in vajence! Debata o eportu je na dnevnem redu na poti ▼ ioio, na delo in domov. Tudi naše zenstvo, ki je gledalo do sedaj sport precej od daleč, je spremenilo navadne pogovore v športne. Pridi enkrat na Trstenik ali na igrišče«Adn]e>» da ne imenujem dragih, m padla ti bo v oči pestra alika. ki jo tvorijo naše mladenke pomešane med resnimi moškimi. Kdor se je le koKck&j udeleževal tujerodnih tekem v našem mestu, bo mogel konstatirati z zadoščenjem, da smo v tem pogledu za dober korak naprej, kljub tenru, da je Daš sport Sele v povojih. Na podlagi navedenega bi se zdelo, da ima ta privilegij le nogomet; pa ni tako. Spominjam s« dobro lanske 'kofeaarske dirke za kupo «Ed noeti-. Ki;ub skrajno neugodnemu vremenu so čakale nepregledne vrste starih in mladih po vseh vaseh iz Barkovelj do minu! ca Tvoji zadnji poti, Ti kličem iz tega mesta: dragi sope vec: Trud Tvoj, naj sad stoteri obrodsT Zemlja domača lahka Ti bodi, Fraa MafiČ. fH^.em je goto-vo, da bi Srbija morala pla- tz M M. A. nHlMSf v Trsti Tržaška pokrajinska organizacij« fe pooiaU svoje nrafeike, ki naj pomagajo vojnim oškodovancem sestavljata prošnje in prijave vojnik dajatev ▼ smislu aadbjik določb o Tojni od-Škednijd t sledeče kraj« 1) Opčine—Sežana (urad t Sezam. 2) Prošek—Krii (vmd izmenično v Knin in na Prošeku). 3) Mavkiaj«—Devis (urad tzsmmčno t M*v-lunjak in Devimn). 4) Kopriva — Dutovlfe — Tomnf — Stopo (nrad v Dntov^ak). 5) V podreo^a goriškega pokrajinskega odbora Komen — Kostanjevica (urad v Komnu). Tajništvo. zanemarja delo. Toda ko se je čez dober mesec dni vrnil, je ugotovil, da se Blanda ves čas ni dotaknii dela, po-!eg tega se je se zadolžil za kakih 2000 lir. Na^ njegova upravičena očitanja je mladenič kratkomalo cdsel in se ▼ eč dni ni prikazal več. Po7nei«, ko se je Langer, ki je tedai stanoval v ulici Ist tutn čt. 28, preseiij k družini Sicher, je pa priSeT Blanda ponovno k njenvu, di- bi o!u Lan potem je planii Bknda ves prepaden vi. Langerjeve sob«, vpiioč, da je ranjen Pr«dno so se navzočni zavedli iz presenečenja, je mladenič pJanil skozi vrata ter izginil. Končno SO Sicherlevi pohrteli v Langerjevo sobo. da se prepričajo, kaj »e je zgodilo; nažli so moža vsega krvavega šn nezavestnega na naslanjaču; poleg njega je ležal na tleh majhen n -volver. Na lice mesta jc bil nerrrodoma poklici1!', zdravnik rešilne postaje, 'ii je dojjcal, da ji Langer nevarno ranjen od revo3verskih kroges na desnem sencu in na čelu; imel je tudi prebito črepmjo. Po prvi pomoči je b'l ranjenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer s-o ga sprejeli v -mrhio nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Se predno so pripeljali Langerja, je prihitel v bolnišmeo. Blanda, ki je krvavel iz prs; rana ni bila nevarna, kajti krogla je le oprasn.la kozo Polem ko je dobi! potrebno pomoč, je b i takoj odveden na kvesturo, kjer so ga zaslišali. Mladenič je glede vzrokov spora z L*n-gerjem v soloSnem priznal vse, kar smo ze omenUi. Rekel je, da se je Langer zc'o razsr- prižlo, ker se Srbija vedno bolj vrača v normalne raamiere in bo vojna škoda kmalu popravljena. Srbisja bo v kratkem poslala tina ia^ozna dežela, kakor je bila svoje časno in zatoi bo aktivnost naše trgovinske? biktnee še znatno narastla. Če so danes vsied političnab dogodkov v ospredju samo! notranjepolitična vprašanja, p«c(t«m ni treba misliti, da se gospodarski razvoj države čisto zanemarja. Paralelno s političnimi debatami se vrši gospodarsko deJo in sicer intenzivno ter tudi nacrtu. Grade se nove železnice, nove ceste, c&varjajo se kmetijske šole in počasi se bo pričelo tudi z regulacijo rek. Včaiah je bila krilatica o bogati Jugoslaviji samo fraoa, sedaj postaja počasi resnica. In Se na eno delo, ki se stalno in skoraj neopaženo vrši, ne smemo poeabiti. To te delo ministrstva za narodno zdravje — Koasulsfci eksekvatnr. G. Cesar« Mor-purgo je bil fine 3. marca t- L podešen ministrski eksekvatur za vršenj« službe podkon- Trstu. To delo je še zlasti poczrtivnoi Pred kratkim je bila otvorjena čisto mr^1-110 nica proti malariji v Skoplju. cUtio tamošnjih razmerah. To je: ne bi-e ho- zula r^l^e C«ta Rica v tel zameriti ne Tolomei-u, ne Lnnelliiu. To — PoiUu boni. Z 20 t. m. se z^cne pri pori nepoznavanje pa ga ne ovira, da ne bi izrekei nih urad.h po glavnih krajih pokrajin h kraj A se P^ne isto ker da so tu globoke razlike zem^episnega pos^ov«.^ tekom meseca »P"!®; ^tlZ^tZ položaja, narodnostnega značaja in poHtvčn« prošlosti. Pri *Piccolt»a so namreč mojstri v — » t .i * /r_> 1__1 _ D _ _ Jlzln k Z a i« neL. previdnosti. Glede Poadižja bi že morda prižgal svečo na oitarju pravičnosti, ali tu, v lastni to je neka^ drugega, ne bi šlo v račune. Da bi bili kriterij na podlagi *einlje-pisnega položaja odločilni za odmerjanje jezikovnih in 'kulturnih pravic, da bi državljani iste države samo zato, ker bivata vsak na svoji pedi zemljet ne smela uživati iste pravice: to je misel, ki more prihajati le iz duševno sti abecedarjev ob manjšinskem vprašanju. do Trsta; Ko so naši kolesarji aaSiva in poti drveli skozi Komen, se jim je nudil prizor, ki ga ne bodo tako hitro pozabili. Brhka kraška dekleta so jih obsipala s cvetjem, da je postala pot na mah pisana greda, m lahko si »apazil, kako blagodejno fe to vplivalo na naše fante. Tržaška zima ne nudn našim športnikom posebnih ugodnosti. Kdo bi brcal žogo proti kraški burji, ko je sam v nevarnosti, da ga odnese? Kdo bi pehal kolo proti Gaberku ali —---—----- _ ce}0 sJtozi Pesek p po ti Herpeljam-Kozani, ko oprfcvfcab to potovanj« oddeika za nakaaiice mora račuDaiit da ■ preblizu cestni jarek? m hranSne vloge pn poitaih uradih v Trstu Iq vendar spal ^ sport niti v Oko>- Ko^^^eia do Sežane in cd Bazovice i ^ »^Iffif~ Tr«ta. Ko «o naša Jtolesarii izmučeni oa . . ^ .! ? o (tofC d lik C —— (giavna pošta), Gorici (glavna polta), na Raki v Puli (glavna pošta), v Kopru, v Malem Lošinju, Pazinu, Poreču, Gradiški, Idriji, Postoj-zk in Opatiji. — Bazovica. Ob bridki izgubi svojega dragega druga se podpisana zahvaljuje tem potom g. župniku, pevskemu druStvu «Lipa» z> ganljive žalostisfcie ,članom druStva za pripravo pogreba, prijateljem in nuscem za tolažbo, cenj. občinstvu ,ki mi ie prihitelo gmotno na AU, kakor da se je «Piccolo» nekoliko za- pomoč ob teiki ari, ter vsem, ki so ee udele-vedel* nesmiseCnosti, rsi jo je nap»aJ, meni na žili oogreba. — Vsem se iskreao za^valjojem. to, da je vendar nekaj vprašanj, ki jih mora vlada motriti istotafloo za Nemce kakor za Slovane. T**!i ta zalet k pameti mu je le — teoretičen. Pritrjuj« sicer nagki&anju potrebe, da bi se dria-vni funkcijnarji naučili jezik dru- ščinah. Pred durmi pa je pomlad. Ta bo dala našim športnikom nove pobude. Prot* Rn^u bodo ^vcli naši -kolesarii. . na nažih igriščih bodo —moči utrjeni nogome-tasN lahke Mi merili svo;e uivli —- Udji« pla. ^.TfcTb^ ^ktkor puilce po »esk, gladini. . Včerai nič, danes vse, to je parola našega sporta. Obogateli smo črez noč in e ponosom ^lT^rt Redamo aa svoje bogatstvo. volver ter v tr»i - v sobi nj . ustrelil proti njerrm. «Očfvid^ I« 'da je ^rtno zadel.» je dejal Blanda, -zato ,e ' . -obf. da bi si v/ei 7iv- obrnil orožje še proti^ ic r.an|,eT lien^e » Dahe j« nw*demc < w ^ * že delj č,« ioval samomorilne nakleoe ker fe v^i.l d* f« neozdravljivo bolan. Večkrat U jc že utrgal revolver iz rok ter mu tako preprečil žalovi naklep. Blanda j« pridržan v zaporu, ker ni bilo Še mogoče t.gotoviti, koliko je resnice v njegovih izjavah _ _ Strada a strj-t delavca. Včeraj pred- poldne ckoli 9 tire se je pripetila p^ Sv. Andreju grozna nesreča, katere je bil žrtev 52-letni dtievec T van Slugi, rod-ra it Topolca pri IL Bistrici, stanujoč v Car-boli zgornji št. 432. Mož je pred tovarna strci«™ *StakTfomcntG' tecnico triestino^ kjer je bil zap^oclen, boiel pripeti k parnemu vozu, ki služi za prevaianje posebno težkih tovorov, z raznim materijalom naložen tovorni vetz. Nesreča je hotela da se je t ovc mi voz pretesno primaknil, pri kim ie bifa otvoriena čisto moderna bol- gorodcev. Toda priznava to le kot — splošno • " —- ci---i:— v N-oivem teorijo. V pravac pa da treba tudi ▼ tem ra*- nal Vam Bog stotero poplača. Antonija Skerjanc-— «Otroško perilo*, navodilo » krčenje, ilvnoje in vezenje vsakovrstnega " navedeno ceio m ceoo ^ urara , v— —--------- , ^ __ otroke do 14. leta. Sestavila MAa ^artf^^ S^i dTse tirna vrii danes ob 15. uri in i dospel na Kce mesta zdravmk rešilne pečeva. Cena za »aroćnice «l«Aega j ^ ^ u M. D. Tabora. Radi sUje, je bil rev« i« mrtev, članice Ženskega dobrod. Udr«žeo»a» 1- 4 . . , n K N TflnnttlWi čemer je Sluga prišel med voza. Stisnilo — Nogometni odsek D. K. N. Tommaseo. ' ^ • mečkalo pvsni — Tragičen samomor brodnika. Včeraj krat. Sedaj je igrajo vsi rejiki in m aH odri a zjutraj so nekateri mornarji izvlekli iz jako velikim uspekom. morja blizu pomola Sartorio truplo poštar-nega raoea. Ker je utopljenec, ki je bi! »poznan za 60-letnega brodnika Jurija Gi-rardi, stanujočega v ulici S. Daniele št. 17, le imel privezano okrog vrata vrv, ni bilo težko dognati, da gre za samomor. Nesrečnik je šel v žalostno smrt radi bolezni in brezposelnosti. Truplo je bilo prepeljan no v mrtvašnico mestne bolnišnice. Vesti s Cioriškesa SLOVESNA OSMINA PO POKOJNEM DR ANTONU GREGORČIČU Slovesna osmina po pok. dr. Antonu Gregorčiču se bo vršila prihodnji torek, dne 17. t. m. ob 8. uri v župni cerkvi y Čtandrežu. Zveza prosvetnih društev — Iz &i. Petra. V nedelje, 15. t. m., bo predaval dopoldne po službi božji (okrog 11. uri) v našem dala vnem izobraževalcem drufrlvu •AL'ad.nao rf. inž. Podgomik -O umetnih gno- filih in nje uporabi». Gotovo bo veliko e&mmaffj« za strokovno gospodarsko predavani«, ki je posebno važno v sedanjem letnem čas«. Iz Kcb*ridst. ^Prebuja ee, vstaja...» (tako Pisatelj aas seznani s starim cttoe2em, ki se ne mara brigati za nič drugega, kakor za dela ** bi jih morala opravljati ženska roka. S tem tiranizira ubogo ženo in otroke ia jim ae privošči nobene svobode; vse se mora vršiti, kakor on hoče. Za vse mora vedeti, «tudi ako nxnho ubijete, tudi za to moram vedetU pravi. Kdor hoče torej na dan sv. Jožefa imeti tudi par veselih uric, naj ne zamudi te prilike, ter naj poseti »Poslednjega mo£a» ▼ Trgovskem t domu. Režira g. C. Bratuž. Med odmori svira maadolim»tičxu orkester. Pričetek točno ob 16. uri. — Dramatično društvo ▼ Gorici. V nedeljo 22. t. m, zvečer bo gostovala ▼ Gorici v svoji režiji Dram. društva »Čitalnica» iz Trsta, ki uprizori znamenito D. Niccodemijevo troaejanko «Scampo4o». Tako bo damo tudi Goričanom spoznati ta zabar^no stvar, ki povsed polni gledališča. V Italiji ne najdemo izlepa snovi, ki bi bila bolj privlačna od «ScampoIa». Zadostuje naj, da vemo, da je dosegel «Scam-pok>» samo na italijanskih odrih preko tisoč uprizoritev, in to v prav kratkem času. «Scaxnpola» imamo že v romanu, v arami, v operi in v Ekna. — »Čitalnica® se je res potrudila, da podaja to delo res j dokaz Potrti neizmerne žalosti naznjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga in sestra fonnKfl Godina rof. Ssncln učiteljic« v Škednju danes zjutraj ob 2 popolnoči preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v pondeljek 16. t m. ob 5 pop. iz losti št. 1107. Skedenj, 15. marca 1925. Žalujoči •stali. TRGOVSKI pomočnik za prodajalno razrto-vrttnega blaga, ii «e razorne po možnosti* ▼ rezanju usnja, neoženjen, ae »prejme. Hrana, prenočišče, pranje per£a pri družini. Plača po dogovoru. Naslov pri upravmštvti. 370 ZAHVALA Vam vsem, ki ste se spomnili mit predrage, nepozabne Olge Ponikvar ter mesto cvetja na nje prerani grob darovali v dobrodelne namene, in ste sočustvovali z nami, naša najiskrenejša zahvala. m (240) Žalujoči osialh f* PRODAJALKA, spretna, vestna in pridna, vešča slovenskega in rtalijandcega jez ka, se •prejme v večjo trgovino z mešanim Uagom. Naslov pri opravniitvu. 371 7f D f $ iepo»; so tri predstave v Trstu ia krasno uspelo gostovanje j« Postojni. — V —---—•------ * ^ (* »v i a..." (uxu i -•, ' pravi prvi slovenski pesnik V. Vodnik o -Ili- j ulogah nastopita g. siji zbujeni«) naša -Slovenska čitalnica« n^nr-! Krovatmova; igro rezir reč. Krnski dogodki nesrečnega spomenika _ jo pokopaEa začasno, — svež; dih življenja na ! vseh straneh, jo oživlja fic novemu stvaranju, i Terčič in režira A. Širok. Kulturni delavec «Gor$ke straže«. __________________ , Nekega ^slušatelja Ijubijanate univerze* — i red nekaj dnevi se je vrši} zelo živahen ftcmu naslovu gotovo dela krivico; če sodimo MLEKARNA, S prodajo zelenjave, ae proda radi selitve. Via Giorgio Vasari 17. 373 POROČNA soka iz orehovega lesa., z vzmetmi, se proda za L 1300.— radi aelitve. Cor®o Gar.baldi 29, vrata 6. 374 Klg^mgfggrgf Jm'Hn* g Bnirežlai (232) DANES točno ob 4, 6 In S url se ooriiori znameniti zgodovinski film Iz francoskih vojn XVII. stoletja Lepo le umreti za čast iraaaa v 4 tfejaaiib Na konca burk«: R1DOLINI v 2 dejanjih. 2« reanosl in smeh je poskrbljeno v obilni merf. ZOBOTEHNIČNI UMBULflTORIJ prej EGI090 SCHIFFLIN je nadalje odprt od 9-12 In od 3-7 v ulic! Sette Fantane štev#9 6 Cen« ao ostala naizpremenjene, d liflKOB SULIGnil™« posojilnico in hranilnica H && ra E £ £ registrov.™« zadrug* z omeienfm roro.*tvom Enonodstropna hiša trgovina z mešanim blegom in pekanjo je vsied bolezni za 150.000.— Lir naprodaj Pojasnila daje Anton Naglič, trgovec, Štore pri Celju, Slovenija SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove kiromant v via Pieta 12, vrata 6. 375 napadu postalo vsem, da bo iielo a!cae!o v flavneia v straži*. {Čudimo se, da ta lisi ne pri- na nes, miajših članih; — seveda s tem nikakor hr*»j« svojejfa prestora za bc!^ koristne stvari, nočemo xoč.% da. zavara&uno co^eiovan^e «4.a- aejanjc zdreib in razdorov) rejših bo^f iznurenih. Nasprotno, potrebni smo »jih iz'iošenjl Preda van,e držano aa tem sestanka, nas je ove<2w v nr>y, lepši svet, kot j« trda borba za ČILSKI SOLTTER, superfcsfat, semenski krompir, detelje itd. debate pri «KmeU"jsk trjrovakam društvu«-, Trsi, RaiLu-eria 4 336 I -i ki | o- s urar ia zlaS^r Mdrug^ z CTnejpulTn poroštvom KROJAŠKO DELAVNICO priporoča cenj. ob- ■ Gorica, Via Carđucci Št. 19 činstvt! lastnik Ant. Jtrf, krojaški mojster, S * , via Udine 65. 334 fl pnporoCa svojo veliko zalogo naj- boljših švicarskih ur vseh vrst In zlatih in srebrnih izdelkov, j^— Vse po zmernih cenah kruli. Tudi mi, Kobaridci, se hočemo oddihati v njem od vsakdanjih naporov. — Čitalnica* naj nas uvaja vanjf Iz Vfpav^TV soboto, dn reda^ eber, - —c 7. t. m. je p] dava«! prj nas vseuč. prof. dr. France V____, v dvorani g. Hro\atina. ki je bila ob tej priliki poina, kot ob kaki zabavni prireditvi; zdrav srni se.1 za resnično vredne prireditve je ostal tudi v naših Vipa-rclh, čeravno cc jim s^mintja šteje v zlo, da so t?, pust precej plesali. Poka-zalo se je ob tej priliki tudi dovoK jacno, da vzroka, da naš trg nima še obnovljenega društva, ki bi nevzdržno prosvetno proizvajalo in širilo prosveto da£je, — da tega vzroka ni iskali pri naš.h zavednih tržanih, marveč ieje drugod. Zanimanje je bilo čitati na obrazih, ki *o z napeto pozornostjo apremljali temeljko izvajanje, ki so pač čisto nov pojav pri nas. Za-vidali smo Ajdovce, ki so imeli srečo, da so imeli g. profesorja dvakrat med seboj. Morda m ni bil zadnjič pri nas?! «Knvopireežikk» v Blifan. Danes torej uprizori Jamburaško in pevsko dinstvo to toiipri-caiiovano igro za ka-tero vlada vsepovsod )ako vCi.'Ko zanimunje. S to prireditviio bodo poKazali č2ani b.ljanske^a društva, kaj moreta požrtvovalnost in dobra volja. Vse predpriprave za dostojno uprhorilev, co dovršene,' deloma bcd.7 tudi k-uLise na novo naslikane, kar )z seveda združeno z nemaJimi stroški, i-alo pa smo prepričani, da bo cenjeno občin- *f vn vnaln ___ • _ » . SLUŽKINJO, pošteno, adravo, za oskrbo dveh malih etrek in mala pehišna dela, išč« spa za va dežele. Ponudb« pod »Veselje d« otroka na tipravnišivo. 351 Priporočamo, omenjen emu n&padalou, naj e« pri prvem šc(nroku pouči, kaj j« prof. Veber nam Slovencem ter >aj smo mu zato dolžni. PoTtk TBU bo zelo ko«sti!. Ce hoče dopisnik otvoriti debato o vprašanju kdo je kulturni delavec, mu bo vsak naš čiovek že na podlagi omenjenega, članka odgovori!, vsaj v negativnem sasisiti, z opredelitvijo namreč kdo ni kulturni delavec. '1 emu dičnemu ^kuftttmemu delavcu* _ ki ei očjvidno lasti monopil v določevanju, '"-cdo je kaiHumi delavec in kaj naj deia, — ni biio zadosti, da je vrgel bUuto na predavanja od- ____________________ ličnega slovenskega znanstven ka: mimogrede ! 4 PRAMCJA ^aezda ee prodaio. Via S. Nicolo je k*i denuncaraJ ugledno našo prosvetno or- j De Rin 15 (prej via S. Vit to). 359 gamzacijO — zavra4no seveda, keT bi bil eicer ! ZT^-;;--1----- val ogorčenja prehud — da s temi predavanji j *1OŠKODOVANCL Za nove prijave in A !»;«> Mlituu d-------------- . I likvidacijo vojne od škoda ne obrnite se na 15LETNO dekBe, želi vstopiti kot učenka v kakršnekoii trgovieao. Zna tudi nekoliko šivati Chiadino S. Luigi št. SOI. Roje. 352 SINGEFJEV šivalni siroj, zajamčen 20 let, se proda na obroke. Kupujejo se stari strogi. Acqnedotto 60. 355 ^uje politični kapital. Prosveta m organizacijam pa nasvetujemo, da si zapišejo za uho >am pa natvelujemo, da si zaoišejo za uho i Stptfo, Via XXX ottobre 19, buffet. 360 reklamo same zase. delajo Mali kulaši HIŠNA,, srednje starosti, z dobrimi spričeval?* vešča kuhanja, »če gospod sam. Via Valdi-rivo 4, III, de«no. Predstaviti se od 8—10, afe popoldne od 3.—6. 375 220 voltas (L2350) plošča z dvema valjarjema za mienje (L 3 000) vse v najboljšem stanju, se prodajo v Romansu {pri Grad ški). Ponudbe pod -^Motors na Vittorio Mo4esini, Gorica. 296 BABICA, autorizirana. ------. •prtjema Zdravnik ia razpolago. Dobi a aoset«. _ postrežba. Govori slovenske. Ta most zajamčena. Slavec. Via Giolia 29. 64 VOJNI OŠKODOVANCI Za nove prijave in CJJO v^jne odškodurne obrnile se na nafcov STCLf A, Vi« XXX ottebre 19, buffet. __________360 V KAJFM „m* t^l.i i " " in neredne preiskave. Terjatev u katerikoli v se odda lokal e stanovanjem, gredi naslov pr! ivstro-^frekih obiastvib trga na deželi, na prometnem kra.u, pripre j Speeijaliai«aa piMrr.a: ven za vsako obrt. Naslov pn upravni ^^ Simon« r)r3n, ,1 - , —-----— -----I Trst, Via Cesar« Battisti št. 11, telefon »4-7« vT&t S* S *P°n ieli kupiti ari prod^U hiše. vile, po^e-I C.rica : Pfazza Cavonr it. 7. pro^^. Podimo lele^L! ^ ^ ^ ^ ^ ^^ = F-co Farr.ro, Trst, Via je ljira zanmiva, poučna ter, da drli |Ie--- . , ' -----------Igro j« studira' z na««Ei skroamiini, ioda zelo mari ji-vimi člani, g. Ciril Braiuž, režiser goriškega 135 DinABJEO velja enonadsiropna hiša v Mariboru. Električna razsvetjavp, vodovod, velik vrt, s t novanje dve s«bi in kuhinja ter veranda, takoj aa raa-polaf«. Stax*«varje je opremljeno s pohištveni kuhinja s kuhinjsko posodo. Lokal za tr^kio 3 stel*žami fn pufti. Ponudbe pod .PORTUNA* na Aloma Corapanv, Ljubljana. Za odgovor priJoiifp 2 liri aH pa znatnte. (239) ki se bo vršil, v prvo sklican v ponedeljek, 23. marca 1925, ol? 4. url popoldne v lastni hiši via Torre bianca 19 I. nadstropje v drugo sklican pa, po § 49 zadr. pravil, za primer nesklepčnosti v prvi skliebi, v četrtek. 2. aprila 1925, ob 3. uri popoldn« po sledečem dnevnem redu : 1. odobritev letnega poročila in računskega sklepa za 1. 1924, 2. razdelitev čistega dobička, 3. poročilo o rezervnem zakladu, 4. razni predlogi,^*) 5. volitev nadzorništva. TRST, dne 14. marca 1925. Načelništvo, *) § 50. Vsak z&druinik sme pri « bčartn zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem rtdu. O teh predlogih pa občni zt>or ne raore precj sklepati, ampak le fdloči. če 8e sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu odseku ali cadzorništvu, ali pa n*črlni5tvn, da se o njih pu-T< ča v bnd.->cem občnem aboru Ti pre^JJ. %>t se m uspelo veselo- 363 Mazzini it 12, tel. 96-29. (234) SEMENSKI KIiOM?IK (roinik), amerikanski ID ida ^ dobi v fosiiiaj Hrib ▼ Sežani. 364 DVA MIZARSKA delavca za pohištvo m g«ybe sprejmem takoj. Sv. K. Matfd. ztf. BlVi» ^ 365 «ro v treh dejanjih, -Poslednji mož, spisal ,1 a- Pn premijeri se je občinstvo tako zabavalo da sp žeii igralci ap^vz celo pn odprtem odru. V glavni vlogi nastopi tudi to pot g. Živec, ki |e pri prvi predstavi vsem zelo ugQjal fudi druge vloge so v dobrih ro-. iako' d0 uprizorili, velikanske uspehe V Pragi so jo igrali v eni aami sezoni oreko 100 17LETNA deCcSna bi se rada učila šrv®nI« pri t>oI]ii šmlti na deželi, Jcjer bi dobivala Predno kaj nakupite, oblšSlta skladišče mohBtv® tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZ Vfc, Reitori 51. 1 - Via Malcanlon šl. 7-13 Spalne sob«, obedne sobe, posamezni koal pohištva v veliki izberi. -H 7___. ■ ---—• — oddam takoj pod najugodnejšimi potfou. hrano m stanova«,«. Ponudbe s zahtevami 7o . , « . ' .. , P na tipravnistvo pod «Šivilja®. 366 odkupim grozdje iz lastnega. STANOVANJE, 3 sobe in kuhinja, iičem v NaTemoik ^^ eventuelao tudi stanovanj«. mestu ali hKrnii nlr/vlv; __-J « A^I__-j-__• Ji___ t< , . . . ... avtf^Li Tf 'a 21 ^ «« je danes ali Jutri pri Fila f J- L tventoeino kupim «mm«m» i ___ bismo. Posredovalci izključeni, pod«Družina» na upravahvo. primerno Ponudbe 367 v Grijanu. (241) Kraški teran NAZNANJAT* cenjenim odjemalcem, da sem v- f1" vvjl Z iz via Cunicoii v i^^rČZ^V s^l^TfI najboljše vrste 368 po Lir 4*20 Tr§t, Vi« 8. Francesco d'Assisi 6 Zaloga in izdelovalnica ratjoličnih in železnih peči in štedilnikov. izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in ploSč in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (250) V OBČINI Stjak, se proda stari grad, bivSa- - - pZVŽ M^t ^ JgS- COLOMBA- . o. Oiacomo in Colie) požta Sežana. 369 v ia isuiuio o. - isiotam se toči izborno HIŠA, dve sobi in kuhinja, veNkim vrtom, ,e ^^ ^ ^ ^001 pO L 3. proda. Stanovanje prosto. Via JSremo Ch£ D°brSl damača kuhinja. - Za Obilen dino m Monte 14». 372 obisk se topk) priporoča LASTNIK. Novi dohodi pohištva!! Poročne sobe, obedne sobe, popolne pisarne, sobane. Garniture za klube v angleškem usnju Trsa, VSa Šiepp® Ste v. 15-17 « PODLISTEK " miiiii i m — 11 ti i i ■ 111 hm—um— V. ,T. KRIŽA NOVSKA: pripisujem svojemu velikemu nagnjenju do razvalin, lepa. Od (7) oi pretaklosSI Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. 1 starih ^dov šl^o^r^^Tr^Z^'^T 'ZZt^Z fffi^ dem rs da k Heleni Aleksandrovu! v tisto levdalno - ' oopusuia polno legend in starinsk* oprave. Gotovo vse obokane prortore, če mi dovole, - je M flvojo ^^ je rekla Larisa mi, da se bo Karma*) kmalu izpolnila, Še več vam svojo krščenco. povem, prepričan sem, da je med njim in'Valerijo S .JS-.-5H- v «J5 Uina _ živahno pristavila. Pojavila sta se Bakolinka in Žorž s imjig m pretrgala razgovor mladih ljudi. — Jivo vam knjig, ki sem jih vam . Glasen Bitja preteklosti*, da je pozabil stneh Baknlinke ga. je adramil a za- obljubila: to — OproetiU, toda ta knjiga je silno zanimiva. — Ali vas gija?... Bakuiinka ga je v skrbeh pogledala, ker je brezpogojno verjela v prerokovanja Diomida Petroviča, ki so se večkrat uresničila. Stari okultist je bil pravi original; kot bogat in neoavisen samec se je spočetka posvetil arheo'o^iii pozneje pa se jc začel zanimati za tajne vede Živel f , . . * * . sama resna dela in svetujem vam, da jih pozorno — reb*l vsial m pogledal'na uro. ~ Žal, da se • r> - tr> x - t ------—- pogosto popade ta nenavadna ietar- berete Najprej pa prećitajte tole, - .Bitia pre- more« Ploviti, sicer zLiudim vlak, - je pristavil V P-*rZl)}' In Indl»i d**** let, odkoder * ^ ««r poljubil gospodinji roko. P PfmefJ/ ^alior so pravili, dar vpogleda v tajni K teklo6ti», ki je posebno primerna za vas - xTBLnf pet- šestkrat v letu pa prav — In vi resnično verujete, Larisa Arkadjevna, svet in obširno znanje. dozori,ili^ - P7,Uiai!f' « h Valerij .potovanj« v Italijo k Heleni lV£andt£ ^ a da Gotovo Navadno Z t^UZ?"' ----^r \ , " verujete, Larisa Arkadjevna, Prijazno goimo, iMavaano se to dogaja zvečer ah ponoči, pred da ne živimo samo enkrat? To mi nič ne utfaia in da bt se zarjo, Jn jasno cubm, ko se približuje napad. Spo- tudi nima razumnega smotra. * 1 4ipnetfa vetra* ^V^tooi ^ l^f ^ °d ^^ ■ ~ S se izpopol- NedolgoTT^odrPavTa & iv ^ V ^ " ^ vetra, nato nastopi krčevito stresane vsega telesa, njujemo in se tudi odkupimo za orei Sni e dreke kovn^k in Tomili« U^i.u 1 L- Roteržilvom. Ali ne utegne to prinesti nesrečo ? v nat\SC ^ zdi da ^ f ^ tej-S5 vi Satr^,e„aS ^v sod^^Č™^ ^ ^ ^^ " ^ ^ T^t 2 ^^ ^kad^vnl 7 J U-, • ^ ™ Čr"! P°zlbava, potem pa me vzroka, da dvomite, zakaj preteklost vas je zazna- — PoveH* T)iZ»iA P 4 -a a , , 1 1 omika se je zagonetno nasmehnil, vedno hitreje dviguje. Na ta način izgubljam pola- movala z onim malim rdečim obročkom na zapestju, zorno m^/L-o^ll i^Tfi ^r"/4® P°: Ne mučHc stbc 5 strahom, draga moja. Kar goma zavest. Baron se je nasmejaJ. poseboetfa? J. ' Zfi r - ?5 °?.aziil ^ ** mora se bo prav gotovo zgodilo, in Drei _ , ^l1 -f6 * P°tem ^^rnh sanj, ali — Znanost daje temu obročku precej priprosto Sedla k njem7 Lansa Arkadjevna in se vam posreči premakniti Keopsovo piramido/kakor sploh kakšnih dogodkov iz časa vaše letargije? — m prozaično razlago; sicer pa ne zanikuje£, da je Tozamislih ^ odvrnit, izpolnitev Karme, ko nastopi za to določeni le vprašal baron, ki ga ,e stvar očitno zanihala. mogoč še kakšen drugi vzrok, dasiravno Ji vnetno. vzra^T^ dl z^ka ^^l™1 V 8€ trCT)°tek' .Zatorc' Potite, da se dogodki razvijajo v navadi" 1 ' ^ ajajo nekaten spomini, to pa so po - Valerija Nikolajevna, prišli so po vasi - fe - Videli ^o to da it v - f. 8V?emi ^ m Đe se med kladivo in na v^6 PT i^n1' u M okultnega rekel Žorž, ki je bil ravnokar vstopil. „sodna ^T^n^L ^ niL^T^^^ nakova1°' ♦ .neka^sne hnik goriškega. fašja odv. Ca-prara je namreč prosil z* dvomesečni dopust, da se ba labko svobodneje gioal v obrambo svoje časti, ke* je bila -vložena proti njemu neka ovadba na državnro pravdn^stvo. Vodstvo goriškega fašja. je sprefc'o i\ato resodu~iie, v kateri izraza odvetniku Caprari svoje zaupsuje ter ga pfost, da naj ostane še nadalje na svojem meslu cez da je dcHčtia ovadba plod na-gprotnikov fašizma. ki bi hoteli z hžja i m obrekovanjem uničiti njegove voctrtel'je. Odvetnik Caprara si je prhdržal odtoćiiev v tej zadevi. _ Seja kraljeve komisije za izredno upravo iirrlaeč^e pokrajine. V sredo se je vršila v Vidmu seja kraljeve komisije za izredno upravo furlanske pokrajk\e na kateri so bili sprejeti med drugim tudr dači s ki epi, tičoči se nekdanje goriške dežele* Odclbrena je bila bilanca goriškega lii- j ležba. potečnega zavoda zai lete* 1924. in od uprave za oda sprejeti nacrt o rs^delitvi čistka dobička. Ravno tako je bil potrjen sklep, s katerim je uprava zavoda dovoifla Osem poaajil proti vknjižbi K omizja je podprla prošnjo nekaterih Goričanov, da se jim dovoli prenos vojne odškodnine za- zgradbo letovišč na tniov- _ Ajševica. Nafe. pevsko in bralno društvo «Proaveta» sa Ajievici, o katerem mo mislili, da je že pojmoma zaspalo, nas je kar aeiuiwi( presenetilo z lepaki, naznanjajoč nam. da bo bratJce društvo iz Prvačine (pced kratki« uaUnovijceoJ f»stovalo pri nas z znano in lepo NnSičevo komedijo v treh dejanjih cNebes* na zeeaižU. Bratskemu društvu ia Prvaiiiie že v naprej kličemo «Do®rodo«E)'>, u^aječ, da ne bo to zadnjič. — Posdrav AV ševčani. _ — Kosook. V rani mladosti, Se ne dopolnjenem 20. letu, je zapustil dolino solz naš prijatelj Janka Godnič. B& je zelo priljubljen ir, ki ga je le poznal. in simpatičen vsakomur, _ . B:4 je tudi več časa cerkveni pevec in član telovadnega kroika. Živo se je zanimal za vsa vprašanja tiooča se našega naroda na tem ozemlju. Vsakogar je spoJfcovafc m z vsemi jc bil prijazen. V najŽeftfi dobi mu je neizprosna smrt prostrigla nit živ^enja ter ga pozvala v tihi grob, v kateri ga po±oži?o danes, v nedeljo, 15. t. m. ob 3. uri popcAdne. — Njegovi obHelit naše sožalj*. — I>d^Lo$ol«ka mladina v Št. Petru pn Gorici prired? danes ,v nedeljo dne 15. t. m. po blagosiovu v dvorani g. Čettiica veselico s sledečim »oorcdoci: t. Verdi: Nabucoo, petje. 2. Dve materi, Hiridejanka. 3. Mama« deklamacija. 4. V. Vodopivec: Popotnik, petje. 5. Carobrivjsica, Poigra v enem dej»-uju. — Vc-selico pricede otro« pod vodstvom domačega učiteijetva. Ker je čisti dohodek namenjen za dobrodelne naoaenc, se pričakuje velika ude- K^nkZco maščevanje. V četrtek zjutraj je vczil 291ei»i ArUcn Deraoviček iz Plavi sek, potreben pri gradnj-i cloniače hiše. j neki in obsojajo; naj zve javnost enkrat tudi ofia-jeiao mnenje o nas; menimo, 4* z dovolj visokega mest«. Veseli nas, da je bd g. prefekt zadovoljen s sprejemom m bivanjem v naiem mestu ter upamo, da bode lepe besede, izgovorjene ob tej priliki, postale tu<& dejanja. Dovoljujemo si opoooriti g. prd rfnta 6e na eno rsk-rano. ki razjeda gespodsrski pobčaj našeg« mesta. To je narsvnoot strašna breapo-ssdsBost, 'koju v samem mestu, ha ne šteje 6000 duš, je nad 500 brezposelnih. Kakor čujemo, se bo letošnje leto veKko zidalo; občina gasilni dom, vojaška uprava veliko vojašnic® itd. Pri vseh teh deSih ne* hi se, v f je lc mogeče. zaposlit domačine, na kar že danes opozarjamo merodajoe činitelje, da ss ne bo reklo, da je prepozno. — Zvišanje delavskih plač. Mezdna gibanje naših rudarjev s»c bliža h koncu. Vodstvo kr. rudmka >e slednjič doftočilo sle-deče zvišanje: delavci sami ali vdovci brez otrok dnevno 2.30 L, ponočem ali vdovec z enim otrokom 2.70 L, poročen z enim otrokom ali vdovec z dvema 3.20 L, poučen z <*vema ali vdovec s tremi otroki 3.70 L, poročen s tremi ak vdovec s štirimi otroci 4.10 L: potočen s štirimi ali vdovec s petimi otroci 4.50 L, poročen s petimi afc vdovec s šestinu t otroci 4.90 L, poročen s šestimi afii vdovec s sedmimi otroci 5.30 L, poročen s sedmimi ali vdovec z osmimi otroci 5.70 L in poročen z osmimi ali vdovec z devetimi otroci 6.10 L. To zvišanje se prišteje k dosedanji dncviu 5-lirski dokladi n* storjene dn^e in se pridne 8 1. januarja tek. leta. Otrooi so všeti v starosti do 14 let. PoviSek prpade tudi k bol-dnraam. Daš je povišek veliko man si Križa «o pevci po koa&aaem ceAvenem obre- spomin trž. okolici. (Antcnija G.) Konec. Iz-4u »a»eK še «Nad zverdatm*. na kar je btlo v«tja: Društvena pocečšta. Po ženskem svetu. truq>lo izročeno materi zemlji. - Naj pečivm 1 Higijena. Kuhinj*. Gospodstvo. Iz n^e v miruJ Žalujoča rodbini naše iskren« so«at,evns poročtla. S4, 85, 86, 8/, »»■ • Pr*Uga za ročaa dela. Iz tržaške pokraiini — Is Dutoveif. Kakor je cEdino«ft» te dni poročala, je dne 11, februarja t. 1. umri v^ Združenih državah severne Amerike Jsszp Kompare bivši župnik tn dekan v Oratu, re- ; dom iz Krepaj, duhovnije Dubovlje. V sredo 11. t. m. mu je duhovščina tora*>ske župnije priredila v Dutovljah slo-/e3&« zad'išnico, ki jo je ojpravil kensist. svetnih Henrik Sonc ob asistenci župn jske duhovščine in g. župnik* sežanskega. Eden izmed duhovnikov je bil sošolec pok. J. Kompare, trije so pa njegovi ožji roj«ki. Službi božji je pr;sostvovalo vtiiko število domačega občinstva. za zdr&vijenis in tffofmest&o primanja _____________________________Na ki strmini nista nwž'-a konja speljati težko Loterijska Stavllke izžrebane dne 14. marca 1925. Bari 27 19 3 Firenze 27 Milano 36 Napoli 22 Palermo 55 Roma 5 Torino 37 Venezia 66 y Garltl. Corse VOL Em, III. st. 14 Sprejema od 9-2 in od 2-4 CCF5<958E^ Ć& ffliTrv^ahtiaffP tgJ&S&mi 9 Immit In umefnos ; ui _ Ženski sveL Izšla je ravnokar 3. Številka • »ledečo vsebino: Obrazi in duše. XXI. Draga g ustanovljena leta I8J»2 izvršuje vsako eidctrotehnicR« eteio Na željo proračuni. ski planoti _ Končno je komisija imenovala g. trne-sla Devetag za Šolskega slugo pri, goriškem tehniškem zavodu. Polcđ tega je komisija razpravljala o rav nih "drugih tekačih poslih pokrajinske obloženega voza, vslc-d česar se je raoral Der-novšček posmževa-ti biča. Ko je nekol&o^rat zamahnil z bičem, je cn konj odskočil z za-d-niimi nogami ter udaril voznika s kopitom v glavo nad desnicn očesom. Dernovščeka je prepeval «Zeleni križ» v goriško bolnico, lijer je v petek podlegel zadabljenim poškodbam. _ Vc*nikova neego^i. V četrtek proti vedern se je pripetila na cesti, ki vodi iz k^rr^r^n; zaht^ d^vstv. « ^l^r i vin Mozzlnl 3. 66 Telefon E-16 vettdir rudarji sprejela omenjeni povišek • (France Bevk) (Nadaljevanj-e). Crne roze. (^u- . £ oro^i ^Tbi^e jim prenehal odtegovati ,Uv Strniša) Nadaljevanje). Pesnikova mob-1, davek na premično bogatstvo (ricchezza mo- tev. Pesem. [Ksaver Meško). Romilda (Ivan | MIRODILrNICA nemn voznika Mariju Kurmar iz Gv*ice. Ob njegov voz je trčtU korjera, uprave. . Tr , , j« Kumar tako nesrečno zletel - Dr. Veber v VipnvL V ^to dae ^ ^ kt)JcsA korjwc. 7. marca je predaval «v\ ipa^ dr. Vebet o Kumarja so prepeljal analitiični psihologiji. Udeležba ^ je uia ^^ kjer sc zdravniki še vedno proti pričakovanju zek* veldca. t.ez dve- ^ 'moral nesrečni voznik izgu- slo ljudi je bilo pristnih. Z .anm^em^.^^ sl©d'-!i profesorju, ki se fe sam cuou _ ^ p0 večletnem neprostovoljnem obilni udeležbi. . j odmoru je priredio dne 7. t. m. tukajšnje te- Predavanje je bilo znanstveno, vs*1, jova +0 do 24.fi0; župam in župan našega mesta, ooeap Šepeta- e#yci 3., fraakov 0 ^ 117.75. vrnil iz vojaškega taborišča v Lebrangu, kjer i obv«tnice 80.60. se ie nahajal kot i^novojn&, je ves čas bo- j lehal na naduhi in slabosU srca, kateri je seda^ počnlk skeiu Diatd, L ^ Tele gruče v^ nrladih tclesc. Tej ^sp^tn^ov ^opii. je bi ^^f0^^ , iavoljen za župana, | z c-ikJjfora de- 1 občinski za«op svojr^a prvega davčnega Konico^r,, Zazuia GUvni vwok razpeta občm^e§a svetabi ta, K^r je hotela cestna občnih v hife št. 5G9 r^amti javno l^udtoko 6iLa««> m to pa ni bUo po volji go^vim fondom, xi ^ »»Kjdmi reknrzi dosegS raopu* občinskega »»topa, ^ar je b«o za tedanje čaee nekaj ^-rednejja. (DanaSnje dni smo na t<> svanje seveda že precej privadili). Gerent Z«uia je komisar ii 7 mesečevi« ko so ^ vršde novj^ voRtve, je b. Najboljši šsveini strnil mmtt mutoial. t>sihc*.o.-L.^— - w — i> , — — ----- - - . i u J o so varnostni organi, ki pre- n rjepi korak ni m je bil porok, oa bodo re- davatvie dov.ctiili, prof. Vebra U- tili £voo naio^o dobro. Izvajali pet se^av tre^ t£ga preiskali J nacavnoot štu-,vaj s paHcami v trojicah nar.vn-t ^ dirali, če so pei« «.^ Kajti mso verjeli, da fe dr. Veber re« ar. . rjičetnikov ««im» Veber. Zvečer po predavanju 90 mu ^ j .^^ ^^ ^^ C)parki bfe pri brali vse dokumente, os nh pač ne irgiKJi, n6k4terijl maio ncf)et»liavosti, pri za&n^ se- WM\ ii teSi M 6 Š i pouk v verenju Posebni stroji m Šiv 'nje in vezenj s 570.—, /a-klopti! z dventa predelam« i L 720.—. izbera tmzera-rfilfe strojev po naj z mer- ucj^li cecAit. Zaloga šivata*ti strojev in poireažčift 24 cemiiiHi. Trst vii 6. zzmza n Na salites'O se po^jejo ccaiki. s« i au A f™ri -i i m? fce "enkrat — nevaren ^ovek). " jto~ovh« premVg^. Ob b^-nem p^aniu >o ze enh.,w vhjv, i . lejOTaaci in teloT»ake, nastala |e Varnastm organi so pac organv m ne, odko«-občioitTS. je menla. d. so prikora-električ- Za temi sestav m jih kar očarano, nastopila vrsta telovadcev na gOSpOdU ------ — tud; javTio zahvaKl v dvo-ram pred vsem »občinstvom. Zelo smo gotovi, da je bila neka druga senca vmes, velika in vplivna senca. Ena izmed takih, ki so napravile iz Vipave, •mrtvilo, mrtvo telo, obešeno na vejo, ki ^ Teik^'Vruda in zahtevale ga lahka «zaguncaš», kakor ga hočeš. In t^^ predno so se utr- - ---------— da. so obstali na mah pravilno v najtežjih .položajih. Njih izvedba re bua brezhibna; občinstvo se ni moglo načudiU vzorm Uvedbi teko težkih prost.h vaj. Telovadcem le-dile teiev,abuk ^ j rut; " t.i -i_____nls n rudi r ,-» ■ velike škornje, črsto nič Augega. In tudi, Prke4Ucv je zakljii^l« izborno uspela^ ve-ti škornji so nas učili inteligence, pa po; skupina telovadcev, moškega nara^a^a kakšno inteligetico mia|o skoraj in klobuk. . Tako je bil>o, čista nič drugače, bmo v državi, ki pravi, da j& kulturna in po njenih kultisrnih produktih to tudi priznajvamo. In res smo tudi mi člen te države, tuui mi žeHmo, da pestane država čnn kultur-ne^ša. In da je držajva kuituma, je treba v nrvi vrsti izobrazbe. Za izobrazbo so to- < . T*_l__U^ t« , in dečkov. , . O žodbi se nikakor ne moremo ponvadno izraziS/ker je pri večini točk umirajoče, kar ^ motib ž^dalce^Je bolj pa telovadce. Godba se mora pndagodvtl vajam " V %Ile'm ^kazala prireditev dobro di-scipV.no, žilavo vztrajooat in lepo ^^ pri vseh oddelkih, kar ie zasluga našega brata načelnilka. ^fr^je^lzv^-- Wana socij^i demokrat Ivan <*ravs s ^al^Učnjm; ^ t>vi in Pasovi odbornKcov Slov. I}udske ^rau-£ Kakor so prof pristaši te stranke n*kWu Idriji prvega, a ne zadnjega gerenta, tako oo ledij pristaši iste stranke jaU^Mriia prvega soci^no-dcmokrab^ne** t^ana v'bfvšf Av^rijl. V dobi pokojnikovega žunanovani* >e bila dograjena sedanja me^na ubožnica, grajenih je bilo v^č,vodovodov, poU M Mnogo lepih načrtov pa |e v teh padlo v vodo vsled hudega stran*arstva. kS ie b k> v onem času v Idrifi na vrhuncu. Po-Loinik je brl t^idi mnogo let načemik proatb-voCrne gasilne straže, za kat«-e napredek j* veliko sbcril. - Pogreb se je vrš»l v sredo popoldne ob 5. uri. Pred hišo ialosAi so za^ek pevci ža-Wt:nko, nakar so v paradni uniiormi knsto, da ta*o «kažeio zadnio čast svojemu bivšemu Godba je zaij^rala žalno koračnico rSS Ubranih gasilcev na čeln seje pr čel pomikati po glavni cestt proti Sču k SrKrižu- Tržo^me ^ cesb, koder £ 5el sprevod, so ble «^rte Sveče |e dvmi* trgovcev in gos^kučanev. Za .otf niki je stopalo oaobje me«tne občine z nMsariem n, če^, predatomCc^kr-uradnžkl in pazniki ter zastopniki vseh uradov in komor,4 m veliko »tevilo obč nstva. Med venet ie bSo opaziti krasen avez venec mestne občine, lovskega d^vagasdnegadru- druSlva, Trgovske in £ Dravskega bralnega droftva. V cerkv. sv. LJUDSKA BANKA v POSTOJNI (prej NOTRANJSKA POSOJILNICA) rog. *uti. as o mej. P dr. Sprslsma «lo!2 na hranilna Knjižite in ulo$s na tekočI račun. —^ Obrestuje vezane vloga po dogovoru. Izdaja brerplačno cirkularne ček® ™ Banca Nazionala di Cradito. Daja posojila kakor tudi Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posli :::::: pod najugodnejšimi pogoji. :::::: ref pjlrebna predavanja. Tako je bH tudi, Napredek je lep. eatorej v bratski alotfi po k nAm vabljen dr. Veber. Prosti čemu smo jI ----- - se zagrešili, tega ne vemo. Če ravnamo mi TRST Uia Carducci It. 20 Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmeinih cenah. z vami, kot se spodobi, če ano pma.zni napram vojakom, častnikom, «gentlemn-nc»tn in drugim, k: se kažejo« pametne in prevdarne, zakaj nam vi kažete ro^e? Sa-j stremimo že iz gospodarskih vidikov za konscHciacija med /lami wn nami, aH če hočete med državijani — sodržavljani Z&to se nam zdi tako ravnanje napram vseučiH kemu prof esc* ru naravnost smešno in nekulturno. Cc je prehodil g. prof. v's o Julijsko Kraiino in so ^a povsod spoznali vsi varm^itni organi za dr Vebra, bi menda ne bilo Ueba ravno v Vipavi g-profesorja tako nepotrebno secirati. f>e enkrat poudarjamo: Županstvo m karaJbiaa^t niso menda delali nobenih ne-prilsk, zakar najiskrenejsa hvala, le sence, sence, tiste vipavske sence dela*« bla-ttiaižo, pa sebi, ne nam ^_J?°Zakv«liu' Telovadno društvo v Idriji si štete v svojo častno dolžnost, da se na tem mestu javno najiskreneje zahvaK vsem cenjenim damam, Co so pomagale pn šivanju telovadnih oblek, kakor tudi gosp. hotelo Ln-diču, ki nam je prepustil v t^orabo dvorano ter nam 5el v vseh ozir h na roko. — uot>or. -- Odmevi obiska g. prefekta. Goap občii»k» komisar AngeUeH »e da! na obeski deski mestne občine razgUsiti sledeči dve brzojavki, dožli na njegov naalo-v: -- Wad vse zadovoljen zahvaljujem se najtoplete za vljuden in prisrčen sprejem o pr^fta ob slca tamošnjemu mestu. Blagovolite biti tolmač moje zadovoljnosti in zahvale tudi v javnosti. Prosim sporočite to tudi županom okraja -Prefekt Ric«. — brzojavka se gla«: — Zahvaljujem sc najtopleje in vracain pozdrav tamošniemu patriMičnemu meščanstvu. — Minister Federzoni. — Obavljamo navedeni brzojavki redi teg«, ker naa razni ne-olicMeini sodniki le prevečkrat krivično sodijo UUBUAN Gtoita Ib Rzcm Nsariev 68.BB0.MI~ Telefon: 5—18, 22—•• KRED9?£ ] PODRUŽNICA » TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI Blaraic2 In mm Bteiw BMM.1M'-- Telefon: 5—IS, 22—93 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 «a tekočih računih po 4 A /o vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun ,n j,h obrestuje po dogovoru. ' - Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. HfllpržRlnMša zoezn \ JmosMlo Blagajna Je odprta od »7.-127. in od 147,-16 41 Podružnice: GORICA. Brežice, Celje, v^ernomelj, Kranj, Logatec Maribor Podrt'Zntce: Metković, Novi Sad. Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;:::