LIST ŠTUDENTOV   LJUBLJANSKE  UNIVERZE
UREJUJE UREDNISKI OOBOR: DRAGO COP, MIRO DVORSAK. JANKO POPOVIC, BOJAN SAMARIN, rVAK SEDEJ, ZDRAVKO TOMA5SEJ IN DUSAN VOGLAR. ODGOVORNI IN GL.AVNI UREDNIK JANKO POPOVIC. UREDNISTVO IN UPRAVA - LJUBLJANA. MIKLOSlCEVA C. 5 a - TEL. 31-102. TE-KOCl RA-CUN   80-KB-1-Z-567. ROKOPISOV NE VRACAMO. LETNA  NAROCNINA   200  DIN.  TISK: CASOPISNO   POD-
JETJE    »SLOVENSKI  POROCEVALEC«
LETO VIII         STEV. 7 LJUBLJANA
3   3"•
VLOGA  STUDENTOV  V  DRUŽBl
„ Kot vsak drug posameznik smo tudi študentje trdno vključeni v družbeno življenje in se v njem tako ali dru-gače udejstvujemo. Toda mnenj o naši družbeni vlogi je mnogo in nekatera si celo precej nasprotujejo.
Kadarkoli primerjamo z iz-obraženci, ki so študirali še pred vojno, takratno in sedanjo štu-dentsko mladino, izpade tako primerjanje ponavadi v korist predvojnih študentov, češ da so bili bolj družbeno aktivni, bolj borbeni,  polni  idealov  itd.
Tovariši, ki so svojo nedožive-veto mladost pustili v bojih, ofenzivah in pohodih, nam po-stavljajo za zgled svojo genera-cijo in svojo, sicer neizživeto, vendar pretresljivo ustvarjalno mladost.
Tudi pred tistimi, ki so doži-veli polet začetka naše gradit-ve, se ga udeležili in mu s svo-jo mladostjo dali zven, ostajamo »majhni« in »nepomembni«.
Toda vsa ta mnenja so v ne-tcem pogledu enostranska, stalf-šča, s katerih izhajajo, pa nepri-
j            da>nasnjim   w-zo,istn   »i'
Vsem takim mnenjem navkljub danes vedno zaiova ugotavljamo, da družbena aktivnost mladine nasploh in seveda tudi študent-ske mladine neprestano raste in postaja vedno pomembnejša. Študentje se danes živahno udejstvujejo na vseh področjih družbenega življenja. Sodeluje-nio v občinskih ljudskih odbo-rih, hišnih svetih in drugih or-ganih našega družbeno uprav-nega sistema. Zagrizli smo se v reformo univerziteinega študija in hočemo, da bi se naša univer-za člmprej preoblikovala v so-dobno sociallstično univerzo. V pokrajinskih študentskih klubih pomagamo pri reševanju vseh socialnih, gospodarskih, politič-nih in kulturnih vprašanj dolo-čenega področja. Vključujemo se v naše kulturno življenje, delo-ma celo kot aktivni kulturni dc-lavci, in mu dajemo svojevrstno obeležjc. Naše delovanje na te-lesno vzgojnem in športnem pod-ročjn je pomemben prispevek k dviganju amaterizma in k raz-voju principov socialistične te-lesne vzgoje. Pri delu v organi-zacijah se srečujemo z vsetni mogočimi družbenimi problemi tn si skušamo nanje odgovoriti. Prizadevamo si, da bi tudi sami prispevall čimveč k svojl poli-tično ideološki vzgoji.
Vsa ta pestrost našega delova-nja najde po neštetih poteh svoj odraz v splošnem družbenem fiivljenju in tud! prispeva svoj delež   k   podobi   tega   življenja.
Saj vsa naša aktivnost izhaja iz pobud iu potreb družbenega živ-ljenja samega ter je namenjena pospeševanju njegovega razvoja.
Ko govorimo o družbeni vlogi današnje mladine nasploh in po-sebej študentske mladine, mora-mo izhajati iz realne ocene da-našnje stvarnosti. Naša družbe-na aktivnost in podoba našega rodu sta v tesni medsebojni vzroCni povezanosti, oboje pa je v širšem merilu odvisno od na-šega splošnega družbenega raz-voja. Približali smo se sicer ne-varnosti, da zabredemo v zlo-glasni »generacijskl problem«, vendar bumo morali kljub vsetn pomislekom o podobi našega ro-dn spregovoriti vsaj nekaj be-sed.
Najznačilnejše za naS rod je, da je za nas socializem dana stvar in ne stvar idealov. V družbeno življenje smo stopili šele takrat, ko so ideali že do-bili za svojo uresničitev podla-go in so s tem v marsikaterem pogledu prenehali biti le ideali. Sodobno družbeno dogajanje po-tcka brez velikih zunanjih kon-fliktov in preobratov, družba se spreminja in razvija v svoji no-tranjosti, vse do najintimnejših kotičkov posameznikov. Danes ne ustvarjamo več nove države, ampak nove družbene odnose, ki se tkejo iz nevidnih in včasih navidez nepomembnih niti. V takem položaju jC zsfres težko najti najprimernejše oblike družbene dejavnosti.
Mi nimamo svoje legendarne preteklosti, ideale, za katere se borimo, šele sproti spoznavamo. V sodobnem družbenem dogaja-nju se še nismo popolnoma zna-šli, zato so v našem delu neka-tere napake. Spoznavamo šele, da je za vsem vsakodnevnim in navidez malenkostnim dogaja-njem, s katerim se srečujemo, nekaj velikega, pomembnega ne le za vse nas, ampak tudi za ves svet. Približujemo se spo-znanju, da je graditev socialiama to, čemur je vredno posvetiti vse svoje sile. Naš pogled je uprt v bodočnost, ki je še ne poznamo. a jo bomo ustvarili.
NaSa pot je teika. Zaustavlja nas kopica moralnih in ideološ-kih problemov, napada nas omahljivost, plaši nas navidez-na majhnost in pomembnost stvari, ki jih počnemo. Mladi smo in želimo si velikih dejanj, velikib   zmag,   v   katerih  bomo
Spomenik io zastava
Bližajo S8 meseci z visokim fioncem. Aafaltna preproga av-tooeste . Ljubljana—Za&reb se bo pričeia odvijati že aprtila. Na trak. ki ne bo vezai samo mesta ampak tudi narode, bodo prišli študentje šele juKj-a in avgusta.
Z veterine, VPS, medicitn€, vižje šole za fizioterapevte in z VSMS so že prišle prve pri-jave v pripravljalnd štab za mtodinske delovne brigade. Sa-aio z anedicine je prdšlio 70 pri-Jav, od teh 11 za mesec avgust, 53 za julij, 4 za junio dn 2 oe-opredeiljemi. Tudi z drugih !fa-Jcultet j© majveč takih, fci bi ra- delall juLija, čeprav se pri- štab trudi, da bi jah  porazdeiil na oba meseca.
Za čas med apriliom in juli-jem patrebuj€jo nekaj strokov-nlh iinstruktoriev, predvsem gradbendke "In mediioiinice. Toda za to se Se nihoe n| prdjavil-ker im-a veoina študontov prav v tem 6asu izpite.
Po štcviilu doslej prijavlje.nih sklepamo, da Je zanimanje za delo na Cestd bratstva im enot-niosti med šrtudenti zeLo veliko. Ze sama bese>da »graditi« po-me<ni nekaj lepega in velikega, nefcaj, kar privla-či. Graditi, čez n&šo dež&lo zgradiiti zrcalo, v fcaterem bodo zme.raj odmevale ^aSe dlanii. Sicer žuljave, toda |«ke so vse  roke, k,i us.tvarj.ajo.
Posebno   v   poletnih    mesecih
bo vrste miaddh graditeljev rno&ao vzvalovilo kulturao in špoTtno  življenje.
Bok za priijave je 31. marec. Kar bo prijavljencev preveč, jih bodo zaposlili v Kiopru aii pa v Ljubljand pri &rad!nji sta-diona.
NaSa mladiina bo dokazala, de zna graditi [n da to ne bo samio cesta. amipak tudi spomenik in zastava vseh raladih stil, ki ho-čejo ustvarjati.
Dosežemo lahko še več
lahko izrazili sebe in svoje vred-note. Zato smo s takim vese-ljem sprejeli zadano nalogo — zgraditev avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb.
Ceprav je vse, kar delamo in ustvarjamo, v neposredni med-sebojni vzročni zvezi z ostalim družbenim dogajanjem, naša družbena aktivnost prav zaradi omenjene notranje borbe in no-tranjega presnavljanja ne pride vedno do polnega izraza. Naša družbena vloga je navidez majh-na, vemdar le navidez. Occnje-vati jo moramo ne le po pestro-sti našega delovanja, ampak tu-di po mestu v družbi, ki nam ju namenjeno kot bodočim visoko kvalificiranim strokovnjakom. Lpoštevati moramo, da pomemb-nost naše družbene vloge nepre-stano raste in to v skladu z na-šim družbeno političnim osve-ščanjem. Kljub vsem napakam, slabostim in pomanjkljivostim v našem deln smo danes študent-je t naši družbi pomembna sub-jektivna sila. V nas se vrši pro-ces oblikovanja novega sociali-stičnega človeka in mi smo no-silci tega procesa, ne le pasivni, ampak tndi zavestni in aktivni nosilci.
Toda pri 7sem tem ni najvaž-nejše, ali je naša družbena vlo-ga tolikšna ali tolikšna, važno je predvsem vprašanje, ali se svo-je družbene vloge tudi zaveda-mo in ali res izpolnjujemo nalo-ge, ki nam jih nalaga družba.
Ena naših osnovnih dolžnosti je strokovno r sposabljanje za bodoče mesto v družbeni praiz-vodnji. Kljub vsem negativnim pojavom, ki j?h lahko opaža-tno, smo že neštetokrat ugoto-vili, da študijski uspehi na vseb fakultetah nepresta.to ra.ste.jo. To kaže, da se študentje čeda-lje resneje zavedamo svojib dolžnosti.  N^pet;  pa bomo mo-
rali vse sile, da odpravlmo tiste negatiTne pojave ozirosna poj-movanja, ki našo podobo še xed-no kvarijo.
Pra^ takv važno feo. študij i>a je za naše bodoie delavanje v družbi tudi delci v organizacUi — v ZŠJ. Zavedamo »e, da mo-ra težiiče tega dela biti na, ideo-loško političnem vzgajanju, za-to danes pri vseh združeajih posvečamo idevloško politične-mu delu tolitko pozornosti. Prišli smo do s^oznanja, da je vsako delo na Ideoioško polifcičnem področju lahko uspešno le, če tnu damo družbeno pomembno }n konkretno vsebino, če ga prl-lagodimo potrebam družbe in ne le lastnim potrebam in če ga izvajamo v bkladu s principi »plošnega družbenega življenja in razvoja. Po tem načelu že dela veoina združenj in uspeh ni izostal. Toda prav ti rezultati kažejo, da je treba ideološko po-litično delo v Zvezi študentov še bolj poglobtti in še boU raz* širiti.
Ce hočemo zavestno In polno-vredno zavzeti neko mesto v družbi, nam je potrebna nedz-prosna kritičnost. Ne kritičnost, ki bi bila sama sebi namen in opravičilo za nedejavnost, tem-več prava, konstruktivna kri-tičnost moira sprcmljaii vse naie delo in mu dajati resnično vred-nost in upravičenost. Že ob mnogih prlložnostih smo doka-zali, da znamo biti Iiritični, pa ne samo do obdajajoče nas stvarnosti, ampak tudi do same-ga sebe in do svv^sra oela. Kri-tlčncstl pa poti*#&jemo še Več, prav ona nam imora postati me-rilo h. dokaz naše druibene osveščencsti. Kajti nl dovolj, če smo le neka družbena sila po
drnžbene vloge tudi zavedamo in se zavestno borimo za njeno večanje \n pogJabljanje.
Zanos mladosti ne pozna ovir
SPET NAKLJUČJE?
Znano je, da so na vestj o aretaciji alžirskih študentov v Franciji, katec-r tudi na razpusl njlhove niacionalne študentske organizacije UGEMA reagirale številne šludentske oirganizaci-je iz vseh kirajev sveta. Ta po-moč, ki jo alžirskim študentom nudijo študentje drugih dežel, je pomembna vvsakem primeru. Ce so dameis v svetu vprašanja, oteTOg katerih se razvija enotna akeija. potem je to v vsakem priimeru solidarnost z alžirski-mi  študemti.
Zveza študentov Jug-oslavije, zvesta svoji protiikiolomialističn! politiki, je tudi v vrstah onih, ki   so  protestirali protj   postiop-
kom franooskih oblasti. ZSJ je s svojim s-tališčem seznanLLa vse študentske oTganizacije v svetu.
Vendar pa &e, kakoo1 po pra-vilu, v poTnembnih trenutkih za študentsk; svet vedno pojav-ljajo tendence za izkori&čanje posameznih dogokov v ne^e do-ločene naraeoe.
Ne želimo ocenjevati na osno-vi piosamez;n.ih ppiimeriov, toda 6e čitajmo posebno prilogo in-fonmativmega biltena COSEC, v katerem so ofojavljena' stališča nacdonalnlh unij ob prilik: raz-puščanja UGEMA, se postavlja vpnašaraje, ali je tudd tu vse. samo »slučajno«. Mkmo tega da so tu objavljena samo  stališča
nacionalaih unij, fei se zbnrajo v okviru Medniarodn« Student-ske konierence, ker za to po-stoijd fiormalno opravdčilo, se vprašujemio, zakaj je \z st-aliiča Zveze študentov Jugoslavije iz-puščen ravno  sledeči   odstavek:
»Dobro ie, da je solidarnost z alžiirskimi študenti e^o od vpra-ša.nj, o katerem s« študentski svet danes ne deli, ker gr« za ogrožanje ne samo akadeonskih pravdc in ne &a:mo za zdiruževa-nja študentov neke dežele, t&m-več za kršeinje osnovnih člove-čanskih pravic. MdsMino, da je fco pomebno z"a alžir&ke študen-te.»
SLučajno. ali nekomu ne gre v račun ©notna akcija?
TRED VIL KONGRESOM ZKJ
(istvariti hočemo novo družbo
22. aprila ®e bo prlčel VII. kongres Zveze kamunistov Jugoslavije. V vseh osnovnih organizacijali ZKJ se nanj že daJj časa temeljlto pripravljajo. Pismu Izvršnega komiteja CIT ZKJ sta sredi marca sledila še načrt statuta ZKJ in osnutek prograana ZKJ, ki Ju bo sprejel VII. kongres. Jfa osnovi vseh teh •dokumentav zavzemajo priprave na kongres vedno širši ob&eg in postajajo vse pamembaejSe.
Znano vismo Izvršnega komiteja je Izraz humamizma in skrbi za človeka tw ods«y p^ mirljivega odpora proti \sem negativnim ipojavom, ki se pojavljajo v našem razvoju. Pismo ni sprožilo samo kratkotrajno kampanjo, ni pričelo neke brezglave gonje proiti najrazličnejšlm lndividualnim krivcem, ampak je usmerjeno predvsem proiti Izviram negativnih pojav&v t»r poziva na boj proti njim. Zato plsmo ni bilo le vzpodbuda za kritiko, ampak vzpodbuda aa praktično s.preminjanje in reševanje stvari.
Pismo je pokazaio neizbezno nujnost, da še naprej Jtrepimo svoj sistem socialistične demo-kracije im usposabljamo naše ijudi za delovainje v tem sistemu. S tem bodo zadani odločLtai udarci \sem mogodim partikiua.rističnim tenflencam •posameznlkov in tudi manjših skupiin. Ustvariti je treba svobadnega socialistitnega človeka z Rlob&kim občutkom odgovornostl pted družbo. Okreipiti pa je treba tudi sistem kontrole od zgoraj in od spodaj.
Poglavitniii problemov našega današnjega družbenega razvoja se je pismo lotilo z name-nom, da jih % naporom vseh naprednih sil reši im odpravL zato je a0.govorne naloge ualožilo vsem državljanom in ne 1« k&mujiist&ni.
Spremembe v statutu narekujejo zahteve razvoja
V razidobju «a  ti.
 pa ao aaiits suio v
 araii>euem aivijt^iju tiapravLli veiiik
 s>utiia.iis-ucue uejuui&racije je aoo^gci ubvtrjctctii lazvuj  *n Si osvojil vsa  ziVAjeiija.   vse  te  Apreiutauoe so A.axnunistuui  pasreuoi/^te mnoso luavm  vpiivaae e>o  ua  r<uyb  Zveze  jvOmuiiiS.t.ov  iin  jia  ujciio  apreuiuijianj«  m  razvgaiije.   V  je Aioiina ipoiJtiCiui an  v^soj.u*  viofea isoiuiunicov,  potrcoa  po  aviganju sotiAu^t.itne
MVtaU   UeiOVJllll   ijUu.1.
V iaja.iii xvuj.nt.id.u. so nekatere Sjpremembe v istaicutu nujne. iz uatrta statuta je iz,puščeni) vse iiLiu, iiar j>o-ui po ^vojcau iiiaicaju v ptv&rauti L,n>, uvcija.vijene pa so vse tisie is.pTexneiaDe, ki jiii terjd seuauija. i>raK>u v  uruiu*                                                                                              o
uaceia, n<t, Katerm  teiueiji ^veu
 i                             su   za   uciuOAiau
 vottk^a c^^iia i»ojfciH:j  pootavija  v  sreuu   oo^a za isaci.aiiizem  uosfc, *«t naiutijuji ^o^puuaia^i ra^voj m prou vseui  oiut anorajo  oiu ciaiui Zk po*.iii,vovauai, »ttiumui, lovuiioKi,  uc </ovooouuve ciovesuva uay jijii uo uajvi»ji za.Kua v vseim  kivijeiiju.  e»ui».uii  tcrja  ou ujui,  ua se ipuv^uu <ia   vtdao  ujjro   vse^u  uii ^oj^vOiu, ua zh.icmoio vvitvojo na n<u ariubeni.razvoj, ^a po&pc- ut-jjo iu ^oi.aiciio raitvijago.
 ionituauu uiu^i/ciue^a i^vuja je  v nacriu s^Latuta orgaiiizactjskemu  uaua ve^ja pio^aosu iii p.j.uiagoaijivuat.,  usnovunii  ui  uasuvuimjse uaiO^e.  ua^avijeBe so  vse      ^  o^u-. ^,«. ^vc>u^i ihšjo &t»jauuiJstuv  v uKviiu iaiuc^, *.i jiai jiOti naia- «,wii je iLacri stamca eutia uanea temeijev z& na^aijnjo rast ^  na v&eu puufocjai arujjsDcnega
 orgaiai/.aoijc  dš. pojiuovaxijcin ia  te^aj^ui. j veiu javneiu m
sUjcjk  ui se
V siuaau /. aanasiijtau u&troju z<veze Kuuuuuiiotov akuvuiu ao uaioztae  vecje iia mlko je aamn \cc liio^i.  soatut m pragiajn. a  m ^a iujouo ae
 ocana danaAje stvamosti
Predlagani piogram ustv<trjaino na uosicuu« utaii^>isCi<.nu ra^iš^uje sooialistitno prakso v nasi ut^eii xii v ^vctu. xcoreucno kuanura in pu^pioauje utn.usuje, ki ao si jiti koiuiuuhs.Ii priuouui v revoiuciji, v gratntvi uove arzave m v ia^vijtvaju iiuviu sociausuciijiu uruiucum oauosov. iTi teia u^a&teva vie »pevidiCiiuaui ai enkraiuosu uase poti. Lposiftva pa ituai paseu-uasu v razvoju lUj^a uetel iJi Ioao oceajKje ioauuin n&ipitaeti ua sououua a<ts>.rotja v ivetu, uono aeiavs^to giuaiuje un. coauuiii iazvoj MM;ia.ii^.xna v svtiu.
V   vsej   za.piettaoa(.i   s&uouae   uruzucne   Mvarno<^»i   je   uoa^eduo   uporabljena   marksistična
 uv   uiaicKiicnega mai/enaiizuia  ves  caa  reisni<c,  augeou «a vecao  veijavnUL xfcs>i-
 oujeiKi.iviio ^re  u ^aica ae aes  , iiove poueue
iuamstveiia  mctoaa.  jxer  se  OAuuttav  i lajio aoisieaiio ar^i, m unkaK 6ii.Ui<eiK a tev. frmiiazuje razvoj, iii se je ±ixi iias <ui v sve»U * ujega  razvuja,  a.i jiu  gieue  ii<t  uouie  i»iozau»ti  ze razvoja  soci<uiLaia  z  Uiceiuei   ne   **ait;jaje.   j.eiuu            j     ^
upo!>i«va,   ua   uo   Doaoce  xivijeiaje pi^ac^« iiove  tzjs.u»iije, iiove poueue -ia  aove bo oa KoinuiiiiiM.ov zamevaio, aa neAatere seaaiiije ,poau».vji.e ivoje i/muiAe la svujega poiuavijo aia »premcae. 2\aaa uruzueaa pran&a *n dia&a znan&ivena mi&ei  v ceiou  uosia v naanosu pi ekoxac.ni, popravili  liu  moraa  ceio zaniuiaii   po&auiezuia seuanja &*ausča, s  tem bo&ta v p-umi meri uveij<iviu piav rtvoiuciunarni uun m Usivarjaino Koact^pcijo prograiua irogiaJii  ka^e  sw»!pnjo  sov.Laii/slu:ne   misHi   v   JUgosiaviji   —   v   uKviru                              fc
misu — aa saaauji sio^ji naaega aruzoeaega razvoja. Ves je usmerjen v seuaajost, K vprasaajeiu Doroe za izgraunjo soctauzuia v naai uezeu. len pruutc^uov iia uastu^djocui mzav »e loteva s puuio u^UaXjaint>jtjo iiurtisiLina aa z aeKO uuAnio&rcnoi>cjo >u Aiiti^aoatjo kUi preulioaino pismo Izvrs^aega iioaiiteja cn zjiJ. Vrediuoac precuo^cvuega osiiUiUia je prav v teiu, da taKo zvea^o ui nataincuo oai'aiia nase iououno atuzataa aagajiuijc. trav /.aiaai ^ega je luo. osno-va m poouua za uauaijnje 2-aaasiveao r^ziikovaiaje naatja Uiiuu
Hozvo) sociaUzma v noviii
 programa &e ue u&tavlja na aoigo m široko pri u»ub. osjiovain postavkab. »tvenega sociaiiiina, ±u &o jib, postaviii ze i>xarx, ivngeis ui Leain. boaooiii la^vo sUčuega Kaipiitaiizma, drzavntga ikaipital.ii2.aia, razp<iuaaje svetovnega Koioaiajntga. sistemd. la zaostr&vanjti levoiucionarne^a ooja ueiavs^ega razieaa obravnava le aa KrdinO, ie zarau. id«jue koacmiuteie. Pii xeau jpouaarja, aa je pix saciaiisačni preabrazoi sveta \axea pxeuvsmu porast sociaiiiticnui su, iaji>bovo iiepiestano »svescaaje. K.O govon o proDieinui sociaasncae grauitve, ooravnava v&a non,xajnja prousiovja te gt&uuve, vse negativne pojave, iki jo sprem-ijajo. Jfouiaarja, da so v druzuenem xazvoju prenoanega abaouja luajvaiiiejsa goailaa sua socialiistlicjio osvescene delovjie innozice, ki zavesiuo usuiexjajo uotraaji uiuzbem razivoj ia se bore proti tenaentam rOataiLkov Ltarega axuzbenega &isiema.
Jfogoji za boj ueiavsitega razreda jju sooaii»ucaiiii sn ^pioh za vsakoduevne zaateve, za demoiiiajtičue pravice ueiovnlb. ljuui, za aoaast ln za izgraaujo socializma &o se v zauajia deseueitjiti znaino &preineiiHi. Spreinenjeni pogoji zao<sirujejo nasproija m ideoioški boj v aeiavs.keru razreau samejn, lazbijajo njegovo eaoino&t m siaoijo njegove revoiucioiiarne sile. Veadar se je kljub vsemu razmerje aruzDenia sil \ svetu bistveao spremenilo sociaUzmu \ pna. Xuai Kapitalističui svet &axn ise &preminja pod vpiivoru nczaaržae atiniiicije sociauzaia. uelav&ki razred mnogih Kapiitaii^cicniii aezei je aasegui vrsto pomerabnia poiiuonih in soci-alDih pravic.
Drnžbeina in politična vloga delav&kega razreda je po vsem svetu močno narasla. Vibarno gibanje sodobinega cloveštva v soeializem je privedlo do tega, da je socialiizem postal žt vsakodnevna prakso sto in sto muijonov Jjuui. i>oj aeiavsKega razreda dobiva vedno večjo šixiino m vctino boij raziiovrstne obluie. lu ni vec boj za majhne, vsakodnevne korist.i, ampau boj za velike politicne in go&podarske cilje. Stanje v souobnem meanaroanem deiavsneia gibanju, njegova neenotnost, je pravzaprav posiedica objeAiivuib. zakonitosu sodobneg.» družbenega razvoja. Kot mlada vodilna uružbeua sila si delavski razred Se <ni mogel nabrau dovolj izkušenj.
Osnutek pTograma podaja tudi stališče ZKJ in smer njene akcije na področju mednarodnih odnosov. V vsej zaostrenosti in protislovnosti sodobniii m&dnarodnih odnosov, v razdeiitvi sveta na dva antagonistična bloka ZKJ pouaarja po:rebo po akuvni koeKsistenci. Politika aktlvne koeksistence je izraz In potreba močnega xazvoja sodobnib proizvajalnih sil, ki jc pripeljal do dejanskega pove^ovanja vsega sveta, do tesme medsebojne odvisnosti ekonomi^ posameznih, dežel. Vendar se aktivna koeksistenca ne m»re uresmčiti v odnosib med bloki, uresničl se lah_ko le v odno«ih med državami in narodi. Tako pojmovana politika aktivne koeksis-tejice ne sluii le odpravljamju vojne nevaino&ti, ampak tudi hitrejšemu napredku socdalizma, hitrejšemu spremmjanju abstoječib družbenih toxmaaj. Neposredno odvi&na od teh oačel je tudi vsa zunanja palitika Jugoslavije in njena že znana stališča do razvoja aerazvitih dežel in do boja za nacionalno neodvisnost azijskih In afriških dežel.
Izgradnja socialistične Jugoslavije
Da -bj lahko čimbolje anallziral sodobno družbeno dogajanje prl nas, je program v glavnih obnisih obdelal tudi predvojno jugoslovansko delavsko gibanje, ekonomsko in politično krizo predaprilske Jugoslavije in predvojni razvoj Komunistične partije Jugoslavije. Kot važno epoho pa je obdelal tudi čas narodna-asvobodilne vojne.
V  dosedanjem  socialističnem  razvaju je šla Jugaslavija skozi  več  faz, ki so  organski  del enotnega in   nepretrganega  procesa  družbeno-ekonoraskih  in  polLtičnih sprememb ma  poti k soclalizmu  ln k  Cedalje širši socialistični  demokraciji.  Prl abravnavanju tega razvoja obrav-nava osnutek programa vse bistvene zmačilnosti izgradnje socialis.tične dežele, vse pojave, ki Jo spremljajo in predvsem mesto in vlogo kamunistov v tej  graditvi. Pri tera se ustavlja o*> znafilnostih naše družbeno ekonomske ureditve, ob problemih družbene lastniae proizvajalnit sredstev,   ob   vlogi   proizvajalca   in   države   v   proizvodaji.   Poudarla,   da   postaja  pxoizvajalec nosilec   družbene   funkcije   upiavljanja   proizvodnje   in   hkrati   aktivnj   sodelavec   v   funkciji razdelitve presežkov  dela.  V  pogojih  družbene  lastnine proizvajalnih sredstev je  fcjvobojeno delo  edini   fclniitelj   tako  za  reprodukcijo  svobodne   človeške   osebnosti  kakor tudi za  repro-dukcijo  socialLstičnih   odnosov   in   sociallstične   družbe.   Delo  postaja   edino   raožai   vir  materi-alnega  obstoja človeka,  ki  more delati. Vse pravice  posameznika,  tako  ekomomske kot poli-tiCne,  izhajajo  pravzaprav  iz družbene lastnine proizvajalnih sredstev in se vazvijajo na tej podlagi.                                                                            .          ....„».     , •—_a:         --.         **—
V  graditvi socializma ima velik pomen tudi družbena struktura določen« dežele. Zato pro-gram  podrobneje obdela tudi vprašamja našega  delavs.ke.ga  razreda,  njegove  vloge   in  njego-vega  razvoja,   vprašanja  kmetov,   intelige<nce,   malih  proizvajalcev  iai   ost*nkov stare   družbe. Raznolika   družbena-gospadarska  struktura   dežele   povzroča  namreč  nastanek  notranjih  proti-slovlj, ki razvoj socializma v neki meri tudi zavirajo io mu spreminjajo smer. Težave. ki se pojavljajo, je treba reževaiti z vedno tiovhni ln novimi  ldejniml, poiiui^ndnil in materlalnimi
(Nada;.,e;ranje   na
 strani)
Dolo združenja študentov agronomlje
DOBRI ODNOSI S PROFESORJl
Studentje sa dosegli vse svoje zahteve L Ideološko po-
Utično delo  je zsživelo Q  Študentje so v  slabem  eko-
nomskem položaju L Tuji praktikanti so pri nas slabo
plačani L Združenju manjka le denarja
Med vsemi zdruienjj ljubljan-skih študentov nd niti enega, ki nie Ibi velikeiga dela svojih siil posvetilo študijskiim pnroblemom. Zanimanje študentov za študij-ska ypraiša.nja in pripravljenost za njihovo reševanje sta v zad-njem ^bdobju, ko je bil spre-jet undwrzitetaii zakom in ko so un.ivezitetn,a upnava ter fakul-tetne Upirave pničele z izdelavo osnutkov statutov, postala ne-verj€too velika. Obenem z ra-stočdim zanimanjem pa j« rasla tudi ,s,pasobnost študentov za so-delovanje pri reševanju študij-skih vpraSanj. Prav zaradi ved-no ve^čje objektivnosti in resno-sti pr.i tem delu je usipelo toli-ko študentskiih predlogov dn pripomb.
Vse to je z-načdlno tudi za de-lo združenja Stud&ntov aigronio-mije oziiroma za delo njegove kcimisije za šfuddjska vprašanja. Ob pripravljanju statuta 'iakul-tete za agironomdjo, giozdanstvo in vete,r.inarS'tvo so Stude-ntje agronomije doseglj vse. kar so zaMevalii. To je bilo možno za-radi tega, ker so bili v študij-skd komisiji samo niajboljši štu-denti, ki so vae študijske Pro^ bleme res dobro poznali dn k.i so z.nali oboektivno zaigovairja-ti študantske z^ahteve. Seveda pa je k takemu uspehiu ogrom-no pripoTnogLo tudj odlično n^edsebojino razttimevainje med žtudenti in. pirofesorjd, s čimer eigironiomi&ka Lakulteta prednja-6i pred ostaLimi fakultetami že l€po vrsto let. Pnafesorji štu-dentske predloSe, pa maj se ti-fte-jo česa;rkols vedno nadi upošte-vajo, s€veda pa se tudi študent-je vselej trudijo, da bi bild nji-hovi predlogi res objektivni i:n skupnosti v prid. Tako kljub vsej zapleteni štud-jiski ptrcble-rnatiki nj prdšJo do nikakih ne-ljubih  komfliktoiv.
je    pa    ostalo    &e
 stvari, ki jih staitutom še ni biLo mogoče re-šiti. Na prv&m mestu je tu vpnašanje študijskih programov, fci še niiso izdelanli. Usip€iš.en fitudij ovira še pomiainjkanje steript in uičbenikjov. premajhao Števllo predavalnic in labora-torijev, sk.romen fakult^tn] pro-ra6um itd. Studentje problem sk.idpt rešujejo sami z izdaja-njem potrebruh skript oz. učbe-nikov, vendar je glavna ovLna temu delu — pomanjkanje de-narja.
Vsa prejšnja leta j.e bila ena etalnih točk skupšti.n združe-nja premalo izraziito ideološiko poLitično delo. Toda v letoš-njem šolskem letu o tem ne more biti več govona. Delo združenja na t&m področju je biilio letos zelo razgibano. Zdru-ženje je ideolo&ko politično de-lo organiziralo skupno z osnov-ruo origanizaoiijo ZKS. Pri tetn je i&kušalo ideološko politi-čino de«lo postaviti na ne>ko konkret-no, družbeno akitualno podlago. Tako je n. pr. ©rganizdralo pre-diavanj© o zadiružništvu. Za ta-ko obliiko odealoškio političnega dela so študentje pokaizali iz-redno veldiko zanimanje, saj ©e ga udeLeŽTjjejio stooraj stood-stotno. Po predavarij.ih se vedno razvije živahna dijskusijia, v ka-teni študemtje s svojimi vipra-šanji se^ajo na najirazliičnejša in »e!o šiiroka področja našega drutžbenega življenja. Pri tem delu oviira zdnuižemje le ,po'miainj-kanje   primernih   predavateljev.
Tudi s socialno ekoncnnskim stamj&m študenttov se je združe-nje spoiprijelo. Med študenti agromomdje je večina kmečk^h otooik in so za'to socialno eko-nomski problemi zelo peireči. 41% štud€«tov dobiva štipendi-je, toda te tudi &e niso rešitev. Zato trpi študlj zaradi hono-rarnih zaposlditev in  podobnega.
Socialno ekonomska komiisjja zdruleaija napreza vs« sil«, da bi priskirbela Stipendije tudi ti-stom, ki jih še nimajo, so p»a v slabem ekonomsk^m poiožaju. Pri tem je že mnogokirat uspe-la.
V okviru združenja deJuje tudd še poseben odbor za rned-narodne zvez^. Ta je doslej na-vezal stik« z daasknmi, Svicair-sfcimi in poljsk-lirjii §tudenti agronomije. Odbor akrbl za po-čitaiške prrakise oziinoma za za-menjave. Njegovo delo je polno težav, kea- je pri naa za tuje pratotikante na razpodago le malo m«st, p« Že ta so slabo plačana. Tako tujim študentam ni m.ogo*« nudlti vsega tistega, kar lahko nudijo oni nam v svojih domovdnah. Odbor jim je prisiljen doplačevati še po-sebne dodatke, za ka^ pa zelo težkio  najde  potreben  denar.
Pomanjkainj© finanč>nih s^ed-stev je pravzaprav glavna ovi-ra prl delu združeinja. Za ka-kršnokoLi akcijo je fcreba naj-prej izvrtati nujn.o potreben denair. Ce bi imeld vsiaj n&kaj več denairja, h\ lahko n. pr. imeM nrnogio tesnejš.e stik« z ostalimd jugiosLovaniSikimt; agro-nomskimii fakultetami. Sicer so letos v Ljubljani priredili med-fa^kulteibnio konifeirenco, vendair je taka eakratna akcija prerna-lo. Kljub vsemu temu pa muslijo na ureditev &kro'ime klubske sotoe, kj«r bi študentjie lahko pirebi:rali revije in dnevni tisk, šahirali ter s© zbiraLi. S tem bi bilo k paživitvj študent&kega življenja na fakultetj veliko priap«vanega.
Napaka v delu zdruienja, ki pa jd lahko le zelo težko dolo-oiTno pravii vzrok. je premajhna povezanost med študenti posa-meznih oddelkiov fakultete, t. j. med aigToniomi, gozdarjj in ve-terlnarji. Ta poveziava je zelo. nujna, saj imajo vs4 študentje c&le agironomsko-gozdairsko-ve-terinars.ke fakult«le v fakultet-nera svetu le e-nega predstavni-ka. Za povezavo skrbi zaeakrat eddnole tako dmenovatii kocrdi-nacijski odbor, ki se cestaja pred vsak,0 sejo tfakultetnega sveta ln seznanja študenta — č'lana sveta z mneinji ia predlo-gi študentov po«aTn«wiih oddel-kov.
Ozek pravokotnik parketa je bil kakor senca okna. Na iteklu je počivala silhueta risalne deske pod kotom 45 sto-pinj. Sobica je bila kot otroška roka, fci hoče zgrabiti čim več svetlobe, pa ostane še vedno le otroška roka.
Najprej se je sklanjal nad papir na postelji; nad stm-fonijo črt, ki so bežale drug od druge in se spet snajale — kakor v obupu. Ko se je pričel smejati, je že sedel na nekem stolu in se je nenadoma spomnil, da je bil nekoč majhen. Takrat ga je vsako jutro poiirala stavba tehnične srednje šole. Nad cestami so še vedno ležali prvi povojnl dopoldnevi. Ko so se razkadili, kot megle, je po dveh letih ^uzbe stopil čez asfalt na drugo stran. Krstili so ga pod reflektorjem zelene barve in to je bil njegov »skok čez kožo*. Zdaj s6 pripravlja na *skok« čez študij na strojniški fakultetl — v petih letih ...
— Studirati moraš redno, da ti ne zrase rep. — Vesele besede se razletavajo pod stropom in padajo na pomečkan list beležke kot grafit. — Rep izpltov dobiš lahko že v prvem ali drugem letniku, znebiš pa se ga zelo težko. Res je, za reden študij moraš imeti tudi normalne pogoje. — Ima šti-pendijo in četveroslrano prizmo v četrtem bloku Student-skega naselja. Več si skoraj nikoli ni ielel. Stipendira ga rudnik Kreka v Bosni, kjer cvileči vagončki bežijo iz jam s polnimi usti lignita.
Pogovor:
Krila
vsvetlomodrh žarkih
Polonico čaše dneva izpije na predavanjih. To je preiz-kušen recept za. študenta, ki ne misli odlagati izpitov. Pre-davanja ti vlijejo prvo predstavo nečesa novega (če so kvjt-litetna!) in ta je zelo važna. Med letom lista po zapiskih še kaki dve uri na dan, v izpitnih rokih pa tudi po deset in več. Programe riše do polnoči in še dlje, če je potrebno. Nekje v zraku ima napisano svoje glavno pravilo: kadar je treba, ne varčuj s samim seboj!
Pomankljivosti na fakulteti zahtevajo včasih od človeka več, kot zmore. To je predvsem risanje programov. Risal-nice so prenatrpane in v njih ni prostora za ravne črte, vleči jih moraš doma, brez nadzorstva. Tudi asistentov je premalo, čas pa curlja in polni kozarce let. Problem praks je ie tako več kot znan: v večini tovarn ne prideš do dela, ki bi te zanimalo. Praktikanti imajo še najboljše pogoje v Litostroju, v Iskri, kjer se res potrudijo za razvoj mladega človeka.
Povprečno zapuščajo strojniki svojo fakulteto po sedmih letih, — Ce bo vse v redu, bom opravil z izpiti do druge pomladi. — Tako bo končal Študij v petih letih in se po-greznil v jašek premogovnika, čeprav bi rajši imel krila, ki režejo modrino neba kakor kruh. — Zdi se mi, da sem rojen za konstrukcije. Krila, letala v svetlomodrih žarkih... Aerodinamiko sem študiral že sam, kolikor mi je pač šlo. Sicer pa upam, da mi bo nekoČ uspelo uresničlti vsaj košpek teh mojih »letečih« načrtov.
Kljub vsej zaposlenosti ostane še nekaj požirkov dneva za privatno življenje. Dekle in gledališče, kino in prijatelji. Teie je s počitnicami; v vseh teh letih je samo lani deset dni sproščeno dihal v planinah. Pa, človek se navadi. KakŠen mesec mu piše dnevnik praksa v tovarni, nekaj časa pa žrtvuje za svoje potrebe: oblefco itd. — Ne študiram zato, da bi čim dlje zahajal v tisto stavbo na Aškerčevi cesti. Rad bi pričel z delom.
Nebo je drselo proti zahodu. Senca risalne deske je bežala, kot da se boji. Oba stola sta že zdavnaj menjala svoj položaj. Predno so se vrata zaprla, so se svetlobe in sence spet zgrnile v prejšnjo sliko: krila v svetlomodrih žarkih... Spomnil sem se: Kadar je treba, ne varčuj s samim seboj!
frane
ŠTEVILKE GOVORE
Socialno ekonomska komisija pri Združenju študentov medicine in stomaiologije je gotovo ena najbolj delavnih na naSi unlverzi. Pred kratkim se je lotila obširne naloge, da ugotovi soclalni in ekonomski položaj študentov na tnedicinski fakulteii. Anketa, ki jo je izvedla v ta namen, nudi Stevilne in zanimive podatke.         .^j-
Zastava primorske mladine je že zavihrala. V teh dneh so se ji pridružile še druge zastave, ki oznanjajo mladost in ustvarjalnl zanos vzdolž bodoče ceste »Bratstva in enotnosti«.
Kar se Uče socialnega pare-kla, lahko trddmo, da narašča število študantov iz nameščem-sikih druždn (37 od 48 novinoev). Nasprotno P>a usiha pritok kmeičfee (lani 14, Letos komaj 5 študentov) _in delavske (II. let-nik 13, v prvern le 3) mladine iz leta v l&to. ZanimV je tudi podatek o »prispevku« obrtmi-ških družin: letos so se vpisali trije, lani pa le eden, Celotna slika izgleda glede na 1x> takole: 17% je kme6ke oziroma delav-s.ke (45 oziiroma 43 študentov). 4% (10 ljudi) obrtnliške ter 62°/o (160 po številu) nameščenske mladine.
Od vseh 258 ank«<tiranith jih živi največ jpri starših (100 ali 39°/o), privatno (85 ali 33%, cena sob« od 1800 — 2000 din) in v študentski.h.    domovih    (73    ali
28%). Medtem ko Stevilo stanu-joftih pri prlvatnikih narašfra, pa je tistih srečmežev, kii dobe mesto v študemtskih domovih vedno manj (v I. letniku le 8), ka,r potrjnje potrebo po novih prostorih.
Zadnjd dei ank«te govori o Stipendijah in dokladaih.. Štu-dentov, ki so StripendiTana., je največ v petem letniku (44°/»), čeprav je veifrja potreba v prvih treh. letnikih, ki zla&ti nimiajo mtožnosti zaposlitve zaiDadi pre-obr€TO«njenosti s Studij€,m in obv&zniimii vajami. Zato se je socialaio eJconomska komisija zavzela. da preskrbi študentcm pla&amo tcir&nsko prakso v po-čitniaah in dežuimo službo v boLnišmiCi, medteun ko lahko nastopajo ko»t demonstratorjd le š.tudentje viSjih dv«h letnikov. Vseiga   skupaj   ppejemia   fcrenut-
no štipendije 100 študentov (39%), 12S (50%) jih je naveza-nih na doklade; 11% pa nima niti eneiga niti drugega. Na sre-6o število slednjih počasi pada (v IV. letraikiu jdh Je lil. letos le dva).
Tudi glede višine laihko mairsikaj razberemo iz pustih Stevilk, Spet prednjati zadnji letnik, kjer se jgJbljejo šfiipendije od 2000 do 9.000 dii-narjev; v niižjdh letnlikih pad« ponekod na 1700 din <I., II.), najvišja pa j€ tu okoli 80O0 di-narjev. iNajslabši povpreček je prd novincih (3500 din), 9ta.gindira v druSeTn, tretjem tn četrtem letniikiu (4100 — 4300 ddin) ter nairaste na 5000 ddn piri absol-ventih. Bazlika med najvi^jo (6700 dtiai) in najniiižjo piovpr&čno (1800 ddn!) št;p;emdiij o je gotovo pirevelika. Zato upamo, d^a b>o z novdm nai&ritom o štipendijiah (glej Triibuno *t. 5-«/58). ki ga je ptrdpnavLl Sckretariat za pco-sve;to iin. kulturo ZIS, le prišlo do ureditve tega perečega piro-bl&ma.                               B. A.
Beli hodniki
 innajo bele halje, fj halje, nože, igl© zia injekci-je dn pnaiške proti glavobo-lu. Pod guimijastiimii rokavicami morajo imeti miinne in potrpež-IJlve roke. Priihaijiado iiz stare hi-še, ki je pnilepljena na stavbo boilniiišnic©, toot bd se bala, da pade v Ljubljaniico. Prihajajo po Sestiih, s-edmiih letih študija lz svviiih hod,niiJkov in se U5ita.vl!jajo na tldiiindikaih, v  bolmišndoah ...
V&aiko leto so v novih indek-siih niove sLilke. Resne in take z niasimehd.. Letos jih j« s stomato-lagi vred 136. To so poipotniki, kl &e odpravljaijo v širne deže-le č!lov«škega    tele^i,
Po novem uniliverzdtetneim za-koniu bi mioral študij na medi-cinslki feflouLteitd trajartd pet let. Fateuliteta vztratjia na šestih le-tih, prl tem pa jo podpdra slo-vensiko zdiravndišlko društvo. Stu-denito« so v glavineim dnddferent-ni, ker ne vedo, kaij jih čaJkia v prveim to ne, kaij v dmgem pri-meru. Lam,i so bdli Eprejertsi Stu-diljskd progr&mii za šestletni §t>u-ddj. Vimesini preddog, ali zlata sredlma med zakonom in faikul- pa je — petletnd študi(j s  absolventiskam stažeim.
Sbaira hiža s sd imi hodinitol jiin nudi še ikar dovolj prastora za predavainja, razen prvemu l©t-niiku. Med tem pa so prostori za vajo nairavnost nierrtoigoči. To pa nd eddna ovira za pošteno delo. Kaikor mjarsiikrje drugje tudi tu pni/manjkuje a<sdist«ntov. Tako imaoo nia prdimer za dva pred-meita samo enega tisisitenta   itd.
Poglavje z-ase s<o učibenilki in skriipta. Strokovndih kndig je do-volj, v vseh jeziikih in tudii v snbohrvaitskem. So pa navadno taitoo sitrolkiovne, da je po njlh skoraj nemoigoče fitiudirati, ali pa so predrage za raetrgan štu-demitov žep. Včaisih se zgodi, da
je litenaitum nekoliiko Aažja )n koldlkoirtioliko dotstapna, pa j« profesor ne priporoča. So pa tudd predmeiti, za kate-re ne do-biš nobene knjdge i« si vezan le na zapdake s predavanj. Obisk prediavainij pa je večkrat probl«-matičen, ker se križajo z va-jamii.
V ZŠJ «o vkljiučeoiii vsd mino vpisani štiideinitje. Dela imajK> dovolj, e«ij je tudd problemov v©6 (loot prev«*. Za kultuirno, po-litdčno življen/je štaidentov so po-trebni primeirni prostori, kakšna knjižmica ali kaij podiobnegia. Zdia<i iimaijio ©amo tri temne »sobe«. tam, kjer so bi^ld včassaJi zapari.
Praikse, jd s« na večdmi fakail-te.   cueu    . ¦ajuc-,                   n        o-
blemoiv, jdm ne delajo preveč preglarviic. Zaenkirait so namrei samo še neobvezne, po III. in IV. letodlku, in seveda tudi n«pla-čarne. Priičakujeijo pa skl-ep, ko bodo posiaJe obvezne 4,n ««veda tudi plačane.
Dokaz za iizredno živaihno de-javnostt združenja na medicin-ski faikultetii j« Dan m«dicdn-cev. To j« n€kakšen impuilz za bolj raz,gi(baino športno in kul-turno živlijenje. Land so imeli za začatek sprejem pri dekanu, za študemite in profesonje. Potem je bilo finaLniO tekmovanj« v n&go-m-etu, šahu in niaimiznem teniisu. Pel je Primoraki pevaki zibor, opeinni solistii iitd. Na zatključni prirediitrvi go raedelild plakete.
Tudd le<tos mislijo naipraviti nekaj podobnega in sdcer 17. in 18. aprila. Za sprejem pri deka-nu bodo pripravild poseben f r>-gram.
Iz sivih hodndkov istare hiSe, ki je pritepljena na bolnišnioo, priihagajo miediciincji v svet, ki ga bodo odkrivali z gumiijaistdmi roikavioami. Razhaja:jo se, da se bodo borild za človeka, za vsa-kega posiameaniiika. Ustavljajo pa se na lolinilkah, v bokidšniicaih .. .
Malomeščanstvo in njegova morala
(Nadaljevanje iz prejšnje številke) Iz vsega navednega je razvidno, da je lastnina, privatna lastnina tisti osnovni ste-ber malomeščanstva, na katere.m počiva njegova moč, toda iz nje iizhaiajo tudi vse njegove  negativnosti.
Malomeščan j€ željan imovine in bo-gastva. Stalno se truidi, da bi o6uval in po-večal to, kar že ima. Ta želja je z ene strani izraz nagona po samoohranitvi, ki še ni človeško spremenjen in oplemeniten, z druge strani pa je zgodovinski produikt na-čina živUenja malega lasbnika.
Omenili smo že, da mora mali lastnik v pogojih kapi'talističnega gospodarstva voditi neenako borbo. V teJ negotovosti in na:petosti vidi. da je le lastništvo, velikost in denar kot abstraktna oblika lastnine najuspešnejši zaščitnik in branilec, izvor vsake vrednostj in istočasno tudi moči im slave. Lastnina in denar se miu kažeta kot najuniverzalnejša sila, s katero se lahko vse doseže, s pomočjo katere se lahko zamenjujejo in jemljejo v najem vse kvalitete, blagovne in človeške, in s kate.ro lahko pridotoi celo to, kar m>u je priroda odvzela. Zato se pri njem, kakor bi rekel Marks, razvije na ra&un drugih čutov —  »čut posedovanja«.
in moči. Veliko pričafcuje. tisto malo pa. kar ima, krčevito drži, stiska vn se boji. da bi še to izguibil. 2ivi v napetosti in stal-nem nemiru. V taki atmosferi nujno izgiuib. lja horizonte, svoje življenje pa poenostav-lja in omej-uje. Utaplja se v majhnem krogu svojih skrbi in interesov Tako se oblikiuje tista poznana drobnola?tniška du-Sa. pogostn obdarjeaa šo s akop^vškn prirodo. ozkih na-aorov in pojmovanJ konzervativna in pri-mrtivna. ki ima svoje merilo vrednosti.
Brezskropuloznost in predrz-nost, egoizem v pridoibivanj.u, drobnjakarstvo in poslovna trdoglavost so samo nekatere črte, ki izha-jajo iz takega pojmovanja lastnine. In z njimi so okuženi vsi tisti, ki so zavestno ali nezavestno ostali v oblasti stvari in sti-hije, blaga in denarja in niso poznali njihovo zigodovinsiko prehodnost in njihovo delovanje na  človeška  bitja.
Pretkani individualizem je neizbežtno vezarn na drobnolastniški kult lastnine. Ima pa tudi druge vz-roke, kakor ostale številne malomeščanske črte, katerih korenine so po.gosto nevidne. Toda pojem individualizma je skaljen tudi s strani raz.nih ideiaih kon-cepcij, ki sa ga lastijo vsaka na svoj način. Ravno tako pa tudi zaradi napačnega raau. mevanja sodobnih socialističnih stremljenj, ki imajo za cilj osvoboditev osebnosti in njen vsestranski ražvoj.
Malomeščanski individualizem j€ eks-treimen in je sam sebi namen. Nasproten Je družbenosti in jo izključuje. Z drugimi bese-dami, rnalomeščanski individualizem deli ne-deljivo človeško bitje in osebnost na polo-vici, ki samo skiupaj tvorita človekovo bistvo.
Ideje in pojmovanja lludi, njihovo mi-šljenje in misli niso samo produkt človežke prirode kot take. ki je biološki nosilec individualizma, temveč družbenosti člove-škega bitja. »Celokupnost družbenih odno. sov« tvori osnovno človekovo bi,stvo. tisto, kar odreja. da človek d«luje in izraža misel ravn-o tako, kc-t dela in misli. Važno je spo-z-nanie, da je človek to svoje osnovno bistvo, kvaliteto in odliko odtiugeval od sebe (v toku xgodovinskega razvoja) in da bo, potrebno Še prece.i časa da si jo v celoti pridobi in popolnoma   utrdi.
Teoretiki individualizma v imenu tsvo-bodne  osebnosti«,  t.  j.  zaradi  praktičnih in-
teresov (privatna indciativa ltd.), smatrajo LzoliTano, golo in pohabljeno človeško oseb-nost kot nekaj enkrat za vselej danega. Tako n. pr. ekslstenciali&ti, tipični malome-ščanski filozoii, izhajaJo ravno od tako atomizdrane osebnosti. Ni čudno, da je potem zanje Človek kakor oaza v puščavi, prepu-ščen saimemu sebi, individiuimm, ki sam pro. icira svoje življenje in ga uresn.i6uje tako, kot samo on sam želi in tooče. Drugi človek je po mišljenjiu eiksistencialistov prepreka svabode za ta individuuin.
Ndiso pa samo eksistenicialisti, ki povzdi-guJejo individualizem. Tu prihajajo legije i-nih. ki noče-;" n'\ ne mnreio razur'"10* da tisto blstveno <51oveiško leži prav v družbe-nosti, da je človek, ta enota, pogojen in določen tako z ©konornskimi osnovannl živ-ljenja kakor tudi z družbenlml vezml in odnosi, norTnami in obveTami, pravicami in dolžnostml. Iz takih neraziuimevanj bistvenih človetSkih dbeležij izhajajo tudi tiste poznane teoriJice in zahteve po absokntni svobodi, po izvenčasovni in izveniprostorski deimokra^ciji in napačno ra:ziuanevanie in tolmačenje svo-bode  nasploh.
MaloTnešfrainski individualisti so po pra-vilu »apolitiftni« in se »ne mešajo« v politiko. Družbeno so dejansko neaMivni. Tmajo svoie skrbi, svoje glavobole. svoje delo, svoje pa svoje v nedo@led. Mislijo si. kdo ve, kaj bo lahko jutri, časi se menjajo. Razen tega druižbeno delo ni plačano in nalaga dolo<5eTie oibveznosti. Družbena aktivnost zahteva po-6ebno preko organov družbenega upravlja. nja napore. smelost in odkritost. Zato je bolje. lz.iavljajo o>ni. »vam komuniistom oblast. nam strokovnc^st in denar«. In tako se v n.iihov<xm pojmovanju poiavlja najbol] človeška odlika — draižibeni občutek — kot prisimodarija   In  »nerentabilnosl«.
Malomeščanski individualizem n<? poizna vn ne občuti dnržbemih skrbi, radosti ali tra-ffediJe. V njem ie zaimri ali okrnei družbeni eirt. Ce pa krade dražbi. ne misli. da dela nemoralno.
Toda ne samo na najširši družben! do-m^ni. temveč tndi v očiih človP^kih skuninah kaže individualna mentaliteta vso spafenost svoje asocialnosti in to ofo vsaki priložnosti. kjer   dajanje   kakrSnekoli   človeške   pomoSi
n« prinaša koristi (poigoj »ti meni, jaz tebi«). Namesto h,umanosti, človeškega sačmstvova-nja, altruizma in solidarnosti vlada v njem breizdušnifist in gluhota. Nainesto spoštovanja ciove&Kega aosu/jai * . , v1 >>,^ni •¦.J.,d. podcenjevanje in oholost. Vse je osredoto-čeno na svoj »jaz«, na »svoJo« srečico, na »svojo« isvobodico.
Malomeščanski individualizem se izraža tudi kot eigocentriičnost. To pa je samo ena iizmed oblifc indivddualiz.ma in sebičnoisti. To j-e pravzaprav tista težnja, da se osebn&st vsa osredotoči na svojo osebnost, na sebe, na svojo notranjost. To je tisti napor. da «e za vsako ceno obvaruje mir, neka vrsta »absoLutne hanmoniJe«, in tako očuva siva duišica nedotaiknjena in neskaljena. Za tako mentaliteto je glavno doseči »mir« in »sre-čo«, pa čeprav je eno in drugo podobno za-tohli mlaki in je že tako monotono in daleč od tiste prave človeške sre^e in dostojan. stva, ki ga ofočiuti aktiven borec za dvig in opleimenitenje svoje sredine in samega s«be.
jr^-.i ;;-.¦)¦ i;v<i ;p n ¦ ¦•¦o >virt-!< •'¦"•¦•^ ' -''.rov*''-tiratnosti odvračamje od kalkšrnihkoli kon.-fliktov, umikanJe v ozadje borbe, zavze-ma-nje za »zlato sredi.no«! če se že mora za-vzeti stališiče, in mol^čanje, če se to le po-sreči. Takih manifestacij je v življenju dovolj.
Ta egocentričnost seje povsod svoje mlačno razpoloižeinje, nezdravo sentimental-nost in familiarnost Povsod poraJa'servil-nost  in   licemerstvo.
Kot notranja karakterna poteza malo. meščanščine egocentriinost še ibo^i zapira osebnost v samo sefoe in jo pretvarja v pa-sivno   in neiznaičajno  bltje.
Omejenost v bistvenih človeSkih osnovah im.a za neizogibno posledico nove omejenosti, enostranskost in suibjektivizem v spoznava-n.tu   in  oce'n.1eva:nju  stvari.
Mal'0meš5an ne išce resnice, ker, če bl jo našel. bi bila ta v nasprotju z njegovim diuiševnim skladoun in pojmovanji. Resnica je zanj grenka in če jo mora prizinati, potem jo sTDre.1eima tako. kakor bolnik zdravilo — oslaj^emo. Razen tega. da se prid? do resnice, je potreben napor, umiska dejavnost. po-treibna je volja, torej to, česar malomeščan nima.   Malomeščan   se  nlti   ne  trudi,   da  bi
spoizinal pravo stvarnost, niti, da bi v pojavih poiskal bistvo, kar bi bil dokaiz, da je nje-gova sodba resnično o.bj«ktivna in da ji zajela celoto. Namesto tega plava na povr-šini dogodkov. se bori za ta ali oni pojav, za razne p^rivide, za delce in slučajnosti. To navadno posplošuje in iz tega potegne »za-nesljive« zakljiu'čke. Izmišlja si to ali ono, vse kvalificira na svoj način, krasi se s tujimi mislimi, izposojenimi in sumlJivimi izvori, ki niso vedno iz domačih tal.
Ce kdo stvarnosti ne pozna i.n je ne želi pozinati, potem je raziumljivo, da v nJej tudi ne more živeti. Od take, kakršna je, beži in uistvarja novo, svoJo stvamoflt. V političnem smislu malomeščan navadno teii za tistim, kar ob&toji v neki tuji deželi, v estetskih pogledih je v modnih in. abstrakt-nih umetniških pravilih ali pa v sladkobni poeziji, šlagerjih in slabih filmih. V filozo_ fiji zapada »visokeimiu« filozofiranjia in po-gosto tudi miistiki. MalomeSčanska slika gv«ta je ali idilična ali mračna, sentimentalno ali pesimistično oibarvana, abstraktna aLi ab-surdna in tuja. Vedno ie preračunana za opravi*čevanje bega i« tega običajnega živ-ljenja, iz te in take stvarnosti, za katero Je potrebno, da bi jo dvignidi s tem, da ji vsakdo podstavi svoj hrbet In da jo drmžbeno dolo^en del vzame nase na lastno odgovor-nost, v sv-oJo dolžnost.
Za malomeščaTia delo in dejavnost nl človeška potreba in temeljno človekovo bist-vo, zaradi katerega se tuidi razlikuje od živali. 'Nasprotno. Izogiblje se delu in uživa-nje. življenje na tuj Ta6un, s pomočjo tujih žmlJev in tujega truda, drugega človeka, drogih ljiudi — to je njegova težnja. Pra*no modrovanje, jalovo razmišljanje, abstrakten pristop k življenjskim in druižbenim profele-mom — to so malomaščanske črte iti »vrli_ ne«. Vse to je bislveno nasprotje zdravi, vitalni človeški dejavnosti in neutrudljivtwti človeškeiga duha v iskanju novih re&nic ia novih dejanj.
Malomeščanstvo je pajčevina. In pod-vodna ^er. In zvodnik. In tiha reka. ki ruil bre'?cnTe. Malomeščan^tvo je smrdljiva mla-k'U'ža. In ovira družbenega napredka. Zato se moramo proti njemu boriti z vsemi
Študentje in študij na Kitajskem
Vse univerze na Kitajskem soščine, ki vladajo v deželd. Pred
pod nadzorstvom Ministrstva za vižjo vzgojio. To ministrstvo predpisuje univerzam učno snov, uamerja znanstvena raztskova-nja, dolača finančna sredstva, imenuje rektorje in prorektorje tn končno odloča diplt>miranim študentom njihova bodoča de-lovna mesta. V soglasju z držav-niini oblastmi določa tudi, kje naj se graddgo nove uniiv&rze, katere oddelke naj imajo im ko-:liko  študentOT lahko  sprejmejo.
Na podlagi sprejetih . sKlepov a posvetovanja profesorjev vseh kitajskih univerz izdela miinistr-stvo okvirni študijsfei program. Le-ta dopušča sprememibe in do-poindtve tain, kjer to zahtevajo krajevni pogoji. Vendair pa mo-ra biti prej kzvršen mimiimalni učni program, ki velja brez ozi-ra na spremembe za vse uni-verze enako. Pri pouiku lahko iz-ražajo profesorji tudi »voja mnenja, vendar se od njih yri-čakuje, »da razJagajo učno snov v smislu dialefcttčnega materia-lizma«.
Univerze in ostald višji učni zavodi so vsi močno apecializd-rani. Ta   sikrajna   specializacLja
je     ;~er  rr?jenetV;ivč<.   tcdr.   "'<;-zumljiva,  6e upoštevamo  okioll-
letom 1949 je bilo na Kitajskem nekaj velikih univerz s precej neizdelanicm učnim programom. Zato te univerze niso mogle za-dostiti povojnim potrebam. Od-ločili so se. torej, da te veldke univerze razpustdjo in u&tanovi-jo večje število manjših, specia-liziiranih učnih zavodov oziro-ma faikultet in inštitutov. Ta ukrap je isibočasno tudi na naj-boljši način Lzrabil že obstoječe učne  kapaaiitete.
Pouk sarn na teh zavodih je tudi močrno specializiran. Štu-dent kemije ima na primer sa-rno v prvem letu nekaj preda-vanj iz firike in matematike, tfsa ostala tri leta so posvečena iz-klju&no kemiji. Ravno zaradi tega pa je ndvio pouka zelo vi-sok. Nekatere eksperimente in analize, ki jih delajo kiitaijski 1 šbudentje že v prvem' letu, za-htevajo na mnogih tujih uni-verzah šele v drugem ali celo tretjem letniku. Seveda ima ta način pouika z.a posledico, da se ti strakovnijaki v svojem bodo-č©m delu anajdejo le na tem svojem področju.
Ker je ta napaka specializaci-j« v prairvodnji vedno bolj zamavna,    se  v   zadnjem    času
Kesolacija jogoslovanskega nacionatoega komite|a WIIS
Jugoslov»nski nacionalni komUe je na sroji letni skupSčini 1. marca 1958 ra»pravlj«l poleg ostallh problemov tndi o porodilu jugosiovansklti predstavnikoT na Eadnji generalni skupščlni Sve-tovne univerzitfitn« siužbe (Wl'S), ki je bila lansko feto v Ho-landiji. V luči proklaamiranih jMrinclpoT WUS j« komite razprav-ljal o resolnciji, kl jo Je sprejela Gcneralna skupžfeina, in o ten-dencah, ki s« priSle do ivrasa t nastopih posaraeinih članov Generalne »kupščip« in po«ain««nih skupin t Generalni skop-ičinl. Komtte smaira:.
-. o^ so v tehu zadnjlh dveh do treh let, pwebno pa na potlednii Generaini »kupKlni prihaj«le vedno bolj do i«a«a tendence, ki niso v sofflasjv s prtclpl ttnlverealii««a prijateljstva, iiroke itudeniske «am«pomo*i in odso*nosti politižnih kriterijev v aktivnosti WUS, kar predstavlja baao, na kateri je WUS xa-snovan. Nasprotno. Zel« važnl sklepi, ki »o Mli »prejeti na zad-nii Generalni sknpiMnl, so bili plod politižnih kompromisov, merjeni s polttičnfoni merili in insplrlrani s političnimi motiTi. V WUS je uvedena politika in mnogl fclanl sfrupšfcine, med njiml celo funkcionarji, sploh niso skrivali, temve« odkrfto motivirali sroja stališča s političnimi razlogrl.
—  Zahvaljujoč  se  Izključno  prej  omenjenim   railogom,   so bili sprejeti posam««ni sklepl ln predlogi, ki predstavljajo na-zadovanje in odstopanje WUS od »klepov, ki so bili sprejeti na prejšnjih skupščinah, kat J« bil primer * organixiranjem konfe-rence   ekspertor   xa   tuberkuloxo   med   študenti   in   konference okrogle mize. Ustvarjanje napetos« in postavljanje ovir na po* takim  akcijam  prinaša  škodo  itudentom  vs«ga sveta ln  kaže, da stoje za takimi pojavl  polltični motivi in ne  proklamiranl principi WUS.
—  Da 3e struktura WUS, kakrino Je potrdila zadnja Gene-ralna skupščdna, anahronkein v sttnacijl, ko so nacionalni ko-miteji postali glavni noslloi aktivnosti, ki se vrft aa nacionalnem n,               ¦->!  ?:-aint€'.-e!»i7»n.!mi nacionalnimi komiteji.
— Jugoslovanskl nacionalni komiie zato ne m&re drugače, kot da sodi o teh pojavih tako, kakršni dejansko so, in zato se mora pred njimi zavarovati, ker »o taki pojavi nevarnl in groze, da spremenijo WUS iz hamaae organizacije v organizaoijo blokov-skega tipa.
IZ ZAKLJUCKOV UETNE SKUP8CINE JUGOSLOVANSKEGA KOMITETA  SVETOVNE UNIVEZTTETNE SLUZBE
Naoionalni kom)te j« naročil Izvrgn«mn komitej«, naj pre-gleda možnost, da *« namesto dosedanjega nacionalnega komi-teja WUS po m©žnosti osnuje neko popolnoma samostojno, sp«-cifično jugoelovansko telo, kl bi se ukvarjalo s podobno dejav-nostjo in ki bi se povezalo z enakimi mednarodnimi organizaci-jami in agencijami na nekl drugačni osnovi. Izvršni komite bo nacionalnemu komiteju predložil svoj predlog in mišljenje ob koncu letošnjega leta.
trudijo, da bi okrepili pouk teo-retičnih predmefov v pn/ih let-nikih, istočasno pa skušajo zdru-žiti oziroma razviti sodelovanje pri znanstvenem delu sorodnih fakultet. Prve rezultate na tem področiju so dosegli v sodelova-nju fakultet za agronomdjio, bdo-logijo in kemijo. Račumajo vsi, da bi v bližnji bodočnosti spre-menili   boljše  tehnične   kolegiije
Pamembno mesto v visoko-Solski vzgojd zavzema pouk ta-ko imenovanih »političnih zna-nosti«. Sem prištevajo dialektič-ni materializem, martksizem-le-ninizem, poldtično ekomomijo in zgodovino revolucije. Studenitje posvetijio okrog dvajset procen-tov svojega študijiskega ča®a štu-diju teh predm&tov. Zaradi in-tenzivnega študija i.ma<jo le ma-]o časa, da bi si pridobili ta/ko imenovano s-plošno izobrafzibo in jim študij teh predmetov to na-domestd vsaj do neke mere.
Zaradi načrtnega iismerjanja v vzgaji in specializaciud kitajski študent ni popio-lnofma svoboden v izbiri vrste in kraja svojega študija. V prijavnici mora na-pisati štiri različne vrste štu-dija in ravno toliko krajev, kjer bi želel š-tudiTati. Ker je vpis na nekatere oddelke včasih zelo omejen, na diruigih pa primanj-kuije študentov, se pogoslo pri-meri, da je &tudent izbran za tisto vrsto študija, ki jo je v vrstnem redu navedel kct trefcjo ali četrto. V prihodn«3isiti pa so predvideme spremembe tudi v tem oziru. Študerrt &e bo lahko vpisal na željeno faikulteito, če bo uepešno opravdl sprejemni izpit. Ce izpita ne bi opravil, mu ostene možnost, da dela spreoemni dzpit na fakulteti, ki jo je v svoji pri^avnici navedel kot drugo itd.
Podobna procedura se ponovi. po diiploffnd. Diplomirafliec sestavi seznam pdklicev iai krajev, kjer bi se želel zaposiiiti. Izbira je v veHki meri odvdsna od potreb po strobavnjafeai in šele v drugi
vr&td od njegove kvalifikacije in želje. Zato se pogostoma zgo dd, da mora opravljati posel, za katerega ni kvalificiran.
Ceprav se nam vse to zdi še tarko čudno, ja za Kitajce važna le ena stvar — da imajo uni-verzo in da ta daje v najkrad-šem možnem času čim večije šte-vilo strokovnjakov. V letih  1949
kratkem času do prepotrebnih strokovnjakov. Duh vzajftninosti in sodelovanja je ena najznačil-neflših potez novdh kitajskih štu-dentov.
Sicer pa so študentje glede na os»talo prebivalstvo brez dvoma v prlviligranem položaju. Med-tem ko osnovnožolska in sred-nješolska vzgoja  nista brezplač-
Pogled na univerza v Hankau
do 1956 je zapustilo univerzo in druge vlšje šole 30.514 strokov-njakov; v letih 1912 do 1947 pa jih je diplomiralo 210.000. Sedaj je vpdsainih 403.176 študentov in njih število ra®te od vpisa do vpisa. Vsako leto je tudi vedno več novLh šolskih stavb, novih labora/torijev, kntjiinic itd.
To, kar vsaikega tujega opazo-valca najbolj preseneti v kitaj-skem vzgojnem sdstemu, je ne-vertjetna enakosi; v mnemju štu-demtiov tudi 6 narjbolj boleiih to6kah njihovega vdsokošolskega študija: ne neevobodna izbira paklica, ne intenzivno«t študija in tudi dejstvo, da skoraj nima-jo prostega čaaa, ne odvrne ki-tajskega študenta Qd prepriča-ir^a, da je to v sedanjih razme-rah ediino možen na6in študlja, kea:   se   le  tako  lahko  pride   v
ni (od 2 do 6 fumbov na leto), so študenti oproščeni vseh de-narnih dajatev in imajo največ-krat tudi brezplačno stanovanje, tako da plačajo saimo hrano. Vlada gradi študentsklm orgami-zacljam velika po*lopja in V»e-kltajska študmtska organiizaoija ima v Političnem poevetovatlnem komiteju vlago vladmtega posve-tovalnega organa. Zaradi teh ugodnosti, ki jih ostali državlja-ni nimajo, so štud&n.tje seveda hvaJežni Ifludski oblasti in vladi in želijo opravičiti zaupanje, ki jim je dano.
Morda je za uspešno nadalje-vaaije revolucije najvažmeijS« vzgojitl mladin,o v aovem, revo-lucianarnem duhu. Samozataje-vanje in delovni polet kitajskdh študenov dokazujeta, da jim je na Kitaaskem to v veliki meri uspelo.
Proti centralizmu v mednarodnem
študentshem gibanju
Z obstojem študentskih gibanj na nacionalni osnovi pa se kaj bitro pojavi želja po sodelova-nju v mednarodnem merilu. Med obema svetovnima vojna-ma se je Mednarodna študent-ska konfederacija (Cofederation Internationale des Etudiants) trudila, da bi v svojem okviru zbrala čim več nacionalnih or-ganizacij. Vendar pa je bilo de-lovaaije te mednarodne študent-ske organizacije omejeno skoraj izključno na Evropo in se je ukvarjala le s problemi, ki so zadevali evropske študente.
Povojna študentska organiza-cija pa sl je želela neko orga-nizacijo, ki bi imela univerza-len značaj in bi pripomogla k boUšemu mednarodnemu sode-lovanju in razumevanju na taki osnovi, da ne bi bilo treba ni-t         vee    nasunjnesuti   kn,.i.ge    s
puško.
Ta    *«Ua  Je privedla   najprej
ARGENTINA. Kakor porofia štu-dentski časopis Aula, so tu predlagali, naj se uveuejo plače tudi za študente. Tatco bi lahko redno obiskovaii predavanja. na-mesto da bi se učili sarao po sJiript.h. Casopis prinaša podrotien načrt, poi» kakšnimi pogoji bi štu-dent lahko dob:] plačo. Ena naj-važnejših obvez bi !)ila, da bo re-too obiskovaJ jjredavanja in da bo imel s svojm-.i profesorji re-dne  dnevne   stike
 Coelho  »Akvari,i
AVSTRIJA. Avstrijska nacio-nalna študentska unija je usta-novila posebno organizacijo Po-raoč tujim študentom. Ta organi-zacija pomaga tujini študentom v času njiihovega bivanja na Du-naju pri iskanju stanovanja, pre-nočišč, hrane itd. Razen tega or-ganizira posebne ekskurzije in sre-čan.ia z avstri.iskimi študenti, ta-ko da tuji študenti lahko spozna-jo Dunaj in njegovo atmosfero. Naslov te organizacije je: ASTD. Dunaj IX, Kolingasse 19 (OH, Dunaj)   =¦
BELGIJA. Studentsko spre)e-mališCe 58 je naslov študentskega sprejemnegu urada v BruxelIf'Kf., kl bo tujim študentom-oliiskoval-cem velesejma preskrboval pre-nočiSča, izlete  itd.
do .ustanovitve Mednarodne štu-dentske zveze (MSS) in nekaj let nato še do Mednarodne štu-dentske konference (MSK).
Mednarodna študentska kon-ferenca je nastala zaradi želje številnih nacionalnih organiza-cij po nekem novem mednarod-nem organu, v okviru katerega hi lahko reševale svoje proble-me na res onakopravni in de-mokratični podlagi. Te študent-skc organizacije so iz delovanja Mednarodnc zveze študentov in drugih prakttčnih primerov ^tu-dentskega sodelovanja prišle do
ugotovitve, da so stališča raz-nih nacionalnih anij do istih vprašanj tako različna, da je za uspeino delo Konference treba najti bazo, kjer ne bodo prišla do izraza politična in ideološka stališča različnih naclonalnih unij. Če smo za univerzalno študentsko sodelovanje, potem moramo priznati različnosti in se držati tiste osnove, ki je sprejemljiva za večino organi-zacij. To so nekateri izmed principov, na katerih naj bi te-meljilo sodelovanje v MSK. Zal pa so prišle v zadnjem času, posebno na zadnjih dveh kon-ferencah, na Ceylonu 1956 in Ibadanu 1957, vedno bolj do iz-raza tendence, ki so v nasprot-jn s prej omenjenimi prlncipi mednarodnega študentskega so-delovanja.
V  zadnjih letih se je na kon-ferencah vedno bolj kazala po-litična  prlstranost   in   določene poliUčne     koncesije.     Politična pristranost-je prihajaJa posebno do   izraza  v   vprašanju  odnosov z  Mednarodno študentsko  zvezo in  Vzhodno Evropo in gledanju lia Mednarodno študentsko kon-ferenco kot na  edino  obliko za mednarodno  sodelovanje.
Pred nekaj leti je bila to po-litika MSS, dočim je COSEC te-daj izražal določeno pripravlje-nost za sodelovanje. Danes se je MSS odrekel takim stali-ščem. Ne smatra se več za edi-no obliko v mednarodnem sode-lovanju in že več časa ponuja predlog za sodelovanje- vendar v Mednarodni študentski zvezi oziroma Koordinacijskem sekre-tariatu   ne   najde  raznmevanja.
Jasno je, da MSK ni ustvar-jena sama za sebe, temveč za nacionalne unij« in v prvi vrsti za ra/vijanje mednarodnega so-delovanja. In če priznamo ali nc, se Mednarodna študentska konferenca ne more smatrati za predstavnika vseh študentov na svetu in za edino obliko, v ka-teri se sodelovanje razvija. Dej-
študentov na svetu včlanjenih v organizaclje, ki ne sodelujejo v okviru Mednaroclne študentske konference.
V    diskusijah   na  konferencah so se vedno bolj pogosto slišali politični  termini,    ki   so   nujno povezani z ideologijami. Cim pa konferenca sprejema, ozir. uva-ja v svoje delo politične in ide-ološke elemente, vse to spet vo-tli do politične pristranosti, kar je   v nasprotju   s  principi  sode-lovanja v MSK.
Povojni razvoj v svetovnem f.tudentskcm gibanju je dokazal, da je nemogoče neki skupini ljudi z močno centralistično ob-lastjo uspešno voditi medna-rodno orgranizacijo. Zato Med-narodna študnntska konferenca prvotno sploh ni bila organiza-cija t navadnem smislu. Za udeležence    Konference    (vabila
na Konferenco so bila poslana vsem prizoanim nacionalnlm unijam) je bilo samo po sebi umevno, da si na plenarnita se-jah določajo prpcednre, dnevni red itd. Samo Konfercnca v ce-loti — vse nacionalne uniie zbrane skupaj so lahko spreje-male sklepe. Ničesar ni bilo do-iočenega ali pripravljenega vna-prej. Nacionalne unije so ponov-no potrdile svojo pripravljenost. da ob vsakem času   spremenijo
menjene okoližčine. Vsi ti ukre-pi so težili predvsem za tem, da se izogne ustvarjanju neke no-ve mednarodne organizacije ozi-roma, da kaka skupina zavza-me v MSK vodeč poloiaj.
V    pomoč    konferenci   je    bil nstanovljen najprej sistem  »de-legirane odgovornosti«, ki je Iz-vršitev    nekaterih  nalog  zaupal določenim   nacionalnim   organt-zacijam.    Sele    poznede    je    bil ustanovljen    Koordinacljski   se-kretariat    (COSEC),    ki    naj    bi opravljal samo tehnične posle v času, ko Konference ne zasedajo.
V  zadnjem  času pa je  tudi  ˇ strukturi  Konference  prišlo    do nevarnih   sprememb  za  sodelo-vanje    na    podlagi    vzajemnega spoštovanja    in    enakosti.     Kaj lahko  namreč   opazimo   negira-nje  naciooalnih   aktivnosti   ozi-roma   sistema   delegirane   odgo-vornosti.   Prevladnje   mišljenje, da   ta   sistem   ni   dokazal   svoj« sposobnosti v praksi   in   da   je zaradi    tega    treba    prepuš&ati skrb za tako aktivnost Sekreta-riatu, ki te naloge lahko uspei-no izvrii.
Obstoji trditev, da nacionalne unije nimajo dovolj iniciative in naj se zaradi tega prepnsti vse delo Koordinacijskemn se-kretariatu in to celo v prime-rn, kjer so doloSene koristne in široke pobude v delovanju na-cionalnih organizacij. To pome-ni, da obstoji težnja, dati vsem aktivnostim karakter sodelora-nja s COSEC.
Samovoljno povečanje števila pomožnih sekretarjev od 4 na 6 in njih izbira na regionalni osnovi gotovo ni administrati-ven, temveč predstavniškl prln-cip. Ustanovitev Biroja za kul-turno zamenjavo v okvlru CO-SEC, ki je bil prvotno zamiS-ljen kot samostojna servisna služba, izbira svojega osebja in delcgacij, vse to nujno presega tehnični okvir dela. Pravlca CO-SEC, da stopa v odnose, pa tu-di v skupne pro.iekte z določe-niml mednarodnim] organizaci-jaml. je pravlca, ki jo lmajo sa-mo mednarodne oreanlzaclje In ne  administrativna telesa.
Nujno je, da vse to vodl do te?a, da se COSEC pretvorl v novo   mednarodno    organizacijo,
ob nstanovltvl Mednarodne Stn-dentske konference najbolj izo-gibale.
Združevanje za mir
Pravica veta je bistvena sestavina hegemonije petih velesil. Uporaba veta je odvisna predvsem od individual-nih interesov velesil, ki vložijo veto in bi marsikdaj rade s tem prikrile dejanski obstoj kršitve miru ali napadal-nega dejanja. To bi bilo v očitno škodo uspešnerhu delovanju Združenih narodov in v nasprotju tzmeljnim namenom Ustanovne listine, da se ohrani mednarodni mir in varnost. V tem smislu je uporaba metode, kot jo predvideva resolucija Združevanje za mir upravičena. Svetovno javno mnenje pa je sposobno, da se prepreči zloraba resolucije, da ne pride do nasprotja med formal-nim in stvarnim, do česar je privedla pravica veta; nam-reč, da se nevarnost ne ugotovi, čeprav obstoja in bi resolucija v negativnem smislu privedla do tega, da bi priporočala ukrepe, kot da nevarnost za mir obstoji, v resnid pa je nasprbtno. To teoretično možno negativno posledico je Sovjetska zveza poudarjala kot edino in da ni resolucija nič drugega, kot poskus pravno opravičiti intervencijo ZDA v Koreji, ker je tam državljanska vojna in se zato ne more ukrepati po VII. poglavju Ustanovne listine.
Teoretično možno je tudi, da Varnostni svet ne ugo-tovi obstoja nevarnosti za mir, ker tega ne ugotavlja nobena stalnp. članica, čeprav dejansko obstoja. To še ni v praksi nikoli nastopilo že zaradi temeljnega nasprotja med Sovjetsko zvezo in zahodnimi velesilami. V tem primeru bi ne moglo priti do uporabe resolucije Združe-vanje za mir, ker obstoja soglasje stalnih članic, čeprav bi to imelo negativen učinek. Ne samo, da Varnostni svet v takem primeru ne bi mogel sklicati nujnega posebnega zasedanja občnega zbora, ker ne bi moglo za to glasovati sedem članic Sveta, ampak bi tega ne mogla storiti niti večina članic Združenih narodov zaradi soglasja stalnih članic. Kot ie rečeno, se ta možnost v praksi še ni reali-zirala in se zato v tem smislu še ni pokazala slabpst Organizacije Združenih narodov.
Po tem členu je Varnostni svet pristojen, da v zvezi z akcijo v primeru ogrožanja miru, kršitve miru ali napadalnih dejanj ugotavlja »obstoj kakršnegakoli ogroža-nja in kršitve miru ali agresivnega dejanja«. Ta pristojnost je prva posledica načela, da pripada Varnostnemu svetu glavna odgovornost za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Od ugotovitve so odvisni ukrepi, ki jih bo Vamostni svet naložil članicam, da jih izvedejo. Ustanov-na listina nikjer ne definira pojmov ogrožanja miru, kršitve miru ali napadalnega dejanja. Vprašanje je, če je to dano čisto na prosto voljo Varnostnemu svetu ali ne. V praksi Zdruienih narodov so se že pojavljale težnje, da se ti trije pojmi definirajo.
Ko je Varnostni svet razpravljal o položaju v Berlinu, je predstavnik ZDA definiral ogrožanje miru kot stanje, ko neka driava uporabi silo ali zagrozi z njo, da si za-varuje privolitev v svoje zahteve; kršitev miru kot sta-nje, *>ko se vrše sovražnosti, toda ni priznano, da je nekdo agresor, ali da je storil napadalno dejanje«. Tako je Vamostni svet smatral severnokorejski vpad za kršitev miru in ni formalno nikoli definiral to za napadalno dejanje, čeprav je to jasno izhajalo 'z resolucije z dne 27. junija 1950.
Zaradi najrazličnejših oblik in stopenj, v katerih se pojavlja nevarnost za mir, je težko definirati, kdaj preide ogroianje v kršitev in ta v napadalno dejanje. Varnostni svet se najraje izogiba formalnim definicijam.
Varnoatnemu svetu je dano, da ugotavlja obstoj in neobstoj ter stopnjo nevarnosti za mir. Z vetom se Iahk9 paralizira delovanje Sveta in se ne ukrepa ničesar v skladu z 41. in 42. členom Ustanovne listine za ohranitev mednarodnega miru. S tem pride v nasprotje s 24. čle-nom, ker se je izognil glavni odgovornosti za mir.
Sovjeti tolmačijo Varnostni svet kot izključno pristo-jen organ za ugotavljanje obstoja nevarnosti za mir, kot da je to nek $amostojen akt Sveta. Čl. 24 Ustanovne li-stine izrecno pravi, da nalagajo članice Varnostnemu svetu glavno odgovornost za ohranitev miru zato, »dasse zagotovi hitra in učinkovita akcija Združenih narodov«. Torej je ta glavna odgovornost nujno povezana z akcijo Združenih narodov inče do tega neJtoride,ima argumento a eentrario Občni zbor subsidiarno hdgovornost za ohra-nitev miru.
Cl. 39 je pogojen in odvisen od 24. Člena. Zato ima v primeru nezmožnosti Varnostnega sveta Občni zbor subsidiarno odgovornost ne glede, če je Varnostni svet ugotovil," da ni nevarnosti za mir in lahko sgm začne akcijo za zagotovitev miru po čl. 10 z izjemo dc' il 12. člena Ustanovne listine.
Tako tolmačenje Ustanovne listine in relativiziranje 39. člena predstavlja novo pot in zagotovitev novih sred-stev v skladu z duhom in besedilom Ustanovne listine za realizacijo temeljnega namena Združenih narodov, da se ohrani mednarodni mir. Bila je možnost, da postane celoten sistem Združenih narodov neučinkovit in nespo-soben, da reagira na vse oblike nevarnosti za mir.
Ižhajati je treba iz načela, da sta si ta dva or a..a po svojih funkcijah prirejena in da opravljat" po Usta-novni listini določene naloge. Po čl. 10 Ustanovne listine »sme Občni zbor obravnavati vsa vprašanja ali vse za-deve, ki spadajo v okvir Ustanovne listine ali se nanašajo na pristojnost in funkcije kateregakoli izmed organov ... in sme... dajati pripor očila (podčrtal F. M.) glede vseh teh vprašanj ali zadev bodisi članicam Zdru-ženih narodov, bodisi Varnostnemu svetu ali pa obojim.«
Akt Občnega zbora je priporočilo, ki je v bistvu prav-no neobvezno in je od članice same odvisno, če ga bo izpolnila. Od nujnosti ukrepanja, od lastnega interesa držav — članic je odvisno izpolnjevanje priporočila. Le-to učinkuje s svojo prepričljivostjo in je v materialnem pogledu lahko prav tako uspešno, kot dolžnost, ki je po Ustanovni listini pravno obvezna. Priporočila o vseh za-devah, še posebej pa o akcijah v zvezi z ogrožanjem miru, kršitvijo miru ali napadalnim dejanjem so važne :e-rogative, ki jih Občni zbor mora uporabiti, če ne pride do akcije po VII. poglavju Vstanovne listine s strani Varnostnega sveta.
Upoštevajoč prirejenost pristojnosti Sveta in Zbora ter na temelju čl. 24 Ustanovne listine, Občni zbor ne sme dajati nobenega priporočila glede spora ali situacije, »dokler Varnostni svet opravlja ... funkcije... glede tega spora ali situacije, razen če bi Varnostni svet to zahte-val« (čl. 12 Ustanovne listine).
Cl. 12 ne stvarno, ampak časovno omejuje pravico Občnega zbora in tako more Občni zbor dajati priporočila o zadevi tudi potem, ko jo je Varnostni svet že nehal obravnavati. Isti člen ne izključuje istočasne razprave v Občnem zboru, le da ta ne sme dajati priporočil, ker bi s tem otežkočil delo Sveta in oviral izvedbo skupne akcije, ki bi jo Svet začel.
Vendar $e v čl. 11 odst. 2 izraža načelo poglavitne odgovornosti Sveta za ohranitev miru in sicer v tem, da naj Občni zbor odkaže vsako tako vprašanje, plede kate-rega bi bila potrebna kakšna akcija Varnostnega sveta, ali pred obravnavanjem ali po njem. To določilo je sovjet-ffci delegat poetavil kot argument na 301. seji Občnega zbora, da bi pobil njegove pravice, da sprejema pri-poročila o skupnih ukrepih, in citiral Kelsena: »Če deluje Občni zbor po čl. 11 odst. 2 veljajo tudi omejitve, da mora biti zadeva postavljena pred Občni zbor na način, ki ga določa čl. 11 odst. 2, in da je treba zadevo odkazati Var-nostnemu svetu, predno se izdela kakršnokoli priporočilo, če je potrebna akcija«.
Seveda to v primeru resolucije Združevanje za mir ne more biti argument. Citirati bi bilo treba še 4. odst. 11. člena, ki pravi: »Pristojnost Občnega zbora, označena v tem členu, naj se omejuje občega smisla 10. člena*. Ar-gument Višinskega je v skladu s primarno odgovornosijo V i.rnostnega sveta in ni protiargument za subsidiarno odgovornost Občnega zbora, na kar izrecno opozarja 4. ddstavek 11. člena. Občni zbor bi dajal priporočila le, če bi Varnostni svet ne bil sposoben začeti akcije, <*e bi Svet odpovedal. Dokler se ta nesposobnost še ni izkazala, je Občni zbor dolžan odkazati zadevo Svetu. V lem pri-meru je argument Višinskega upravičen, za resolucijo Združevanje za mir pa je brezpredmeten. Nim,a smisln še enkrat vračati zadevo Svetu, če se je že enkra.t pokazalo, da je ni sposoben izvesti.
Intervju s prof. Marjanom Lipovškom
Glasba mladini
Josef Brož: Dvorišče (1946)
Mednarodne kulturne manifestacije, zlasti na področ-ju likovne umetnosti, so postale že skoraj vsakdanji oojav v naši metropoli. To pot smo se srečali z moderno češko-slovaško likovno ustvarjalnostjo, ki je za nas, skoraj ves čas po vojni. pomenila zaprto knjigo. S predvojno češko likovno ustvarjalnostjo smo bili ozko povezani, saj je mnogo naših slikarjev in kiparjev študiralo na praški akademiji, ki je takrat veljala za eno najboljših v Evropi.
Razstavo smo sprejeli, pa tudi pričakovali z mešanimi občutki. Večina je pričakovala dolgočasno socialistično realistično slikarijo po vzorcu sovjetske upodabljajoče umetnosti. Vendar smo bili prijetno presenečeni, ne morda zaradi pretirane modernosti, ampak zaradi svežine, jas-nosti in visokega slikarskega nivoja. Precej slabše sta zastopani plastika in grafika, ki se držita še vedno togih in zastarelih principov portretne vernosti ;n realizma ali pa modernosti za vsako ceno, kot je primer v grafiki.
Pnjetna osvežitev
 j                v letih pred in
po vojni. Mnogo del pa je iz zadnjih dveh let. Podobno kot v našem in sptoh svetovnem slikarstvu nastopa pri Cehih množica struj in stremljenj po sodobnejšem, ori-ginalnejšem likovnem izrazu. Zastopani so predstavniki vseh poglavitnih smeri od postimpresionistov preko eks-presionizma do kubizma in surrealizma.
Značilna predstavnika ekspresionistične smeri sta Josef Capek in Josef Brož. Prvi formalno izhaja in se oplaja pri skupini Der blaue Reiter in je v mnogočem podoben Korošcu Wernerju Bergu, zlasti po paleti in mo-tiviki. Brož razstavlja pet olj, med katerimi bi omenil Patrolo, ki je zašla in Dvorišče, ki je nastalo pod Buffe-tovim vplivom. Patrola pa se odlikuje po sugestivnosti in sijajni kompozicijski gradnji, s katero nam je umetnik pričaral videz izgubljenosti in tavanja.
Eden najmočnejših slikarjev, tudi po obrtni plati, je Filla, ki podobno kot pri nas Lubarda razčlenjuje barvne ploskve in kompozicijo! pod vplivom Piccasovega ustvar-janja med obema voj.tiama. Zlasti impresivna ie Noč v džungli, ki pa se ji poleg Piccasovega pozn? še močan Rousseaujev vpliv, posebno v stilizirani obdelavi drevja in pravljični štimungi.
Kot prefinjen kolorist se nam predstavlja Arnošt Paderlik v svojih tihožitjih, kjer razčiščuje barvna in kompozicijska vprašanja. Vse odlike in karakteristike njegovega dela nosi podoba Tihožitje z ženo, ki deluje lirično in melanholično. Primerjamo ga lahko z Rikom Debenjakom, ki podobna vprašanja rešuje na enak način. Ta  čustvena  sorodnost  je vidna  posebno  v  sliki  Dinje.
Jenaček Ota, pa je naredil kompromis med figuraliko in abstrakcijo, kar je njegovi umetnosti precej v škodo, ker je dekorativni moment premočan in prevpije ostale slikarske kvalitete.
O kiparstvu pa smo že rekli, da ne doseza slikarskega povprečja. Morda je na razstavi še najjpoljši predstavnik češke plastike Lidicky Karel, ki je še najbližji moder-nemu pojmovanju plastike.
Zal je odmerjeno premalo časa in prostora, da bi se lahko ustavili še pri ostalih predstavnikih češke umet-nosti. Razstava pomeni prijetno osvežitev in nam kaže prerez skozi likovno ustvarjalnost tega slovanskega naro-da, s katerim smo imeli, zlasti Slovenci, v preteklosti najtesnejše kulturne stike.                                  S. I.
t *-| ipke na klavirju sredi sobe so ohromele in | njih govorica se je porazgubila nekje v pro-storti, med belimi zavesami in štirimi ste-nami. Zazcfelo se mi je, kot da bi se za hip pre-trgala nit življenja. Bik> mi je mučno, nisem hotel motiti, nisem nameraval priti sredi dela ... Veseli me, da ste prišli. Veste, vadim... Pogled je zdrsel protd notam na klavirju. Topel std&k rok. Bil sem pomirjen. Za zavesami, zunaj po drevju je hlastalo sonce po poslednjem zakasnelem snegu. Sktfraj pod-zavestno sem odprl blok. Pisana menežarija besed in misLi se je stekala izpod konice grafita, dakler se ni zajezila v mreži drobnih modrih črt.
Kaiko ocenjnjete sloven-sko poustvarjajočo glas-b-eno umetnost? Katere pomanjkljdjvosfci se po Va-šem mnemju kažeijo v njej? Kako jo vrednotite v primerjavi z enako umetnostjo drugih naro-dov?
Slovenska poustvarjajoča glas bena umetnost se je pričela go-J-iti slstematično razmeroma pozno, šele od leta 1918 naprej. Smo torej šele sredi ustvarja-nja, sredi tiste široke tradici,je, ki je potrebna za dosego kake visoke stopnje. Kljub vsem mo-gočim materialnim in organiza-cijskim težavam, pa so med na-mi nekateri nadarjeni posamez-niki, katerih znanje je enako visoko, kakor nadpovprečna de-javnosti drugod po svetu.
V reproduktivni glasbi ni niti ene stroke, ki ne bi imela zadu-stj dobrih reprezentantov. Glede na kvaliteto in številčnost se lahko postavimo predvsem s solo pevci, mcdtem ko imamo med instrumentalisti le nekatere posameznike z vidnejšo kvali-teto. Pomanjkljivost bi bila to-rej v tem, ua nam doslej še ni uspelo razširiti razmeroma vi-soke kvalitete na zadostno velik krog; pač iz čisto materialnih razlogov. Pač pa so naši simfo-nični orkestri in poklicni zbori na taki višini, da se motrejo brez pridržka merifci z enakimi ansambli drugod po svetu. To smo doslej dokazali še na vseh naših gostovanjih  v tujini.
Kaj   meni'te   o   sloven-
skem giLasben-em u&tvairja-
nju? Kako ga ocemj ujete,
aiko ga primerjate ustvar-
jairuju drugiih narodov?
2e   pred     osvoboditvijo     smo
imeli nekaj značilno naših,  slo-
venskih    skladateljev,   ki   sicer
morebiti  res niso  dosegli    naj-
večjih   svetovnih     komponistov,
tcda   n,Tih(wo  delo   je  bilo  brez
ivoma   na   višini   stvaritev   do-
brih in svetovno zi ~nih sklada-
teljev, kl jih je tuja propagandn
kot sinovc velikih narodov zna-
la dobro pla&irati, medtem ko so
bili   naši   skladatelji   po   krivici
zapostavl.jenl   in  v  svetu    manj
znami. Za naš krog pa vse&akor
pomenijo   ti  ustvarjalci   izrazite
rakteristiko. Bill so to prvi, ki
jalcem v drugih vejah naše umetnosti. MrslLm predvsem na Lajovica, škerjanca, Osterca, Kogoja in Adamiča.
Po osvoboditvi pa se je naše glasbeno ustvarjan.je izredno močno razmahnilo. Nastopil je nov rod z obilico novih del, od katerih se dado najboljr brez slehernih težav primerjati z dobrimi tujimi eli. Nešteti fe-stivali v svetu nam neprestano potrjujejo, da je resnična kva-liteta redka, redkejša v samo-niklem ustvarjcnju kakor pa v reprodukciji. Da pa imamo tudi mi nekatere skladbe, kl bl ob primemi izvedbi zagotovo osvo-jile poslušalce, nam je razumlji-vo in očitno. Nisem pa s tem že  hoitel   reči,   da  je   stilistična
borba za slovenski izraz že do-končana. Ne, še zdaleka ne. V tem so namreč bili siorjeni ieie prvi koraki. V tem smo torej že vedno za drugimi našimi umet-nostimiNr- razen morda r& li-teraturo.
mnemrju najvidmejši uspe-hi slovansike glasbene uffnetnosti v poslednjem obdobju?
V reproduktivni glasbeni umet-nosti pomenijo za nas največje uspehe gostovanja naših večjih ansamblov v tujini. Tako je bilo na primer gostovanje Opere na Nizozemskem in v Parizu ter gostovanje Slovenske filharmo-nije v Italiji. Nfkakor pa ne smemo pri tem podeenjevati go-stovanj posameznih solistov — še posebno soio pevcev — v raz-nih deželah Zahodne in Vzhodne Evrope. V našem internem glas-benem življenju pa je po mojem mnenju eden doslej najpomemb-nejših uspehov uprizoritev Ko-grojevih Crnih mask v Opcrl, v Slovenski filharmoniji izvedba nekaterih velikih kantat — zla-sti Carmma burana stotpajo tu v ospredje — ter na splošno iz-razito programska konsolidacija našega koncertnega in opernega življenja. Ni govora, da bi tako ali pa morebiti še večje mesto drugod v Evropi, ali morda celo v svetu, lmelo talikšno koncen-tracijo kulturnega življenja na-sploh, kot ga ima prav Ljublja-na. Vzrok takega stanja je po-polnoma jasen. Ljubljana je du-hovni center republilke in naro-da. Enako velika mesta drugod ostajajo kljub velikosti tipično provincialna.
V ustvarjalni umetnosti pa v zadnjem času ni nastalo nobeno izrazito večje delo, ki bi *a lahko oonenil kot posebno po-membnega. Kljub temu pa so zelo značilne zadnje Arničeve simfonije In kantat« ter Ramov-ševe simfanije. Manjših, sicer zaradi tega nič manj pomemb-nih   komornih   del   pa
raje se na želje poslušalcev ozi-roima gledalcev.
Menim, da bi morale imefci li dve glasbeni ustanovi kljub raz-prodanim abonmajev, kljub za-sedenim koncertom veliko večjo vlogo in vpliv, kot pa ga imata. Pri tem se hočem dotakniti od-nosov med vami samimi — štu-denti do aperne in simfonična glasbene umetnosti. Kajti, če se nam ne bo posrečilo preipričali ravno vas mladih o velikih estet skih vrednotah glasbe, bo pred-vsem to naše, danes zelo bogato glasbeno življenje, rnatno upad • lo. Zanimanje za šport, jazz, film, za nekatere modne pojave v dnhovnem življenju ni samo na sebj nič nevarnega. Brez dvoma pa je pogubno, škoda je n©precenljiva, če je ekskluzjv-no. In prav to danes pri večiui mladine je. Prav iz srca pomi-lujem siposobne in ^ovzetne miade ljudi, ki jim je ves ču-doviti svet glasbene umetnosti skoraj do kraja  zaprt  in  tuj.
Vendar mislim, da smo take-mu stanju delno tudi mi sami krivi. Premalo imamo stikov s študentii, ki naravnost kličejo po medsebodni vzpostavitvi in pri-merni organizaciji. Ustanove morajo biti pripravljene nudit: študentom primerne — ne nasil-ne! — vzgojne, do skrajnosti premišljene programe, ki bi mladim vendarle začeli odpiraM pot do umevanja glasbene umet-nosti. Slovenska filharmonija je s svojc »trani vedno pripravlje-na to storiti.
Kaj sodiite o slovenski glasbeni kritdki? Je le-ta enalkavredina glasben«mu us^tvairjanjoi? Katere vired-note oziiroma katere po- zasledite   v
Slovenska glasbcna kritika je brez dvoima eno najbolj pere6ib vprašanj našega kulturnega živ-Ijenja, kajti mi še vedno nima-mo ljudi s primermim znan.jem in značajem, da bi mogli uspeš-no opraviti to poslanstvo. Naš prvii in tudi mednarcdno prizna-ni muzikolog dr. Cvetko se s kritiko ne bavi, drugi pa so za to premalo razgledani, kajti po-sel kritika zahteva veliko več kakor vsako drugo udejstvova-nje, če le hoče biti res na me-stu. Nekaj prav dobrih kritik je v toku svc.jega štiriletnega obstoja prinesla Slovenska glas-bena revija, ki pa j« žal mei nami vse premalo poznana. V dnevnem časopisju pa se je vprašanje glasbene kritike v po-s!edn,jem času vendarle povolj-no rešilo z Urošem Prevorškom v   Slovenskem   poročevalcu,   6i-
objektivne krltike so že na do-stojni višini, pa tudi stalni kri-t-ik Ljudske pravice, Rafael Ajlec, p.iše zlasti po nekem globljem ptsdhološkem razčlenje-vanju dobre kritike.
Kakšen   je   po   Vašem
akadeiniije? Kako vredno-tiite ustvarjanje tega na-šega najimlajšeiga rodu, ki je delomia še aa aka-deimisji, deloma  pa  jo  je
Akademi.ia za glasbo ima za razvoij glasbenega šolstva in za nivo našega glasbenega življe-nja velik pomen. Znano je, dt se ta ustanova bori z velikimi materialnimi težavami, pred-vsetm s prostori, pa tudi s često ne po njeni krivdi izpremi; njajočo se notranjo organiiza-cijo.  Kljub   takim   in podobnim
težavam pa je ta ustanov* Ie dala in bo še dala, zlasti v prl-hodnjdh desetletjih, tiste visoko šolane glasbenike, ki so nujmo potrebni za razvo.j naše glasbe-ne umetnosti. Napak je namreč misliti, da je moč zajeti pomeo take instiiucije s statistiko ene-ga samega leta. Njen vpliv nHi ni omejen samo na šolanje po-sameznih talentov, temveč sft posredno razteza na vse droge panoge našega glasbenega udej-stvovanja. Seveda pa je \& vplivnost odvisna od posamca-nih osebnosti — v tem prlm«>rn profesorjev.
Naš najmlajši rod, ki je L« izšel iz akademije ali pa je Š6 v študiju, je dal predvsem v kompoziciii nekaj raredno lep>Lh rezultatov, kakršnih pred :jim še ni dala nobena generacija ta starosti prii nas. Po kvaliteti ne-koliko zaostajajo za njimi ab-solventi r«produktivnih panog, toda na akademiji imamo sedaj že v prvih letnikih tako izrazite talente in to toliko, da si lahko v petih letih obet^ino izredno nadarjeno in številno genera-cijo absolventov - reprodukiiv-cev. Izgledi so torej po tej stra-ni odlični, žal pa moram reči, da se nam doslej še ni posrečilo najti dovolj razamevanja in ma-terialnih sredstev, ki bi nas rešila n poipolnoma neprimernih prostoroov.
Stal sem medf širokimi nrha-jočimi vrati. Za hip sem se obo-tavljal... Od nekod izza sten je bilo slišati veliki orkester. Garderobe ob stranskih hodniklh so prazne samevale. Stevilke so len<? visele na bombažastiti vr-vicah.. Pred blagajno se je dre-njalo nekaj Ijudi. Čakali so na vstopnice; za danes, za sredb, za petek ... Nihanje vrat je zdro-bilo zvoke orkestra in govorica čakajočih pred blagajno je osta-la nekje v zraku za m^noj. Sto-pal sem po cesti proti Trtfmo-stovju.
S. B.
vilo.
Kaj menite o reperto-arnd poli*ilkii niaših glas-benih hAS (SF, Opera)? Kakšnjo vilogo bi le-4« moraile pft Vašem rrmemju odigrati v nažem družbe-nem in kulifcumem živ-ljenju?
Ker sam vodim eno od t«h glasbenih hiš, si lahko mislite, da bom repertoar, za katerega odgovarjam, tudi zagovarjal. Brez pridržfka pa priznavam nekatere pomanjkljivostii, nu primer v letošnjcm repertoarju, ki so predvsem v nekoliko togl izbiri standardnih del. Mislim pa, da so tako stanje zakrivile nekat«re čisto zunanje težave v formiranju programa, tako na primer predlogl tujlh dirlgen-tov, ki jih seveda moranto upo-števati, In pa nabava orkestral-nega materiala. Sicer pa mislim, da vodita Slovenska Filharmo-nija in Opera precej pravilno politiko v izbirl med standard--nim  tn  novim   programom  ozi-
Josef Capek: Ob sončnem zahodu
VEČER KOMPOZICI
Druiga prireditev v oikviru študentstkega fes>tiiivala je bil ve-čer kompoziicij mladih kompo-nistov lJulbljanske aikademdje  za
Med Stirimi komponisti (toli-ko jiih je irnelo svoje skladbe na proig.ra.mu) sta dva nova, mlada koimpomdista, ki sta se pr-vič predsitavdila javnosti. To sta Ljiubo Rančigaj in Lojze Lebič. Poleg ndijai sta bila zastopana še Ivo Petriifi in Alojz Srebot-njak.
LjMbo Rančiigaj je zaigral naj-prej svojih Osem mladinskih skladfbic. Vse so skoraj dvo-glasne. Med druigimi je imel precejšein delež pri njihovem  Proteofjev.     Vendar  pa
so dokaj sveže in tehn.i6n,o za otroke morda celo nekoliko pre. zahtevne.
Lojize Lebič je vključil v pro-gram svojo Sonatino za klavir, ki jo je izvajal pianist Lj.uibo Raničdgaj. Delo Je menda nastalo še za Lebiičeveiga šolanja na srednjd glasbeni šoli ter je še nekoliko nespretno grajeno. — Boljše so Trd nočne pesmi za sopran in klavir, nastale na tekst Srečka Kosovela. Med nji-mi je pots&bno doživeta druga, Tih večer. Lefbičeva konceipcija Kosovela je precej diuiga&na, kot je UkmaTJeva ali Srebotnja-kova, vendar nas vseeno prepri-ča o svojem iskrenem odnosu d,o
Med našo mlado glasbeno ge-neracijo ima Ivo Petrič inano ime. Znane so nekatere njego-ve kompizicije iz zadnjdh let (simfondja Goga). Na letošnjem komipozkijskem večeru j€ imel dve deli in sicer Malo suito za pihala in Sonato za klarinet in klavir. Njegovo prizadevanJe za či-m originalnejšim izrazom, je nekoldko uti-hnilo, čepra\ je ta komiponenta še vedno izredno močna v njegovih delih. Je predstavnik absolutne glasbe. V pihalih pa je našel, kakor kaže, idealno torišče za svoje kcmpo-niranje. Tako so nastale sonate za vse pihalne instrumente, ka-terih   zadnjo,   za   klarinet,   smo
Marek  H L A S K O
Vojak
V juliju je bilo. Leta tisoč devetsto pet-inštirideset. Takrat so se ljudje še bali tišine; brezglasje je v njih vzbujalo nemir; niso zaupali tišini. Dva meseca potem, ko so utih-nili zadnjj streli, so kmetje mirno sedell pred svojimi domovi in z rokami nad očmi opazovali brezoblačno nebo in jate ptic na nj^m. Spominjale so jih na letala. Zidje so si na ulicah še vedno zakrivali obraz z rokami, v njih očeh je bilo še toliko strahu.
Vojak z žensko je šel po ulici in govoril:
— Smo se bali? Težko ie odgovoriti na to vprašainje. N-ekateri menijo, da pogum sedi na stolu, ki se imenuje groza. Mar je to res? Menda le ni? L^hko si si izbral sredstvo, ki te bo pahnilo čez prag življenja v smrt. Strab te je pričel objemati še med spanjem, včasih med kosilom, včasih kje v zaledju — kar   naenkrat  smo   se   pričeli   bati.   Vsakega
lmel tak trenulek; nekateri so se prebujali sredi no<M in vpili. Bili so podobni majhnim otrokom ...
Vojak }«? prekinil in sl prižgal cigareto. Že sta prlšla iz mesta; za seboj sta pustila revne hišice in gredice vrtičkarjev. Hodila sta po ozki poti, ki se je vila med polji. Sonce ju je siepilo, topla zeml.ia je bila polna vonja po senu in mleku. Vojak je molčal. 2en?ika, ki je hodila ob njem, rnu je gledala v obraz, ki je bil resen in grob Več let ga je čakala in sedai si ,je goreče ž<?lela, da bi že enkrat nehal govoriti o vsem tem in bi Ji spregovoril neka.j toplih besed — nekaj o vremeiru, o zemlji in o sonru. Zdelo se 3i je, da bo, ko bo izrekel en sam tak stavek na mah pozabil na vpo prejšnje besede in da se ne bo več Dnvrni! k voiniin spominom Patem bi morda v=e tisto. kar je bHo, le mogla   pozabiti    Stisnila   je  d!an   ob  dlan   in
mu v  mislih  narekovala  mnogo  besed;  ve-dela je, da jo ima rad in da bo zato uganil, prebral njene misli •.. Toda vojaik ie dejal:
— V bataljonu smo imeli takega nebodi-gatreba; bil je kme<t in vedno je mislil le na svojo zemljo in na to, kako bo spet oral in sejal, ko se bo vse to nehalo. Vs\ so ve-deli, da ie zelo boji. Nez>nansko se j« bal in tega strahu smo se poča&i vsi nalezli, bil je hujši kot tifu« in ni bilo zdravila, ki bi nam pomagalo. Slišal sem, da 60 mu nekateri poglasno želeli smrt. On pa se je samo bal, vedno ga Je bilo strah; imel je že čisto bele oči. A padel je kot junak, kot cela stotnija junakov. In še to naj povem: nekoč smo šli skozi vas, po kateri so s<e od vseh strani v vse smen prernikali težko naloženi koleslji in vozovi, živino so gnali, bolne in onemogle so nalagali na vozove, nekateri so tako umrli; spominjam pa se moia, ki je no-sil na rami težak plug. Tako so ljudje odhajali in puščali za seboj nepodrte domove in nedotaknjeno zemlJo. Tam, odkoder smo prihajali in kjer smo se borili prej, so bile že vse hiSe podrte, do tal so bile razrušene, in zemlja je bila trikrat prekopana Tu pa je bilo še vse sveže, mlado žito je zelenelo na poljih.. . Ali raziumeš? Umikali smo s« in vsi sino vedeli, da zapuščamo kraj brez borbe in da miu bodo tisti, k; privro ?.a nami, storili si>o, ga zastrupili. Vojaki, ki so to vse videli in čutili, so bili jezni. In to ni bilo v naši deželi, na tujem le bilo, daleč odtod In vendar smo se potem tepli kot vragi. kot sto hudičev. Koliko jih je tam ostalo! Enegg sc spominjam, bilo rrnu je ime G-rečjo ...
Odtrgal je lučko regrata in jo razpihal na dlani, topel veter mu je objel obraz i.n vojak je  priprl  oči.
Pes, ki ga }e vojak privedel s seboj iz /ojske, je tekal pred njima. Imel je smešne uhlje in kratek rep. imenoval se je Granata in ženska ga je zelo sovražila. V?elej je za-prla oči. kadar se ji ie približal in «i želpl božanja in oblizovan.1a. Vnjak je prinese! iz vojne več stvari: okruSek ki je nekoč udaril le centimeter nad njegovo glavo v zid,
kro-glo, ki je bila na vrhiu sploščena in ga je zadela v nogo, pepelnik iz iasprazinjenih in prežganih nabojev, imel je tobačaico iz tenke aLuminijaste plačevine, ki je nekoč bila del, sedaj že zdavnaJ zruišenetga letala. 2enska si je želela, da bi se v njihov dom prikradel nek 6udni tat in odnesel neznano kam vse te predmete. Cakala ga je toliko let in v neištctih nočeh brez spanja vedno mislila nanj. Mislila je, da ji bo vse. kar bo ta člaveik prinesel s seboj, prav tako dragoceno kot njemu. Sedaj pa s« ji še on sam zdi odmatenJ&n v daljavo, bolj kot prej, bolj kot tedaj, ko je postajala ob oknu in gledala temno nebo in mislila na dan, ki ga bo privedel nazaj, k njej. Bii je oddaljen in drugačen kot tista podoba, ki jo je hranil spomin toliko let. Nebo za oknom se je zred-čilo in premišljevala je: »Se bo vrnil? Se živi? Je zdrav?« Včasih se je je oprijela ne-mirna misel — morda se je tam v svetu. sredi vojne, zaljubil v drugo dekle? Ne, vedno je odpodila take misli in spet mislila-še živi? se bo vrnil? ni ranjen? Ob nj&nem oknu, spodaj na dvoriš6u, so se otroci v^dno igrali vojno, imeli so lesene puške, lesene sablje in papirnate kape. Ko je nekega dne videla. kako otroci igrajo streljanje Zidov, si je prisegla, da se bosta takoj, ko se vrne iz vojne, preselila kam drugam. Iz te hiše, v kateri je toliko časa čakala nanj! Sedaj sta se napotila iz mesta. kjer naj bi našla prostor za nov dom Zgradila si bosta hišico n&kje zunaj. Zlato je bilo razsuto po poljih. poželi so že. Tam daleč so črneli ostanki po-drtega mlina na veter. bomba m.u je raz. trgala peroti in uničila streho. Vojak ga je opazil  in  pričel gcvoriti:
— Vidiš? Ta ruševina me sporninja na pripovedovanje nekega tovariša. Bilo je še devetintridesetega. Nemci so se pripodili. Bi-!o -1ih je presn&to rrmogo. Na5i so se uTnikalj preko polj v gozdove. Nenadoma pa s-ta izza drevja pridrsala dva oklopnika in presekala na.šim smer umika. Tedaj se je tisti, ki ml je to nripovedoval. skril v prav tak vetrni mlin. Bilo jih je pravzaprav več in pri^eli «0 s strojnico kosit; naokoli Nenadoma pa je  mlin  zadelo:   nikom;ur se  ni   zgodilo  nič
hiudega, samo moka se je raapršila in jim zasula oči, potem so bežali slepi preiko čistin in skozi ogenj. In poinisld: vsi so se rešili brez prasik. Dejal mi Je, tisti vojak, da ne bo nikoli v življenju jedel kruiha in ne česar-koli drugega, kar bi dišalo po moki. Vidiš, fcudi taike zabavne zigodbe se včasih porode v vojnih dneh.
—  V tem vetmeim mlinu — je tiho spre-govorila ženska — je bilo skritih mnogo žena in otrok.  Bile  so kmetice,  ki so  miislile,  da sovražnik ne bo  meril  na mlin.  V  njem se vendar  dela kruh  m   kruh  je   svet.   Vse   je ulbilo, ko je zadela bomba v mlin.
— Ah! — je odmahnil vojaik z rako. — To ni bila velika bomba in še od strani ie padla. To ni nič. Američani so prileteli v tisočih. Vsako letailo je lahko vrglo več ton bomb. Se pomisliti ne smeš, kaj se je potem dogajalo pod njdmi. Nihče ni vedel. kje so stale hiše in kje so bile ulice, sam satan bi tega ne uganil. Po več dni so ljudje potem umiralj med ruiševmamii. Se dandanes leže njih trupla pod opeko in betonom in kdo ve, kdaj jih bodo našli in na človeški načdn t>o-fcopali.
Prišla sta na vrh grička. Mesto ie bilo daleč. V luči zahajaJočega scmca so se zlato svetile že očrnele strehe. Lesketali &o se cerkveni stolpi in svetel slj je pršil na vse strani nad kiupolo pravoslavne cerkve. Bila ie edinstvena v tem mestu. Nad oddaljenim gozdom je netoo že potemnelo, spodaj je t^kla reka in iznad polj so se že dvigaie vlažne meg^-e. Tu, daleč izven mest.a, je bilo vse zelo lepo. lepše kot tam; še ptice so žgolele boli domače, zrak se je bolj široko zaletava! v pUuča. 2enska je rekla:
—  Tu  si bova zgradila hišico.
Vojak pa je molčal. Stal je ob njej na vrhu griča in se ra^gledoval. Najprej so nje-gove o5i opazovale gozd. potem so zdrseie po dolini: felo se mu je nagubalo in ustnice so se miu pr&mikale. kakor da bi nekaj se-števale, račumale. Zasenčil si je oči z dlanjo in dolgo gledal okrog sebe. Nenadama pa se rrnu ,ie obraz razjasnii v širok nasmeb. Prijel ie žensko za roko, jo potegnil k sebi in dejal:
—  Za vraga! Za vraga! Pomisli le, kako čudovito  bi  se  človek  lahko   branil  na   tem kraju.  Tri  strojnice  in  nekaj   minometalcev bi zad&stovalo. Samo to. Več tednov b: lahko držali   tak   gri^č.   Kar  predstavljaj   si,   da   sa sovražnik približuje  naprimer tod,  iz  gozda, in...
—  Nel — je zaklicala ženska z obupanim glasom. — Ne!
Vojak se je tres«i in njegov obraz je ugasnil. Tedaj je prvič. odkar se je vrnil iz vojne, opazil, da na nekaterih poljih še valovi žito, da so ga drugje že poželi. Da ljudJe zemljo orjejo in obdelujejo, da se ne pobijajo in da zemlja ni ustvarjena samo za grobove, temveč za življenje. In nena-doma je prvič, odkar se je vrnil iz vojne, •¦¦¦ v.i.i., da je zeio otar ui zelo zeu, o^^m-Ijen...
Delali smo v ravnini. Dolgočasna rav-nina je bila. Pesem o nJej ne bi mogla za-doneti ne z enim samim bolj močmim tonom, Na njej ni bilo ne gozdov in ne gričev. Kamorkold si pogledal — polja in vasi v horizonitali — kakor da bi opazoval čtidno pove^čano površino lastne dlani. Pogled se ti je izsuibljal. Včasih se ti je zazdelo, da sploh nimaš oči, da si slep. Postajal si poneuTnljen.
—  Če bi ne bii komiunist, bi ta kra3 so-vražil   tako,   kot  sovraži  smrt   tisti.   ki   Ijubi življenje. Tu  crkavam.  Iz Sandomirskib kra-fev s&m doma; tam je zemlja bujna in topla. Ko   bom,o   dogradili   ta   preikleti   most,   bom nemudoima odšel in nikoJi se ne bom vračal sem,   tudi   otrokom   bora   prepovedal.   da   bi sem hodili.
Betoner Stefan.  fant iz  varšavskega ma-
—  Samo da ie enkrat nehamo s. to vražjo mostovinn. potem se vam napijem kot svinja. Nič   ne   de,   če   vina   še   nisem   okušal.   Naj potem   t.ri   dni   in   nač-i   I^žim   na   koimisari-ia^u   Sai, če bi  ta  tu splob  obstojaH 2e pol Ieta   z^bijamo  ta   opsovani   most;   saj   bom  še
Modernizirani Švejk
Paderlik Arnošt: Tihožitje z ženo
Dramsko fabulo, ob kateTn *e zv.rste ironi&na dogajanja v odirsfcam dclu Bertolda Brechta »Švejk v drug; svetovni vo.in.i«, sii je avtor izposoddl Pri Jaro-slavu Hašku in svobodno rav-nal z njio. Pos-luždi se je prizo-rov v giostdlnd, jtiim dal specitfič-no časovno obarvanost. pote.m Svejfcovo podjetno krajo psa, posledico tega pa je p0 svoje speljaj v zakljuoek, k.i hoče b--bi smdsel odrskega dela. Pri tem si je prisvojil sa.mo osnovni obris fabuile, Švejkove lastnosti, od katemih je nekatere podkre-pil, in še nekatere like, ki &o v tnistvu enaki kot pri Hašku. edino ločdtveno lastnost jim da-je časovna obarvanost (Krčma-' riea, Brettschneider, Bu.lTing.er). Zbadljivke^ smešetnja in norče-vanje lete' na Hitlerja in ves njegov paradni sistem. Vse te lastnosti j-s Brecht poglobil na ta na&vn, da j« vpeljal vzpo-redno dogajanje v dveh živ-Ijenjskdh področjih: igro v »viš-jih sferah in protiiiigro v mi-Ijeju »malega človeka«, Ti dve ldmijd, k.i vzporedno rasteta in k-aterih   smisel   je   v   paradofcs-
Humor, groteska in stvarnost
Prvo desetletje po Oktobru. Stvarnost, ki ji je zgodovina vzdela ime »Dnevi, ki so pre-tresli svet.« Bila je doba ne-8končno globokega presnavlja-nja vseh življenjskih vrednot, doba, ki je postala objesten pogrebec starega in čestokrat preveč hlastav in površen ob-likovalec novega. Pod svojim serioznim obličjem revolucije pa je skrivala tudi obilo smet-ja. In ko jih vidi, človek glo-boko v sebi pomisli: »Le zakaj bi morali te kupčke in kupe smetja odišaviti in jih prekriti s preprogo, stkano iz finih vzorcev? Mar ni pametneje. vzeti metlo v roke in pomcia-ti, pometati? .. Z metlo, ki bo ostra kot bič in trda kot pest. fcr bo treščila v sredo obraza.*
Ilf in Petrov sta svoje $'znp-no pero uporabila kot tako me-tlo Nista se §la vdinjat kot pometača k admlnistratMmi oblasti. nač pa sta sklenila po~ metati samostojno, v svetem prepričanju seveda, da bo nju-no deln vplcai  morphiti  le  zn-
Njunt pisateljski proizvodi niso kdovekakšna umetnost. njuni Uki niso nesmrtne po-stave. kot so Gopoljeve ali Cehova, so pa vseskozi Hpič-ne za čas, v kakršrecja sta jih postavila. 1n~ nič ftitinj " tišb značilne za sovjetsko tivljenje situacije, v kakršne zaideta. Sleherni opis je poln humorja, ne tistega cenenega za vesel? večere v varieteju, pač pa hu-morja, ki je pod površino na-sičen s satiro. Treba je le na-lahno podrgniti po svetli po-vršinski barvi in žp se prikaže živordeča satira na vse tisto, kar je nespametnega v vsak-danji stvarnosti sovjetskega Hvljenja. Pravznprav še več ustvarjalna fantazija obeh av-torjev je znala sleh".rni zgodbi pridihniti groteskncst, ki žs kar silovito razkriva skrivne pojave v življenju, kakršnega iivijo Ijudje v letih po rew)-luciji; ta grotesknost, ki ceve-da nikjer ne zaide v skrajnost, pač pa j% gre pripisati le na-menoma potencirano prikazo-vanje realnostl, ne moti; njena funkcija ie le poudarjanje *v>-
sameznih stvari, ki jih zgolj s humorjem ni mogoče toka-zati v tolikanj žarki luči.
V mikavnih opisih najraz-Učnejših dogodkov, okolij in oseb, v duhoviti satiri, v jedr~ natosti stila, fci zna zadeti le-belj vedno in ob pravem tre-nutku na glavico, v vsej ne-prizanesljivi kritiki slabega, v vseh teh podobah, ki je za njl-mi kar čutiti trepetajočo «la«t po bičanju na vse strani — je tudi cena Dvanajstih stolov, ki jih je DrSavna založba Slove-nije izdala kot 18. zvezek svoje Knjižne police. S *o knjigo se z Ilfom In Petrovim ne sreču-jemo prvič v slovenskem ~vre-vodu, saj ju morem§ imeno-vati razmeroma douotj pozna-na avtorja.
Zgodba v Dvanajstih stolih je stekla tako, da poseže po-polnoma neprisiljeno v sfcoraj sleherni kotiček življenja in krcne po prstih vrsto držav-Ijanov, vrsto tistih, ki se imajo za neznansko pomembne in potrebne, menijo, da imajo vse pravice na tem Ijubem svetu ter smejo po mili volji izkori-ščati, krasti, zvijačiti, govo-rHi eno tn delati drugo. Cela galerija jih je. Od najzname-nitejših pa tja do direktorjev, predstavnikov oblasti, novl-mr§et), *&e&a,liščnikoix«. . Zr!i se, kot da avtorja nikomur nočeta ostati dolžna. Duonajst stolov j^ tako v nekem ^zlru najbolj nenavadna štorija, kar zadeva raznolikost in pestrost prizorišč in situacije. Začetna vzmet, ki požene bivšega ple-miča, sedanjega administrator-ja v provincialnem mestecu, Hipolita Matvejeviča Vorobja-ninova - novica namreč, da je njegova pokojna teta ob premeni oblasti zašila svoje bi^-re v podlogo enega Izmed dvanajstih starinskih stolov — \z mirne vsakdanjosti v pusto-lovščlno popolnega propad spremlja celo dogajanje kot rdeča nit. Junaka zgodbe, '•»pa klavrnega pohlepneža s plcSo povede skozl kar se le da ne-navadne dogodivščine. Z mla-dim pritepencem in prebrisan-cem Ostapom Benderjem se odpravita kot pajdaša iskat iz-
gubljenih dvanajst stolov, ki jih je usoda raztresla na vse vetrove. Ti vetrovi pa ponnja-jo kopico situacij, komičnih zapletov in možnosti za gro-teskno karakterizacijo, ki pa je ob vsej nenavadnosti oen-darle realistična. Provincialna mesteca in hrup moskovskih ulic, letoviščarski kraji in ce-ste in parniki na Volgi, gleda-lišča in stanovanjska poslopja in najrazličnejši klubi — vse je ožarjeno s koloritom tivič-^o sovjetskega v tistih letih, ko se je iz sveta, kakršnega je ¦prinesla revolucija, komajda jel izvijati popek neke bolj kulturne in življenjsko osredo-točene sredine.
Gorobjaninoo (n Bender, ta dvc izmečka družbe, končata v izraziti tragikomiki. Bisere, ki jih iščeta, so odkrili že dav-no prej in z njimi sezidali klubske prostore eni izmed or-ganizacij. Tak je pač simbol izumiranjc vsega, kar ni več zm6zno življenja.
Prevod »Dvanajstih stolov<f ki ga je opravil marljivi Cene Kopčavar, more ob tem biti več kot samo prijetno branje. Upajmo, da bo ob prijetnem branju marsikje marsikoga neprijetno zbodlo in ga vsaj toliko udarilo po prstih, da se bo zamislil nad samim seboj in nad svojo okolico, najbližjo okolico...                       V. K.
MIIO Ml AIHII
Folklorna plesna skupina »F. Marolt«, ki se je predstavila 24. marca v Drami, je obenem z Akademskim oktetom izpolnila program tretjega večera štu-dentskega sestivala.
To popolnoma amatersko sku-pino odlikuje zvestoba studij-sko - narodopisui plesni smeri dela, tako prl domačih sloven-skih kot pri ostalih jugoslovan-skih plesih. Skupina dela pod štrokovnim vodstvom Glasbeno-narodopisnega instituta. Na svo-jem večeru so nam pokazali ne-kaj slovenskih (belokranjske, primorske in gorenjske) fn ne-kaj vojvodinskih, oz. srbskih plesov iz šumadije.
Spored večera je prikazal vr-sto plesov. Lep je bil ples Po-belelo polje, sledeči »trunf« — brez petja, s samim močnim rit-mom je lepo učinkoval. — Cu-dovito mehki napevi rezijan-skih ln primorskih plesov so pokazali bogastvo naše primor-ske folkore. Gorenjskl plesi so nam znani, zato zelo blizu. Ta-ko svatbeni ples s svatbeno po-gačo na glavi in ples z majoli-ko ter predvsem šaljivi ples z metlo, ki vedno doseže svoj uči-nek pri  gledalcih.
Drugi del sporeda je obsegal lzključno plese iz južnih repub-lik. Tako vojvodinske plese, oz.
kola ter živahne šumadinske. Spored je zaključiJo učinkovito bunjevačko kolo.
Ne bi se hotel spuščati v po-drobna, strokovna ocenjevanja in razlaganja plesov, temveč bi rad povedal samo še to, da so plesalci s svojo navdušenostjo in zanesenostjo Ugajali. Važno je in treba je to poudariti, da ne iščejo efektov, temveč da se zavedajo, da je pot, po kateri gredo najboijpfiivilna za tol-klorno plesno delo ter najbolj varna pred lzmaličenjem. Na ta način ohranjajo plese take, ka-kršni so bill, ko so jih plesali naši dedje.
Nekaj stvari k programa pa moram vseeno' pripomniti. Spo-red je imel preveč poudarka na južnih plesih. Za ravnovesje bi bilo morda bolje, ko bi izpadli belokranjskl plesi in b! name-sto njih uvrstil! prelepe prek-murske.
Med posameznimi plesniml točkami je nastopal Akademskl oktet. Ansambel je še mlad, pa že dokaj ubran. Manjka mu le prave podlage v basih ter ne zazveni zmeraj tako, kot Tbl bi-lo treba. Vendar bo te pomanj-kljivosti v bodoče gotovo od-pravil ter si priboril svoje me-sto med našimi ansambll.
Pt
nosti obeii, se na Kkjdcu v pri-z.oru na križišču pred Stelin-Sradom združita. Dejanje teh dveh ig&r se zanimivo prekni-ža: obHastniik in podrejen.i ,za-men^ata vlogi. Sicer je v vsej Svejikovi »ktivnosti odtočno iz-raž&na njegiova nadrooč, tudi kadar ga zasldšujejo esesovcd. Ta videz nadmoči dajejo Švej-kove lastnosti: odločen in od-krit posmeh vsemu, kar izgle-da sila m.očno in pomembno, obešenjaškd humor in ironija. S svojim odnosom Svejk raz-vrednoti napihnjenost proti-gre. Natenčneje*^ oglejmo igro v »viišjih sferah«, kjec nastopajo znani »-mogotci« iz druge sve-tovne vojne: Hitler, Himmler, Gttring, Gobbels. Brecht te sme-ri v 1@ri ni fizdeial tako, kot nam jo kaže Ijubljansika upri-zoritev. Hitlerjeve tnonologe je napisal Jariiez Menart in jdfo prav posrečeno isn učdnkoviliO vkljuoil v oeloto. T,i pnizori s Hiitlerjem so najodločnejše za-metavanje vsega absurdnega početja oblastnika. njegovega življienjskega in oblastniškega koncepta. To je največja daza zasmeha, ki jo je mogioče na-meniti samo takim, kd 90 počeli all po'6no neumnosti dn absurde v najv&6j'eim meirilu. Priizoir, ko »mogočnikd« rišejo znake svoje oblaetfi. po zemiljevidu in je Hi-tl©r v svoji »umetiniišik.i obleiki« ter prizor na božičn-: večer, ko so gledaloi priča rojstvn »nove-ga l^ga« — Hitlerja in potem prdzoT Hitlerjevih bftodenj, kii je neskončno nasprotje prej:š-aj,rma dvema, te sMke so ^an* tastične. izrazito grcrteskne; to je odločen posmeh, sarkazem, skiratka — energiičen odpor pro-ti taikemu ponašanju in ravma-nju, pa ni nujno, da samo Hi-tlerjevemu — temveč vsaken/u, kj dma v sebi taike ali podobne  in podle namene,
Popodno nasprotjb temu vzdušju v »vlšjjh siferah« je živ-ljeajski utrdp v krčmi »Pri vr-Ču«. Tu se gledalec sreča s td-stian posmehljiiviim, na vudez krotMm. a v bistvu drzindim Svejkom, 5 prefinjeaitm Ironič-nim odinosoin do vsega dcngaja-nja. Vsakdo, kdor pride z njim v stik in ki inu streže po svo-bodd all inu jo hoče okrnitt, se umakne simešen, ponližan, pora-žen. Tu, v krčmi. snečamo lač-nega, požrešnega in melanhoLič-nega Balouna, ki bi uteSnil svo-je nacdionalno prepričanje pro-dati za izdaten zalogaj hran-e, pa krčmarico Ano Kopecko, ki se na vldez dobrika gestapov-cein, da ai zagotavlja mir. Zgodba. kd iina svoj« za^etke v gostilni »Pri virču«, ee zaključi v Sv&jlkovd fantaz&ji, ko koraka protd Stalangradu. V bistvu to dogajanje samo pod&rtuje Svej-kov zinačaj. Svejk je do sebi enakiih Ijudd zeto dobtr. Druga-čen je njeigov odmos do esesov-cev in do Hitlerja. Medtem ko &i ese®ovca Brettsdhneide.rja in Butldngerja pokori r, prostoduš-nostjo, prebrisanostjo, humor-jem in oindzmom, kar je vse po-slediea 6uda§tva in moinosti. ostati v zapletenih s^uacijah neprizadet, pa je njegov tfdnos do Hitlerja grotesktio stopnje-van. Zafcljtjčna prizor izzveni kot iirtoraični slmbol: Hitler se plazi po koleriih za Svejkom — proti  Stalingradu.
Igra ^maldih ljudd« je kome-dija» Svej^kov od'nos do esesov-cev preide tudi v burko, oboje je oblakovtno pravo nasprotje ooiemu dogajartju v »višjih sf«-rah«, medtem ko je Svejkov pohod  na   Stalingrad     simbodi-
cen prikaz nesmisla aituacije m početja. Tako je odrski izraz v neskladju, s-estavljen \i ome-njenih  elemantov.
Bertold Brecht je Svejka po-gliob.il prav s to konfrontacijo obeh nasprotujočih si dogajanj. M,isel, ki jo prinaša delo, je iz-povedal v pesmi, ki jo 'Idraiski z.bor recitijra na koncu farse. Prav ta pogLobitev, ki je klic proti ^iranijii in vo|niit daje Brechtovemu »Svejku v drugi svetovni vojni« vrednost in je tudi napotila sltovenske gleda-liščnike, da so g;a uvrstili v svoj re,p€rtaar.
Brechtovo epsko gledaiišče zahteva zeJo okreten in pre-prost odrski pro&tor. T«mu naj-bolj usitreza vrtljiva plo§ča. ta-ko za naglo menjavanje scen, kakar tudi, in to ,predvsem za scene na pohodu, ki so v Brech-tovih delih po©oste.
Sc&no je zasnoval tog. arch. Niko Ma-tul. Značiilnost njegovih soenskiih okvirov je bila, da je z drobna.Pij.ami poudaril to ali cno lastmost dogajanja v skla-du s Švejkovim psdhi^nim bi-stvom ald z lastnostmd dobe (vagon na bolesih od dvoikol&sa, okostn-jiaki v pisarni SS, velike sveče-ob'Hitlerjevi lamentaeiji, itd).
 France Jamnik je premalo razgibafl dejanje. S stattičnositjio v kir6mi je napra-vLl vtis more, ki je bila v na-sprotju z lahkotnim igralskim koncep'tom posasmeznih iSraicev. Prizorii iz krčme so bild še manj v skladu z B:rechtovu,m,i načeli Zanimive in ufiinfeovite pa skj blile scene, kakor korailcanje z zastavo na nosilnici v ječi, po-govor Svejka in BulMngerja o psih leže na pisalni mlzii in se-veda razgibaniost igre v »vlSjih sferah«.
Sbane Sever je bil v vlogi Svejka 6isto nov, izraztit, domi-seln, sproščen: v občevanju s sebi emakimd je bil mehak in preprost; v odnosifa z esesovci pri^kirito zbadljiv in draen v tej zbadljivoetii. v odnosu do HitHer-ja pa je pastal sarkast.iien. Nje-gov Svejk je bdJ irondčna, bistra figura, čisto nov tip tega po-sm>ehljivca voj:nih ureditev fo neirediov, kj dma svoje prednike v  Don  Kihotu  in  Falstaffu
Jurij Souček je kot BaiLoun pokazal popo^Lnoma drugačen igralskd obraz kot doslej. Bil je melanholičein, zadiržan sdtnei. Na videz enositavno vlogo |j« p.rav dobro zaigral. Zaniimiiva je bila Mila Ka&ičeva, fci j« jgnala krdmarico Ano Kopeoko. Ta Lik je upodobila z vseiroi mogočiml oštirskiimi barvami, z zgovoraoistj.0, prebrisiamostjo; žal, da njene pevske točke naso dosegle njene igre. Njen obože-valec. mladl Prochazka je bdl Drago Makuc, kj je izobKkovail bojazljivega in duševno nedozo-relega mladeni&a prav \xstrezno in psiholoiško pirepfičljdvo. Kat gestapovec Brettschnedder jd nastopal Aleksandcir Valič, kil mu je vloga ustrezala in je upo-dobid ta lik s svojstvendm,} gibl telesa in glasom, kd je "Izdajal voMija<5a. Dober grotesken tip je bil Boris KraBj kcnt šarfirer Bullinger, zadLrčen, sadisti-čen dn omejen, zlastd kot figiuma je ustrezal. Bnanlko Milklavc je uspelo zalgiral HitleTJa. Z nje-mu lastao izraznostjo — izrazita besedna airtrkuaacija in pojoč glas, pantondma v igiri, je izra-zito paiholožko niansiral Hitle-r-jev duševni obraz, na eni stra-ni prepotentnost, na dirugj stra-ni pa razkroj, nemioč in popolno onemoglost. Izraziiteje dn odloč-neje so Izstopali s svojo 'Igro Andirej Kur&nt k&t esesovec Miiller, Ivanka Mežanova v vio-gi služkinje Ane jn Helena Er-javčeva kot Kati. Igralski zbor Drame je v mniožtičnih sc&nah (v ječi, korakanje na Stalin-grad) nastopal kot homogena celota.
»Svejk v drugi svetovni voj-ni« ^lzredno ležj dramisikdim ustvarjaloem to v aa^etkiu pre-seneča gledaice z irondjo, sair-kaz.mom, obešenjaikim humoir-jem, medtem ko protd koncu njegova rraač popusti, morda zaradi prenatrpanosti zbadljivk ali pa zaradi mianjše učdnkovi-tosti prizorov (poroka v krčmi). S svojo odločno negaoije vojm« in tiranije si je mašeii mesto v repertoarju Ijubljanske Drame, dasi nitd kot literarna niti kot dramska stvairi^tev nii ndč ve-č kot boli ali mamj učdnkovita in duhovila satiira in groteska na Hitleirjev rajih.
Franee  Vnrnik
Karel Udicky: Glava deklice
 oa soncu.  Ves ta Cas nisem  videl ne eaaega poštenega drevesa ...
Armirec Kaminski, že starejšj ln sila po-bažen mož, je resen. Dejal je:
— Cemu neki sem jaz, iiudiia, hodil sein dolt, saj bom sčasoma prenehal verovati v Boga. Vse kaže, da je Bog. ko je gradil ta svet, p&zabil na ta kraj in verjetno, če ga ni, ga Je preklel do konca. Tu se res ne da  živetl.
Prizadeval sem si, da bi molčal. Ponočl lem hodil ven im gledal y nebo. Zdelo se mi je dudno ploščato in sila dolgo^asno, zvez. de pa nepotrebne in lzzivalne. Ljudje iz vasi niso hodili k nam, mi ne k njim. Sami sebe pa smo poznali že bolj kot belega volka. Vsak Izmed nas ]e vedel vse 0 ženl, domu, otrocih ln Ijublci drugega, kogarkoll. Imel sl vtis, da smo si povedali že vse, prav vse. kar se sploh lahko pove. Zdelo se ml )e. da se ne bom nikoli več iztrgal iz vsega tega: že sem nehal verjeti, da so nekje resnjčns iDe^1^    ulice   'Ti   re.-nirne   h'še
Stanovall smo v barakah, ki so bile zgra-Jene malomarno in površno V vsakdanjosti Je to pomenilo pristen ln neposreden stik 2 naravo in podnebjem Na gradbišču nam je pismonoša prinašal časopise iz mesteca ki )e ležalo nekaj desetin kilometrov vstran Ce je tnoi popival, kot )e bila 10 njegova navada, smo dobili časopise le z enodnevno ^amudo. 6e s« je lottl vina boij prizadevno. se j« za-tnuda razpotegnila v dva dneva <?e pa ga 1e stisnila tesnoba tc so ga trle skrbi — potem po ves teden nismo vedeli, kai se po svetu dogaja. Nekoč je betoner Stefan prebuta! na-tcresanega pi=!Tnono*o a to n* prav nf^ po-magalo. nasprotno — čestitke ki so nam iiVi poslale na$e dnjžine ob Novem lptu «mo preieii šele 0 Treh kraljih
Jeseni te v našp barake silila ^laga S aten smo pobral: fotografije naših dragih in Jih spravili v lesene kov^ke pod pograde Po-zimd so razuzdano divjali v»trovi r? felez nih pečic so se dveal: -ihlak; *nr,h saj in se vsedali na obleke m obra/p koi mastna in lepljiva prpvioka K-hil' -=mo Naš- ela-sovl 80 postali eilasov; razbojnikov Nismo se ne brill  1n  ne  umiva);    V  harak'   )p  bilo pe-
 mrzlo. Kazirruerz Je bil 8 svojo tmo brado podoben Madeju. Sivolasi Kaminski Je bil patriarh. Sveta in ostra brada Stefana iz Marymonta pa nas je spominjala na neko posrečeno lutko iz operete. Jaz sem verjetno Lzgledal najbuje: revna brada se mi je širila po obraziu v neenakomernih Šapih in bil sem tak, kot bi se po rojstmem kopanju še ne srečal z vodo in milom.
—  Kaj bi — srao govorili. — Vzdržali bo mo do pomladi.
In pomlad Je prišla. Pcrana In hladna in mnogo foujša kot zirna. Včasib je nagnusno deževalo in že naslednji dan nas je vreme obmetavalo s snežnim maiaikom, pihal je veter in nam nosil v obraz sneg. Naše de-lovne obleke so bile vedno premočene in oči so nam pordele zaradi vročice, ki nas Je ves čas kuhala in nas hromila. V baraki se je podrlo strešno krilo ln minilo je nekaj dni, oreden smo zadevo kolikortoliko spravill v red. Na sivem nebu se ^e včasih po.1avilo ble-do sonce; zrcalllo se je v hjžah Iti bilo po. dobno kapljl rumene maščobe; obrndll smo k niemu svoje obraze. a 5e )e izglnilo. Karimierz )e menil:
—   Kai,   za   oteklega   hudiča!   Ce   bi   ne oil ftlan partije, bi jo pobrlsal od tod k vra-gn.   k  vsem   vragom   OdpelJal   bi   se  lepo  k svojemu   bratu.   ld   je   iuipnik   pri   Malkini
Le sra.m me )e in to 3« edini vzrok. da sem
dan ko bom odpotnvai od tod: zariovel bnm ^a s*> bo sliSalo do desete vasl Prav zares fant1°»   Pr^pniam   ^ntit!    da   me   ta   most   ?.<?
n-ovsod
 o   deiai:
 Vrptqr' Samn §p do poletia m ea ni nikol! za.pustii: dane= -¦m1" sa fmeii nernan^ko radi. nasipdnii dan ^a <5mo ga ^ovraJili in sa rmeriali 1. idiotom "7mVnv 'n povodov 1e biio vpdn^ cel kup Po dolgi 1n strašni zimi, po grintavi !n nedono^pni pnmladi — ]e prišio rlat.o polptje kl nas 1e ves Aa? mn^ilo s prip^kn Tako  mp«*>rev s<> ni?o spominiaH nIti na.1- litidie v va«?h n okolici Pot nam  ?aliyal  oii.  razgrize]  srajce   cpdi!  <se  nam
je po vsem telesu in zlma Je bila kot prav-Ijičen sen. Bili smo zag^reli in črnikasti, že sedmii smo se ogolili; meburji so nas boleli, ponoči smo se premetavali po pagradih in stokali.
Kaminskl se 3e pokrižal  m dejal:
—  Bog, kaznoval si grešnika ... Sovražno smo gledali tistin nekaj  žensk,
ki so delale na gradbišču ln zaradi katerih nismo mogli hoditi naokoli kar nagi. Prav-zaprav pa smo se pričeli vedno manj oziratl nanje. Neki inžendr, ki je prišel celo iz pre-stolnice, da bi nekaj dni nadzoroval gradnjo, je pol dneva hodil naokoli ves omotičen, kot da ne bi vedel. kje je in kaj Je z njim. Potem mi je rekel in me s prsti trkal po prsih:
—  Oprostite, mladi gospod, ali tudi doma hodite takole nag naokrog?
—   Da,   dragi   gospod   inženir,   prav   tak hodim naokrog tudi doma. Le s to razliko, da ai tam narišem po  vsem telesu barvnc pro. ge: bledozelene, modrikaste in živorde^e. Tu na  gradbišču  pa   imamo  samo minij.  Ce  bl morda gospod inženir hotel priskrbetl še kaj drugega, bi bilo to sila lepo in koristno.
Gledal me je noro, z belimi očmi in za-iecljal:
—  Cudno, Zelo čudnp
Gradili smo most. Ne s pesmijo in ne prav radi. čeprav srao vedeli, da Je treba de-lat: ln da je delo pravzaprav nekaj zelo le-pega, kar izpolnjuje človeško življenje. Gra-dili smo ga s sovraštvom, z obupom in t željo, da fzginemo iz te ravnine, ki se je kot polip vsesala v naša srca in v duše. Sanja-rili smo: da bl naša noga potem, ko bo ta nmosr. gotov. nikoli ne stopila na ta tla. Izmi. ^lill smo sj odvratnp psovke. nehalj smo go-voriti — sporazumevali smo se s kvantaml. Ce ie kdo spregovorii kako navadno besedo smo ga za6udeno pogledali. Kazimierz }e za-radj tega v^dno zmer.ial in psoval na ves glas Stefan le to sposobno^t razvil do skra}-nib možnostf: znal 1p hudičitf po celo uro in 5e dlie 1n nl ori tem ponovii nitf ene same kvant* Zaradi tpga so Sa vsi Imenovali »siav^eik z mostn« Armirec Kaminski ie ze dolgo dvoTnil v svoje zveli^anje in je vse tri  bukvice prodai pismono§i za Četrtinko
žganja. Jaz sem mostu v čast ln slavo napisal pesmico, v primeri s katero so verzi nedo-stojnega in nesramnega a-tnčka Fredre pia-vi angelski zlivi. Mislili smo samo na eno: na dan. ki bo naš zadmji dan na tem grad-biiš&u.
In potem smo most zgradili do kraja. Nismo imeld moči tistd večer, da bi se napili, da bi plesali ali peli. Tisti večer se je celo Kaminski pozabil prekrižati predno je za. spal.
Po mostu so naslednji dan oagc&to raz-obesili transparente, šolarji, ki &o jih prl-peljali 8 tovornjaki, so peli pesmL Na pro-granuu so bili govori, trganje otvoritvenega traku. StroJevodja Je z lokomotive vrgel šo-pek cvetja in vojaška godba, ki so jo tudi prlpeljali s kamionom, je že desetič zaigrala isto koračnico, snemalec filmskega tednika je skakal naokrog s kamero in bil je po-doben pajku, ko j« lezel po mostovni kon-strukciji nekam gor. Mlad m&ž iz radia ie govoril v mlkrofcm:
—  Pred nami so obrazl graditeljev, ob. llva   jih  6ustvo  velikega  ponosa   ln  veselja. Pred nami so voditelji tn mladina, kl se je vzgajala med gradnjo. Koliko rož, dragi po-shišalei.  Kakšno svetlo soncet  Ce bi vi, da-me in gospodje, lahko prisostvovali tej sve-čanosti! To 3e veiik dan za graditelje mostu Pred menoj  je odločnl  obraz tovariša Kazi-mierza Rogalskega. sekretarja partijske gru-pe na gradbfš&u. To je obraz človeka. kl ve, kaj hoče \n k| je ponosen in srečen v tej ve-liki  uri.   Naloga  te lzpolnjena.  To 1e gotovo njegov na.isrečnejši dan ...
Tedaj se je zgodilo nekaj nepriiakovane. ?a. Kazimderz je stopil Iz gruče in skočil h govorniku. Tztrgal mu je mikrofon lz rok in se ves skMučen in skrive-nčen pribiižal z usti mal) nanravl. ZafcuM }e vanjo:
—  Drek!
Svečaraost je bila pokvarjena. Sli smo spat In dva dni nas nl nihče spravil Iz barak. Potem je prišlo mnogo kamionov. Ziožill emo v^se naše stvari v lesene kovčke, podrll smo barake. Kaminskd je s pestj0 grozil morAv ftam se le nalezel revmatizma) in — odpeljalj ^rno  se.
Kamionl so bliskovito drveli stran. To je torej tistj naš dan, 0 katerem smo toliko sanJarila in govorili! Vračamo se k našira dragim. Tam — pa ostaja most. Vedno manj-ši je bil: vsak obrat koles nam ga je še bolj oddaljil. Molčal sem. Vsi so molčali. Menil sem, da bodo kleli, peli in se drli. Cakal sem na tistd Ka.zimierzov krik, na Stefanovo po-skakovahje, na molitev Kaminskega; da bi vsaj kdo olajšujoče zavzdihnil, da bi kdo rekel kaJ šaljivega ali kaj veselega, saj gre-mo domov. In dom se nam bolj in bolj pri-bliiuje. Toda vsi so molčali. Obrnil sem se in opazil, da so oči vseh uprte v most. Bil }e samo  §e majhna pika.  Vzdramil  sem se:
—  No.    Zakaj    nobenih    besed?    Zapojte vendar. Kaj...
Molčali so, nihče se še ozrl ni name. Za-vpll sem:
—  Zinite kajl No, bo ali ne bo? Preklet-stvo prekleto...
Molčall so. Videl sem da napenjajo po-glede.
—  Govoritel — sem zatulil. Divje.
—   M...   m...   —   je   zajecljal  betonist Stefan iz Marymonta. zamahn.il je z roko in obmolknil.
Naš most se ni večvvidel; ostal je v rav-nini in zakrile so ga meglične sopare. TedaJ sem raziumel, da je ta most le še spomin. In tisti, ki se bodo vozill čezenj, ne bodo nikoll izvedeli, da ie to samo naš most. Jokali sino. Vsi smo jokald; takrat mi je bilo dvajset let in tudi jaz sem jokal, čeprav ndsem prav dobro vedel, čemu vse to. Danes bolje ra-zumem, da se v Življenju pogosto zgodl, da imamo raje tiste ljudl \z tiste stvari, od ka-terih nas živUenjska tisoda loči — za vedno.
Marek HLASKO
J)c(a
Pomnožimo naše vrste
Clani PoSitniške zveze ljub-Ijanske univerze so 12. marca na svojl redni letni skupščini, peti po vrsti, pregledali delo v pre-teklem letu in po zelo živahni debati napravili sklepe za širšo In pestrejso dejavnost.
Skupšeino je otvoril doseda-nji predsednik tovariš Marjan Kljun, ki je navzocim prikazal delo organizacije v celotnem ob-dobju petletnega obstoja. Orga-nizacija na univerzi se je pre-ko začetnih težav, reo-rganizacij in nekaterih napačnih propa-gandnih prijemov razvila v ob-liko. ki jo ima danes. Problem številka 1, M gra rešujemo že od vsega začetka je: premaJhno šte-vilo članstva, ki je v preteklem letu doseglo Stevilko 372. Ven-dar s tem nismo, ne smemo in ne moremo biti zadovoljni. Pri svojem delu smo naleteli celo na nerazumevanje pri predstavni-kih ckrajnih odborov Počitniške iveze. V bodoče borao povabill v našo organizacijo vse one štu-dente prvih letnikov naše uni-verze, ki so bili že v gimnaziji redni člani Počitniške zveze. Upamo, da bomo z razširitvijo članstva našli ljudi, ki bodo pri-pravljeni z ljubeznijo do orga-nizaci.ie delati in j\ žrtvoyati tu-di kako urico prostega časa. Močno nas namreč skrbi pro-blem vodstvenega kadra.
Vsa leta nas že tare problem amortlzacije Sotorov, ki ga ne moremo rešiti kljub temu, da vlada za naše šotore veliko za-nimanje in so v prometu skozi vso  sezono.  Vsa  finančna sred-
stva erpamo iz izposojnine šoto-rov in članarine. Vezani smo po-polnoma sami nas«. Trenutno razpolagamo s 23 četverei, 4 tro.jčki, 2 dvojčk^ma in 18 zlož-Ijivimi posteljami. To je vseka-kor solidna osnova za nadaljnje poslovanje, saj lahko mirno tr-dimo, da je le malo odborov, ki imajo toliko materialnih sred-stev. S povečanjcm števile član-sva upamo tudi na izboljšanje naše finančne bilance.
V živahni disku&iji so fclanl poda-Ii mnogo predlogov za kon-kretno delo organizacije v bodo-če. Enkrat mesečno bodo ferijal-ci skušali izvesfci skupen izilet po naši ožji domo-vini, kar bo go-fovo "iT*elo. sai so znižane voz-nine In papusti za obisk naših domov, kot je na primer: dom na Srednjem vrhu nad Martulj-kom, velika prednost naše orga-nizacije. Ker se je materialna haza močno povežala, bomo lah-ko letos organizirali lasten ta-bor nad  50  članov.   Ce  bo  TJO
7Š.T    tlfl:     '»Vj?    r "    •"Vnr.V     iifrr-r
v Ankaranu ali kje drugj©, se jim bomo skušali zopet pridru-žlti s tem, da bomo postavill tam nekaj gotorov za one naše člane, ki potujejo po domovinl s kolesi ali na avto stop.
Clani organizaciJe se zavzema. Jo za organizacijo iziletov po fa-kultetah, kjer naj bi v bodoče delali organizacijski poverjeni-ki. Tudl v prihodnje bomo kot vsako leto doslej organlzlrali smuran*p na f^rneni vrhu nad Jeseri<^rv>i. t,r«">; "nm ie raču-ne prekrlžala odjnda, ki je po-
brala ves sneg. V sklopu PZJ bomo v najkrajšem času organl-zirali pohod na Sutjesko, ki bo trajal deset dni. Udeleženci po-hoda si bodo lahko skoraj za-stonj (celotni stroški za enega udeleženca bodo znašall nekaj nad 300 dinarjev) ogledali B«s-no in jadransko obalo. Obiskall bodo tudi Zenico, Goražde, Sara-jevo, Dubrovnik itd.
Na skupščiini Počitnlške zvezc naše univerze je bilo izrečenih še mnogo mlsli in predlogov, vendar proštor ne dopušča, da bi o tem š« kaj več pisali. Za-ključili pa smo jo v upanju, da bomo z resnim delom in dobro vrl.in v bodoče š« nspešneje de-lovali pod vodstvom novega predsednika Cirila Cehovina.
Za vsc člane in za vse, ki se žele vkljufelli v PoiitniSko zve-to, naj zapišemo še to, da so uradne ure ostale nespremenje-no      ¦   '<\"r- ¦                     '-                     ¦                   •>•-.
sredo !n soboto od 12. do 13. ure v prvem nadstropjhi univerz«, soba 71.
Prvak  ljubljaii^ke un ^            j.an Kern  je v odUčnl
iormi
Košarkarski četveroboj študentovskih reprezentanc se bliza
Prvenstvo univerze v namiznem tenisu
25. marca 1958 je bilo y organizaciji komisije za šport pri UO izvedeno ekipno in posarnezno tekmovanje uni-verze v namiznem tenisu. Med moškimi je vladalo za tekmovanje veliko zanimanje, saj je nastopilo vseh pet prijavljenih fakultetnih ekip in sicer: ekonomska, pravna, medicinska, gozdarska in metalurška. V moški A-skupini, kjer so tekmovali tudi člani B-skupine, je nastopilo 36, v B-skupini, v kateri so imeli pravico nastopa samo nere-gistrirani člani, pa 25 študentov. Preveliko mero nezani-manja so pokazale naše kolegice.
Prehodni pokal v ekipnem prvenstvu je zopet osvojilo moštvo pravne fakultete^v postavi Kocjan, Hlebš, Gorin-^ek. Drugo mesto je zasedla metalurška fakulteta pred
Kakor simo že pdsali v ©ni izmed števiik, s© cbeta Ijuibljan-sk©m.u športnemu občinstvu po dolgem času kvaliiitetna koišar-karakia prireditev. Od 11. do 13. aprila se bodo pomerUe v L.jui>- študerjtske reprejsentanice  Čeihoslovaišike, Bodga-riije in Jugoslaivij«.
Ortganiziacijski komite j« tar-koj pričel s piripravami za to veliiko pinireditev. Vse delo ja raizdeljeno po komisijaih, ki ima-jo polne roke deda. Sestavljene so bil-e propozicije in poslame vsem držav>a.m udieleženikiaim. Prvi so narn odgovorili *ranco-&ki študeriije, ki so poleg pri-pomb poslali tudi že poimenski seznam tekmiovaloev.
Zavedamo ®e velikega pomena te priire<iitve in žeUimo, da bo res vsestransko dobro priprav-Ijena. Onganiizaiciijski odbor se sesitaja redmo vsak teden, kijer pregiediuje svoje d«Lo in težave.
Danes predstavljamo sko imoštvo, ki prispe v Ljub-Ijano 8. aprila. Vodja reipr«z«'n-tance je g. Claude Delorme, advotoat v Mairseillu; trener Ro-b€irt Crost, netkdanji mednarod-ni teflcmiovalec, profesior telesne vzgoje na ginmaiziji v Morvtluo-nu; menager — Jacques Huguet, nekdarijd mednairodai teflsmova-lec, sediaj zdlravnik.
Od tetamovalcev pa pridejo v poštev ngboljši od teh igralcev:
BOYER ANDRE (viSina 194 cm, teža 90 kg, center); BRAS MI-CHEL (185 cm. 85 kg, branilec) COMTE BERNARD (190 cm, 82 kg, branilec); DEGROS JEAN (180 cm, 77 kg, napadalec); DE-VILLE    FRANCOIS     (185    cm,
84   k«,  branilec);    DOUSSAINT LOUIS (179 cm, 76 kg, napada-lec);  GARNIER YVON (190 cm, 82 kg, branilec); MICHI ANDRE (192 cm, 83 kg, .center);  PLAN-QUE BERNARD  (179 om 75 kg, branilec); RAT MICHEL 181 cm, 81 kg, napadalec);  SALMERON PAUL (182  cm, 76 kg, napada-lec);    SEYS   PIERRE   (197   cm,
85  kg,  napadalec); VEN CLAU-DE (192 cm, 90 kg, center); VIN-SON JEAN (185 cm, 80 kg, napa-dalec);      CHRIST     FRANCOIS
Polne roke dela
(185 cm, 85 kg, branilec); IBER-RAKEN YVON (180 cm, 76 kg, napadalec); MONNET GILBERT
(192 cm, 68 kg, napadalec); JO-SEPH - NOEL MAX (194 cm, 90 kg, center).
Taiko imaimo pribiižinio stldiko o našilh nasprotniklh — seveda brez olbraizov. Kako pa iainrtje igraij'0, bomo videlii na turnirjiu.
h>:-.f'.:    p,--,    s   '!•.¦ -.::¦; .n
šanke v Pramcidl, ne bodio slabl.
Naše zahteve
 •&*
Z urami v rokah so sodniki čakali na cilju. VeSkrat tudi zaman!
gozdarsko, ekonomsko in medicinsko. V tem delu tekmo-vanja je zabeležil lep uspeh mladi Maklin (ekon.j, ki je v borbi s Kernom (gozd.) odločil prvi set v svojo korist. Podobno se je že tu izkazal Uranič (rud.), ko je odvzel Hlebšu z dobljenim setom 21:10 eno točko. Enako je pre-senetil Kerna v drugem setu, ko ga je tesno premagal z rezultatom 22:20. 2e ta del tekmovanja nam je pokazal, da imamo v naših vrstah mnoge mlade, talentirane igralce namiznega tenisa,
Veliko presenečenje v A-skupini nam- je pripravil Uranič iz Kočevja, ki se je s kvalitetno in nadvse požrtvo-valno igro plasiral v polfinale. Tu je naletei na »nepre-magljivega« Kerna, ki se je moral nadvse potruditi, da je oba seta odločil v svojo korist in to z minimalno razliko v točkahi To je bila najborbenejša igra turnirja, izpol-njena z neubranljivimi Kernovimi forhendi in naravnost briljantmmi Uraničevimi obrambnimi udarci. Le-temu smo kar težko verjeli, ko nam je dejal, da že dve leti ni držal reketa v roki. V kratkem bo pričel z rednim trenin-gom pri NTK Ljubljana, kar mu toplo priporočamo, saj ga pri namiznem tenisu spričo njegovega talenta, refleksa in vztrajnosti čaka še lepa bodočnost. Kern nas v final-nem srečanju s Kocjanom ni razočaral. Ta partija je bila najlepša in tehnično na najvišji ravni, kar smo jih videli na prvenstvu. Končni vrstni red v A-skupini je torej: Kern, Kocjan, Uranič, Hlebš, Maklin, Frluga, Mlekuž, Svoljšak  itd.
Nič manj pa ni bilo zanimivo tekmovanje neregistri-ranih tekmovalcev v B-skupini. Nihčeni resneje računal na Miho Zumra (kemija), ki se je tekmovalni komisiji prijavil šele tik pred pričetkom tekmovanja. Premagal je do finala vse nasprotnike: Ercegovlča, Puciharin. Pre-šerna in celo Klopčiča. Za osvojitev pokala ga ,ie rakala le še borba s Frlugo, ki je v polfinalu prernagal Baštaria Finalna borba je bila najdaljša in obenem na.inapetejša partija. Igrala sta na čas. Po preteku dvajsetih minut jc bilo stanje 17:17. V prvi sekundi petminutnega podaljška je Zumer zgrešil in stanje v setih je bilo 1:0 za Frlimo. Drugi set je Zumer z enersiči^imi in točnimi urtarci odločil v svojo korist še pred pretekom d^setih minut. Stanje 1:1. V peti minuti tretiega seta ,i<? 2umer vodil že z 8:2. vendar prednosti ni znal izkoristiti, Frluea ,ie z mii-nim »driblanjem« v osmi minuti izenačii na 16:16 in ? tem »pravil nasprotnika v časovno stisko. ' : je v zadnii mi-nuti s petimi nestrDnimi ndarci to stnnie poslabšal na 21il6. Tako je Frluga ^nsodel polog Sost.ega mosta v A-tkupini še prvo mesto v konkurenc' nercgistriranib Siralcev.
na ikatere zadeva pri delu in ki vsekiaikor niso majhne. Prav za-radi tega so člani odbora sklenili, da bodo v delo vključili vse udeleženoe zadrskega športnega seminairja in pa športne fakui-tetne referente. Le tako bomo lahiko brezbibno izvedli ta turnir.
Skoraj z gotovostjo lahko re-čemo, da bodo tekime, če bo lepo vreme, na stadionu v Šiški, sicer pa v dvorani na Taboru. Upamo, da nam bodo vodstva obeh dmštev pri tem kolikar se le da v pomoč, saj gre za prire-ditev mednarodnega obsega.
Zvez,neimiU kapitanu Aci Niko-li:6u želimo, da bi imel pri iz-biiri repr&zeimtance srečno roko in  da  bi   izbral    res    najboljše
petli barve na&e domiovine. Re-prezentanca se bo zbrala v Ljub-ljaaiii nekaiko 5. ali 6, aprila, kj&r bodo do začetka turnirja š« trenirali.
Organizacijski komite je za d'O'bno sojenje tekem stopi.1 v stik s sodiniško komisijo Košar-kE-r?ke zve?e Siovenije, ki je pckaz^a polno razuimevaoie V prcpozicijah &mo izra^ili ž?'ljo da bi vpsika ekipa pripeljala s seboj tudi po enega sodnika. Kaže pa, da zaradi preveč po-večanih i-zdatkov do tega ne Oo prišio. Tako so nam namreč spo-ročili francosikii tovar;ši. Torej bcdo prišli tudi našj mednamd-ni  souiniik;  na  svoj   r&iun.
Kakor nam je javil Centraln; šport. d odbar -i? Brog-ada, so se tudi Čphi dokončno pr-javili k tekmovanj.u. Pnčfiikuja-mo samio še obvestiJo  Bolgarov.
Komisija za šport pri UO ZŠ na Ijubljanski univerzi je sklicala plenarni sestanek, na katerega je povabila vse šport-ne referente Ijubljanskih fa-kultet.
V izčrpnem poročilu je se-kretar nakazal delo komisije, ki je bilo dokaj uspešno, ven-dar ne brez napak.
Prehajamo v obdobje, ko bo morala močna, enotna organi-zacija prevzeti vodstvo telesne vzgoje med študenti v svoje roke in ne bo več možrta se-danja pot, ko vzgaja ASD Olympia kvalitetne tekmoval-ce, komisija za žport pa skrbl za množičnost. Prav vprašanje množičnosti je za nas velik problem in kužna rana naše organizacije. Zaradi tega bo treba v bodoče bolj skrbeti za novince, ki prihajajo iz gimna-zij iz leta v leto bolj telesno vzgojno izobraženi. Te bo tre-ba takoj vključiti v naše vrste. S tem pa je v ozki zvezi vpra-šanje igrišča in zimskih pro-storov, kjer bi lahko nudili našim članom to, kar potrebu-jejo. Upamo, da bo letos do-grajen športni park pod Mu-zejem NO, medtem ko ^omo na telovadnico verjetno še ne-kai časa čakali. Do takrat pa bomo še naprej gostovali po gimnazijskih telovadnicah in v bodoče tudi po partizanskih društvih.
Največjo pozornost pa bomo morali posvetiti študentskim domovom, ker smo se prepri-čali, da bomo le na ta način dosegli naš namen. Sportnp obiekte je treba postaviti iam, kjer prebijejo študentje naj-večji del svojega prostega ča-sa. Če bi imeli naši doviovi vsaj najnujnejše športne na-prave. bi marsikateri študent poskočil in se razgibal. Domo-iri. ki bodo pri uvajanju čpor-ta aktivni, bndo tudi od komi sije za šnort uživali vso po-moč. Do.slej jp to pokazal le dom Ivana Mojzerja, upnmo pa, da mu bodo ostali kmalu: za petdmi.
Seveda moramo povečati za-nimanje tudi po fakultetah. Dogaja se, da se pri formira-nju združenj ZŠJ ne posveča dovolj pozornosti športu. — Funkcije se razdelijo in tisti, ki ostane, prevzame dolžnost športnega referenta. Edini, ki res delajo, so medicinci in eko-nomisti.
Zaradi pomembne vloge ob-čin pri upravljanju športnih objektov, naj bi se v občinske komisije za šport vključili tudi športni referenti posameznih študentskih domov, da bi bila povezava čimbolj tesna in, da bi bili nastajajoči problemi kar najhitreje rešeni.
Problem zase je uvedba te-lesne vzgoje na univerzi, v sklopu rednega študija. Ne bi hoteli ponovno dokazovati, da je to edina pravilna pot, če želimo, da bodo študentje vse-stransko sposobni ob prevze-rhu svojih odgovornih mest. Univerza naj bi bila neizčrpen rezervoar študentov - športni-kov, ne pa samo ozko gledajo-čih znanstvenikov. Ker gre ves razvoj v tej smeri, se nam zdi nesmiselno zavirati ga na ka-kršenkoli način. Seveda pa bo treba še precej sprememb, predvsem glede denarnih sred-stev. Vemo, da v sedanjem proračunu ni niti dinarja za šport in telesno kulturo, vemo pa tudi, da izdajo po drugih univerzah lepe vsote za telesni razvoj študentov.
Zaradi tega je bil sklep ple-narnega sestanka, da se na predstoječem zasedanju v Beo-gradu 31. III. pogovorijo o tem s tovariši z ostalih univerz in nato izdelajo elaborat, katere-gp, naj bx dali univerzitetnemu in Izvršncmu svetu.
Ker se javlja pri razširjeni telesni vzgoji tudi problem ka~ dra. ki bi le-to vodil, računa-mo na študente višje šole za t^esno vzgojo, za katere. bo to edinstvena priložnost, da rfir-mirajo to   usiano\->o   pri lorbi
za  povišanje višje šole v vi-
soko šolo.
Razdeliene lovorike
15. in 16. marca je bilo v Kranjski gori tradicio-nalno mednarodno prvenstvo Ijubljanske univerze v smučanju z udeležbo študentskih reprezentanc Graza in Dunaja. Od 70 prijavljenih je nastopilo le 36 tek-movalcev v veleslalomu in smuku. Debela snežna odeja je omogočila idealno smuko tudi za netekmo-valce. Prireditev je v izvedbi študentskega smučarske-ga kluba Olympie dobro uspela, želimo le še čim več podobnih tekmovanj za naše študente.
To naše največje tekmovanje nima samo tekmo-valnega pomena, temveč želimo na ta način navezati čimtesnejše stike s študenti vseh naših univerz, pa tudi s tujimi študenti. Pri tem smo le delno uspeli. Pogrešali smo kolege iz ostalih naših republik, Itali-jane in Francoze. Sicer pa po eni strani kar prav, da jih ni bilo. Zakaj?
Taka prireditev zahteva dolgih in temeljitih pri-prav, za katere je treba seči globoko v Lep. Ta pa je pri nas raztrgan! Vedno bolj nas muči vprašanje, kaj bo 8 smučanjem — slovenskim nacionalnim športom? Mislim, da se druge republike ne vprašujejo, kako pomagati nogometašem, temveč jih podpirajo, kjer se le da.
O denarju samo še to! Za pripravo proge, ki je dolga 2000 m, ne zadostuje 5 teptačev-idealistov, ampak 20 ali 30, a ker ni denarja, jih mora biti dovolj tudi 5, pa čeprav si kak tekmovalec polomi noge. Večina tek-movalcev je prejela od svojih fakultet večjo ali manjšo denarno pomoč — hvala vsem, — pa se je vendar zgodilo, da so strojniki ostali v nedeljo brez kosila, čepjav so še imeli denar, katerega pa so morali vrniti fakulteti. Vemo pa, da lakota in smučanje nista pri-jatelja.
Kdo bi našteval vse tekmovalce po številkah! Pre-več jih je bilo. Nekateri pa ostanejo človeku nehote v spominu, včasih boljši, včasih slabši. Tako se spomi-njam našega starega znanca Keglovicsa, s kakšno ele-ganco jo je ubral &d Uarta. Pa »S« le ni od muh! Redki so, ki se lahko pohvalijo, da so speljali vso progo brez padca. Sam zmagovalec je moral kapitu-lirati. Kljub temu mu ni bil nihče kos.
Tudi nekateri naii niso zaostajali. Prvi naš »a»« je bil Remec. Kmalu za njim Verbek, nato pa še reprezentant Lakota. Komu od teh bo uspelo ugnati odličnega Avstrijca? Kmalu nam je bilo jasno. Prvo mesto je bilo oddano. Tudi za drugo čas ni zadoščal. Verbek je kot naš najboljši predstavnik na 3. mestu. Lcp uspeh! Lakota je padel in odstopil; Remec 5. Tako se je slišalo okrog »Porentovega doma*. »Z uspehom smo lahko zadovoljni!*
Kako bo v smuku? Proga je na ozko pripravljena. Avstrijei po popoldanskem treningu odločno odkla-njajo nastop v smuku. Naši fantje pa niso kar tako! Ves popoldan so teptali in utrdili vso progo, da je bilo veselje, če si pomislil, kakšna bo jutri vožnja.
Vsakdo od nas je upal na boljši uspeh v smuku, saj naši fantje dobro poznajo progo. Tako se je tudi zgodilo. Ze v skupini starejših študentov smo imeli močnejšo zasedbo kakor v veleslalomu. To so potrdili tudi rezultati. S sijajno vožnjo je dosegel najboljši čas Jože PopačniJc. Vsi napori ostalih tekmecev so bili zaman.
Med mlajšimi študenti se je tokrat izkazal Lakota. »Pogled za bogove,« je vzkliknil nekdo. Prav res! Tega ne vidiš vsak dan. Dosežen čas je bil drugi najboljši za Pogačnikovim. Tudi popularni »Zangu ni hotel za-ostajati, saj vsakdo ve, da je med tistimi, ki ne znajo voziti počasi. Dokaz za to je 3. mesto v smuku. Seveda je zanimanje naraščalo vse do štev. 25, ko naj bi se pojnvil Keglovics. »Al njega, njega ni...« Pred »S« se mu je zataknilo. Pravljo, da. so ga rešile samo varnost-ne vezi, sicer bi mu gotovo popustile kosti, ne pa vezi.
če pravimo, da je bila konkurenca med tekmovalci močna, tega ne moremo trditi za tekmovalke — niti številčno niti kvalitetno. Magušarjeva in mlada Erlin-gerjeva (sedmošolka) sta tvorili razred zase. Medtem ko je Magušarjetm v veleslalomu zmagala s precejš-nim naskokom, tega ni mogla ponoviti v smuku. Iz-datno jo je premagala Avstrijka.
Med mladinci ni imel Deu težkega dela, saj so štartali le trije mladinci. Kam vodi taka pot? Ali ne bt kazalo stopiti v stik s srednješolsko mladino in si tako ustvariti močno zaledje tektnovalcev? Treba bo nekaj storiti, sicer ne bomo dolgo smučali!
Mladim »Kranjskogorcem« prisrčna hvala za vo-moč pri tlačenju bele opojnosti, ki nam je letos tako obilno in dolgo na razpolago. Z veseljem so priskočili na pomoč in upamo, da se bomo kmalu oddolžili.
Svečani zaključek je nekoliko zbledel, ker je bil sredi popoldneva in ker se je vsem mudilo domov. Kljub temu pa je vsak zmagovalec z veseljem stisnil v roko pokal, ostali pa plakete za spomin na študentsko prvenstvo leta 1958.
Vsem tekmovalcem obilo uspehov in nasvidenje drugo leto!
TEHNICNI REZULTATI:
Veleslalom:   Moški
Razred: B
1. Wolf Rauch (Graz) 2:06.0, 2. Wilfried Meesen (Dunaj) 2:09.0, 3. Igor Kantušar (stroj. fak.) 2:34.3.
Razred: A
1. Helmut Keglovics (Graz) 2:00.8, 2. Dieter Hoffri-chter (Dunaj) 2:17.5, 3. Jože Verbek (prayna fak.) 2:17.7.
2enske:
1. Mica Magušar (umeteost. zg.) 2:05.1, 2. Gertraud , Erlinger (Graz) 2:35.3, 3. Tatjana Hafner (kemija) 3:05.8. (
Mladinci: 1. Rudi Deu 2:12.5, 2. Andrej Pirkmajer 2:31.5.
Veleslalom:   m o š k i
*   Razred: B
1. Jože Pogačnik 1:27,2; 2." 2iga Prestor (ekonotnija) 1:34.6; 3. Wilfried Meeson (Dunaj) 1:35,9.
Razred: A
1. Peter Lakota (gozdarstvo) 1:29.5; 2. Emmerich Wall-ner (G-raz) 1:32.6; 3. Janez Sarec (strojna fak.) 1:33.3.
članice:
1. Gertraud Erlinger (Graz) 1:28.7; 2. Mica Magušar (umet. zgod.) 1:33.3; 3. Nadja Lenarden 1:41.6.
Mktdinci:
1. Rudi Deu 1:24.6; 2. Andrej  Pirkmajer (sred.  gozd. šola) 1:31.5; 3. Fildp Gartner (srecT. gozd. šola) 1:36.2. Razvrstitev univerz:
1. AS-C Gra« 11:09.9; 2. ASK Ljubljana 11:37.9; 3. ASC Dunaj 11:49.8.
Reklama za srajco, ki se nosi na dva načina

Lojze Campa: POCITEK
LJUDJE
/V MESTA
SOLINE V SENCI
( Kričava jata galebov in div-jih rac križari nad mlečnim morjem ob obali. Z razprostr-timi krili, kakor bi bila pribita na pomodreno nebo, globoko in čisto. Zajedljivo se je zagrizlo v celino. Vanj moli en sam oster polotočič, kakor bi gle-dal edini zob iz ust brezzobe in ostarele žene.
Hiše, starinske in napol za-nemarjene, brezupno in ne-smiselno zgnetene na majh-nem prostoru podremavajo na toplem spomladanskem soncu. Shlajene, kamnite ulice so ka-kor žrela, ki zdolgočaseno ze-hajo — skoznje pa ne vodi, vsaj navidezno, pot nikamor.
Koper. Lahko tudi Izola. Ali Piran. Morda Portorož?
Če bi se s fotoaparatom sprehajal po Kopru, bi se leča ustavila ob marsičem. Pogolt-nila bi košček življenja z oz-kih, komolčastih ulic, ali pa hladnost koprskih kamnitih palač in starinskih trgov. Mi-mogrede bi se srečala z no-virn, modernim stanovanjskinv naseljem na Semedeli in ne nazadnje z globokim mlečnim morjerh koprskega ztiliva. Od-kar marljivi in neučakani »Ve-li Jože« zasipuje koprski žaliv, ki bo v desetih letih popolno-ttia izginil, morje tu ni več morje. Podobno je velikemu mlečnemu jezeru, sinje modra barva pa se je poslovila in od-potovala proti jugu. Na nasi-pinah bo zrasla železniška po-staja, razvil se bo tovorni pro-met.
Kamera ne bi bila kamera, če se ne bi povsem hote usta-vila še ob novem, še nedodela-nem objektu za delavnice »Tomosa«, v Vinu-Koper, ob velikem modernem hotelu Tri-glav in še marsikje.
Asfal.tirana cesta, razpeljana ob morski obali, je dediščina žalostne preteklosti teh krajev. Gotovo edina dediščina. ki jo s koristnostjo' še mnogi danes uporabljajo. Avtomobilisti in motoristi, kolesarji manj. Ko~ lesa nimajo bodočnosti, ker počasi, toda vztrajno izumira-jo. Asfalt poje pod Lanciami, Fiati, Mercedesi, Opli... tenko in ponižno. Pod Vespami, Ko-libriji, Lambrettami, Puchi — pleše kakor izgubljena lutka. Pesem hitrosti, ki je kljub ne-katerim že skoraj Stirioglatim ovinkom hotela prehitevatl samo sebe. Po bližnjih in dalj-nih obkoprskih hribih 80 na razdrapanih poteh noge naj-boljši prijatelj človeka. JVe-redkokdaj tudi o$el^ %u doli, na asfaltu, pa grgrajo motorji v nekern divjem, na pol iz-gubljenem ritmu.
Sonce koraka kakor izgub-Ijeno po dolgi bleščeči obmor-ski cesti mimo Izole, kjer je polovico hiš plašljivo zbežalo od morja in se razgubilo med polji še daleč onkraj ceste.
Pol ure ali kaj z avtobusom in pod kačasto cesto se razgrne pod tabo kakor na dlani -Portorož. Majhno letoviščarsko mestece, spomladi in na zimo
kakor izumrlo. Prav sedaj pri-čakujejo prve goste. Potem, dolgo v poletje, se bodo kri-žali po plaži, bifejih, hotelih, letoviščarskih vilah najrazlič-nejU jeziki.
Ob robu Portoroža sta dve veliki podolgovati skladišči za sol, hladni in izumrli. 50... — 60 ... še nekaj več kilometrov na uro. Piran! Prijetno obmor-sko mestece v miniaturi, z raz-valinami starodavnega gradu in spet na majhnem kraju ne-mogoče na kup zgnetenimi uli-cami.
Nekaj kilometrov od Pirana žde prve soline in potem za, polotočičem druge, fci se raz-tezajo daleč v celino. Toda pi-ranske soline še počlvajo. Tu in tam so kvadrati napolnjeni z \wdo, na nasipih samevajo hiše, v katerih je v času sezo-ne vse živahno. Sonce se do-brodušno ogleduje v vodi in videti je, kakor bi bila veli-kanska zrcala potrpežljivo zložena dtufl ob
pričakujejo   vse   bolje. Bomo videli, pravijo.
Medtem ko od Crnega Kala proti Postojni in Ljubljani če-mi po poljih in vaseh še zad-nji sneg, je na Koprskem že prava pomlad. Cešnje in drugo sadno drevje — vse je že v cvetju. Pravijo, da v Kopru ze lep čas ni bilo pravega snega. Za nekaj dni obvisi samo po obrobnih gričih. Če pa se že spusti nad morje, se že v zra-ku pretopi v dež.
Ob toplih popoldnevih pose-dajo starci na karnnitih klopeh na kockastem trgu in kramlja-jo. Na pomlad še ni prave ži-vahnosti. Ob večetih je neko-liko drugače. Po polmraČnih ulicah in trgu se prelhmjo Ijudje. Proti kinu ali po pro-menadi.
Vse čaka poletja in čez zimo izgubljene živahnosti.
M. X.
Sel j« po stra.nski aldai z odpetkn gumbom na pla-šču. Med prsti je mečkai ugaslo misel. Hiše &o ostale za-daj. Pot je toila posuta z meh-k.im soncem. N| bilo vej.
Skioraj dve minuti čez četarto. Sance je izhdapevalo. Moral bi hod/iti toos. Svetlozelena ceata je ležala poševno. Poševno pod drevesi, kj so imela debia in naire^rjane liste. Oib debLu je bil kužek. Vrvica je peljala od njega do gospodične ,in naizaj. ImeLa je drokoienke in sive Ofči.
Naslanil e« j© na pobarvaino ogirajio.
Ko je vrgel cigaretno škatli-co na tla, se je kužek spommil, da zna rmigati z repom. Crospo-dična s: je •natakinila soračna očadia. medteim ko je svetiozeLe-na cesta poteimneLa. On js pre-biral 6rke aiia časopisnem papir-ju. Nekdo s,i je želel več fcot samo domačo na^Oigio Ijubezni. Mali oglasii. Ljubezen lima osem črk in včasdh Jcakšno irožo. Nekje n,a sev-eru Afrike so se prepiiriall z.a puščavo. P.rvi j« hO'tel imeti pirepro;go iz črne ko-že. Drugd je bil zadovoljen s peskiom in soncenn. Vstopmce so . bile že skoraj raizprodane, ker je  bila premiera in dolgčas.
Slon«l je na pobarvaini ogra-ji. Magoče je gledal skozi iste-klo in je biLo vse le reklaima. Platnen grič v ozadju. Spredaj deblo s povo,§čeno pomladno vejo. Ob deblu lutka, potem vr-vica, psdčeik. Lutka je imela do-koleinike, raztegljiv«, kvalitetne, pocemi. Vel-eblagiovnica &e pri-poroiča. Kužek je bil iz slad-kiorjja. Poihiti v slaš6ičajmo Splendid! Clovek potrebuje sladkor za kostl • •. Sijajtia po-streižba.
(Bil je iziložbeni aranžer. Ho-noTiairno. Ulica «ob prastarem vodnjiaku 6. Tretje nadstirioipje naravnost. Zvoni —"trikrat, če misi preutrujen.)
SLonel je na pobairvani ogra-ji. Psiček Iz sladkorja je počasi oddrsal k lutklnim nogam. Coctadl neonk je  žuborel
povošč^ne ponnladne vej€. Lutka je imela okrogle ustndce in m>o-drček na oč&h. Modrček s tem-niim steklom prott neonu. Po ce-sti so d/r&el; računski stroji. Množili so oddaljenost src z li-tri bencina.
Everest, Rheinmetall, OMv«tti. Poenostavljajte si življenje. Sa-mo netoaj jih je še na zalogi. Pahitite z na.kupom.
Izl<yžb«. Gledal Je skozi st€r klo in vse skupaj je bila samo reklama. Tudii lutka?
Ah, to j« bilo včasih. Majhne roke, virat, skoraj nerazigiibana bluza. Mehikie oč,} in okrogle ustnice. Poti 6 peskoim, ki je bii r.ekoč bel. Dreveaa s čudni-mi listi dn klopi, vliuižne od ju-tra. Držal jo >je č'©z irame, za ro-ko ali okiro^ pa&u. Včasih jo je poljubil ina lase. Govor.ilf. sta o zveedah. svetlord«čib obliafcih, ki 6piomi.nja,jo na sre-čo. Noslla je dolge hLače, 8' take do kolen. Im© jijebdlo ... Lutka. Gotovo je bila Lutka On je bil Pajac iz lepenke. 7 okragldm rumenim obraaom Vsj pajaai imajo Tum«ne obra-ze. Djubila sta se, ne, bila s-t; zaljubljema. V klo.pi, p&s«k, k je bil nekoč bel, v 6udne Mste Smehljal se j; je. Pajaci se na-vadno sme-hljajo. Bila sta za-l(jublje,na in to je ireklama. Za kLopi, za pesek, ki...
(šeif: — Saj razumete. IaLoiba je ob glavnem kriižišiču. Napra-vite nekaj uičimkovitega. —)
Prodajal je svoj,0 do-mišljljo. Kupovali so jo in pirodajah na-prej. Svet je bil akvarij brez vode, izložiba lutk im pajacev. Lutke iti pajaci se liub'jo ba-nalno. z lepemkastimi nasmeški.
(Sef: — Ni slabo. Sonce ima roko in vilice. Je ribe in pije kokto. —)
Potern Se j* 'lagubila. Z okroglimi ustnicaimi in skoraj nierazgibano bluzo. Bila je pre-neina za duložbe. Klopi so po-stal« vi lepenke in &udni Idstl povošče.ni. Samo to je ostalo od spiominov.
(&ei: — Ni slabo. Sportail kK> buk na zeljnati glavl... Naša pokrivalo je za vsako glavo. —)
Spomine zaždga 6as. Potem j« sreč&val najlonke. HodJl je med njiiml vštrtc in jih jemiail v tu-je postelje. Govoril je v vročlh ba,rvah. Sanjal je, utirujen od dihanja. Najlonke &o bile vča-6.;h sočne, Včasih obrabljeoe. Zmeraj pa so bile reMama.
Slonel je na pobiarvaini ograj'1. Lutke in psička že zdavnaj n4 bilo več. Coctaiil neonk se je bllžal plaitoeneimu griču. Veja iz povoščeneSa papirja je Uimrla v  iprvern   miraku.   Cesta   je   po-
Kandidatka za najprikupnejšo slovensko maoko je iz dobre družine, s primerno vzgojo, srednje velika, črno belo rjava in ima tigrast rep.
N.jena edina slaba lastnost je, da je vsako leto v februarju majčkeno nemoralna. Venda-r to njene prikupnosti ne zmanjša.
Število took (od 1 do 10).
stala  globoika  in  teminozeleina.
Sel je ob 'Ogiraji do konca. Tam s.o ga hdše stranske ullce sprejele med nizka okna. Z njdh so cuirljale melioddje. K&r 60 se vse zlivale v oz.ko ulico, se j€ zirnoičd.l do kole:n.
Cez nekai časa se je dornislil reklame za snajoo, ki s>e ^¦osi na dva na'čina.
Glose iz našega življenja
IZGUBLJENE INVESTICIJE
Matura je ostala za njiim.. Od-dahnil si je in jo zakoipal v gpomine. Z dviignijenim palc&m &e je preibil v Ljubljano. Z dušto in t&lesoim s-e je zapltsall farmaciji in iz kaimefnčkov do-mišjj.ije sestavil prihodnost. Po-tem'je sestavi!   i>.-»ni.,   ,r\  gsa   po-
Pa vendar počiva, kljub son-cu, na solinah senca. Senca mrtve sezone. Kmalu bodo pri-čeli s prvimi pripravami, s či-ščenjem in prenavljanjem kvadratov. Zivahnost bo zave-la med glinastimi prekati in predori !n iz dneva v dan bodo rasli kupi in kupi belega zlata, soli. Samo če bo pravo poletje, s soncem in pasjo vročino. Ze nekaj let sem so solne letine revne, posebno na naših naj-bolj   severnih   solinah.   Letos
Uvoženi humor
Zamislite si hrano, ki bi blia Restavljena iz najbolj značilnih Jedi posameznih nacionalnih štu-dentskih menz. Morda .iedilniic ne bi bii tako slab, kakor sedaj, ko imamo na mizi samo jedi ljub-ljanskih študentskih kuhinj. Hu-mor nlma z jedilnikom nobene zveze. Pa smo se kljub temu od-ločili, da sestavimo antologijo 6tu-denskega humorja. Kakor so je-di pri raznih kuhinjah različno zasoljene, tako je s študentskim humorjem. Naš izbor vam bo sku-Bal pomagati, da se odločite, ka-tera narodnost ima najve* srnisla za humor in kje &o doma najbolj duhoviti študentje.
SAMOMOR
Neki potrti stari gospod Je za-pustil svoj klub. S težkimi koraki Je vstopil v taksi, ki je čakal pred vrati.
»Kam želite, gospod,« vpraša ob-zimo voznik taksija.
»Preko skalijatega obrežja«, mu odgovori stari gospod, »priprav-ljen sem obiti samomor«.
(Kanada »The Sheaf«)
PREVIDNOST V LJUBEZNl
»Kako se ljubijo  morski   ježi?« »Zelo previdno«.
(ZDA  »Gargoyle«)
ZRNO Mfl ZRNO
Dve bolhi sta se zaljubili ln ne-kega poletnega dne, kmalu za tem, sta se tudi poroeili. Zakonca sta bila mlada, pridna in skrbna, De-laJa sta od ranega jutra do poz-nega večera in denar skrbno hra-nila. Zrtvovala sta vse za boljšo bodočnost. Nekega sončnega dne sta preštela svoje prihranke in na splošno zadovoljstvo ugotovila. da »ta pfihranla pet dolarjev ^Ce sva do sedaj lahko prihranila pet dolarjev, potem v kratkem lah-ko   prihraniva   tudi   deset   dolar-
jev.« Z vso odločnostjo sta se &pet oprijela deia. Vsak dan sta bolj vneto štedila in o zadovoljstvu, ki so ga doživljale ostale bolhe, ni-sta marala ni^esar sliftati. Končno je priSel dan, ko sta prlhranlla deset dolarjev.
Ta dan sta si kupila svojega lastnega p«a.
(ZDA »Gargoyle«)
DRUŽINSKI PREPIR
»Kako se je končal tvoj prepir z ženo«, vprašajo nekega avstral-skega študenta njegovi Jcolegi,
»Ah«, je defjal poroč&ni študent, »priplazila se je k meni na kole-nih«.
»In kaj Je rekla?« »Pridi že izpod postelje.«
(Avstralija »The Scruple«)
PRED 1ZP1TI
Asistentka: »Gospod profesor, ali niso vaša izpltna vprašanja enaka, kot ste jih imeliJ lansko le-to?«
Profesor: »Seveda, spremenili se bodo samo odgqvori.«
(ZDA »Duk Engineer«)
SLEPIČ
Telefonski pogovor ob treh zju-traj.
Mož: »Oprostite gospod zdrav-nik, da motlrn ob tej pozni uri. Toda takoti morate priti. Moja že-na ima  vnet slepič.«
Zdravniik: »Nobenega razburje-nja, dragi prijatelj. Slepič smo va-Si ženi izrezall že pred tremi le-ti. Ali ste kdaj slišaH. da bi imel kdo dva slepiča.«
PRAVILEN ODGOVOR
Profesor: Kateri dve besedl Stu-dontje   najveMcrat   izgovorijo? Student: Ne vem. Profesor: Pravilno.
(Anglija »Guild News«)
Mož: »Ne. Toda gospod doktor, all niste še nikoli slišali, da bi imel kdo dve ženi?]«
(Francija »Problems«)
ENKRAT MORA KONČATl
Novinec je prišel na predava-nje. Vsedel se je v klop, kjer je sedel starejši študent. Med preda-vanjem ga previdno vpraša:
»Oprostite, kako dolgo že bere svoje predavanje?«
»Približno deset ali petnajst let«, odgovori iakušenL1 študent.
»Potem bom ostal«, reče novinec, »enkrat mora vendar končati.«
(Avstralija »Farrago«)
Koprski motiv
Horoskop rojstev
Ker prl nas že dalj časa nl bil natlsnjen noben horoskop rojstev, otroci pa kljub temu prihajajo na svet, saj drugega izhoda skoraj ni, objavljamo kratek horoskop rojstev.
PROSINEC
Otrok rojen v tem mesecu bo imel univerzalni duh, zato bo študiral na vseh fakulte-tah,   v   slučajnem  zaporedju.
Trdil bo, da rad dela, toda za delo se mii' nikoti ne bo nudila priložnost. Do tridese-tega leta ga bodo vzdrževali starši, po tridesetem letu pa žena. Na ta način bo telesno zdrav In duševno spočit doča-kal vis&ko starost. Izogniti se mora samo absolvetskemu stažu in uredbi o otroških do-kladah.
SVECAN
Otrok rojen v tem mesecu bo ^tudiral pravo. Prišel bo daleč, toda konCaJ bo slabo. Najvefja nevarnost mu preti od   globoke  vode  in   od  javne-
ga tožilstva.
Izbere naj si dobrega advo-kata.
SUSEC
Moški, ki se bo narodil v tem mesecu, bo književnik. Jzdajal bo književni Casopis, ki bo izraz našcga kulturnejra življenja.
Naj se varuje, da mu ne ukinejo  dotacije.
MALI   TRAVEN
»S pesmijo skozl življenje«, to je geslo decka, rojenega v tem mesecu. Končal bo eko-nomsko fakulteto in se vkju-čil v gospodarstvo. Ljubil bo pesem in družbo. Njegov te-nor bodo spoštovali v gospo-darskih krogili. MiliCniki se bodo zbirati pred njegovo celi-co, ko bo pel za rešetkami.
VELIKI   TKAVEN
Kakšna srefna prihodnost Caka otroka, ki je rojen v tem mesecu, ni treba posebej po-udarjati, ker je tudi pisec teh vrstic rojen v tem m&secu. \"aj   piše  samo  hnmoreske,  da
se  ljudem  ne zamerl.  Prostor v peklu mu tako ne uide.
ROZXIK
Moški otrok, ki se ]e rodil v tem mesecu bo poljedelec, kar ni tako strašno, če se je rodil na  vasi.
Moški otrok, ki se je rodil v mestu, bo tudi poljedelec. Ko bo končal agronomsko fa-kulteto, se bo ukvarjal z vpra-šanjem reorganizacije polje-deljstva.
Izvedel bo uspeSno akcljo ra pogozdovanje severne stene Triglava s kokosovo palmo.
Zivel bo dolgo, če ga kmetje prej   ne   ubijejo.
MALI   SRPANJ   —   GRUDEN
Otroci, ki se bodo rodili v razdobju mali srpan — gru-den, niso zajetl v tem horsko-pu rojstva, ker sem iz dobro obveščenih krogov zvedel, da ho do takrat že v prodaji prvo Jugoslovansko sredstvo za kontracepcijo.
slal staršem, Niso mu dali še noibene podpore, 6epn.av so ob-lljubiili. Cez nekaj dni miu je odgovor sedel v nakah.
Sdin, midiva eva pričakovalia, da boiš stopil v l&menat. Keir si sam iizibral drug .potkliic, si tudi sam pamagaj iin bog ti bo poma-gail. Stairši.
Se.z,aandi se je z trtleflcarskiTni tricikli, s prometnLškimi pdiščatl-kami. In si je dejal: bo že- S.lo, lant. Raje mešam Ijudem zdra-vdla kot pa  pam«t...
JEDILNIK
GledaliSCa ln kinematograil že oglaSaJo svoje sporede. Po časo-pisih im raddu. Da bi ustregli itudentom - abonentom Student-skih menz, kl Sesto ne vedo, kaj ie v menzi na Jedilniku, prina-Samo tedenski spored v Student-sklh menzah. Jedilnik se lahko uporablja za vse letc^ ker bdstve-nih sprememb, kot smo obveščenl, ne bo. Vse morebitne epremeimbe bomo  pravočasmo  spo.ročill.
Ponedeljek — Fazanovo p«rje y omakl in kromp-ir (pod mikrosiko. pom — elabo zabeljena gniloba) — pripravljeno na Studentski  na6to.
Torek — Ocvrta svlnjsk* 6reva In fcrom.pir (pod mikroskopom — elabo , Mbelflona gniloba) — pri-pravljena   na  frtudemtskl   naMn.
Srcda — Pečenl kravji parklj* ln kromlr (pod mikroskopom — slabo zabeljena gnlloba) — prl-pravlj&ni na študentski način.
Cetrtck — Volovsko oko iz Jajčk v prahu ln krompfa1 (pod mikro-skopom — slabo zabeljena gnilo-ba) — pripravljeno tia študentskl na?5in.
Petek — Zmleti rlbjl zdrob in Škrge v kislem zelju ln krompdr (pod mikroskopom — slabo zabe-ljena gniloba) — pripravljen na študentski  na«n.
Sobota — Menza Je taradi ope-klin glavne kuharice zaprta. Abo-nentom priporočamo dletno menzo.
PROUCEVANJE  SOLSTVA NA MESECU
Neka tuija čaaopiisna agenciija je sporočila, da se bo te dn,i vtorcala v prvo medplanetarno Jadjo skupina znanistvenilkcKV na-&e univ&rae, ki bo na luni pro-učevala sistem študisja z oz^i-rcm n.a štiTiletno skirajšainje. Po vrnitvi skupine izvedencev lah. ko pričakujemo, da bo stvar sipravlijena z mrtve točke. Na vprašanje nekega njovinarja, je vodja skupine odgovoiril, da se bodo na mesecu sestali tudi 6 predstavniki  študentov.
KROMPIR — UMETNO GNOJILO
Znana je misel, ki jo je 2» pred leti izrekel nekii duhovitež, da j,e kroimpir na svetu samo tza-to, da bi tudi po^trožniki lahkio nekomu »guHli« kožo. To je ve-liika resnica, ki v n«kfim smisiu po.palinom.a drži, saimo avtoir tega duhiovitega afortema očitoo ni bLi abonent štud«ntslke menz«. V upravi te menze naniireč sima-traj'0, da fcrompiir lahko služi tudi za uimetno gnojilo aa dvig našega
SOBA   —   SVINJAK
Zgodi se, da kakšnemu študen-tu pomežikne sreča. S hinavskim smehom. Kadar kdo najde stano-vanje, je srečnejši, kot če bi daJ-plomiral. Zasledujmo dva kolega, kl iščeta stanovanje!
Najprej oglas v časopisu. Oddam opremljeno sobo, kot se temu običajno reče, po dnevni ceni. Ogled strank. D-va študenta stojita pred pritličnim stanovanjem.
— Dober dan!
— Imate  v  najem  sobo?
— Imam.
—  Bi jo lahko videla?
—  Prosim.
Ogled sobe Je bil natančen. Bila Je umazana, nepospravljena in za-puščena. Skratka, razvalina sta-novanja.
—  Koliko   pa   stane   ta   svlndak, vpraša   Student   gospodinjo.
—  Za  eno svinjo dva  tasoč dia mesečno,    za    dve   svinji    pa   trl tisoč  dinarjev  mesečno,  odgovorl gospodinja,
VEČER KOMPOZICU
(Nadaljevan.,e   s   4.   .s';^"") lahko  slišali  na  večem.  Sonaita je tehnično izredno težavna.
Poleg sonat za pihala pa je Peteič napisal tudd kvartet z naslovom Mala suita za pihala. Kompozicija obsega štiri stavke ter dokazuJe veliko tehnično znanje komponista, ki zna vsa-kemu glasbilu odrediti pravo vlogo.
Višek večera pa mi je pome-nila Alojza Srebotnjaka Sonati-na za violino in klavir. Delo oidlikuje izredna napetost in bri-lanca. Komponist je dosegel ču. dovito sintezo med folklornimi elementi in modernim kompozi-cijskim prijemom. Posebno .'ep je lirični drugi stavek. Strani t9 skladbe sodijo po mojem mne-nju med najboljše, kar je bilo pri nas napisanega za ta in-stmment. Delo &o izvajali že v Italiji z velikdm uspehom.
Ekspresivne so tudi Vodme sli-ket ki so nastale na tekst Ja-' neza Menarta. PosluišaLi smo Ie magnetofonske posnetke, ki pa žal niso bili tako čisti, kot bi želeli. Vsee.no pa so deloviale fcot iskrena m doživeta izipoved mla-dega komponiista, katerega ime se vedno bolj uveljavlja med našim glasbeiniin svetom in ni vei čisto neznano tudd v iiw>. zemstvu.
Omeniti Je trelba tudi izva-jalce, ki so s svojim sodelova-njem omogočili več&r. Težavai'0! delo so imeii flavtist Pogačniiik^ klarinetrst Karlin, oboist Bre-gar>in fagotist Rupar v Petriič©-vi Mali suiti. Tehnično soliden je bil tudi Albiti Ruidain., fei ga1 je spremljal Igor Dekteva (Pe-tričeva Sonata za klairfee!t)< Omenim naj že Slavka Zknlšfca. ki je zaigral Sreibotnjafeovo So* natino ob spremljavi pianisišai Gite Mallyjeve.
 « bil zanirniv z ki jib. zanitna dejavmost mlade skladaiteljske za &kladatelje same pa b«tt korak naprej.
Forum
Kekaj več kakor mesec dni nas še loči od ponovnih vo-litev študentskih predstavni-kov v organe družbenega upravljanja univerze. Seda-nje študente — člane svetov, ki so bili izvoljeni pred dve-ma Ietoma, bodo zamenjali novi.
Preteklo dveletno obdobje Je bilo za našo univerzo iz-redno pomembno. Vštric 8 splošnim družbenim razvo-jem je tudi univerza v tem fcasu napravila velik korak naprej. Sprejet je bil repu-bliški zakon o univerzi, s čimer se je pričel proces ure-janja našega univerzjtetnega
kon so sveti imeli polne roke dela še s sprejemanjem uni-verzitetnega in fakultetnih statutov, kar nadaljujejo še sedaj. Pomembno dejanje, ki so se ga organi družbenega upravljanja univerze v pre-teklem obdobju tudi lotili, je bila reelekcija univerzitetne-ga znanstvenega in pedago-škega osebja, ki je univerzo močno razburkala in jo v ve-liki meri prečistila. Z vsem tem so ti organi postali po-memben činitelj v razvoju univerzitetnega življenja in v njenem preoblikovanju v so-dc:tv -¦¦ ustr^Tit.j-oro !(p.:v'-.',, pedagoško In znanstveno ustanovo.
Vloga študentskih pred-stavnikov v svetih je bila po-zitivna. Nikakor se niso po-tegovali samo za ozke štu-dentske    koristi,    ampak    so
skušali vedno zagovarjati šplošno-druibene potrebe. Toda še uspešnejše delo je poleg ostalih vzrokov oviralo tudi razmeroma majhno za-nimanje študentov za delo družbeno upravnih organov univerze. Mnogokrat so štu-dentje svojemu predstavniku nudili premalo podpore.
Sedaj, ko smo tik pred no-vlmi volitvami in ko je po-stalo delo organov družbene-ga upravljanja s sprejema-njem statutov izredno po-membno in odločilno in ko je povsem neposredno pri-zadet prav vsak posamezen študent, je še posebno važno, da pričnemo še aktivneje spremVJati delo družbenega upravljanja univerze. Naše bodoče sodelovanje v druž-benem upravljanju pa bo v veliki meri odvisno od spo-sobnosti bodočih študentskih predstavnikov v svetlh. Zato predlagajmo in volimo iz svoje srede najboljše, naj-sposobnejše in najzrelejše, take, na katere se bomo ved-no lahko zanesli, da bodo to svojo veliko družbeno po-membno funkcijo tudi v re-du izvrševali. Volitev štu-dentskih predstavnikov v or-gane držbenega upravljanja univerze se udeležimo vsi, prav vsl, in tako manifestl-rajmo svojo pripravljenost pomagati pri preobrazbi nni-verze ter dokažlmo, da se xa-vedamo velikega pomena dražbenega npravljanja na nniverzi.
Nedavne volitve so bile dobra preizkušnja naše zavesti. Mladi volivci so bili povsod med prvimi. V Stadentskem ncselju so bile volltve zaključene že v dopoldanskih urah. Studentje iz naselja so volili 97.5-odstotno. Večina jih je volilo v naselju, ostali pa v do-raačih krajih aii pa kfe dnigfe.
Študentke ostajajo ob strani
NASl  PROBLEMl i
Vse te nepravilnostl — pa iiaj bo virok zanje tu ali tam— po* vzročajo, da zapušča danes uni-verzo vrsta izobraženk,  ki    iso
V zimski semester 1957/58 se je vpisalo 1860 štu-    2al se moramo tudi na univerzi
dentk, kar je 26 odstotkov od vseh vpisanih študentov.    še vedno bordti proti vsem mo-
V primeri s predvojnim, stanjem je ta odstotek izredno   gočLm    nazadnjaškim    nazorom,
velik. K zvišanju števila študentk so delomo, pripomo-    ki so nujna dediščina preteklo-
gli novo ustanpvljeni oddelki in izpopolnjene fakultete,    sti. Študentke same še ne čatijo    dovolj družbeno osvesčene in ki
katerih študij je za ženske zelo primeren (medidna,    dovolj  potrebe po vključevanju    bodo zato svoje družbene nalogo
farmacija, kemlja itd.), deloma pa je to odraz sploš-    v družbeno    iivljenje in se po-    izvrševale   le  napol   in  ne  po-
nega družbenega razvoja, ko se v proizvodni proces   svečajo   le   Mkemu zasebnema
vključuje vedno več zensk.                                                življenju, ki ga prav zaradi te
odtrganosti od splošnega družbs-
S tem, da se vedao več žensk   kim nepravilnostiim in pomanj-    nega dogajanja pojmujejo in |i-    gtov
vklijučuje   v   ddo  in   ne   ostaju    kljivosthn    se    moramo boritl z   ve  maiOmeščansko,  nesvobodno.
več  v  ozkem krogu  družine  in    ideološko  politično  vzgojo  in  z    xoda tudi Zveza študentov po-    „.________   ___„  _______v
domačega gospodinjstva, se tudi   ustvarjanjem tlstih   materialnib    sveča   gtudentkam   premalo  po-    švoje* r»ke""Nedavno tegVjVbil
vsem odgovorno.
Jasno je, da tako stanje al več vzdržno. Zveza komuni-študentov je zato ob podpori Zveze ženskih društev in   CK  ZKS  vzela  iniciativo  v
bistveno spreminja družbena struktura. Ženske se namreč s tem, ko se odločajo za nek po-klic, ne vključujejo le v proiz-vodni proccs v najožjem smi-slu,   ampak   v   družbeno   proia-
pogojev, ki so neobhodno po-trebni za uspešen razvoj sociali-stične družane in ki jih lahko uresničhno že cdaj, zlasti na področju gradnje stanovanj, otroškdh      domov,     komunalnih
zornosti, jih premalo nčinkovito    v   S.udeiu.-ikeni
vključuje v svoje delo in jim ne   razmeroma najvefi    Ijubljanskih
poverja    dovolj   odgovornih   in    itudentk,    ustanovljen    poseben
pomembnih nalog.  Marsikje    se    odbor, ki je pričel z organizlra-
študentke pritožujejo, da kolegi   njem sistematične družbeno po-
njihovega prizadevanja na pod-    Utične vzgoje šiudeiiik. Odbor bo
vodni proces v najširšem smislu,   uslužnostnih   ustanov itd. To  je     ročju politlčnega in drugega or-   prirejal  predavanja,  na katerih
v široko družbeno žavljenje. Ne   nujen    predpogoj    za    dejansko
le  ozke  materialne zahteve po-    enakapravnost žena in za njiho-
samezne   družine,   ves   družbeni    vo delovanje    v    javnera    živ-
razvoj zahteva, da se v družbeno   ljenju.
življenje v polni meri vkljudijo tudi  žene.
V pogojih današnjega družbe-no-upravnega in gospodarskega sistema je pogo,j za napredek le vsestranska afirmacija in razvoj osvobojene osebnosti, ki bo ak-tivno sodelovala pri upravlja-nju družbenega življenja. V teh pogojih je za napredek sociallz tna odgovoren vsak posameznik posebej, torej tudi žena. Potreb-no je, da - se vsak posameznik čimbolj vključi v družbeno živ-ljenje in da v njem 6im aktiv-neje deluje.
Problem intelektualke in nje-nega mesta v družbi je gotovo mnogo bolj zapleten, kakor to izgleda na prvi pogled. Vsklaje-vanje privatnega in družbenega življenja se pojavlja mnogokrat v zelo ostrem izrazu, v neljubih konfliktih. Ce smo zvesti načelu, da se naj v družbeno življenje vključujejo osvobojene, harmo-nične in vscstransko razvite ter sposobne osebnosti, ker le delo-vanje takih osebnosti je dmž beno uspešno in zagotavlja na-predek, moramo veliko posvetiti načinu, kako vključiti žensko v družbeno življenje in v izpolnje-vanje skupnih nalog.
Študij na univerzi je za štu-dentke — bodoče intelektualke ena osnovnih stopenj, kjer se epoznavajo z družbenimi proble-mi in se zavestno odločajo za nji-hovo reševanie. Pri tem je lah-
Družbeno politlčna neaktivnost
šlndentk na univpr>;i i''i:v n;!;    ".;<i
nekaj zgoraj navedenih vzrokov.
pa indrrektno — odrekajo zmož-nosti za tako delo. Tudi pri spre-jemanju novlh članic v Zvezo komunistov se pojavljajo neka-tere  nepravilnosti.
ganizacijskega  dela ne jemljeja    bodo znane javne delavke sezna-resno in da jim — direktno all   njale   študentke  %  najrazličnej-
šimi problemi, s kateriml se sre -čuje žena v sodobni družbi. V predavanjih bo obravnavan problem intelektualke in njene-ga vključevanja v družbeno in družinsko življenje, vprafianja boja za kvalificirano zaposlitev, seksualna probleinatika, pro-ble-tni mentalne higiene itd. Prav tftko bodo obravnavana tudi vprašanja praktifcnega življenja žene v družbi — vprašanja koz-metike in nege telesa, primerne-ga oblačenja itd.
Program dela je, kot vidimo, široko zažrtan in obenem zelo pester. O uspehih začetega dela ne dvomimo. Prepml^ani smo, da bo to delo pomemben prispfr-vek k uspešnejšernu vključeva-nju ženske mladine in intelek-tualk v družbeno žlvljenje. Mi-sliti pa bo treba tudi še na tisti del študentk, ki v to delo zaen-krat še niso vključene, in najii tndi zanje primerne oblike.
SEJA  UNIVERZITETNEG A  SVETA
Statuta na rešetu
Univerzitetni svet je na 16. redni seji, ki je bila 25. marca, obravnaval predložena načrt.i statuta ekonomske in pravnc fakultete ter ju po daloši, teme-Ijiti analizi in z nekaterimi cpombami tudi sprejel. Na dnev-nem redu je bil tudi statut me-
s u študentov. Znanu je, da je univerzitetni svet, upoštevajoč neugodne pogoje študija in štu dentov, podaljšal status študen-tov na šest mesecev. Toda eko-nomska in pravna fakulteta se dosledno držita roka, ki ga je določil ?akon in  obljubljata, da
kopomentakednižbenopolitič-    dicinske  fakultete,   katerega  pa    bosta svoj učni program in na-
ne organizacije, kot je ZŠJ, ogromen. Toda vprašanje, kako Zveza študentov izpoln.juje to evojo odgovorno nalogo, lahko postane v mnogih primerih koč-ljivo. Kljub vsem naporom se dejansko še veliko    študentk —
vzeli v pretres na prihod-nji seji, dne 5. aprila.
Statuta ekonomske in pravnc fakultete sta rezultat skupnih naporov komisij za statute pri fakultetnih upravah in univerzi-tetnega   sveta,   Sekretariata   za
flanic ZSj — za delo organiza-   zakonodajo   pri   Izvršnem   svetu
cije ne zanlma v dovoljni mcri    ter organizacije  Zvezc    študen-
In    v    njem    aktivno   sodeluje    tov;  sta  odraz  novih  družbenih
Toda to ni  le problem študentk   odnosov,   ki   so   nastajali   in   se
In ZŠJ, ampak splošno družbeni   razvljali  med    našo    revolucijo
problem,   eden   tistih     značilnib    ter    bili    uzakonjeni % vzposta-
pojavov, ki spremljajo družbeno   vitvijo   naše   ljudske   oblasti   in
živloenje v prehodnem obdobju. Problem enakopravnosti žene in problem njenega vključeva-nja v dTužbeno življenje danis v Jugoslaviji ni več politično vprašanje niti več vprašanie pravnega položaja žene v druž-bl. Če opažamo še vedno pojave neenakopravnosli in premajhne-ga vključevanja žene v družbeno življenje, se moramo zavedati, da so ti po.javl posledica eko-mnnske nerazvitosti, primitivi/-ma, religioznih nazorov in,dru-gih konservativnih predsodkov ler   p:       .
ki so zahtevali spremembo tudi celotnega šolskega sistema ter ajegovo podreditev novim obli-kam družbenega, političnega in gospodarskega žlvljenja; ob* prcdstavljata roraemben korak naprej v razvoju našega visoko-šolskega študija, ga reformirata in postavljata zakon o univerzi na realna tia; skupno z učnimi načrti in statuti, če bosta v pot-ni merj zajela duh zakona, bosta popolncma spremenila fiziogno mijo teh fakultet. Predsednik komisije za statute pri univerzi-tetnem svetu je predložil ta dv\ statuta   v   odobritev   in   nakazal
ki še vpliva  na življenje v druži-
nl in na življenje ženske v druž-    nckatere probleme. ki <=o se p<,
bl. Zaostalo   gospodinjstvo in po-
reči mater:a!nj problerr.i družinc
ovirajo di užinsko   akt?vnost ne 1«
lene, ampak tudi moža. Proti ta
pri tem dehi, članl svcta pa so pctem o njih obširno raz-pravljali.
take zreducirali, da bo res mogoče končati študij v štirih letih. Zato je univerzitetni svct sprejel sklep, da se ta daločba v univeraitetnem statutu spre-meni v toliko, v kolikor se ta zaščitni semester uporabi lc tam, kjer je to potrebno, pred-vsem na medicinski in tehničnih fakultetah. Predstavnik študen • tov v univerzitetnem svetu je vstrajal na stališču, da se za ekonomsko fakultcto upošteva zaščitni semester, vsaj v prehod-ni dobi, ker se materialni pogoji seminarjih. študija in študentov v dogled-nem času ne bodo bistveno iz boljšali in bodo spet najbolj prizadeti revni študcntje, ki bo-do moralj skrbeti poleg študija tudi za vsakdanji krub. Poleg tega še n? izdelan učni načrt in program, iz katerega bi bilo razvidno, da se bo snov, ki ji> mora študent osvojiti, res zre-duclrala. da bo povprečni štu-dcnt lahko riplomiral v te.j dobi Ker bodo na ekonomski fakul-teii sk^-čili snov predvsem Vi p-avnih ved, na pravni pa iz ckcnomskih, je nastalo vpraša-nje, ali se lahko pridobi dokto-rat na ckonomski fakultetd iz pravnih ved, na pravni pa \z ekonomskih. Svet se je postavil
seoi, čeprav je to možno na sarajevski in beograjski faknl-teti.
Statut ekonomske fakultete uvaja kot novost in sestavni de) učnega načrta diplomsko d e 1 o, ki ga slušatelj pripravi v osmem semestru in kjer mora pokazati sintezo svo-jega znanja. To delo ne sme biti preobširno, toda samostojno in kvalitetno. Ker je diplomsko delo sestavni del študija, so profesorjii in asistenti dolžni študentu pri tem delu pomagaM e nasveti. In ne samo to, študen-ta bodo morali spremljati in de-lati z njim od začetka pa do konca, da bo lahko premagal vse težave na svoji štiriletni poti. Da bodo to dosegli je treba predavanja čimbolj skrčitl, mno-go veg pa delati na vajah in v
Ustvariti hoeemo novo družbo
(Nadalj-evanoe s prve strani)
zmagami naiprednih, soclalistatoih družbenlh sll. Nasilno odpravljanje teh p^rotislavdj z vsejno-gofcuoistjo države za isocializem ne sme biiti značilno, v socialistltnl družbi naj se notranja probislovja Tazrešujejo čedalje balj z zavestno akoijo vodilnih družbenih sil. S tem je tudi že nakazana Tešitev  problema države  in njemega odmiTanja v socializmu.
Družbena lastnima proizvajalndh sredstev omogota !n zahteva, da je gospoftarstvo družbe v 'interesu vsaikega posameznega proizvajalca in delovnega človeika enotma celota, zasnovana na vlswko razviti deMtvi dela. Takšna enotnost gospodarstva terja določeno sklad,n»st med dejavnostjo raznih pToizvodnih in drugih ekonomskih enot, med proi^vodnjo isn patrebami ljudi iter določeno skladaioist v materialnih odnosih družbenega gospodarstva kot celote. Takšno skladnost je mogoče doseči z zave&tnim planskim usmerjainjem iit razvojem gospodarstva kot celote. Vemdar še tako popolni plan ne more izčrpati vseh neštetih možnasti, oblik in pobud, ki jlh daje ¦spontaini razvoj ekoinomsklh sll. Tu Je nujno potrebna samostojnast delovnega Cloveika, padjetja ali druge družbeno-ekonomske enote. Potrebna je individualna in kolektivna mateTiaJna zamteresirano^t prolrzvajalcev. iz našega sis.tema planiranja iraste nova družbena arganizacija dela, ki združuje družbeno plansko usmerjanje s soclalistično svobodno iniciativo proiasvajalcev.
Naš sistem socialistične demokrodje
Razvoj sacialistlčne demokracije kat posebne oblltke poli&ičnih odnosov v p^gojlh sociali-»t*Cne izgradnje Je nujen zg^jdovinski proces prehodnega obdobija. Socialisti-čna demokracija je okvir za družbeme odnose, ki nastajajo irn se razvijajo v pagajih družbene lastnitne proizva-jalnih sredstev. Njene obliike ,se zaito prilagajajo pravicaim, potrebam in interesom sv»bodne akcije nosilcev in člnlteijev socialističnega družbeno-eJtonomskega gibanja. O dejanski demo-kraciji aa ljuds.ke množice laiiko govorimo le itedaj, če imajo te vsak žas moinosti, da sode-lujejo v upravljanju gospodarstva, da sodelujejo v državm.lh, politltnih ln druglh Javnih zade-vah in da neposredno, vendar z obCutkom popolne »dgovornosti za skupne interese družbe, lzraiajo in branijo svoje luteirese in potrebe t«r svoje poglede na i&plošne interese skupnosti. SociaJistiCna deniokracija mora zato poistajati vediio botj neposredna in se mora naslanjaiti na najrazlifnejše oblike družbenega sajnoupravljainja. Tu absolutna oblast partlje nikakor ne more zamenjati žive aktiivnosti in ialciativnositi množlc. Delavslii razred lahko postane popolni gospodar svoje usode le, če sam ln neposredno vrši ko.ntrolo nad proizvodnjo in nad delitvijo proia;veiden.Lh dobrin in presežnih vrednost.i. Sistem socialistične demokracije se raočno naslanja na politieno organiziiraine naprediie subjektiv.ne sile. Vendar postajajo te palitične organizaoije v teku razvoja vedno bolj družbene organizacije v pravem pomenu besede, orga-nizacije za zinanstve.no proučevamje in usmerjanje družbemega glibanja, za družbeno vzgojo množic, za idejno, politično in strokovno pomo* državljanom v njihovl družbeni dejavnosti. Tudi ta proces vodi k neposreidmii, brezstrankarskj socialistWni demokraciji iafje obenem tudi oblika postoipiiega odmiranja posameznih funkcij države in njlhovo preobražanje v funkcije druzbenega »amoupravljanja.
Proces razvijainja in raz^Lrjanja soclali&tične demokracije Je odvlsen predvsem od kreipitve, laspo-palrL.jevanja in nadaljnjega iraizvoja osnovnih orgaintzacijstko-polltiCn.lb. elementov družbeno političnega siisitema, t. J. deilavskih svetav, komun in drugih organov druibenega sa.mouprav-Ijanja. Odvisen pa je tudi od vsklajevanja ceJ»tn«ga polUlčnega in ekonoinskega slstema s potrebami čdm svobodnejšega in člm sikladnejšega delovanja socialistifenih ustvarjalnih sil. Na tej osnovi nastaja nova poflltiična struktura naše druib«, ki se kaže v nastajamju novih lružbeno ekonomskih in političnih odnosov  med ljudmi.
Nosilec družbeino ekonomskega sl.stema dn sisteima socialisti^ne demokracij« je lahko samo aktiven, materialno in moralno zainteresiran posannez.nLk. Zato so osebne, polititne, ekonomske, kulturne in druge pravice državljamov sestavni del politiične organiza«ije naše dežele. Našl drfavljani pa si prdidobivajo vedno nove a>ravice in mbAno&ti za ustvarjalno ddovanje vzpo-redno z razvijanjem socialistiftnih ekonomsklh odno&ov in družbenega samoupTavlJanJa. Komu-nlsti so vedno poudarjali, da je za polno uresmičeiije človekovih pravic nujaia ustrezaa druibena, politlčna in materialna osnova in da je uveliavljanj« polnih člove^kih pravic pogoj za nadaijnji razvoj socializma.
Bratska enotnost nafiih narodov
Prl tem, ko na kratko omeni predvojno naciomalno zatiraiaje, osnutek pragrama poodairja, da je pogoj za družbeno-politični razrvoj Jugoslavije njena aacionalna enotnost in enalso-pravmoist tako velikih narodov kakor tudi razll6nih narodnib- manjšin. Enakopravnost jugoslo-vansJdh narodov je osinavana na trdnih marterialnih osnovah: na enotaosti sociaiisuCnih družbetno-ekonomskUi odnosov, na sistemu socLalisti^ne demokracije, na enakopravnosti vseh narodov pri vst&panju v medsebojne go&poidarsike odnose in na enakopravnih obveznostih ter pravicah do zveze. V pogojlli sociaiistične graditve se razvija jugo«lovanfi-ki socialistični patriotizem, prl Cimer ne gre za ustvarjanje nekega n<>vega »jugoslovanskega naroda«, ampak za ¦organ&ko kretpitev in rast socialističine skupno^ti proiavajalcev vseh JugoSiovanskih narodov, za afirmacijo njiJiovih skupnih interesov. Takšno pojmovanje predstavlja kot pogoj svobodni razvoj nacionalnih icultur in jezikov.
Osnutek programa posebej poudarja, da je boj za enotnost narodov jugoslavije del splošne-ga boja za socialistični internacionalizem ln da morajo v nj-em odigrati pomembno vlogo vse napredne sile s komunisti na čelu.
Skrb za človeka
BL&tvo socialistične gos>po«dair&ke polittke je skrb za potrebe človeka, za nenehno zboljše-vanje matexialnih in kulturnib. pogojev za življenje in delo delovnib ljudi. To narekuje potrebo po razvijanju proizvajalnili sil In po dvigamju pToduktivnosti dela, kar je za naSo deželo še toliko pomembne-jše, ker smo podedovali zelo naostalo gospodarstvo in slabo razvite proizvajalne sile. Koliko smo pri dviiganju naiega go&podarskega potenciala do&egli, je v&em že znano, zato se tpdi osnutek programa ob tem n« zadržuje dalj časa.
Osnutek programa naglaša, da čakata v prih»dnj*m našo gospodarsko politiko predvsem dve nalogt: pri osnovni delitvi družbenega produkta med potrošne sklade akumulacije bo treba upoštevati hkrati tudi potrebo po pospešitvj ekono-mskega razvoja in po dvigu potro&nje prebivalca v skladu s tempom tega razvoja; pri Izgrajevanju sistema, ustanov in ukrepov za plansko usmerjanje gos.podarskih procesov bo treba stalno graditi tudi prikladen *istem delitve, ki ne bo dopuščal stihijskega rušenja že danih pastavk gospodarske poiitike. Iz teh dveh načei izhajajo tudi načela naše investicijske politike ln pa potreba, da pazdmo na skladen razvoj tako med posameznimi panogami gaspadarstva ln poisameznimi področji naše dežele kakor tudi med gospodarstvom kot celoto  i>n  drugimi družbenimi  dejavno-stmi.
V  vsakodnevni praksi se pojavlja vse polno najraailWnejšili problemov v razvoju industrije. kmetijstva  dn   ob.rtništva,   v  sisitemu  nagrajevajija,   v   trgovski   mreži   itd.   Pri   reševanju  teh vpTašanj   se  moramo   vedno   zavedati,   da  gre   za    prodiranje    scx;ialistiCnih    ekano.mskih    ln družbemih odnosov ne le v gospodarstvo ampaik tud4 na vsa ostala p«>droCja druibenega iivlje-nja: na področje socialne politike, komunalne dejavnosti, prosvete, znanosti in kulture.
Vloga komunistov v družbi
Zveza komanistov Je zastopnik interesov in teženj delavskega razrcja in drugih delovnib ljudi. Boj za zgraditev socializma, v katerega so se komunnsti vkijučili, je zavestno usmerjanje ln spremmjanje razvoja diužbene stvarnosti. Kamunisci bodo še VTiaprej ostali avantgardna slla v socialističnem gibanju naše stvarnostl. Za družbenl razvoj se bodo komunisti boarili taliko us.pešneie, kolikor bolj se b»do opirall na pručevanje sociali&tične teorije In prakse na vseh področjih, kjer se bojuje boj za socializem, kolikor bolj se bodo ravnali po znanstvenah pridobitvah napredne misli v celoti in kolikor več bodo sami prispevali k nadaljnjemu razvi-janju te misli. Idejna osnova Zveze kamunistov je marksizem, ki pa ni pojmovan kot dogma ln dokončna rešitev, ampak kot temeljni kamen tiste zmanosti, ki jo morajo socialisti razvijati naprej v vseh smereh, če nočejo zaostati za življenjeim. Po-samezna pot v socializem mora biti rezultat nenehnega znanstvenega prizadevanja in korigiranja oziroma kontroliranja teore-tičnih izsledkov s kankretno prakso.
V  vsem našem političnem razvoju,  ko se je Komunistlfena partija  oziroma  Zveza komu-nistov izkazala kot edina reaJna sila, ki ji je uspelo zbrati ljudske množice v boju za svobodo ln  družbeni  napredek,  si je Zveza komunistov   pridobila    vadilno    vlogo   v   sistemu    ljudske oblasti. Toda z razvijanjem neposredne socialistlčne  demokracije bo vloga Zveze komunistov kot  faiktorja  oblasti   vedno   bolj   izginjala.   V  sistemu oblasti  delovnega  ljudstva  je potrebna nenehna zavestna akcija  kamunistov  proti   vsem  pojavljajočim  se  protisocialističnirn  tendcn-cam.   V  organih   družbenega  samoupravljanja  se  kornunisti   bore   za  uresničitev  socialističnih načel. Zvezi komunistov je mnogo do tega, da je  vsak sklep teh organov rezultat aktivnega socialistifnega  boja mnenj.  V skladu z  razvojem osebnosti in  svobode  sociali-stičnega človeka ln s spremlnjanjem stvarnostl je tudi boj mnenj dobil nove obMke io nove vrednosti, postaja ustvarjalen. Ko politično mobilizira množice za re^evanje temeljnih problemov sociaJističnega razvoja   in   položaja   delovnih   ljudl,   Zveza   komunistov   utrjuje   politično   in   idejno   enotnost delavnega ljudstva ter  ga  vzgaja za  družbeno  samoupravljanje.  S tem nenehno  krepi  vpliv socialisti^nih sil  in  razvija  družbeno  kontrolo.
Komunisti niso od ljudstva ločena skupina ljudi, ampak teoretiCno prednjačijo v tem, da razumevajo pogoje, potek in rezultate družbenega dogajamja. Vsafeo odtujevanje od množic ln realnih možnosti razvoja, badlsl prehltevanje badisi zaofttajanje, je za Zvezo komunistov 1« evira. Socializmu v prid je lahko le zavestna in realistlčna politika.
Svoj boj za socialLzem nadaljuje Zveza kamunistov tudi z uveljavljanjem socialističnih pojmovanj v SZDL in v kultumih, znanstvenih ter drugih orgainizacijah. Tudi tu napovc-dujejo komunisti neizprasen boj vsem protisocialističnim težnjam, ki se pojavljajo bodisi kat vpUv   ostankcvv stare   družbene  ureditve bodisi  kot reiultat  dosedanjega razvoja.
Smoter družbenega gibanja in revolucionarne dejavnost! komunistov je ustvaritev nove družbene ureditve — komunizma, Pri tem se komunisti zavedajo, da je ta cilj možno doseči le z nenehnim razvijainjem proizvajalnih sil, z nenehnim izboljševanjem življeniskega stan-darda delavnih Ijudi, z razvijanjem samoupravnega siste<ma in socialističnega demokratizma. Nujni pogoj za socialistični razvoj je resnična poveianost komunistov z najširšimi množicami proizvajalcev. L,e s tem in z nenehno ko-ntrolo rezultatov v praksi je možno odpraviti vse mogoč« negativne pojave, ki jih prinaša razvoj v prehodnem obdobju in ki so lahko razvoju socializma dokaj nevarni. Bolj kot katerakoli druga družba mora biti socializem nenehen napredek, nenehno gibanj^, nenehen obračun z idejnim konservatizmom in s tendencami vsaJtršne stagnacije.
Doseči hočemo že več
Program se torej ne ustavija pri analizi sedamjega stanja, ampak na široko odpira obzorja nadaljnjega razvoja socializina. Sedanji, kakor tudi prihodnji praksi daje trdne idejne temelje — v tem Je njegova največja dragocenost. Ko postavlja pred iugoslovanske komuniste nove naloge in nove obvezmosti, pravi:
»Ze smo izbojevali odločilne bitke za prihodnotst, kakršno sJ želimo. Toda ml nismo zado-voiljni z daseženim, zastavljamo si še bolj zamotane in še težje naloge. Pogoj, da jih uresni-Cimo, je enotnost naših vrst. Ciiji in ideje, ki smo si jih zaplsali v svaj program, so vodila naSega boja, dolžnost in čast revolucioinarmega življenja slehernega Jugaslovanskega kamunista.
Da bomo izvedll svojo zgodovinsko vlago pr! ustvarjanju socialistične družbe v naši deželi, moramo posvetiti temu smotiu vse svojo sile, biti moramo kritični do sebe in do svojega dela, nepomirljivi nasprotniki slehernega dogmatizma ln zvesti revolucionarnerau ustvarjalnemu duhu marksiznia. Nič, kar je ustvarjeno, nam ne sme biti tolikanj sveto, da ne bi mogli preko njega in prepustiti mesto n&čemu še napredncjšemu, še svobodnejšemu, še bolj človeSkemu.«
Najprej so govorili  o  stata-    na stališče, da se to ne more do-
0. DEGEMBRA 1951 JE IZSLA PRVA STEVILK.A NASEGA GLASILA KOT NASUDNIK »STUDENTSKEGA LiSTA« TA JE IZHAJAL OD 20. MARCA 1949, UREJEVALI SO GA FRANCI AMBROZlC, DARO BRATOS, RUDI MAHKOTA, MILOS KOBE, MILAN STARIN IN MILOS MIKELN, KI JE TUDI UREDNIK PRVEGA LETNIKA »TRIBUNE« PRVI LETNIK OBSEGA 9 STEVrLK. — — ZADNJO UREDI STANE SAKSIDA — KI IZHAJAJO STIRINAJ STI>NEVNO. NASLEDNJI LETNIK UREJUJE BORIS MIKOS, T&tUL 4 ŠTEVILKE. LETA 1953 PREVZAME S 16. ŠTEVILKO UREDNlSTVO PRIMOZ KOZAK, IZIDE 18 STEVILK. OD CETRTEGA LETNIKA DALJE IZHAJA CASOPIS V 20. STEVILKAH NA LETO. BOG*AN PLESA UREJUJE LIST OD 17. STEVILKE IV. LETNIKA DO M. STEVILKE V. LETNIKA,  KO  GA ZAMENJA   SEDANJI   UREDNIK    JANKO   POPOVIC.