Leto 1905. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXXL — Izdan in razposlan dne 24. decembra 1905. Vsebina: (Št. 196—199.) 196. Zakon o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega po-troška v dobi od 1. dne januarja do 30. dne junija 1906. L, potem o sestavi osrednjega računskega sklepa za državno gospodarstvo v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel za leto 1905. — 197. Zakon, da se podaljšuje z zakonom z dne 24. decembra 1902. 1. do konca leta 1905. razšiijena začasna ustavitev progresivne povišbe hišne najmarine in petodstotnega davka v mestu Trstu in v okolici tržaški. — 198. Zakon o prehodnih določilih za priredbo hišnega davka v nekaterih sosednjih občinah, oziroma občinskih delih mestne občine Tnsbruk, če se združijo z deželnim glavnim mestom Insbrukom v eno občino. — 199. Zakon o prodaji več predmetov nepremične državne lastnine. 196. Zakon z dne 21. decembra 1905.1. o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne januarja do 30. dne junija 1906. I., potem o sestavi osrednjega računskega sklepa za državno gospodarstvo v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel za leto 1905. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Vlada se pooblašča, nadalje pobirati nepo-srednje davke in posrednje davščine po obstoječih pravilih v dobi od 1. dne januarja do 30. dne junija 1906. 1. § 2. Stroške, ki se naberö v času od 1. dne januarja do 30. dne junija 1906. 1., je zalagati po potrebi za račun kreditov, ki se ustanové z zakonom za leto 1906. § 3. Za glavnice občega državnega dolga, ki dote-čejo tekom leta 1906. v povračilo, se lahko izvr-šujč § 2 zakona z dne 24. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 3 iz 1. 1868.), oziroma zakon z dne 16. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 37) izdajo obligacije z zakonom z dne 20. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 66) ustanovljenega enotnega rentnega dolga, oziroma z zakonom z dne 16. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 37) na njegovo mesto nastalega, s štirimi odstotki davka prosto obrestujočega na kronsko vrednoto slovočega rentnega dolga in to v tistem znesku, ki je po državnem proračunu še potreben za povračilo tistih glavnic. Potemtakem je takoj izdati take obligacije v znesku 16,399.300 K ter jih izročiii finančnemu ministru. § 4. Finančni minister se pooblašča, v letu 1906. predmete nepremične državne lastnine, katerim cenilna vrednost za vsak posamezni predmet ne seza nad 50.000 K, brez poprejšnje posebne pritrditve državnega zbora prodati do skupnega zneska 600.000 K, samo da se pozneje opraviči. Isto tako (Sloveniflch.) 128 je finančni minister, samo da se pozneje opraviči, pooblaščen, v letu 1906. dovoliti obremenitev predmetov nepremične državne lastnine s služnostmi, če zmanjšanje vrednosti predmeta, ki naj se obremeni, ali vrednost pravice, ki se pripušča, v vsakem posameznem primeru ne preseza 50.000 K. Skupna vrednost služnosti, ki se tako pripuščajo, ne sme presezati 400.000 K. Dalje je finančni minister proti poznejšemu opravičenju pooblaščen, v letu 1906. družbam, ki uživajo îabo državnih železnic, dovoliti, da prodadö nepolrebovane zemljiške kose državnih železnic proti primernemu odškodovanju državnega zaklada, da popusti lastninsko pravico, in to tudi v tistih primerili, v katerih cenilna vrednost posameznega prodajnega predmeta preseza 50.000 K. § 5. Vlada se pooblašča v letu 1906. porabiti iz upravnih prebitkov leta 1904. znesek 1,500.000 K, da se popolni telefonska mreža. § 6. Za podstavo osrednjemu računskemu sklepu o državnem gospodarstvu kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru za leto 1905., ki se sestavi po cesarskem ukazu z dne 21. novembia 1866. I. (drž. zak. št. 140), naj služi namesto finančnega zakona postavek izdatkov in prejemkov, ki je obsežen v načrtu obračunskega zakona za leto 1905., predloženem na podstavi Najvišega sklepa poslanski zbornici državnega zbora, in temu primerno je v račun postaviti na podstavi cesarskega ukaza z dne 29. decembra 1904.1. (drž. zak. št. 163) in zakona z dne 30. junija 1905. 1. (drž. zak. št. 103) založene izdatke in uresničene prejemke. § 7. Tisti zneski, za katere je v načrtu računskega zakona, omenjenem v § 6, oznamenjena večja nego enoletna doba uporabe, se smejo po zaukazu, obseženem v sestavi, kolikor se ne porabijo do konca leta 1905., porabljati še do konca leta 1906., in je dotične stroške potem zaračuniti za službo leta 1906. § 8. V nastopnem navedeni krediti (zneski) se smejo uporabiti še do 30. dne junija 1906. L, in s temi krediti (zneski), kolikor se niso porabili do konca leta 1905., je ravnati tako, kakor da bi se bili dovolili v proračunu za leto 1906. A. Y proračunu ministrstva za notranje stvari. V cesarskem ukazu z dne 29. decembra 1903. 1. (drž. zak. št. 268) za leto 1903. dovoljeni in z zakonom z dne 30. junija 1905. 1. (drž. zak. št. 103) do konca decembra 1905. 1. podaljšani zneski, in sicer: 1. naslov 5, § 4, št. 3 za popravo gasteinske državne ceste med kilometrom 17 do 48-315 14.000 K; 2. naslov 5, § 10, št. 25 kakor državni pri- spevek za gradnjo ceste od Wichstadtla v Wöllsdorf ................................ 14.800 K; 3. naslov 6, § 5, št. 3 za uravnavo Save od Brežic navzdol do hrvaško-štajerske deželne meje 7.500 K. B. V proračunu ministrstva za bogočastje in nauk. V cesarskem ukazu z dne 29. decembra 1903. 1. (drž. zak. št. 268) za leto 1903. dovoljeni in z zakonom z dne 30. junija 1905. 1. (drž. zak. št. 1-03) do konca decembra 1905. 1. podaljšani zneski, in sicer: 1. naslov 15, § 1 za stavbe in nakupe zemljišč, da se nastanijo rusinske paralelke državnega gimnazija v Tarnopolu (2. obrok) . . 80.000 K; 2. naslov 20, § 1 za stavbe in nakupe zem- ljišč, da se nastani učiteljišče v Miesu (nemško) (4. obrok)........................... 79.800 K. C. V proračunu finančnega ministrstva. S cesarskim ukazom z dne 29. decembra 1903. 1. (drž. zak. št. 268) za leto 1903. v poglavju 16, tobak, naslov 2, § 4 za nove stavbe dovoljeni in z zakonom z dne 30. junija 1905. 1. (drž. zak. št. 103) do konca docembra 1905. 1. podaljšani znesek za..............1,200.000 K. D. y proračunu trgovinskega ministrstva. V cesarskem ukazu z dne 29. decembra 1903. 1. (drž. zak. št. 268) za leto 1903. dovoljeni in z zakonom z dne 30. junija 1905. 1. (drž. zak. št. 103) do konca decembra 1905. 1. podaljšani zneski, in sicer: 1. naslov 10, § 2 a) za gradnjo plovstvenega kanala Tržič—Porto-Rosega (2. obrok) 71.500 K; 2. naslov 10, § 3 za dogradbo pristajalnega mola (Toretto) (1. obrok)............. 4.000 K; 3. naslov 10, § 3 za podaljšbo operacijske rive (Makarska) (1. obrok)............ 3.000 K; 4. naslov 10, § 3 za napravo obrežnega zida za nakladanje premoga na ladje (Šibenik) (3. obrok) 6.000 K. E. V proračunu ministrstva za železnice. Po §§ 4 in 5 zakona z dne 22. decembra 1901. 1. (drž. zak. št. 210) za leto 1901. za gradnjo železnice Przeworsk—Rozwadöw dovoljeni in z zakonom z dne 30. junija 1905. 1. (drž. zak. št. 103) do konca decembra 1905. 1. podaljšani znesek za..................... 714.750 K. F. Y proračunu pravosodnega ministrstva. V cesarskem ukazu z dne 29. decembra 1903. 1. (drž. zak. št. 268) za leto 1903. dovoljeni in z zakonom z dne 30. junija 1905. 1. (drž. zak. št. 103) do konca decembra 1905. 1. podaljšani zneski, in sicer: 1. naslov 4, § 17 za gradnjo uradnega poslopja v Brežali (1. obrok)....... 15.000 K; 2. naslov 4, § 25 za gradnjo uradnega po' slopja v Kufsteinu (2. obrok) .... 25.000 Ki 3. naslov 4, § 34 za gradnjo uradnega poslopja v Smichovu (5. obrok) .... 50.000 K. G. Tisti zneski, za katere je v „Sestavi izdatkov in prejemkov za leto 1904.“, priloženi cesarskemu ukazu z dne 29. decembra 1904.1. (drž. zak. št. 163), oznamenjena več nego enoletna doba porabe. Nadalje se smejo porabiti tudi do 30. dne junija 1906. l.i 1. Z zakonom z dne 6. junija 1901.1. (drž. zak. št. 63) kakor ostala potrebščina za že v obrat izročene proge državnih železnic, kojih gradbeni račun še ni sklenjen (št. 10) dovoljena kredita za 2,102.000 K in 540.000K za leto 1901.in 1902., ki sta bila podaljšana z zakonom z dne 30. junija 1905. 1. (drž. zak. št. 103) do konca decembra 1905. 1. 2. Z istim zakonom za leto 1903. dovoljeni in po členu XI tega zakona z dobo porabe do konca decembra 1905. 1. opremljeni krediti, namreč: Št. 7. Splet—Aržano . . . . 2,000.000 K; Št. 11. Udeležitev nabave glavnice za gradnjo zasebnih železnic in pridobitev proge Asch—Roßbach ............................. 2,800.000 K; Št. 12. Gradnja drugega, tretjega in četrtega tira.............................. 11,474.000 K; Št. 14. Razširitev postaj . . 19,554.000 K; Št. 17. Dopolnilne naprave na nadtalnih stavbah........................... 2,078.000 K. Za leto 1906. se dovoljuje, da se med krediti, dovoljenimi v številkah 11 do 20 z zakonom z dne 6. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 63) odobrenega stavbnega in investicijskega načrta uprave državnih železnic, gledé še ne porabljenih ostankov zgodi virement. § 9. Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem razglasitve, se naroča Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 21. dne decembra 1905. Franc Jožef s. r. Gautsch s. r. Tiosel s. r. 199. Zakon z dne 21. decembral905.1., da se podaljšuje z zakonom z dne 24. decembra 1902. I. (drž. zak. št. 248) do konca leta 1905. razširjena začasna ustavitev progresivne povišbe hišne najmarine in petodstotnega davka v mestu Trstu in v okolici tržaški. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Izpreminjujé zakon z dne 24. decembra 1902.1. (drž. zak. št. 248) naj se progresivna povišba hišne najmarine in petodstotnega davka od poslopij v mestu Trstu in v okolici tržaški zopet začne šele z letom 1909., in je po tem predpisati in pobirati davek za leto 1909. s 85 odstotki, za leto 1910. z 90 odstotki, za leto 1911. s 95 odstotki, od leta 1912. počenši pa v polnem znesku po zakonu pripadajoče davčne pristojbine. § 2. Ta zakon stopi v moč s 1. dnem 'januarja 1906. 1. § 3. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 21. dne decembra 1905. Franc Jožef s. r. Gautsch s. r. Kosel s. r. 198. Zakon z dne 21. decembra 1905.1. o prehodnih določilih za priredbo hišnega davka v nekaterih sosednjih občinah, oziroma občinskih delih mestne občine Insbruk, če se združijo z deželnim glavnim mestom Insbrukom v eno občino. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Občinam Ambras-Pradl. Hotting in Miihlau, oziroma posameznim delom teh občin se dovoljuje, če se združijo ta ali ona teh občin ali posamezni njihovi deli z deželnim glavnim mestom Insbrukom v eno občino v desetih letih od časa, v katerem dobi moč ta zakon, za odmero hišne najmarine po določilih, veljajočih za Insbruk po § 6 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17), prehodna doba 22 let takole: Počenši od leta, ki sledi združitvi z Insbrukom, naj se prireja hišni davek v zgoraj oznamenjenih, v mestno ozemlje insbruško privzetih občinskih okoliših na podstavi obstoječih predpisov za hišni davek še za dobo sedmih let tako in po tisti izmeri, kakor pred združitvijo z Insbrukom. Od osmega davčnega leta naprej je prera-čunjati, pridržujč popustek, ki se dovoljuje po zakonu z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220) o neposrednjih osebnih davkih: Odbitek za vzdrževalne stroške: Hišna naj-marina v 1. letu Z 29 odstotki v odstotkih 20i/, . 2. rt n 28 rt 21 . 3. rt n 27 n 21 . i- n n 26 n 21‘A » 5. D •n 25 rt 22 . 6. rt rt 24 „ 22 . 7. n rt 23 n 22*/, , 8. rt v 22 tt 23 . 9. n rt 21 rt 23‘A . io. it rt 20 rt 24 , H- it rt 19 n 241A . 12. rt n 18 rt 25 . 13. rt rt 17 n 25‘A . 14. rt 16 rt 26 , 15. rt rt 15 n 26*A § 2. Prav tako gredô novim, prezidanim in prizidanim stavbam v občinskih okoliših, oznamenjenih v § 1, v prehodni dobi tiste ugodnosti, ki se podajajo z ozirom na čas prehodne dobe gledé že obstoječih stavb istega občinskega okoliša. § 3. Uslavnavljaje podstavo za odmero petodstotnega davka, ki se pobira po § 7 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) od dohodka najemnine začasno docela ali deloma hišne najmarine prostih poslopij, je preračunih vzdrževalne stroške v prehodni dobi tudi po izmeri, ustanovljeni v § 1. § 4. Ako bi bila v občinah, imenovanih v § 1, v sedmem davčnem letu prehodne dobe poslopja samo po § 1, lit. b zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17) zavezana hišni najmerini, je z naslednjim davčnim letom privzeti dotične občine v občno hišnonajmai insko dolžnost. § 5. Ta zakon dobi moč z dnem, katerega se razglasi. § 6. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 21. dne decembra 1905. Franc Jožef s. r. Gautsch s. r. Kosel S. r. 199. Zakon z dne 21. decembra 1905.1. o prodaji več predmetov nepremične državne lastnine. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Moj finančni minister se pooblašča prodati staro poslopje ženskega učiteljišča v Opavi z dotikajočim se muzejskim traktom. Izkupilo je zaračuniti za prejemek iz prodaje nepremične državne lastnine. Člen II. Moj finančni minister se pooblašča prodali naslednje predmete nepremične državne lastnine v Pragi, kijih rabi vojna uprava, in izkupilo dati na razpolaganje vojni upravi, da nabavi nadomestilo: 1. državna zemljišča na Laurenci-hribu; 2. državna zemljišča pri nekdanjih aujezdskih durih (bastija lil); 3. državna zemljišča na Višehradu in 4. aujezdsko topničarsko vojašnico. Člen III. Moj finančni minister se pooblašča prodati vojaško oskrbovalno skladišče, ki ga rabi vojna uprava, in opuščeno garnizijsko bolnico v Ljubljani in izkupilo dati na razpolaganje vojni upravi, da nabavi nadomestilo. Člen IV. Moj finančni minister se pooblašča prodati trensko in špitalsko vojašnico v Linču, ki jo rabi vojna uprava (vložna št. 1030 zemljiške knjige katastrske občine Line), in izkupilo dati na razpolaganje vojni upravi, da nabavi nadomestilo. Člen V. Ta zakon dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Člen VI. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 21. dne decembra 1905. Franc Jožef s. r. Gautsch s. r. Kosel s. r. (Slovcnlioh.) 129 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1906. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1906 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samd, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek ; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni vročilni okraj. Posamezni letniki tiomške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . 4 K 20 h Letnik 1868. za . 4 K — ti Letnik 1887. za . . . 5 K — h 1850. . 10. 50 . , 1869. . 6 — . 1888. . . 8 , 40 1851 • 2. 60 . . 1870. a . 2 80 . 1889. . . 6 1852. • 5. 20 , . 1871. a . 4 — , 1890. . . 5 , 40 1858. 30 , 1872. a . 6 40 . 1891. . . 6 1854. • 8. 40 , . 1873. ■ . 6 a 60 . 1892. . . 10 — 1855. 70 , . 1874. a . 4 a 60 , 1893. . . 6 1856. • 4, 90 . . 1875. — .. 1894. . . 6 1857. • 5, 70 . „ 1876. T* . 3 a — . 1895. . . 7 t 1858. 80 , . 1877. . 2 a — , 1896 . . 7 ¥ 1859. • 4„ „ , 1878 . 4 60 , 1897. . . 15 n 1860. • 3. 40 , , 1879. . 4 60 , 1898. . . 6 1861. * 3* t— „ , 1880 . 4 40 , 1899. . . 10 1862. • 2. 80 „ . 1881. . 4 40 , 1900. . . 7 1863 • 2. 80 . , 1882. .'6 — „ 1901. . . 6 1864. • 2. 80 , . 1883. . 5 — , 1902. . . 7 , 50 1865 • 4, „ „ 1884. . 5 — , 1903. . . 9 1866 • 4. 40 „ , 1885 . 3 60 , 1904. . . 5 1867. * . 4. — in , . 1886. a • 4 n 60 Prodajna cena za letnik 1905 se naznani začetkom januarja 1906. 1. Posamezni letniki v (lrugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor I eniška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 30% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celd niso dosli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nemških izdaj najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni* se dobiva ne samtf vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.