iO^ Ptuj, torek, 13. junija 2006 letnik LIX • št. 45 odgovorni urednik: Jože Šmigoc i^ř cena: 150 SIT (0,63 €) Natisnjenih: V Štajerski Obiščite naš prenovljen spletni portai www.tednik.si Foto: Črtomir Goznik Tednikov pogovor Mirko Vaupotič • Kitajsko človek zelo težko zapušča ... Stran 3 Zaposlovanje Po mestni občini Sp. Podravje • Za Ptuj • Začetek praz- tradicionalno moške po- novanj ob 120-letnici klice motivirajo ženske Turističnega društva Stran 2 Gospodarstvo Majšperk • V podjetju Albin Promotion slavijo dvojni jubilej Stran 4 Stran 5 Kultura Po naših občinah Ptuj • Zbornik - Lenart prikaz mesta v vseh • Poskus rušitve njegovih razsežnostih bara Skender Stran 6 Stran 16 Črna kronika Ptuj • "Grožnja" satanistov zaprla tudi ptujsko porodnišnico Stran 12 Ptuj, Ormož • Aktualne informacije o trgu dela in zaposlovanju Za tradicionalno moške poklice vse bolj motivirajo tudi ženske Osmega junija je bila v prostorih ptujskega Cipsa tiskovna konferenca ptujske Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. O aktualnih informacijah o trgu dela, zaposlovanju in aktualnih programih zaposlovanja sta govorila direktorica OS Vlasta Stojak in Tomaž Žirovnik, ki je podrobneje predstavil tudi akcijski načrt za pospešeno zaposlovanje na Območni službi Ptuj v letošnjem letu. Stojakova in Žirovnik sta javnosti predstavila pozitivne trende in priložnosti na trgu dela, na katere se nezaposleni lahko odzivajo in tudi najdejo svojo priložnost za zaposlitev ali za usposabljanje. Tiskovna konferenca je bila tokrat v prostorih Cip-sa, kjer so v zadnjih treh letih izvedli vrsto motivacijskih sestankov, predstavitev delodajalcev, poklicev in programov aktivne politike zaposlovanja. Ptujska hiša informacij je zelo obiskana, veliko je tudi individualnega poklicnega svetovanja in informiranja, prav tako skupinskih oblik Uvodnik dela. V Cipsu je vsem, ki iščejo poti do izobraževanja ali zaposlitve, na voljo tudi veliko gradiva. V letošnjem letu se Zavod loteva tudi novih oblik promocije, zato je bila tokratna tiskovna konferenca nekoliko drugačna. Do maja letos so delodajalci v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta prijavili bistveno več zaposlitev, kar za 47 odstotkov. V devetdesetih odstotkih gre za zaposlitev za določen čas, kar opažajo že nekaj let, kar pa tudi ni ovira, da se delavci ne bi zaposlili za daljši čas. V letošnjem letu se je na območju UE Ptuj in Pogača in drobtinice Svetovno prvenstvo v nogometu je športni dogodek najvišjega razreda, ki je v nekaterih pogledih že prehitel tudi poletne olimpijske igre, čeprav na njem tekmuje bistveno manj športnikov. Kakšne migracije navijačev povzroča, smo imeli priložnost Slovenci sami, resda v precej manjšem obsegu, doživeti v času EP v Belgiji in na Nizozemskem leta 2000 in na SP v Južni Koreji in na Japonskem leta 2002, ko smo bili tudi sami udeleženci podobnega tekmovanja. Ali bomo to doživeli še kdaj? Glede na pesimizem (ali realno oceno?) sedanjega selektorja nogometne reprezentance Slovenije Braneta Oblaka še ne tako kmalu. Tudi brez naše neposredne udeležbe pa lahko SP v nogometu neposredno spremljamo preko TV-sprejem-nikov, tako da lahko vsaj delno začutimo vzdušje v Nemčiji. Prekrasni objekti, obnovljena mesta, preplavljena s turisti z vsega sveta, nogometni utrip na vsakem koraku, veličastna otvoritev z zvezdniškimi imeni, to je le nekaj značilnosti, ki smo jih lahko opazili. Nemci so glede trženja tega veledogodka naredili korak naprej (v nekaterih primerih sicer močno pretiravajo) in več kot dobro izkoristili to enkratno priložnost tudi za gospodarsko rast. Samo v času SP je delo (neposredno ali posredno vezano na nogomet) našlo 60.000 ljudi, tretjina jih bo delo obdržala tudi po končani prireditvi! Že sicer je v Nemčiji "nogometna industrija" na tretjem mestu po letnem prometu (za avtomobilsko in elektro industrijo), njena vloga pa se bo s SP še okrepila. Sociolog Gregor Tomc, eden od gostov v studiu naše komercialna televizije, je ob uvodu v SP dejal, da preprosto ne more razumeti, zakaj Slovenija noče postati del te industrije. Nemci dokazujejo, da gospodarstvo in nogomet lahko hodita z roko v roki, čeprav v naši ljubi Sloveniji tega večina ljudi noče razumeti. Oznaka ^"balkanski šport" ostaja pri nas še zelo močno prisotna. To je z evropskega, torej sedaj tudi našega, stališča vedno manj razumljivo, še posebno, če vemo, da imajo gospodarsko najmočnejše zahodnoevropske države tudi najmočnejše nogometne lige. Ne delam si utvar, da bi lahko bilo podobno tudi pri nas, vendar mislim, da bi bile za Slovenijo tudi drobtinice z evropske nogometne mize dovolj velike, da bi se jih splačalo pobrati. Za začetek recimo primeren stadion v prestolnici. Jože Mohorič Ai Foto: Črtomir Goznik Tomaž Žirovnik in Vlasta Stojak sta na tiskovni konferenci, 8. junija, predstavila aktualne informacije o trgu dela in zaposlovanja na območju Območne službe Ptuj. Ormož brezposelnost znižala za 8,1 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. V evidenco brezposelnih sta bili konec maja letos prijavljeni 4102 brezposelni osebi, tako malo jih v evidenci brezposelnosti Območne službe v zadnjih petnajstih letih še ni bilo, je poudarila Stojakova, na območju Ptuja jih je vpisanih 3276, na območju Ormoža pa 826. Kljub temu pa je to še vedno dva odstotka nad povprečjem brezposelnosti v Sloveniji. Med brezposelnimi je še vedno največ žensk, skoraj 60 odstotkov, dobra četrtina je prvih iskalcev zaposlitve, velik delež je tudi mladih brezposelnih do 26 let. V omenjenih treh kategorijah ptujska Območna služba tudi presega republiško povprečje nezaposlenosti, pod republiškim povprečjem pa je pri iskalcih zaposlitve brez izobrazbe, starejših od 50 let in dolgotrajno brezposelnih. V obdobju prvih petih mesecev se je iz evidence brezposelnih zaposlilo 1416 iskalcev zaposlitve, v javna dela se jih je vključilo 109, lani v enakem obdobju 155, nižja stopnja brezposelnosti namreč lokalnim skupnostim prinaša tudi večji delež sofinanciranja, ki v tem trenutku znaša že 40 odstotkov. Zato pa je na podlagi javnih razpisov nastalo 34 novih delovnih mest. Iz evidence nezaposlenih pa se je skupaj odjavilo 2581 nezaposlenih, prijavilo pa 2216. Kmalu prve voznice manjših avtobusov V obravnavanem obdobju so delodajalci veliko povpra- ševali po kvalificiranih delavcih, rokodelcih, v gradbeništvu, kovinarstvu, gostinstvu, prevozništvu, različnih poklicev na IV. stopnji izobrazbe. Veliko pa je bilo tudi povpra- ševanje po nekvalificiranih ali priučenih delavcih zaradi narave dela v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Precej povpraševanja je bilo tudi po delavcih s V. stopnjo izobrazbe. Največje potrebe po delavcih pa izkazujejo v predelovalni dejavnosti, v gradbeništvu, v poslovanju z nepremičninami, v poslovnih storitvah oziroma storitvah nasploh. Glede na veliko pomanjkanje gradbenikov, kovinarjev in prevoznikov na območju UE Ptuj in Ormož, kjer je trenutno nezasedenih dobrih 100 delovnih mest, se v Območni službi na Ptuju po besedah Tomaža Žirov-nika zelo trudijo predstaviti te poklice. Odločili so se za intenzivno prekvalifikacijo, zlasti še brezposelnih žensk, ki jih motivirajo, da bi se od- ločile za delo v tradicionalno moških poklicih, saj je med ženskami na tem območju tudi največ nezaposlenih. Šest žensk se že usposablja za vožnjo manjših avtobusov, tri iskalke zaposlitve pa se bodo prekvalificirale v slikople-skarke. Posebnost letošnjega poslovnega načrta OS Ptuj je intenzivno izvajanje promocije, motivacije in nabora žensk za prekvalifikacije v tradicionalne moške poklice, je še posebej poudaril Tomaž Žirovnik. Zasedba delovnih mest v gradbeništvu, kovi-narstvu in v prevozništvu je v veliki meri odvisna tudi od pogojev dela, delodajalci, ki nudijo zaposlenim boljše pogoje dela, imajo tudi večji uspeh pri pridobivanju potrebnih delavcev. MG Vaše zasebno bančno okence Varnostna identifikacijska kartica po polovični ceni do 5. julija Z enostavnim elektronskim bančništvom Bank@Net poslujete hitreje in ceneje, kadarkoli in kjerkoli že ste! Oglasite se v poslovalnicah Nove KBM ali pokličite na 02 229 27 60. Do 5. julija opravite vsaj eno transakcijo preko Bank@Neta in z malo sreče boste v dvoje doživeli romantični Pariz ali osvojili eno od številnih nagrad. Nagradna igra bo trajala od 1.6. do 5.7., pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani www.nkbm.si Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor z Mirkom Vaupotičem, Grajenčanom, ki živi v Pekingu » Nisem še srečal človeka, ki bi bil « zadovoljen, ker zapušča Kitajsko ... Mirko Vaupotič se je rodil v znani grajenski družini Vaupotičev. Gimnazijo je obiskoval na Ptuju, pedagoško akademijo oziroma fakulteto pa v Mariboru. Že kmalu ga je pot zanesla v Ljubljano, v RK ZSMS, vrsto let je delal v Uradu za mladino, vmes je bil tudi nekaj časa v Strasbourgu, v Svetu Evrope, zatem je presedlal v Urad za begunce, zadnji dve leti pred odhodom v tujino se je v glavnem ukvarjal z nevladnimi organizacijami, Zvezo za tehnično kulturo Slovenije in Zvezo društvenih organizacij Slovenije, v okviru slednje je vodil tudi pogajanja z vlado glede pogojev delovanja nevladnih organizacij. Obdobja mladinskega delovanja se najraje spominja tudi zato, ker se je v tistih časih srečal s sedanjo ženo Leno, Švedinjo po rodu. »Srečala sva se v času, ko sem v Sloveniji vodil zelo velik projekt, ki se ga mnogi še verjetno spomnijo »Vsi drugačni, vsi enakopravni«. To je bil sicer projekt Sveta Evrope, Lena je takrat delala v sekretariatu v Strasbo-urgu, ki je projekt koordiniral s strani Sveta Evrope. Iz časa mojega dela na Uradu za mladino je kar nekaj projektov, ki se jih še danes rad spominjam. To je bil tudi čas, ko se je Slovenija vključevala v evropske integracije, področje mladine je bilo prvo, ki je bilo v bistvu polnopravno vključeno najprej v Svet Evrope in celo v EU. V kratkem času Bajukove vlade leta 2000, ko so po vrsti pričeli odstavljati ljudi, je prišlo tudi do sprememb v Uradu za mladino. Kar nekaj grenkobe je bilo prisotno, ko so se začele stvari politizirati, ko je politika postala pomembnejša od vsebine.« Št. tednik: Na nek način se odstavljanje dogaja tudi danes. Vi ste to že doživeli in preživeli? M. Vaupotič: »Tudi sedaj, ko živim v Pekingu na Kitajskem, redno preko elektronskih medijev spremljam dogajanje v Sloveniji. Reči moram, da je v današnjem dogajanju veliko podobnosti z dogajanjem leta 2000. S te oddaljenosti pa tudi vidiš, da se imajo politiki za veliko pomembnejše, kot v resnici so.« Št. tednik: Dejali ste, da ste bili zraven, ko so se ustvarjali pogoji za delo nevladnih organizacij. Koliko pa je civilna družba sploh pripoznana v Sloveniji? M. Vaupotič: »Veliko smo delali na tem, da bi z vlado pripravili oziroma uskladili dogovor o sodelovanju, katerega srž je v tem, da bi država pri-poznala nevladni sektor kot pomemben partner v družbi. V razvitem svetu je to samo po sebi umevno, tam je tako, da je na eni strani država (politika), na drugi strani gospodarstvo, na tretji strani sektor, ki ima izjemno pomembno vlogo, v sodelovanju z državo in gospodarstvom lahko opravi veliko zadev, ki jih država in gospodarstvo sama ne moreta, in ima tudi nekatere neposredne pristojnosti. V Sloveniji je velik problem, ker država nevladnemu sektorju takšne vloge ne priznava. Večkrat se govori, da je tretji sektor v Sloveniji nerazvit, kar ne drži, saj je dokaj dobro razvit. Pro- blem pa je, ker dela v nemogočih formalnih in finančnih pogojih. Na primer Strategija razvoja Republike Slovenije je v začetku nastajala brez nevladnih organizacij, nevladne organizacije so bile zelo šibko zajete oziroma na popolnoma neprimeren način. V razvitem svetu je prav nasprotno, eno od zelo pomembnih področij je sodelovanje za razvoj, sodelovanje bolj razvitih držav z manj razvitimi, kjer imajo nevladne organizacije najpomembnejšo vlogo. V Sloveniji sodelovanje za razvoj še ni dovolj razvito, nevladne organizacije so v njem tudi slabo zajete. V tem obdobju je zelo aktualen zakon o društvih, ki se pripravlja že vrsto let. Že v mojem času smo poskušali povedati, da ni prav, da si država izmišljuje vedno nove omejitve pri delovanju društev. Nikoli nismo skrivali, da prihaja do zlorab v društvih. Zelo rad sem dajal primerjavo, da je to približno tako, kot če bi zato, ker nekateri kršijo prometne predpise, vsem prepovedali vožnjo z avtomobili. Želeli smo tudi, da bi država ali v zakonu o društvu ali v nekem paketu pripravila določene ukrepe za spodbujanje delovanja, za pomoč delovanju. Za zdaj ostaja samo zakon, ki določa registracijo in ima celo vrsto določb, ki v bistvu omejujejo društveno delovanje. Ko človek bere ta zakon, ima občutek, da gre samo za eno druščino lum-pov, ki gleda samo na to, da bo nekaj pridobila zase, ne pa za ogromno množico, po statistiki za več kot milijon ljudi, ki opravijo milijone ur prostovoljnega dela v skupno korist. V mnogih zadevah je njihovo delo bodisi komplementarno z državo, bodisi opravljajo delo, ki ga država iz različnih razlogov ne opravlja. Skratka gre za nedvomno izjemno koristno delo, temu primerni bi tudi morali biti pogoji za delovanje.« Št. tednik: Slabo leto ste v Pekingu, kako je prišlo do tega, da ste se z družino preselili v kitajsko prestolnico? M. Vaupotič: »Moja žena je diplomatka. Potem ko sva se leta 1996 spoznala, lahko rečem, da sva se kar nekaj časa »lovila« po Evropi; od Strasbo-urga, Ljubljane, Stockholma, Lizbone, Sarajeva, ponovno Ljubljane in Strasbourga, da bi se nazadnje »dobila« leta 2000 v Ljubljani, ko je Švedska v Sloveniji odprla veleposlaništvo. Lani se je njen mandat v Ljubljani iztekel, lahko bi ostali v Sloveniji, odšli na Švedsko, Foto: Črtomir Goznik Mirko Vaupotič: »V Sloveniji sodelovanje za razvoj še ni dovolj razvito.« ali pa tudi kam drugam. V ambasadi v Pekingu so izvedeli, da se njen mandat v Sloveniji zaključuje, ministrstvu za zunanje zadeve Švedske so predlagali oziroma podali interes, kar tudi na nek način kaže na ugled, ki ga uživa kot diplo-matka, da bi novi mandat začela na Kitajskem. Odločitev je bila težka predvsem zaradi sinov, ki ju imam iz prvega zakona, starih 12 in 14 let. Kazalo je celo, da bo eden izmed njiju, starejši Anže, šel z nami na Kitajsko, zato je bila odločitev toliko lažja. Ni nam žal, da smo se odločili za Kitajsko, sodobna tehnologija omogoča redne stike z domačimi, predvsem z Ažetom in Žanom, s pomočjo računalnika in kamere se redno »vidimo« in komuniciramo. Za božič in novo leto sta bila na Kitajskem, pa tudi del letošnjih počitnic bosta preživela v Pekingu. Zanju je to izjemna izkušnja.« Kitajska je velik svetovni hit Št. tednik: Kakšno funkcijo ima vaša žena v švedski ambasadi v Pekingu? M. Vaupotič: »V Pekingu ima Švedska veliko ambasado v primerjavi s slovensko, ki ima samo štiri zaposlene; v kratkem naj bi sicer prišel še peti. Na švedski ambasadi je skupaj z drugimi predstavništvi, ki sodijo pod njeno okrilje, zaposlenih okrog 40 ljudi. S tem številom Šveov dokazuje svoje interese, ki jih ima do Kitajske, ki je v tem trenutku velik svetovni hit, kjer se veliko dogaja, veliko dela na razvoju in povezavah. Prisotni so vsi tisti, ki ne želijo zamuditi priložnosti, ki jih to dogajanje ponuja. Lena je tretja se- kretarka, dela predvsem na konzularnem področju. Švedska je na Kitajskem je zelo popularna, število prošenj za vizume nenehno povečuje. Poleg tega pa so njena skrb tudi Švedi na Kitajskem. Vedno se najde kdo, ki je izgubil dokumente. Sredi maja so se v Himalaji ponesrečili švedski alpinisti, odvijala se je obsežna reševalna akcija. Jaz sem na Kitajskem predvsem v vlogi spremljajočega partnerja. V začetku moram reči, da mi je ta vloga zelo ugajala po nekaj burnih letih v Sloveniji. Urejam spletno stran, iščem različne informacije, to je hkrati tudi priložnost za seznanjanje z dogajanji na Kitajskem. Na eni strani so novice za naše domače v Sloveniji in na Švedskem, na drugi strani zajema vse aktualne informacije o Kitajski, saj postaja vse bolj zanimiva, s slovenske in evropske perspektive pa je še vedno zavita v tančico skrivnosti. V Sloveniji velja, da je Kitajska ogromna država, revna država, kaj več pa o njej ne vemo. Ko jo začneš spoznavati od znotraj, ugotoviš, da je vse kaj več kot samo to. Fascinantno je to, da so tudi najbolj revni Kitajci v bistvu bogati, tudi zato, ker veliko dajo na kulturne vrednote.« Št. tednik: Kako Kitajsko doživljate vi in vaša družina? M. Vaupotič: »Lahko rečem, da smo se vsi trije, morda pa še najbolj Ema, hči, ki bo septembra stara pet, že skoraj od prvega trenutka zaljubili v Kitajsko. Krasna država, čeprav smo doslej videli le majhen del glede na njene dimenzije, smo navdušeni, navdušeni smo tudi nad ljudmi, ki so zelo prijazni, to je skup- na ocena tujcev, da so Kitajci zelo prijazni ljudje, ki pa v večini ne izkazujejo čustev. Redki so tujci, ki so nezadovoljni z bivanjem na Kitajskem. Doslej še nisem srečal človeka, ki bil s tem, ker zapušča Kitajsko, da se vrača domov, zadovoljen. Dolgčasa ni, vedno se nekaj dogaja. Od avgusta lani, ko smo prišli na Kitajsko, nismo še videli praznih cest, vedno so polne ljudi in avtomobilov. Promet je verjetno najbolj drugačna zadeva, s katero se tujec sreča na Kitajskem. Vozi se sicer bistveno počasneje, imaš pa občutek, da poteka brez pravil: v desno lahko zaviješ kadarkoli ne glede na to, ali je na semaforju rdeča ali zelena luč. Problem pa je v tem, da to Kitajci praviloma počnejo, ne da bi pogledali v levo. Veliko tujcev se zavestno odloči, da na Kitajskem ne bodo vozili. Za prevoze v glavnem uporabljajo taksi, samo v Pekingu je okrog 60 tisoč registriranih taksijev. Mi se vozimo sami, zavedajoč se, da ležerna vožnja ni mogoča, tudi zaradi velikega števila kolesarjev.« Omejitev glede gibanja ni Št. tednik: Imate morda kakšne omejitve glede gibanja, stikov z ljudmi? M. Vaupotič: »Nobenih omejitev ni. Živimo 20 km izven Pekinga, gre za območje desetih naselij, kjer praviloma živijo tujci in tudi premožnejši Kitajci. V naselju, kjer živimo, je več sto hiš, praktično mesto v malem s športnimi objekti, bazeni, trgovinami, frizerji, restavracijami. Naši prvi sosedje so Slovenci, v naselju živi še ena slovenska družina. Naše naselje, ki se sicer imenuje Capital Paradise, je največja koncentracija Slovencev na Kitajskem. Vsa ta naselja so napol zaprtega tipa, kamor se vstopa samo z legitimacijo. Prvi občutek ob prihodu je bil šokanten, še posebej, ker so pri vhodu stražarji, kaj takega nismo videli nikoli doslej in si tega tudi nismo predstavljali, da je mogoče. Kmalu se na to navadiš, pravzaprav začneš jemati kot nekaj pozitivnega, zagotovo pa velja, da to pomeni resnično varnost v naselju. Okrog teh naselij so lokalna naselja, kjer živijo domačini, v utongih, naseljih, kjer so ulice na obeh straneh obdane z zidovi. Zelo malo tujcev je na Kitajskem, ki ne bi imeli ayi, tete, neke vrste hišne pomočnice. Tudi mi jo imamo, naši ayi smo prepustili celotno vodenje gospodinjstva, tudi izbiro dnevnih obrokov. Jemo v glavnem kitajsko hrano, četudi zna pripraviti zahodna jedila. Zelo smo zadovoljni, radi rečemo, da imamo v hiši odlično kitajsko restavracijo, in to za zelo malo denarja, čemur se zelo čudimo. Mi toliko denarja, kot ga ona porabi za celotedensko kuhanje, porabimo ob enem nakupu.« Kitajska se razvija z naglimi koraki, v prvem četrtletju letos so zabeležili 10-odstotno gospodarsko rast na letni ravni. Tudi bližnje olimpijske igre so velika priložnost za razvoj, ki jo jemljejo zelo resno. V Pekingu bodo do takrat obstoječim 600 hotelom dodali še 400. Peking ima 15 milijonov prebivalcev, od tega jih je kar dva milijona izredno bogatih. Peking je mesto velikih nasprotij, ob izjemni kulturni dediščini raste število arhitekturnih dosežkov moderne dobe, tačas se na Kitajskem mudi večina najboljših arhitektov. V vseh sektorjih se izvajajo posebni programi priprav, olimpijske igre želijo dočakati čim bolj pripravljeni. Pospešeno se učijo angleščine. Zelo hitro se razvija tudi turizem. V prihodnjih desetih letih naj bi Kitajska postala druga svetovna turistična velesila. Družina Mirka Vaupotiča zelo rada živi na Kitajskem, kjer bodo ostali najmanj do leta 2009, če se jim bo le ponudila možnost, bodo svoje bivanje podaljšali. Ob prihodu na Ptuj so povedali, da so prišli le na obisk, ker so na Kitajskem v bistvu doma že od prvega trenutka. »Z Leno sva živela že na različnih koncih, zato tudi nimava občutka korenin, pri nas je tako, da kjer se dobro počutimo, tam smo doma. To je sedaj Kitajska.« Majda Goznik Majšperk • V podjetju Albin Promotion slavijo dvojni jubilej Novo invalidsko podjetje AP-PRO V podjetju AP Albin Promotion so v petek, 9. junija, proslavili 70-letnico proizvodnje nekdanje Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, ki so jo kupili lansko pomlad in v kateri jim je uspelo obdržati in obnoviti proizvodnjo volne in gobelinov, ter 16-letnico matične firme. Jubileja so okronali z ustanovitvijo novega invalidskega podjetja AP-PRO ter z več ambicioznimi načrti. Kot je povedal direktor podjetja Albin Brencl, proslavljajo dvojni jubilej - 16-letnico podjetja na 70 podlage z nekaj pomembnimi pridobitvami. Poleg tega, da so obnovili in prepleskali upravno poslopje in del obratov nekdanje TVI, so uspeli obdržati proizvodnjo majšperške volne, uspešno nadaljujejo in širijo tudi proizvodnjo gobelinov, na novo pa so začeli proizvodnjo žebljev. Med ambicioznimi načrti je ta trenutek najpomembnejša poslovna odločitev, da bodo vso svojo proizvodnjo v kratkem preselili na eno mesto, v prostore nekdanje TVI Majšperk. Po- leg tega načrtujejo, da bodo proizvodnjo zaščite kovin povečali za 10-krat, da bodo pričeli realizacijo projekta predelave starih avtomobilskih gum, da bodo v sodelovanju s koncernom Energy solar pričeli proizvodnjo 15 MW solarnih celic, da bodo pričeli proizvodnjo električne energije za lastne potrebe ter da bodo pričeli tudi proizvodnjo svedrov. Vse to je po Brenclovih besedah povezano tudi z novimi delovnimi mesti in predvsem z zaposlovanjem težje zaposljivih oseb. To pomeni, da naj bi poleg sedanjih 8 delovnih invalidov v okviru novoustanovljenega invalidskega podjetja AP-PRO v kratkem zaposlili še 9, nekaj naj bi jih zaposlili še prihodnje leto, tako da naj bi potem zaposlovali skupaj že okoli 200 delavcev. Razvoj podjetja Albin Promotion je usmerjen tudi v razvoj turizma. Do sedaj so v sodelovanju s ptujskogorsko župnijo že sprejeli nekaj avtobusov turističnih obiskovalcev, ki so si ogledali nekdanje in sedanje proizvodne obrate, nato pa so v dvorani TVI poskrbeli tudi za to, da niso ostali lačni in žejni. Tovrstno turistično promocijo bodo nadaljevali tudi v bodoče. Zaradi nedavnih poplav Foto: M. Ozmec Na dvoriščih majšperške tovarne je skladiščena večja količina odpadnih avtomoDiisKin gum, ki jih zaradi prestrogih domačih predpisov vozijo na predelavo v sosednjo Avstrijo. Sv. Ana • Dve seji občinskih svetov Sprejeli odlok o prostor-skoureditvenih pogojih V petek, 2. junija, so se svetniki občine Sv. Ana sestali na 22. redni seji. Najprej so sprejeli zaključni račun občine za lansko leto. Prihodki so bili realizirani v višini 319 milijonov, odhodki pa v višini 232 milijonov. Zaradi investicij, ki so se izvajale proti koncu leta, pa je nastal proračunski presežek v višini 86 milijonov tolarjev. V nadaljevanju so sprejeli odlok o dodelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Sv. Ana. Na osnovi odloka pa bo občina oddala koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov za obdobje desetih let. Na seji pa je bil sprejet tudi odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave inšpekcij- skega nadzora. Svetniki so tudi razdelili sredstva v višini 2,5 milijona tolarjev za sofinanciranje na področju kmetijstva za sofinanciranje gradnje cest. Na razpis se lahko prijavijo občani, ki imajo status kmeta in gradijo ceste na kmetijo, ki ima več kot 100 metrov makadamske ceste. Gradnjo takšnih cest občina sofinancira v višini 40 odstotkov investicije. Svetniki pa so sprejeli tudi višino komunalnega prispevka za naselje Sv. Ana, ki znaša za kvadratni meter gradbene parcele 2.339,91 tolarjev. Na seji so odobrili tudi dolgoročne kredite za kmetijstvo in podjetništvo s subvencionirano obrestno mero v višini 20 milijonov za kme- jim ni uspelo transportirati turbine za načrtovano lastno elektrarno, v kateri načrtujejo v prvi fazi proizvodnjo 90 kW, v drugi prvi fazi pa okoli 200 kW električne energije za lastne potrebe. Na tovarniškem dvorišču je začasno uskladiščeno večje število starih avtomobilskih gum, ker v Sloveniji niso dobili dovoljenja za njihovo predelavo, jih prevažajo v Avstrijo, kjer jih strojno natrgajo na majhne koščke, gumijast drobljenec pa nato vozijo nazaj v Slovenijo, saj ga že uporabljajo za pokrivanje odpadkov v podjetju Čisto mesto, iz predelane odpadne gume pa načrtujejo tudi proizvodnjo kritine in drugih uporabnih predmetov. Na področju proizvodnje gobelinov so javnosti predstavili novost, portretno izdelavo gobelinov, saj lahko želeni motiv izdelajo na podlagi fotografije v klasičnem ali digitalnem formatu. Zgodovino majšperške tekstilne tovarne, kjer se je pričela proizvodnja pred 70 leti, je številnim gostom in poslovnim partnerjem, zbranim v dvorani TVI, predstavil Stojan Širec. Nad novo vsebino nekdanje TVI je izrazila zadovoljstvo županja občine Maj-šperk dr. Darinka Fakin, ki jo posebej veseli predvsem dejstvo, da v teh obratih spet delajo njihovi občani, da so ohranili nekaj delovnih mest ter da se obetajo še nove zaposlitve. Vodstvu podjetja Albin Promotion, na katero so v občini zelo ponosni, in zaposlenim delavcem pa je ob čestitki k jubilejema obljubila vso podporo Občine in tudi pomoč v okviru danih možnosti, saj je dobrodošla vsaka poslovna odločitev, ki zagotavlja zaposlovanje njihovim občanom. Čestitkam ob jubilejih sta se pridružila tudi poslanec Foto: M. Ozmec Direktorici invalidskega podjetja AP-PRO Metki Frank je pisno obvestilo o potrditvi programa v imenu resornega ministrstva izročil Viktor Frangež. Foto: M. Ozmec Albin Brencl in Viktor Frangež (desno) med ogledom proizvodnje majšperške volne. v državnem zboru Branko Marinič ter Viktor Frangež z Ministrstva za delo in družino, ki je ob tej priložnosti direktorici novoustanovljenega invalidskega podjetja AP-PRO Metki Frank svečano izročil pisno obvestilo o potrditvi delovnega programa tega podjetja. Ob tem je Frangež dodal, da daje Slovenija zaposlovanju invalidnih oseb velik poudarek, zato so veseli vsakega novega delovnega mesta zanje. Država posebej pomaga tistim podjetjem, ki zaposlujejo vsaj polovico delovnih invalidov, in sicer tako, da jim z dodelitvijo statusa invalidskega podjetja zagotovi znižanje stroškov po- slovanja za okoli 20 do 30 %, saj so s tem oproščena številnih obveznosti do države, kar povečuje tudi njihovo konkurenčnost. Albinu Brenclu, ki je pred leti že imel invalidsko podjetje, a si je z njim nakopal nekaj težav in grenkih izkušenj, je čestital k ponovni tovrstni odločitvi. Ob tem pa je pojasnil, da imamo v Sloveniji trenutno že 165 invalidskih podjetij, ki zaposlujejo okoli 12.500 delavcev, od tega 6.500 delovnih invalidov. V podjetju AP-PRO je trenutno zaposlenih 8 težje zaposljivih oseb, v kratkem pa naj bi jih zaposlili še 9. M. Ozmec tijstvo in 20 milijonov za razvoj podjetništva. V četrtek, 8. junija, pa so se svetniki občine Sv. Ana sestali na 2. izredni seji. Najprej so v prvi obravnavi potrdili odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Sv. Ana. V nadaljevanju seje so imenovali občinsko volilno komisijo, ki ji bo predsedovala Renata Trajbar Kurbus, njen namestnik pa bo Martin Breznik. Člani komisije bodo Darinka Šnajder, Marinka Nikl Trojner, Nataša Lorenčič, Mira Škamlec Hebar, Danica Zemljič in Petra Polanec. Za kandidata za okrajno volilno komisijo pa so predlagali Viktorja Kapla in IvanaVela. Zmago Šalamun Ptuj • Začetek praznovanj ob 120-letnici Turističnega društva Jubilej - priložnost za nove izzive Ta konec tedna se na Ptuju pričenja vrsta prireditev ob 120-letnici TD Ptuj, enega od petih najstarejših in tudi najuglednejših turističnih društev v Sloveniji. Prireditve bodo trajale od 16. do 26. junija. Ob jubileju je predsednik TD Ptuj Albin Pišek povedal, da je današnje Turistično društvo v vsakem pogledu dostojni naslednik idej, poslanstva in tradicije pred 120 leti ustanovljenega Olepševalno-tujskega društva, že tedaj z nadvse pomembnim poslanstvom tudi v najširšem slovenskem prostoru. Že takrat so člani društva še kako pomembno prispevali k videzu, urejenosti in ponudbi Ptuja, k njegovemu vsestranskemu turističnemu razvoju. Jubilej je tudi prava zakladnica idej, dobrih in slabih, v vsakem pogledu priložnost za njihovo analizo, vrednotenje in načrtovanje novih oblik delovanja. "Ponosni smo na prehojeno pot," poudarja predsednik, ki ga Ptujčani lahko tradicionalno vsak dan že v zgodnjih jutranjih urah srečajo med nadziranjem ptujskih ulic in trgov. Vsako napako, ki jo opazi, namreč skrbno zapiše, zapise pa pošlje v Mestno hišo z željo, da bi bila čim prej odpravljena. Turistično društvo Ptuj si šteje tudi zasluge za to, da je Ptuj postal prepoznaven tudi zunaj meja Slovenije, skupaj sta se uspešno predstavila že na več mednarodnih tekmovanjih: Narodi v razcvetu in Entente Florale. V tekmovanju Turistične zveze Moja dežela - lepa in gostoljubna pa je bil Ptuj zmagovalec med turističnimi kraji enajstkrat. Izziv za sedanje in bodoče rodove je Ptuj - mesto cvetja, prav tako si v društvu prizadevajo, da bi mesto dobilo nove parkovne površine, urejene turistične in kulturne poti ter da bi gostilo čim več vrhunskih kulturnih prireditev, da bi se uvrstilo na seznam prepoznavnih organizatorjev poletnih kulturnih in drugih festivalov. Na delo TD Ptuj je ponosen tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki pravi, da večina ljudi, ki najde smisel in bogastvo svojega življenja v prostovoljnem delu, ne misli na priznanja. Kljub temu pa je prav, da odgovorni njihovo delo opazimo, ga ovrednotimo ter podpiramo in mu nazadnje poklonimo zasluženo priznanje. Kot rojstni dan današnjega turističnega društva šteje 23. januar 1886, ko je bilo ustanovljeno Olepševalno društvo Ptuj. V petek, 16. junija, se bodo tudi uradno pričele prireditve ob 120-letnici TD Ptuj. Na minoritskem dvorišču bo otvoritvena slovesnost za kar petnajst razstav, ki bodo predstavile Ptuj v različnih podobah, s poudarkom na turizmu in dobrem počutju. Med drugim bomo lahko občudovali Ptuj na starih razglednicah, na fotografijah, na slikah, se sprehodili med starimi plakati ptujskega turizma, pogledali skozi izdelke iz gline v kulturno dediščino Ptuja, spoznali družabno življenje ptujskih meščanov v drugi polovici 19. stoletja. Razgibano dogajanje prvega dneva praznovanja bodo Foto: Črtomir Goznik Albin Pišek, predsednik TD Ptuj Okrogla miza o novem zakonu o društvih Na okroglo mizo o novem zakonu o društvih, ki bo 16. junija ob 17. uri v minoritski kleti, TD Ptuj vabi predstavnike vseh društev, ne samo turističnih, saj želi na širšem nivoju spodbuditi razpravo oziroma opozoriti na nekatera odprta vprašanja društvenega delovanja. dodatno obogatili številni cvetlični aranžmaji slovenskih vrtnarjev in cvetličarjev, predstavili se bodo kraji z najstarejšimi slovenskimi turističnimi društvi. Vse pa bo spremljal bogat kulturni program. Nastopila bo godba na pihala iz Središča ob Dravi, ženski pevski zbor Vrtca Ptuj, otroci Vrtca Ptuj s prireditvijo Okrog sveta domov in mešani pevski zbor sv. Viktorina Ptuj. Turistično društvo Ptuj posebej vabi na okroglo mizo o novem zakonu o društvih, ki se bo začela ob 17. uri v mino-ritski kleti. Novi zakon bosta predstavila Zvonko Zinrajh, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, in Vida Kokalj, državna podsekretarka na ministrstvu za notranje Foto: Črtomir Goznik Člani upravnega odbora TD Ptuj, ki so tudi najbolj zaslužni, da je ob 120-letnici TD Ptuj mesto zacvetelo kot še nikoli doslej zadeve Republike Slovenije. V soboto, 17. junija, bo ob 9. uri na Mestnem trgu koncert godbe na pihala Talum Kidričevo in Pihalnega orkestra Ptuj. Ob 10. uri pa bo na dvorišču minoritskega samostana slovesnost, na kateri bodo vsem, ki se nesebično trudijo za urejenost Ptuja, podelili zlate vrtnice. Od nedelje, 18. junija, do sobote, 24. junija, pa se bodo na dvorišču mi-noritskega samostana predstavile posamezne občine iz okolice Ptuja s kulturnim programom in kulinariko. Sodelovanje so obljubile občine Markovci, Videm, Dornava, Hajdina in Juršinci. Osrednja slovesnost ob 120-letnici TD Ptuj pa bo 23. junija, ko bodo tudi podelili priznanje zaslužnim članom, ustanovam in podjetjem, ki se še posebej trudijo pri urejanju okolja. Vrhunec praznovanja pa pomeni koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki bo 26. junija. V program praznovanja pa se vključuje tudi proslava ob dnevu državnosti, ki bo 24. junija, ko se bodo na mino-ritskem dvorišču predstavile tudi članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Turistično društvo Ptuj je jubilejni program pripravilo v želji, da bi ga videlo čim več občank in občanov ter gostov od drugod. Hkrati pa jih skuša spodbuditi za aktivno delo v društvenih vrstah. V Krem-pljevi ulici 10, kjer ima sedež, lahko vsak dan med 7. in 15. uro izpolnijo prijavnico in se natančneje seznanijo z delom društva. Pričakujejo pa tudi predloge za delovanje. MG Od tod in tam Sv. Andraž • Seja občinskega sveta V četrtek, 8. junija, so se na 24. redni seji sestali svetniki občine Sv. Andraž. Na seji so najprej sprejeli zaključni račun občine za lansko leto, v katerem so prihodki znašali 330 milijonov tolarjev, odhodki pa 341 milijonov tolarjev. Za investicije je bilo v lanskem letu namenjenih 258 milijonov. Investicijska sredstva so bila v glavnem namenjena gradnji šole, vrtca in telovadnice ter za gradnjo vodovodnega omrežja v Rjavcih. V nadaljevanju seje so svetniki uskladili občinske odloke z novim zakonom. V odlokih so spremenili denarne kazni v globe. Na seji pa so govorili tudi o ekonomski ceni vrtca in kriterijih za sprejem otrok, vendar pri tej točki niso sprejeli nobenega sklepa. O tem se bodo odločali na naslednji seji. Vrtec bodo odprli jeseni, vendar se še tudi niso odločili, ali bodo odprli dva oddelka vrtca ali samo enega - kombiniranega. Zmago Šalamun Benedikt • Sprejemajo novi statut Svetniki občine Benedikt so se v sredo, 7. junija, sestali na 26. redni seji. Sprejeli so novi statut občine Benedikt. Zanj so se odločili zaradi številnih sprememb Zakona o lokalni samoupravi in uvedbe uličnega sistema v naselju Benedikt. V nadaljevanju so obravnavali odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave inšpekcijskega nadzora »Medobčinski inšpektorat«. Odločili so se tudi, da cenik za uporabo športne dvorane v naslednji sezoni 2006/2007 ostane enak. Svetniki so tudi soglašali, da župan občine podpiše koncesijsko pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja pokopališča in opravljanja pogrebnih storitev za obdobje petih let. Pogodbo bodo sklenili s podjetjem Almaja, d. o. o., iz Lenarta. Na seji so svetniki tudi sklenili, da bodo pokrili izgubo v vrtcu za leto 2005, kije nastala zaradi prenizke ekonomske cene v višini 667.067 tolarjev. V naslednji točki pa so določili novo ceno programov v vrtcu. Nova cena za prvo starostno obdobje znaša 73.371 tolarjev, za drugo starostno obdobje pa 68.803 tolarjev. Svetniki so se na seji seznanili tudi s poročilom inventurnih komisij in s poročilom o delu komunalne inšpekcije Mestnega inšpektorata za lansko leto. Zmago Šalamun Murska Sobota • Državno tekmovanje mladih raziskovalcev Minuli konec tedna je bilo v Murski Soboti državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Z območja Spodnjega Podravja in Prlekije je bilo nanj uvrščenih 16 raziskovalnih nalog. Med temi jih je po šest prejelo bronasto in srebrno priznanje, štiri naloge pa so bile odlikovane z zlatim priznanjem. Avtorji so: Borut Plohl in Rajko Lukačič iz OS Tomaž pri Ormožu, ki sta raziskovala, kako uporabiti porabljene otroške plenice; Ana Brajkovič in Thierry Savora Dinga iz osnovne šole Ormož za nalogo z naslovom Jaz sem jaz in ti si ti, dijakinje ptujske ekonomske šole Katja Kocbek, Sabina Goričan in Tamara Fagetza raziskovalno nalogo o nasilju v družini, Lara Petek in Sara Mernik iz osnovne šole Ljudski vrt pa za nalogo z naslovom Inštrukcije:potreba alipotuha. Srebrna priznanja so prejele naloge Obramba proti toči (Don Ci-glenečki in Andrej Slana, Gimnazija Ptuj), Rogoznica, od kod lepote tvoje? (Marko Petek in Martina Potrč, JVIZ Destrnik-Trnovska vas), S starimi kolesi po Puhovi poti (Tina Munda, Veronika Mikolič in Blažka Vršič, OS Juršinci), Po sledeh Karla Petkovška (Julija in Ana Murko, OS Videm pri Ptuju), Sporazumevanje med mladimi na slovenskih forumih (Simon Cedula, Izidor Furjan in Klemen Sirec, SC Ptuj - Ekonomska šola) in Varnost in nevarnost igrišč pred vrtci v občini Ormož (Nuša Simunić, OSMiklavž pri Ormožu). MZ Ljutomer • Zanimivi raziskovalni nalogi Nacionalna družba za ravnanje z odpadno embalažo Slo-pak je omogočila, da letos prvič tudi slovenski dijaki sodelujejo na mednarodnem Eko parlamentu mladih. Organizira ga krovna evropska organizacija družb za ravnanje z odpadno embalažo Pro Europe, katere članica je tudi družba Slopak. Eko parlament mladih poteka v državah Evropske unije ter v Kanadi in Turčiji. Namenjen je dijakom starim 16 in 17 let, letos pa sodeluje 144 šol z okoli 3000 dijaki. V Sloveniji se je za sodelovanje odločilo 16skupin s približno 100 dijaki, med temi tudi dijakinje ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča pod mentorstvom profesorice Mateje Godec. "V okviru predmeta Studij okolja, ki ga na naši gimnaziji izvajamo kot izbirni predmet v drugem letniku, smo se odločili pristopiti k temu projektu. Osem dijakinj se je razdelilo v dve skupini, vsaka si je izbrala določeno temo. Razpisane teme, ki so jih preučevali slovenski dijaki, so bile ločeno zbiranje odpadkov, odpadne baterije, ozaveščenost pri ravnanju z odpadki, revitalizacija zemlje, varstvo zraka, raba energije, ohranjanje voda in prehrana," je povedala Godčeva. Anja Ferenčak, Maja Fras, Katja Horvat in Gabrijela Tkalec so se lotile raziskovalne naloge z naslovom Ekološko pridelana hrana. Druga skupina ljutomerskih dijakinj, ki so jo sestavljale Janja Domanjko, Monika Hamler, Janja Magdič in Katja Šumak, se je odločila za raziskovalno nalogo Ločeno zbiranje odpadkov v Pomurju. Miha Šoštarič Opravičilo Lions klubu Ptuj Ob otvoritvi otroškega igralnega parka pri otroškem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča je ob navedbi donator-jev izpadla donacija Lions kluba Ptuj v znesku 1.000.000,00 SIT iz leta 2005, za kar se vljudno opravičujemo in ponovno zahvaljujemo za njihovo plemenito dejanje. Vodstvo Splošne bolnišnice Ptuj Ptuj • FS Bolnišnica sklenila praznovanje ob 30-letnici delovanja Zbornik, ki je prikaz mesta v vseh njegovih razsežnostih Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj DPD Svoboda Ptuj je s petkovo osrednjo slovesnostjo, ki je potekala v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, sklenila prireditve ob svoji tridesetletnici. Ob tej priložnosti so se ji poleg Ptujčanov, ljubiteljev plesa, glasbe in petja, poklonili tudi nekateri gostje. Na knjižni polici Med njimi sta bila poslanec državnega zbora Branko Mari-nič ter koreograf in profesor glasbe Iko Otrin, eden od dveh recenzentov zbornika, ki je izšel na 164 straneh in v nakladi 700 izvodov, tudi s prevodom v nemški in angleški jezik. Zbornik je resno znanstveno delo z izrazito metodologijo, ki ni samo zbornik neke folklorne skupine, ampak dragocen dokument, ki opisuje določeno obdobje Ptuja v vseh njegovih razsežnostih, med drugim ugotavlja Iko Otrin, ki je skupini tudi priporočil, da se glede na vse atribute, ki jih ima, lahko preimenuje v plesno skupino, kar pomeni tudi stopničko više v njenem delovanju. Ptujski župan dr. Štefan Če-lan, ki se slovesnosti ni udeležil, je skupini poslal pisno čestitko. Vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivan Vidovič pa je predsednici Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj Ani Mariji Pučko izročil ptujski kelih z grbom Ptuja z željo, da tako uspeš- Foto: Črtomir Goznik Člani FS skupine Boinišnica Ptuj so na petkovi osrednji slovesnosti ob svoji tridesetletnici, ki so jo povezali z izdajo jubilejnega zbornika, zaplesali koroške, prekmurske, štajerske in meščanske plese. Foto: Črtomir Goznik Na sklepni slovesnosti ob 30-letnici FS Bolnišnica Ptuj se je predstavil tudi podmladek in navdušil. Foto: Črtomir Goznik Glavna in odgovorna urednica zbornika Tako so nekoč plesali dr. Ljubica Šuligoj v družbi z direktorjem ptujske bolnišnice Lojzetom Arkom, tudi mecenom Folklorne skupine Bolnišnica, ter koreografom in profesorjem glasbe Ikom Otrinom, enim od dveh recenzentom zbornika, ki je izšel v nakladi 700 izvodov, tudi s prevodom v nemški in angleški jezik. Foto: Črtomir Goznik Priznanje - kelih z grbom Ptuja - je predsednici FS Bolnišnica Ani Mariji Pučko izročil vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivan Vidovič. no deluje še naprej. Z zbornikom je skupina želela povedati, kako pomembna je ljudska kultura in narodova identiteta ter njen prenos na mladi rod, je ob predstavitvi zbornika Tako so nekoč plesali med drugim še posebej poudarila glavna in odgovorna urednica dr. Ljubica Šuligoj. Folklorni skupini Bolnišnica Ptuj so slovesne trenutke praznovanja pomagali obogatiti še člani tam-buraškega orkestra iz Cirkulan, Štajerski koledniki iz Hajdine, vokalna skupina Spominčica, 1 Univerza v Ljubljani Bolonjski dodiplomski program Bolonjski magistrski program EKONOMSKA VISOKA FAKULTETA POSLOVNA ŠOLA TRŽENJE Informativni dan: Informativni dan: Kardeljeva piošCad 17 četrtek, 15. junij 2006 ob 16:30 četrtek, 15. junij 2006 ob 17:30 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: 01 5892 400 Faks: 01 5892 698 Ljudska Univerza Ptuj Ljudska Univerza Ptuj IVIestni trg 2, Ptuj IVIestni trg 2, Ptuj info©ef.unl-lj.sl www.ef.uni-lj.si www.ef.uni-lj.si/dodiplomski www.ef.uni-lj.si/podiplomski s samostojnim nastopom pa so dlani občinstva ogreli tudi člani glasbene skupine, ki stalno spremlja folklorno skupino in ki jo vodi prof. Metoda Gregi Trop. Ana Marija Pučko, predsednica skupine, je posebno priznanje izročiia mentorici Cvetki Giatz, ki s skupino deia že od njenih začetkov. Spomniii so se tudi prvega predsednika Jožeta Per-neka, ki je skupino vodil 10 let. Lidija Majnik, predsednica sveta JSKD Ptuj pa je zaslužnim članom FS Boinišnica Ptuj podeiiia bronaste in srebrne Maroitove značke. Posebno jubilejno priznanje JSKD Ptuj je prejeia tudi Foikiorna skupina Boinišnica. Na osrednji slovesnosti ob 30-ietnici FS Boinišnica Ptuj se je skupina zahvalila tudi direktorju ptujske boinišnice Lojzetu Arku, saj je tudi po zasiugi njegovega mecenstva iahko obstaia in se razvijaia do današnjih dni. Na koncu so se jubiianti in njihovi gostje iahko posiadkaii s torto, ki so jo spekii v kuhinji ptujske boinišnice. MG Renato Baretić Osmi poverjenik Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006 Osmi poverjenik, roman iz leta 2003, je v istem letu prejel pet prestižnih hrvaških nagrad, kar ni uspelo še nikomur pred tem, še posebej, ker sta se uglasili tako strokovna žirija kot bralci. Renato Baretić je bil (in je še) odličen novinar iz najboljših dni tednika Feral Tribune, na literarnem področju je de-bitiral z zbirko poezije Besede iz žepov (1998), znan je kot sestavlja-vec vprašanj za kvize, proslavil se je s televizijskimi kolumnami Kadri kadra (2005) in zbirko poezije Komu bova pošiljala razglednice (2005). Gledališka uprizoritev romana Osmi poverjenik je le še utrdila njegovo priljubljenost. Siniša Mesnjak je up vladajoče troglave koalicije, ka-rieristični mladi politik, ki ga dobijo v nastavljeno vabo in medijsko osmešijo. Zato ga premier pošlje na najbolj oddaljen naseljeni otok kot osmega poverjenika, da bi tam izpeljal volitve in vzpostavil oblast, dokler ujma ne mine. Kaj se je pripetilo sedmim političnim odposlancem pred njim? Trećić je štiri ure plovbe od Drugića. Na Trećiću ni mobilne telefonije, pije se avstralsko pivo, strehe so pokrite s kolektorji. Trećić je majhen otok za dolge zgodbe. Vsi na Trećiću so bili v Avstraliji, razen Tonina in njegovega starega. Tonino je njegov uradni prevajalec, edini ki govori knjižni jezik. Postane Sinišev zaupnik in prijatelj. Na otoku ni ženske, mlajše od petinšestdeset let. Siniši se najprej zazdi, daje osmi debil, ki je padel na istem bananinem olupku predhodnikov. Morda bo vaščane lahko razdelil, ko bodo tekmovali v prepevanju božičnih pesmi, Kvasinožići pri eni cerkvi, Smeraldići pred drugo. Božični večer je preživel ob po-rničih pri Selimu, ki je nekak pustolovec in odpadnik, ne spada ne na eno ne na drugo stran, prijateljuje pa s Severino in »Herisonom« Fordom, »Racingerom«, Di-jano ^ Polasti se ga občutek, da bi lahko umrl na tem usranem upokojenskem otoku. Strašna in nesmiselna je njegova naloga. On je muha, ostali pa krave, ki mahajo z repom, ali kot razmišlja, je vse »kombinacija špricer penzionistične idile in morbidnih zgodb, lepega in groznega Selimovo darilo Siniši je Mrvica, alias Zehra, ki je prav pred tem nastopila v ve se katerem filmu. Po njeni spremenjeni teoriji Kama Sutre obstajajo zajci in zajčice, konji in kobile, sloni in slonice. Na otoku je tudi Aboridžinka z nadnaravnimi sposobnostmi, ki se vedno pojavi v sanjah in zatem v resnici s slabo napovedjo. Napove mu zobobol in pozdravi z zelišči. Ljudje so se izselili zaradi napada peronospore in sedaj pijejo samo pivo. Na živce mu je šlo, da ni bil z volitvami že od prihoda nič dlje. Stari Tonino je na vozičku, vendar lahko hodi, če je treba! Siniša je v jeziku domačinov »poveri Sajnisej Mesenđek«. Trećić se je ob pomoči Bonina spremenil v »svojevrsten dom za starejše občane, edini na svetu, katerega varovanci se lahko, točno tako, kot staranje narekuje, vrnejo v otroštvo«. Siniša je prejel Bo-ninovo fotografijo s posvetilom. Bonino Smeraldich je nekak avstralski Tito, Siniša pa osmi poverjenik vlade z identično neuresničljivo nalogo predhodnikov. Sedmi poverjenik je Ličan Brkljajič, profesor matematike, nekdanji svetnik v državnem svetu, sedaj svetilničar, kar je bil prej Tonino. Siniša dogodke na otoku zapisuje v prenosnik. Poročil naj bi Zehro in Tonina. Kdo ima pravzaprav oblast na otoku? Avstralski mecen Bonino Smeraldič, država v imenu osmega poverjenika, morska medvedka Tristan in Izolda? Tonino je v napadu epilepsije umrl. Zakaj umrejo tisti, ki ne bi smeli? Poverjenik je odslej moral prevzeti vse Toninove vloge. Z gliserjem sta prispela premier v odstopu in svetovalka Zeljka, prej Siniševo dekle, da bo mera polna in zgodba zavezana. Alije na otoku sploh kaj normalnega?Morda vse in je ostali svet blaznica! Otočani so nekoliko bizarni, ampak simpatični. Prevladujejo pristna čustva, seks je nekako anekdotičen, kot je neposredna povezava z bogom in nadnaravnimi morskimi silami. Vse na otoku deluje brez oblasti in politike! Zdi se kot idilična, utopična, lucidna slika. Roman je napisan na vsaj osmih jezikovnih ravneh. Besedilo je sestavljeno iz franken-štajnovskih dalmatinskih italijanizmov in anglizmov z avstralskim naglasom. Doživel je neverjeten sprejem in uspeh, čeprav v njem ni nič kaj tako spektakularnega, nobene velike zgodbe ali nasilja, nič takega, kar zaznamuje moderno življenje, pač pa preide iz zgodbe kolektiva v osebno dramo in izpoved. Poverjeniku ni uspelo izpeljati volitev, našelpa je nekaj veliko večjega in vrednejšega na otoku utopije, toliko oddaljenem od drugega banalnega življenja, da si ga boste zaželeli poiskati na zemljevidu. Imenuje se Trećić! Vladimir Kajzovar Nogomet Mladinci Aluminija v finalu pokala Stran 8 Tenis Ptujčanke prve po rednem delu prvenstva Stran 8 Rokomet Primeren zaključek sezone pri ŽRK MT Ptuj Stran 9 Vaterpolo Dež vaterpolistov ni oviral Stran 9 Nogomet Hajdina namesto Do-rnave v Štajersko ligo Stran 10 Nogomet V sredo zaključek sezone v MNZ Ptuj Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Kolesarstvo • 13. dirka Po Sloveniji Božič kralj šprinta, Nose vzponov V nedeljo se je v Novem mestu po štirih dneh tekmovanja zaključila 13. dirka Po Sloveniji. Na cilj zadnje etape je v rumeni majici pripeljal Tomaž Nose (Adria Mobil), drugo mesto je osvojil sicer prvi favorit dirke Jure Golčer (Perutnina Ptuj), tretji pa je bil lanski zmagovalec Poljak Przemyslaw Niemiec (Miche). V posameznih etapah je dvakrat slavil končni zmagovalec Nose, dvakrat pa je prvi preko ciljne črte prikolesaril ptujski sprinter Borut Božič. Idrijčan, ki tretjo sezono nastopa v ptujskem dresu, je postal tudi zmagovalec v kategoriji letečih in končnih ciljev (modra majica). Za skupni seštevek na 711 km dolgi dirki sta bili odločilni druga in tretja etapa s ciljnima vzponoma. V petek so kolesarji po 183 km prikolesarili na vrh Svete Gore nad Novo Gorico. Zadnjih šest kilometrov etape je bilo bolj gorskih kot primorskih, saj so se kolesarji povzpeli kar za 600 višinskih metrov. Vzpon je v zadnjem delu dosegel naklon do 30 odstotkov. Na vrhu je bil Nose le za las boljši od Golčerja. »Dobro sem pripravljen, pričakoval sem zmago, toda Nose je bil premočan. V drugi polovici vzpona so vsi kolesarji zaostali, še najdlje je bil z nama Niemiec. Noseta sem napadel kakšnih 500 metrov pred ciljem, toda uspel je ostati z mano, 100 metrov pred ciljem pa mi je še pobegnil«, je na vrhu Svete Gore pripovedoval 28-letni Mariborčan. Ostali kolesarji so kar precej zaostali, pod minuto le Noseto-va moštvena kolega Robert Ki-šerlovski in Miha Švab ter Poljak Niemiec. Ptujčani so imeli kar tri kolesarje v deseterici, od šestega mesta navzdol so si sledili Matija Kvasina, Radoslav Rogina ter Mitja Mahorič. Še najbolj je bil v cilju razočaran Tadej Valj avec, ki je po tihem pričakoval zmago, v tem trenutku pa bi jo lahko osvojil bolj kot ne le še s čudežem. Forma po Giru d'Italija je bila slabša, kot je pričakoval. Golčer brez recepta za zmago Končnega zmagovalca je nakazala Sveta Gora, Vršič ga je le še potrdil. Veliko ugibanj ni bilo več, ostalo je le še vprašanje Nose ali Golčer. 158 km dolga etapa je bila po presenečenju najhitrejša izmed vseh. Borut Božič (KK Perutnina Ptuj) na cilju 4. etape v Novem mestu Fntn: Marian KRinRr Do zadnjega letečega cilja v Trenti 13 km pred ciljem etape je bila povprečna hitrost zavidljivih 44 km/h. Proti vrhu je le nekoliko padla. Skupina je bila v Trenti še skupaj, malce višje pa sta bila Nose in Golčer že sama. Mariborčan je napadal, Dolenjec pa se mu je dobesedno prilepil na zadnje kolo. Nose je prevzel pobudo šele v zadnjih metrih. »Poskušal sem storiti, kar se je dalo, uporabil sem vse trike, ki jih poznam, vendar nisem mogel zmagati. Novomeščani so nas dobro pokrivali, mene Nose, Kvasino Kišerlovski. Nisem zadovoljen, moral bi zmagati, toda tokrat se ni dalo.« Golčer ni našel recepta za zmago. Če bi ga, bi ga zagotovo tudi uporabil. Razlike med kolesarjema so bile maih- Mitja Mahorič, dvakratni zmagovalec dirke: »Moje dirke še prihajajo. Imel sem nekaj težav v začetnih delih vzponov, kjer sem izgubljal. Drugače sem lahko vozil precej hitro.« Tadej Valjavec, eden od papirnatih favoritov: »Nose in Golčer sta zares izjemna. Mislim, da bi ju lahko premagal le Ivan Basso.« Bogdan Fink, organizacijski direktor dirke: »Tudi tokrat je na dirki zmagal najboljši hribolazec. V preteklosti predvsem na račun Vršiča, letos smo imeli dve gorski etapi.« Srečko Glivar, športni direktor ptujske ekipe: »Če bi nastopili še enkrat, bi dirkali na enak način. V vsakem primeru nekaj tvegaš, če hočeš zmagati.« ne, to je priznal tudi Nose, ki je po Vršiču spal lepše kot pred njim: »Bal sem se napadov Gol-čerja. Vso noč sem študiral, kaj moram narediti, zato sem spal le nekaj ur. Dirka je zame zelo naporna, predvsem psihično. Zato sem zelo vesel, da mi je uspelo zmagati,« je na vrhu Vršiča dejal Dolenjec, ki se mu je v zimski obleki tehtnica ob 183 cm višine ustavila na skromnih 62 kilogramih. Golčer je proti njemu »debeluh«. Novomešča-ni pravijo, da ima sedem kilogramov preveč. Božič brez konkurence V ravninskih etapah je bilo razmerje moči drugačno. Ptuj-čani tam niso imeli konkurence. Premoč je kronal Borut Božič, ki je slavil tako v prvi etapi od Lendave do Brežic kot zadnji od Grosupljega do Novega mesta. S podporo moštva, ki je narekovalo oster tempo v zadnjih kilometrih, je ugnal tudi tako slovite sprinterje, kot so Šved Magnus Backstedt, Italijan Ruggero Marzoli (lanski zmagovalec etape na Ptuju), Estonec Andrus Aug, Jure Zrim-šek in Zoran Klemenčič. »Res se moram zahvaliti ekipi, ki je obakrat storila veliko, da sem zmagal. Letos mi noge tečejo zelo dobro, boljše kot kdajkoli prej. Sicer smo se tokrat zmenili, da bo sprintal Mervar, ki je bil najboljši v Novem mestu lani. To je njegov domač teren. 13. dirka Po Sloveniji - 2.1 UCI, 8.-11. junij 2006 1. etapa: Lendava-Brežice, 214 km 1. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, 5.30.20 (38,87 km/h) 2. Gorazd Štangelj (Slo), Lampre-Fondital 3. Andrus Aug (Est), Acqua e Sapone 4. Zoran Klemenčič (Slo), Adria Mobil 2. etapa: Medvode-Nova Gorica, 183 km 1. Tomaž Nose (Slo), Adria Mobil, 4.37.04 2. Jure Golčer (Slo), Perutnina Ptuj, +0.08 3. Miha Švab (Slo), Adria Mobil, +0.38 6. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, +1.21 7. Radoslav Rogina (Hrv), Perutnina Ptuj, +1.23 8. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, isti čas 3. etapa: Nova Gorica-Vršič, 158 km 1. Tomaž Nose (Slo), Adria Mobil, +4.04.48 2. Jure Golčer (Slo), Perutnina Ptuj, +0.11 3. Przemyslaw Niemiec (Pol), Miche, +1.18 5. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, +1.45 6. Tadej Valjavec (Slo), Lampre-Fondital, +2.00 7. Radoslav Rogina (Hrv), Perutnina Ptuj 8. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, +2.34 4. etapa: Grosuplje-Novo mesto, 156 km 1. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, +3.59.18 2. Mattia Gavazzi (Ita), Amore & Vita-McDonald's 3. Andrus Aug (Est), Acqua e Sapone 4. Boštjan Mervar (Slo), Perutnina Ptuj, vsi isti čas Skupni seštevek: 1. Tomaž Nose (Slo), Adria Mobil, 18.11.10 2. Jure Golčer (Slo), Perutnina Ptuj, +0.27 3. Przemyslaw Niemiec (Pol), Miche, +2.21 4. Robert Kišerlovski (Hrv), Adria Mobil, +2.37 5. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, +3.26 6. Radoslav Rogina (Hrv), Perutnina Ptuj, +3.42 7. Miha Švab (Slo), Adria Mobil, +3.44 8. Tadej Valjavec (Slo), Lampre-Fondital, +3.48 9. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, +4.13 10. Gorazd Štangeli (Slo), Lampre-Fondital, +4.59 Ko je dva kilometra pred ciljem zadel v obcestno tablo, sem sprintal jaz,« je dejal Božič, ki je oo enajstih zmasah letos tretji najuspešnejši kolesar na svetu. Mervar je ob koncu vseeno pri-kolesaril do četrtega mesta. flmč iirstmt^ Foto: Marjan Kelner Jure Golčer (KK Perutnina Ptuj, levo) in Tomaž Nose (Adria Mobil) sta v tesnem medsebojnem dvoboju odločila zmagovalca 13. dirke Po Sloveniji. SP v nogometu, Nemčija 2006: Postave šestih ekip, ki na stavnicah kotirajo najvišje Nemčija: - vratarji: Jens Lehmann (Arsenal), Oliver Kahn (Bayern Munchen), Time Hlldebrand (VfB Stuttgart); - branilci: Arne Friedrich (Hertha Berlin), Robert Huth (Chelsea), Marcell Jansen (Borussia Monchengladbach), Philipp Lahm (Bayern Munchen), Per Mertesacker (Hannover 96), Christoph Metzelder (Borussia Dortmund), Jens Nowotny, (Bayer Leverkusen); - vezisti: Michael Ballack (Bayern Munchen), Tim Borowski, (Werder Bremen), Torsten Frings (Werder Bremen), Thomas Hitzlsperger (VfB Stuttgart), Sebastian Kehl (Borussia Dortmund), David Odonkor (Borussia Dortmund), Bernd Schneider (Bayer 04 Leverkusen), Bastian Schweinsteiger (Bayern Munchen); - napadalci: Gerald Asamoah (Schalke 04), Mike Hanke (VfL Wolfsburg), Miroslav Klose (Werder Bremen), Oliver Neuville (Borussia Monchengladbach), Lukas Podolski (Koln). Anglija - vratarji: Paul Robinson (Tottenham), David James (Manchester City), Robert Green (Norwich); - branilci: Gary Neville (Manchester United), Rio Ferdinand (Manchester United), John Terry (Chelsea), Ashley Cole (Arsenal), Sol Campbell (Arsenal), Jamie Carragher (Liverpool), Wayne Bridge (Chelsea); - vezisti: David Beckham (Real Madrid), Michael Carrick (Tottenham), Frank Lampard (Chelsea), Steven Gerrard (Liverpool), Owen Hargreaves (Bayern Muenchen), Jermaine Jenas (Tottenham), Stewart Downing (Middlesbrough), Joe Cole (Chelsea), Aaron Lennon (Tottenham); - napadalci: Michael Owen (Newcastle), Peter Crouch (Liverpool), Wayne Rooney (Manchester United), Theo Wal-cott (Arsenal) Argentina - vratarji: Roberto Abbondanzieri (Boca Juniors), Leonardo Franco (Atletico Madrid), Oscar Ustari (Independien-te); - branilci: Nicolas Burdisso (Inter Milan), Gabriel Milito (Zaragoza), Juan Pablo Sorin (Villarreal), Fabricio Coloccini (Deportivo La Coruna), Leandro Cufre (Roma), Roberto Ayala (Valencia), Gabriel Heinze (Manchester United); - vezisti: Maximiliano Rodriguez (Atletico Madrid), Esteban Cambiasso (Inter Milano), Juan Roman Riquelme (Villarreal), Lionel Scaloni (West Ham), Luis Gonzalez (Porto), Javier Mascherano (Corinthians), Pablo Aimar (Valencia). - napadalci: Lionel Messi (Barcelona), Hernan Crespo (Chelsea), Carlos Tevez (Corinthians), Javier Saviola (Sevilla), Julio Cruz (Inter Milano), Rodrigo Palacio (Boca Juniors). Italija - vratarji: Gianluigi Buffon (Juventus), Angelo Peruzzi (Lazio), Marco Amelia (Livorno); - branilci: Massimo Oddo (Lazio), Cristian Zaccardo (Palermo), Marco Materazzi (Inter Milan), Andrea Barzagli (Palermo), Alessandro Nesta (AC Milan), Fabio Cannavaro (Juventus), Gianluca Zambrotta (Juventus), Fabio Grosso (Palermo); - vezisti: Mauro Camoranesi (Juventus), Gennaro Gattuso (AC Milan), Andrea Pirlo (AC Milan), Simone Perrotta (Roma), Daniele De Rossi (Roma), Simone Barone (Palermo), Francesco Totti (Roma); - napadalci: Luca Toni (Fiorentina), Alberto Gilardino (AC Milan), Filippo Inzaghi (AC Milan), Alessandro Del Piero (Juventus), Vincenzo Iaquinta (Udinese). Brazilija - vratarji: Dida (AC Milan), Julio Cesar (Inter Milano), Rogerio Ceni (Sao Paulo); - branilci: Cafu (AC Milan), Cicinho (Real Madrid), Lucio (Bayern Munchen), Juan (Bayer Leverkusen), Roberto Carlos (Real Madrid), Gilberto (Hertha Berlin), Cris (Olympique Lyon), Luisao (Benfica); - vezisti: Edmilson (Barcelona), Juninho Pernambucano (Olympique Lyon), Emerson (Juventus), Ze Roberto (Bayern Munchen), Gilberto Silva (Arsenal), Kaka (AC Milan), Ricardinho (Corinthians); - napadalci: Ronaldo (Real Madrid), Robinho (Real Madrid), Ronaldinho (Barcelona), Adriano (Inter Milan), Fred (Olympique Lyon). Francija - vratarji: Fabien Barthez (Marseille), Gregory Coupet (Lyon), Mickael Landreau (Nantes); - branilci: Eric Abidal (Lyon), Jean-Alain Boumsong (Newcastle), Pascal Chimbonda (Wigan), William Gallas (Chelsea), Gael Givet (Monaco), Willy Sagnol (Bayern Muenchen), Mikael Silvestre (Manchester United), Lilian Thuram (Juventus Torino); - vezisti: Vikash Dhorasoo (Paris SG), Alou Diarra (Lens), Claude Makelele (Chelsea), Florent Malouda (Lyon), Patrick Vieira (Juventus Torino), Zinedine Zidane (Real Madrid); - napadalci: Djibril Cisse (Liverpool), Thierry Henry (Arsenal), Franck Ribery (Marseille), Louis Saha (Manchester United), David Trezeguet (Juventus Torino), Sylvain Wiltord (Lyon). Anketa • SP v nogometu Katere ekipe pričakujete na vrhu in kateri posamezniki bodo zaznamovali SP? Sead Zilič, nogometaš: »1. Argentina, 2. Portugalska, 3. Mehika. Med najboljšimi posamezniki pričakujem Nizozemca Robbe-na, Brazilca Robinha in Argentinca Messija.« Klemen Bingo, nogome- taš: »1. Italija, 2. Brazilija, 3. Portugalska. Portugalec Ronaldo, Brazilec Ronaldinho in Italijan Luca Toni se lahko znajdejo med najboljšimi posamezniki SP.« Doris Kelenc, nogometaš: »1. Brazilija, 2. Argentina, 3. Nizozemska. Igralci, od katerih pričakujem največ so Brazilec Ronaldinho, Nizozemec Robben in igralec Slonokoščene obale Drogba.« Jure Arsič, nogometaš: »1. Brazilija, 2. Argentina, 3. Španija. Brazilec Ronaldinho, Argentinec Messi in Drogba (SO) so moji favoriti za naj igralca SP.« JM Foto: Črtomir Goznik Sead Zilič, Klemen Bingo, Doris Kelenc, Jure Arsič (O C/3 Španija Tunizija Ultrajina 14.06.15:00 Španija : Ul