POROČILO
SOCIALNO DELO V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
PRIMER IRSKE RADIOTELEVIZIJE
Ob koncu evropskega seminarja šol za so-
cialno delo, ki je bil v Dublinu zadnji teden
avgusta letos (1997), smo udeleženci in
udeleženke imeli priložnost obiskati usta-
nove, v katerih izvajajo socialno delo. Edina
sem se prijavila za ^occupational social
works socialno delo v delovnih organiza-
cijah. Gostitelji so mi omogočili razgovor z
gospo Moiro Higgins, socialno delavko na
Irski RTV. Časa ni bilo veliko, zato nisem
mogla vprašati vsega, kar me je zanimalo.
Izvedela pa sem veliko praktičnih podrob-
nosti, ki bi utegnile koristiti tistim, ki se
ukvarjajo s socialnim delom za zaposlene.
Sogovornica je najprej poudarila razliko
med poklicnim socialnim delom v delovnih
organizacijah (occupational social work)
in programi pomoči zaposlenim {employee
assistance programs), ki jih uvajajo nekate-
ra podjetja po ameriškem vzorcu. Tovrstne
programe so razvili najprej za prepreče-
vanje in zdravljenje alkoholizma, nato pa so
jih razširili na pomoč delavcem, ki zaradi
osebnih ali družinskih težav ne dosegajo
pričakovanih delovnih rezultatov. Delavca
po pomoč napoti neposredno nadrejeni.
Glavni namen je ugotoviti težavo in delavca
poslati na pravi naslov: k zdravniku, psiho-
logu, pravniku... Pogosto je taka pomoč
ponujena kot altenativa pred uvedbo disci-
plinskega postopka.
Socialno delo v delovnih organizacijah
je sogovornica opredelila kot zagotavljanje
virov pomoči zaposlenim (providing help-
full resources for employees) ob različnih
stiskah in težavah, za katere ni nujno, da so
v zvezi z delom. Zaposleni se na svojo željo
oglasijo pri socialni delavki, ki jim svetuje
ali posreduje, da dobijo pomoč od drugod.
Gospa Higginsova je svoje delo razdelila
na tri sklope: informiranje, svetovanje in
napotitve k drugim strokovnjakom.
Zanimivo je, da se največ ukvarja z in-
formiranjem. Zaposleni se zanimajo za
pravice iz delovnega razmerja, socialne var-
nosti, zdravstvene storitve, otroško varstvo,
nego ostarelih staršev. V internem časopisu
gospa Higginsova piše o zadevah s social-
nega področja, o spremembah v pokojnin-
skem sistemu, obvešča o novih socialnih
službah in programih.
Za delavce pred upokojitvijo pripravlja
sestanke, na katere so vabljeni tudi družin-
ski člani. Upokojitev namreč povzroči
spremembo za vso družino. Obravnavajo
psihološke in praktične zadeve, kakršne so
vloga za pokojnino, oporoka. Zaposleni ob
upokojitvi prejmejo precejšnjo odpravnino
(višina je odvisna od delovnega mesta in
trajanja zaposlitve). Socialna delavka v
pripravo na upokojitev vključi finančnega
strokovnjaka, ki pomaga najti čim bolj varen
in čim manj obdavčen način za naložbo
odpravnine.
Socialna delavka sodeluje pri vpelje-
vanju novo sprejetih delavcev. Seznani jih s
svojim delom, poudari zaupnost in pove, v
kakšnih zadevah jim lahko svetuje. Zani-
mivo je opozarjanje na prepoved spolnega
nadlegovanja sodelavk in sodelavcev. Novo
zaposlenim pojasni, kaj v njihovi ustanovi
velja za spolno nadlegovanje. To je vsako
ravnanje v delovnem okolju, ki ga druga
oseba občuti kot neprijetno, ogrožujoče,
nezaželeno in enostransko. S primeri ilu-
strira, kaj bi veljalo za spolno nadlegovanje,
npr. dotikanje, verbalno nadlegovanje, pa
tudi neprimerni plakati. Novo sprejetim
svetujejo, naj primere morebitnega spolne-
ga nadlegovanja zabeležijo, naj storilca
posvarijo, povedo jim tudi, na koga se lahko
obrnejo v primerih spolnega nadlegovanja.
To je socialna delavka ali kdo drug, vendar
ne neposredno nadrejeni, ker je prav med
65
POROČILO
njimi precej kršiteljev. Za morebitne
storilce je pomembno, da vedo, da je spolno
nadlegovanje sankcionirano. Sankcije so
premestitev na drugo delovno mesto
(vedno je premeščen storilec, ne žrtev),
odstranitev z delovnega mesta za določen
čas brez plače, odpust. Delodajalec je
odgovoren za ravnanje zaposlenih, če se
utemeljeno predpostavlja, da je zanj vedel.
Na novo zaposleni so seznanjeni tudi s
postopki ustanove v primeru alkoholizma.
Informacija o postopkih in samoumevna
doslednost pri izvajanju sta dobra preven-
tiva nedovoljenega ravnanja v delovnem
okolju.
Sogovornica je poudarila, da poleg spol-
nega nadlegovanja obstajajo druge oblike
neprimernega vedenja v delovnem okolju:
kričanje, grožnje, nespoštljivo ravanje, kar
je prav tako treba preprečevati. Za tako rav-
nanje se je v angleščini uveljavil izraz »bully-
ing« (mučenje, zatiranje, strahovanje).
Nestrpnost, stres, negotovost in podobni
občutki pri zaposlenih so zaradi hude
konkurence v tržnem sistemu posledice
pritiskov na podjetja in druge organizacije.
Strokovno svetovanje socialne delavke se
nanaša na problem alkoholizma pri zaposle-
nih oz. v njihovih družinah. Narava dela je
namreč taka, da so nekateri zaposleni po-
gosto v situacijah, ko se pije. Uživanja trdih
drog pri zaposlenih še ni opaziti, svetuje pa
tistim, katerih otroci uživajo drogo. Pomaga
tudi ob smrti in žalovanju, če umre zaposle-
ni ali družinski član.
Socialna delavka razpolaga z določeno
vsoto denarja, da lahko zaposlene, ki nimajo
dovolj lastnih sredstev, napoti po ustrezno
pomoč k drugim strokovnjakom, npr. k
družinskemu terapevtu ali terapevtki.
Po mnenju sogovornice je vloga social-
nih delavcev in delavk v kadrovskih službah
pomembna tudi zaradi tega, ker so bolj
nagnjeni in bolje usposobljeni za reševanje
problemov s pogajanjem namesto s konflik-
tom. Do zaposlenih imajo bolj pozitiven
odnos kot drugi strokovnjaki v kadrovski
službi.
Gospo Higginsovo sem vprašala tudi o
varstvu podatkov. To vprašanje se je namreč
pojavilo na seminarju, a je ostalo brez zado-
voljivega odgovora. Rekla je, da managerji
upoštevajo naravo socialnega dela, vendar
nekateri preveč kontrolirajo podrejene in
se počutijo ogroženi, če opazijo, da se je
zaposleni oglasil pri njej. Praviloma gre za
osebne zadeve, redko za delovne spore ali
industrijska razmerja. Uporabnikom vedno
pove, da brez njihovega soglasja ne bo
dajala o njih nobenih podatkov. Nikoli ne
intervenira pri managerju brez izrecnega
soglasja prizadetega zaposlenega. Ne dela
nepotrebnih zapiskov. Dokumentacija pri-
pada podjetju. Nujne podatke o nekaterih
najbolj občutljivih zadevah hrani doma, ker
ne ve, kaj bi se s podatki zgodilo npr. v
primeru njene nenadne smrti.
Izrecne pravne podlage za socialno delo
v organizacijah na Irskem ni. Imajo zakon
o zdravju in varnosti pri delu, ki obravnava
zlasti fizično zdravje in varnost, a se upo-
raba vedno bolj širi na stres pri delu in
podobne težave zaposlenih.
Koliko socialnih delavcev je na Irskem
zaposlenih v podjetjih in drugih organiza-
cijah, nisem izvedela. Organizatorji obiska
so omenjali, da socialne delavce zaposluje
legendarni Guinness, da delajo v banki, v
nekaterih drugih podjetjih in v irski vojski.
Dobila sem vtis, da socialno delo v delovnih
organizacijah ni zelo razširjeno; obstaja zla-
sti tam, kjer se vodstvo zaveda odgovornosti
do zaposlenih in pomena njihovega pri-
spevka k uspehu organizacije. Dejstvo, da
je bil occupational social work« razpisan
kot ponudba za obisk udeležencev evrop-
skega seminarja, pa kaže, da ima svoje
mesto med drugimi področji socialnega
dela.
Andreja Kavar Vidmar
66