KRANJ, 10. NOVEMBRA 1962 ŠTEVILKA 44 Prevozne ceste pozimi Gorenjska je dežela, ki ima odprte poti samo proti jugu in vzhodu. Sever in zahod sta priključena na važne mednarodne ceste z visokimi gorskimi prehodi, ki pa eo po večini pozimi neprevozni. Da bi 6e cestni promet lahko tudi pozimi vzdrževal so zdaj pospešili dela v podljubeljskem predoru, ki je na naši strani že zgotovljen, tako da bo po dograditvi predora n* avtsrij-ski strani promet tekel tudi pozimi normalno naprej. Od vseh gorskih cest, ki nas vežejo s sosednjo Avstrijo, vzdržujejo, ko zapade sneg samo jezersko cesto. Podkorenske ceste in ljubeljske ceste pa ob hudi zimi ne vzdržujejo in z nje ne čistijo snega. Angleška cerkev drži korak z razvojem plesa in družabnih iger. škof Wellsa in Batha velja za prvovrstnega jazz godbenika na tolkalih. Njemu se je sedaj pridružil tudi škof iz Guilforda, ki tvvista ni več mogel gledati po strani. Na neki cerkveni slovesnosti je mladini pokazal, da ta ples obvlada boljše kot marsikdo med mladimi. P Ženske uspevajo brez orožja in gumijastih palic Orožniki v krilili Poslati orožnik je privlačna služba za marsikatero Kitajko, ki živi v britanski kolni.ji, svetovno znanem pristanišču na Daljnjem vzhodu v Hong-kongu. 2e deset let hodijo po ulicah Hongkonga uniformirane ženske, brez orožja in brez palic in delajo red. V začetku je bilo res hudo. ker so mislili, da se konservativni Ki- tajci ne bodo hoteli pokorava- Irimilijonskemu mestu s sve- zločincev in tatov. Toda iz.* ti ukazom žensk. Mislili so tovnim pristaniščem in čre- kazalo se je, da so gospodično tudi, da žene ne bodo kos dami mornarjev, tihotapcev, (nadaljevanje na 5. strani) Vtorek zvečer so Kranjčani po daljšem premoru 6pet lahko gledali kvalitetno namiznoteniško prireditev. Nastopila je ekipa Prage, ki so jo sestavljali trije reprezentanti CSSR Miko, Andreadis ift Stanek. Poprosili smo enega izmed igravcev v modrih trenirkah, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. £ Bi se lahko predstavili? Jaroslav Stanek. dvakratni prvak Cehoslovaške, sicer član Slavije iz Prage. 0 Kako mislite, da boste uspeli na 13. mednarodnem prvenstvu Jugoslavije, ki bo konec tedna v Skopju. Te.V.;o je povedati, ker so igravci zelo izenačeni, vendar menim, da so največji favoriti M Milili in Jugoslovani. Prvak iz Prage 9 Kaj mislite o dvoboju z reprezentanco Kranja? Kranjčani so igrali dobro, posebno sta nas presenetila Frelih in Tome, Terana pa sem videl igrati že veliko bolje. 0 Vaš največji uspeh doslej? Lani sem se na mednarodnem prvenstvu Skandinavije uvrstil na drugo mesto, potem ko sem v pol-finalu premagal evropskega prvaka Madžara Benvika. Letos so pri nas gostovali Kitajci, ki so trenutno najboljši na svetu in uspel sem premagati drugega igravca Kitajske. ^ Se ukvarjate še s fcakim dopolnilnim športom? Seveda, igram še nogomet in hokej. O Kako je bilo v nedeljo na prvenstvu Avstrije v Innsbrucku? Igral sem dobro, vendar sem izgubil s poznejšim zmagovavcem Madžarom Fahazijem. Oprostite, sedaj pa se moram posloviti, zakaj ponoči potujemo z vlakom v Skopje. Stisnila sva si roke in svetlolasi fant s šopkom gorenjskih nageljnov v naročju je odhitel na vlak. Ženske v uniformi so veliko bolj prijazne kot moški. To pravijo potniki, ki so se vrnili iz Hongkonga MAKS JEZA iiii[ininniH«fliiiiiii«mimii!iiii uiuiuiiiuiiiiiun Največja C J politična * Jrm- -m- afera v Zahodni Nemčiji gospoda m 1111 1 V Zahodna Nemčiji že več let govorijo, da prava op«- ministra Stratila. »Bundes- radi nedemokratičnih metod . .. „. . , . wehr je danes po sedmih pravosodja in v večjih za- Adenaaerjevc vlade ne sed. v klopeh Bundestaga, ^ ^ ponovne oborožitve hodnonemških mestih je pri- ampak v uredništvu hamburškega lista »Dcr Spicgel-. Ta in P° Cilir»h Mih ministra šlo do protestnih zborovanj. Straussa na položaju obramb- Večje število uglednih knji- ugleden in med Nemci zelo razširjen tedenski časopis je v Rega ministra dosegel to, da ževnikov, med katerimi je ga je poveljstvo Atlantskega bila zlasti aktivna »skupina pakta «cenilo za vojsko, ki 47-, je poslalo odprto pismo, /a jo laltfca sam* pogojno up«- v katerem med drugim izrabijo.-« V čflanku so tudi katerega je ie pred tem neki britanski list zapisal, da je objavljena * različna stališča zadnjem letu objavil vrsto kritičnih sestavkov, ki so najbolj prizadeli zahodnonemškega obrambnega ministra, Rekli so • • • najnevarnejši človek Evrope. Zasluga hamburškega lista je, da je med Nemci spodkopal ugled obrambnemu Straussa oz. Američanov. StraUOB je namreč uporno vztrajal, da bi Bundesvvehr dobil atomsko orožje, na kar Američani niso pristali. ŠENTJERNEJSKA NOC Maščevanje bonnskega ministra je prišlo po-no;i. Pripadniki posebne zahodnonemške varnostne službe so vdrli v prostore uredništva, zaplenili gra-navo proti odgovornemu divo, prostore zapečatili in uredniku, kar je vse izpod- zaprli 15 urednikov ter zakopavalo njegov politični ložnika Rudolfa Augsteina. ugled. 24 ur pozneje, ko je Državno vrhovno loživstvo je parlamentarni odbor zaklju- na zahtevo ministrstva za čil s preiskavo, je obračunal obrambo sprožilo sodni po z uredništvom, ki mu je stopek in založnika ter ured-»delalo sive lase-. Iz objav- nike obtožilo »kaznivega deljenih člankov o manevrih janja veleizdaje in sporoča-zahodnonemske vojske je nja državnih skrivnosti". Na-minister zbral dokaze o »ve- stal je pravi policijski lov leizdaji in odkrivanju državnih skrivnosti-. MAŠČEVANJE Z LISICAMI Minister Strauss ni dolgo čakal, da bi se maščeval nad ljudmi, ki so prekrižali njegove načrte. Za obrambnega ministra je imelo pisanje hamburškega časopisa vrsto neugodnosti: voditi je moral sodno obrav- javljajo: »Aretacija založnika Augsieina jc povezana dejanji državne samovolje. Izjavljamo popolno solidarnost z Augsleinom. V času, ko je vojna postala neuporabna kot politično sredstvo, je obveščanje javnosti o tako imenovanih vojnih skrivnostih obveza, ki jo moramo ob vsaki priliki izpolniti. Politika obrambnega ministra pa je v nasprotju s t«m. Ca s je. da ta politično, družbeno in osebno ožigosan minister končno vendarle da ostavko na svoj položaj.« »Ameriški možje so vse bolj domači in vedno bolj podobni ženskam. Novorojenček t Ameriki ima praktično že dve mami in nobenega očeta.* Spencer Tracy, } ameriški filmski igravec Nič ni bolj neumno kol propaganda, da ima človeške telo lahko vedno sedemnajsi 'et.* Katherine Heppburn, ameriška filmska igravka »Iskanje kompromisov pomeni zamenjati vroči problem za več problemov, ki tlijo.* Thomas Dod, ameriški senator »Truman je dokazal, da je lahko vsakdo predsednik, Ei-senboiver je dokazal, da lahke kot predsednik manj dela. Kcnnedy pa je na poti, da do-' kaže, da je pravi predsednik lahko nevaren.* 1 Charles de Gaulle, francoski predsednik Državni obiski so zelo lepe in koristne stvari, če le ne bili tako naporni in utrudljivi.* I i ho Kekkonen. predsednik Finske »■čudeži se ne zgodijo tia prav tako kot plavanje.* lord Beverbruck, kralj angleškega tiska »Četudi se ne zgodijo nt tem svetu. Nisem doživel št nobenega čudeža. Ime mi jt neverni Tomaž.* Thomas Dehler, predsednik zahodno-nemškega Bundestaga Rudolf Augstein ministru Straussu z znano afero Fibag, zaradi katere se je minister moral zagovarjati pred posebnim odbor o v parlamentu in prestati št< vilna zasliševanja, da bi stvar 6 pomočjo Adenaue jeve stranke in njene vecir zagladila z neko moralno re habilitacijo. Vmešanost bonr. skega ministra v »črne po sle« je imela za posledice da ee je ta odločen in am biciozen Bavarec moral od reči kancler je vega stolčkr saj se je v Bomnu že na ve liko šušljalo, da Srrauss; prištevajo med najverjetnejše Adenauerjeve naslednike Kar ni mogla preprečiti par lamentarna opozicija, j uspelo hamburškemu časopi su, ki je zahodnonemškega'1 obrambnega ministra popol noma razgalil pred nemško' in svetovno javnostjo. Nemci so ministra Straussa »čez glavo- siti, ne samo v vrstah opozicije, ampak tudi v vrstah Adenauerjeve stranke. Ob jesenskih manevrih za-hodnonemške vojske je ham-burški list kritično pisal o pomanjkljivostih in za neuspehe okrivil obrambnega »za zločinci«, kot v najbolj poceni kriminalnih filmih. Enega izmed urednikov so aretirali v Španiji, drugi pa je z Dunaja s službenega potovanja moral naravnost v bonnske zapore. Gradivo, ki GLOBUS 4 NESTRPEN PRADED Sir VVinston Churchill je nestrpen, ker bo prvič v svo- ga je varnostna služba našla jem življenju postal praded. Franz Josef Strauss v prostorih uredništva, eo zaplenili in to jim je služilo za nadaljnje odkrivanje »mreže-. Zaslišali so več ljudi, ki so bili v dobrih zvezah z uredništvom. Med drugimi so zaprli tudi polkovnika v obrambnem ministrstvu in zaslišali več oficirjev in diplomatov. KRIZA PRAVOSODJA Maščevanje ministra Straussa ni ostalo brez posledic v bonnski vladi. »Na lastno pest- organizirana preiskava obrambnega ministra je privedla do ostavke pravosodnega ministra liberalca Stammberger-ja. Pravosodni minister je izjavil, da daje ostavko, ker se ne strinja z okrutnostjo varnostne službe in policije, s katero se je lotila novinarjev časopisa »Spiegel-. Iz ministrskega maščevanja je nastal resen politični potres. Javnost je bila ogorčena za- stari državnik je sporočil svoji vnukinji, da je njemu težje kot njej. . 0 GENERAL IN PODMORNICE Ameriški general Mark Clark, ki je med drugo svetovno vojno poveljeval zavezniškim četam v Italiji, je prosil britansko vojno mornarico, naj mu proda podmornico »Serafini-. S to podmornico se je general tajno izkrcal na alžirski obali, preden so se ameriške čete izkrcale v severnoafriških pristaniščih. Britanski pomorščaki si sedaj belijo glave, za kakšno ceno naj prodajo staro podmornico, zakaj za Britance je trgovina vedno trgovina. * POROKA FTDEL C ASTRA Kubanski predsednik vlade Fiedel Castro se je pred kratkim poročil z mladin; dekletom Is a bel o Coto ii Santiaga de Cuba. Pred tem se je ločil od svoje prve žene Mirta Diaz Balart, katere brat je pobegnil v ZDA in živi v izgnanstvu v ameriškem mestu Miami. ^ Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Popotni zapiski o naših severnih sosedih Avstrii fski zlati rudnik ja, so si vsd po svojih alpskih značilnostih podobni. V čem torej naši severni sosedje izstopajo? Skrijemo se lahko v ustvarjanju prijetnega vzdušja in glede čistoče in reda. Človek morda greši, ker vedno primerja. Pri nas smo se navadili, da primerjave opravičujemo z geografskimi, zgodovinskimi in folklornimi činitelji. Pravimo: naš človek ima ponos, naš človek gradi socializem, dela brez izkoriščanja in je sam svoj gospod. Dobro. Pri nas tako govorimo in imamo prav. Bode pa me na primer v oči. ko mi naš natakar zabrusi v obraz, Razvito gospodarstvo, zla- drnic kot vzdolž cele naše sil pa hiter razvoj industrije obale. Ker dobijo vse, kar sta razen tisoč let stare želijo, so se tujci Avstriji žlahtne kovine odkrila še no- obesili na kljuko. Nekoč so da naj počakam, češ da ljud-ve vrste zlata, tako da govo- Nemci potovali v Berlin, da je v čakalnicah čakajo tudi rimo o »črnem zlatu«, o »be- bi spoznali berlinski zrak, ki na zdravnika, pa se zato nih-lem zlatu« is o molku kot so ga v steklenicah prinašali če ne pritožuje. Natakarji zlatu. Avstrija je na poti, da s počitnic. Po zadnji vojni, pravijo, da se na zdravn.ka odkrije novo vrsto zlata, ki ko so v Berlinu postavili be- Čaka v čakalnici in da v tr-' ga bodo nemara imenovali tonsko ograjo ne hodijo več govinah čakamo na vrsto. V »zlato tujcev«. Avstrijci zla- po zrak v Berlin, temveč v Avstriji natakarji ne govo-ta ne kopljejo pod zemljo, Avstrijo. rijo, da ljudje tudi na zdrav- ne spirajo ga s peska števil- Avstrijska gostišča marši- nika čakajo v čakalnici. Ni-nih gorskih rek, avstrijski kdaj niso boljša od naših, majo časa, da bi govorili, rudarji zlata st ne postavlja- Oprema je ponekod dotraja- Mislijo na postrežbo, jo kolib na prod išči h in po la in hoteli, ki so ostali kot Drugače pa imajo avstrij-usahlih izpranih alpskih zapuščina prejšnjega slolet- ski natakarji prav tako dve strugah. Zlato prihaja v deželo v vrečah. Morda bo kdo pomislil, da ga nosijo tihotapci na skrivaj preko težko prehodnih mejnih prehodov. Pa ni res. Avstrijsko zlato prihaja z dunajske banke v denarnicah in s potnimi listi. Prinašajo ga na kratko ostriženi Američani. sloki Angleži in bledi Skandinav-cl ter na turistični borzi visoko cenjeni in natančni Nemci. Odlagajo ga na točilne mize, na blagajne kopališč, na parkirnih prostorih in na meji. če nimajo zavarovanih koles. V Avstriji ima vsrAa stvar svojo vstopnico. Vstopnina velja za najbolj zapuščena divja kopališča do ogleda cerkvenih orgel. Nekoč so srečni Avstrijci lahko zaslužili na dunajski televizijski oddaji vsako sekundo en šiling. Ta srečen zaslužek se je zdaj razširil na vso deželo, zakaj vsak domačin ima nekaj, kar lahko prodaja: lastniki hiš sobe, kmetje sadje in zelenjavo, upokojenci pa spomine. DOBRA ŠVICARSKA URA k vsirijski turizem bi lah- \ ko ^primerjali z dobro švicarsko uro, ki brezhibno deluje, Avstrijci nimajo morja. Mi imamo morje in otcift Hvar s 280 sončnimi dnevi v letu. Avstrijci imajo okoli 88 manjših in večjih koroških jezer, ne';r.j rek in gorskih letav'šč pa so brez 280 sončnih dni v letu napravili zelo veliko. Naša severna seseda je turizmu podredila vse drugo. Železniški in ostali promet deluje natančno in brez zamud. Ob vetrovnih dnevih plnje po Vrb>ke:n jezeru več ja- Avstrija ie trdi dežela dobrega mleka, surovega masla hi sira. Zato imajo krave na cesti prednost roki. Odpirajo si kljuke z rokami in pladnje nosijo na rokah. Nimajo povprečno ne daljših in ne krajših nog od naših natakarjev. Hodijo pa neprimerno hitreje in kot ure , točno. Povrh tega se smejejo in goste zabavajo. Avstrijski turizem gradi svoj ugled na psiholoških učinkih. Domačini so spokor-ni kot verniki pred spoved-nico. Na Koroškem sem si ogledal znamenit grad Hocho-sterwit7. ki čepi visoko na skali kot razkošna srednjeveška k' kija štajerske pas- i me. Grad si dnevno ogleda več sto turistov. Pot do vrha je naporna in dostopna samo peš. Ta hoja navkreber In navzdol je utrudljiva. Vendar so si domačini omislili posebnost, ki utrujenega potnika na vrhu razvedri. V grajsko dvorišče so postavili srednjeveškega dvornega norca oblečenega v stara srednjeveška oblačila, ki z malo alpskega humorja in v značilni pojoči govorici zabava utrujene obiskovavce. Za bolj srednjeveško vzdušje so oblekli v srednjeveške obleke tudi natakarje in natakarice. Naposled je Avstrija zmešala tujce z ugodnim vtisom, ki ga zapušča na prvi pogled. Je zelo čista in lepo urejena dežela. SAMOSTANI ODPIRAJO VRATA Na cesti Celovec - Beljak priporočajo kosilo v bližnjem samostanu, ki je za tuje turiste postal neke vrste ljudska kuhinja. Tudi samostani so se v Avstriji začeli ukvarjati s turizmom. Nepregledna množica tujih turistov se proti poldnevu pomika kakor lačna čreda proti dvorišču samostana, kjer postrežejo z veliko zelenjave, po kateri hlastajo predvsem meščani velikih nemških industrijskih mest. Pogoj, da si dobro in poceni postrežen, je da prideš v dostojni obleki in »božje pastirice« imajo včasih polne roke dela, preden zavrnejo pomanjkljivo oblečene tujke, ki bi se rade na-uiile sonca tudi za jedilno mizo. V tem pogledu so ostali avstrijski samostani nepopustljivi. Strežejo starejše »pastirice«, ki se ne bojijo več Amorjeve puščice. Sicer pa v rešetu podobnem belem sončni k u popolnoma zakrivajo svoj obraz. Reklama za vabo tujcev v ta samostan je iznajdljiva, saj ljudi na vseh bencinskih črpalkah obveščajo »o hiši božji«, kjer turisti poceni jedo. Kot zanimivost povedo, da »pastirice« vozijo tudi traktorje in obdelujejo ogromne površine zemlje tako vzorno, da se lahko vsi bližnji kmetje skrijejo. VEČER NA VASI w Se danes ne vem, zakaj sem bil presenečen. Večer na vasi sem si zamišljal drugače. V Avstriji Usnjene hlače in gamsova brada za klobukom sta še vedno zelo priljubljena za avstrijske rodoljube. Cim bolj so hlače mastne tem več veljajo se mesta širijo in gradijo veliko bolj počasi kot vasi. Veliko naselij je dobilo popolnoma nove četrti z lepimi alpskimi hišicami. Vasi d >-bivajo tudi kopalnice. Ce vaščan želi, da se v hišo vgnezdijo turisti, mora s tem računati. Turisti ne prihajajo kot štorklje, ki si po prihodu zgradijo gnezdo. Razvajeni tujci iščejo tudi na vasi ugodje in ob hladnih večerih termofor za mrzle noge, zato mora hiša imeti toplo in hladno vodo. Večina koroških vasi ima to razkošje. In če v vasi ob-« sedijo premožni gostje, ki si nog ne ogrejejo v postelji« mora biti na razpolago tudi zabava. Bil sem v vasi, ki je imela svojo nočno zabavišče« 1 lepo opremljen bar z glas* bo in barskimi cenami. Večer na vasi je minil v twistoJ Dvakrat ali trikrat so za« igrali slovenske polke in ple-* savci so ob tem peli slovcn« ske pesmi. Ce hočeš na Kkemu brožništvu, ni oboroženih, vendar brez njihove prisotnosti ne gre. Ženske so v najtežjih preizkušnjah pomagale tudi orožnikom in so jih že Jjrečkrat izvlekle iz težkega položaja. £ V devetih letih so zbrali tudi že prve izkušnje. Tako dekleta orožnike vedno bolj ^usmerjajo v službe, kjer so "moški okorni in nespretni. Zlasti to velja za socialne naloge, za urejanje prometa in M urejanje družinskih prepirov. Nekatera dekleta pošiljajo v službo tudi ponoči. Predvsem pa so se dekleta uvelja- vila in zamenjale orožnike pri vzdrževanju reda na sodišču. Dekleta so dobro izvežbana tudi za samobrambo. Izku-n;<> pa kažejo .da napadov na njih ni bilo in so ljudje pripravljeni ubogati jih na prvo besedo: »Lepa be>eda najde pot v deveto deželo!« Predstojnica zensk-orožni-kov v '.l.n..k.i jo z dekleti zelo zadovoljna. Natančna Angležinja IMarjorie Lovell jim govori: .-Bodite dobre tam, kjer lahko veliko dosežete z lepo besedo, kjer pa a lepo besedo ne gre pokažite svojo strogost.« Tujcem, ki pridejo v Hongkong pa Angležinja pravi: »Bodite brez skrbi, za vas skrbijo ženske«. je, vseh goljufov ne zadene ka zen, toda . Goljufov ni mogoče takoj spoznati. Pretvarjajo se. Po pravilu s0 bistri in prepredeni. Svoj0 prirodno nadarjenost so zbistrili na primerih, ki drugim škodujejo, na tujih težavah [q skrbeh. Imajo spo-*otnc?t- nagonsko privle-čejo zrtvo, ki jih izkoriščajo za svoje koristi in zaslužek. Goljufi običajno niso izobraženi. Goljufije so včasih tako preprosti sleparji, da jih lahko odkrije vsak, ki ima malo sol, v glavi. Goljufije se običajno pojavijo tam, kjer zdravila odpovedo. ia goljuf je običajno primejo tudi za najbolj tanko dlako. Plesa na primer moti mnoge sodobnike. S plešo ljudje izgledajo običajno bolj pametni, • vendar jim to ni zadostna tolažba. To so kmalu spoznal; tudi negovavci lasišč in izumitelji raznih čudnih kapljic proti izpadanju las. iz Korenin novo i asisce Beo8rajski kozmetičar Vla-d'slav Spasič je imel dober zaslužek. V svoji »ordinaciji« je na račun ženske kpote zaslužil lep denar. Toda z vedno večjim zaslužkom jo rasla tudi želja po večjem kupčku denarja. Želel Slo načinov je, kako so lahko lahkoverneži ogoljufani kozmetičar, ki je obljubljal zanesljivo zdravilo proti pleši je svojo mlado ženo obkoliti z vsemi udobnostmi tega sveta. - ' • • Pri ženskah, ki so prihajale v njegov »-salon«, je opazil, s kakšnim zanimanjem kupujejo vsa lepotilna sredstva. Kmalu je prišel na idejo, da potolaži tudi ljudi s plešo. V časopise je dal oglas. »Iz korenin novo lasišče vam zraste pri Spasieu v Ulici gospodara Jovan« 57.« Kmalu so v »salonu« začeli trkati na vrata ljudje iz vseh koncev in krajev dežele, ki so imeli edino 6kupno začilnost — plešo na glavi. Mnogi so »Ne smete uživati jajc. ži-* vatrice masti in mesa. Vzdrži-« te se od pijače in prekomer-. nega kajenja...« Spasič je zdravljenje doktorsko zaračunal. Večkrat jo jemal tudi predplačila. Običajno »kuro« je zaračunal po 8.000 dinarjev. Bil je velikodušen. Usluge je delal tudi tistim, ki so prišli z dežele in s seboj niso imeli gotovine. Na ta načirt je prišel do plešastega dekleta ,ki ga je zadržal za hišno> pomočnico. Delala je vse v; hiši .samo da bi povrnil lasey ki jih je zaradi bolezni zgubi- 4že prizkušali razna čudežna la. Tožila je, da za njo brez 'sredstva, toda brez uspeha. las ni življenja in pripravljena je bila vse delati zastonj, samo da ji vrne lasišče. Kot vsi Spasičevi bolniki je estala brez las in brez zasluženega plačila. Po treh- štirih mesecih so se bolniki začeli ogla<.;ti. Zdravilo ni delovalo. Spa.sić se je branil, dokler ga niso prijeli. Se v zaporu je vztrajno zagovarjal »svoj epohalni izum«. Toda analiza v inštiw tutu za kontrolo zdravil ja ugotovila sestav njegove vode: mešanica alkohola in sredstva proti prhljaju. Končni zagovor pa bo imel Spasio pred sodiščem. Spasič jim je zbudil zgubljeno zaupanje in bili so srečni. ZDRAVILA ZA PLEŠO Ljudje s plešo so trkali na vrata in Spasič jih je začel zdraviti. Njegova »kura« je bila stroga. Najprej je vsakega pacienta z gobo, ki jo je namočil v »posebno zdravilo« gladil po pleši. Pri tem ni pozabil pripovedovati zgodb o svojih uspehih. Ko je to opravil, je plešo začel obsevati z močno žarnico. Ni pozabil tudi napotkov o strogi dieti. Ko nisem bil človek IZ BEGUNJ V DACHAU Gorenjski uporniki zoper tretji Rcich smo v Begunjah po mučnih zasliševanjih in pretepanjih čakali nadaljnjo usodo. Po večini smo bili talci in zato si je vsakdo želel — kamorkoli ven iz Begunj. Tako so nas dne 19. junija 1942 izbrali IG mož in 4 ženske za koncentracijska taborišča po Nemčiji. Iz Begunj smo se odpeljali z avtom v I.esce, od tam pa z vlakom v Celovec. V Celovcu smo ostali cn teden. Zjutraj 27. junija 1942 so nas na hodniku postavili v vrsto in z verižicami zvezali po dva in dva razen žensk, enega za levo. drugega za desno roko. Tako zvezani smo šli v senci bajonetov na kolodvor. Vozili smo se ob obali Vrb-skega jezera proti Beljaku. Se zadnji pozdrav vrhovom Karavank, 'vl.ik je ■ iiiili.il proti Spittalu ob Dravi dalje sko^i predore proti Salzburgu. Za hrano so nam dali s seboj kruh in marmelado; kruh so nam ženske, ki niso bile vklenjene, med potjo rezale in delile, /vezani smo bili vso pot od Celovca do Salzburga. če je kdo moral opraviti telesno potrebo, sta morala iti vedno oba. ker veriii,. tudi v tem primeru niso odklenili pr; odprtih vratih stranišča stal stražnik z bajonetom. V Sal/hUrgu se nas je nabralo veliko jetnikov. Stlačili so nas v jetniške ielezaiske vagone in nam sneli verižice z r„k Jrtniški voz ima po sredi hodaBt. ob straneh pa celice, v katerih je prostora normalno za dve 0sebi Klop za dva letela, zgoraj pa malo zamreženo okno. Namesto dVa so nas v vsako celico zaprti Po pct Ker je bila huda popoldanska xro. čina smo menjavajoče se stalj na klopi in ob oknu lovili sveži 7rak Ostali trije pa so stali na tleh Po štiriumi mučni vožnji smo sc pripeljali v ivliinchcn in dalje 7 avtom v Dachau. Skozi glavni vhod smo se pripeljali v taborišče, kjer je nad velikimi vrati stal napis: Hier \vir deine VVile gebroehen. (Tu se zlomi tvoja volja). Zjutraj, ko smo prespali kar v kopalnici, smo po striženju in kopanju oddali civilne obleke ter oblekli taboriščne progaste hlače, bluzo in čepico. Vsak je smel obdržati le pas in žepni robec. Odšli smo na blok 17 in pri vhodu poslu-, šali Gultmaaov govor. Uradno torej nismo bili več ljudje. Tem bolj pa je v naših srcih rasla človeška zavest in upanje na svobodo. G UTT1VIA X N O V GOVOR Ko je prišla v Daehau kaka skupina ali transport novincev, so se morali najprej vsi skopati. Nato so jih ostrigli. Postavili smo se v vrsto, bilo je ravno 28. junija 1912. Starešina bloka ali barake št. 17 je bil neki Gut-tmann. ki nam je v nemščini govoril naslednje: »Vi nespametni Slovenci, ki ste se upali upreti Hitlerju ,ste prišli danes v koncentracijsko tab:riščeJ Ali sploh veste, kaj jc to? Kunce 11* tracijsko taborišče je nov svet na starem svetu. Izločeni sle iz človeške družbe, zato pozabite na pre-« teklost, na svoj poklic. Tu niste vee ljudje, temevč le ničvredne števil-« ke. Državi ste v breme, ker mara zaradi vas vzdrževati toliko tabo-« rišč. Lahko ste samo hvaležni, da so vas sploh pustili živeti in da vam bo dovoljeno — seveda pod strogo nemško cenzuro — pisati svojcem v stari svet dvakrat na mesec. Obroki hrane so ma hm, zato vas opozarjam zlasti na kzz-ni zaradi tatvine hrane. Najman '^a kazen 25, ."8 do 100 udarcev na ?ad-njo plat, bunker ob kruhu in vodi.' Kdor ne bo ubogal in so pregrešil zoper disciplino, bo Sel z dušo ia telesom skozi dimnik krematori .1.« Smrdeč dira se je valil iz dimn'ka,. ko smo poslušali Guttmannov go-»« vor. ki ga mnogi niso razumeli. Med šivanjem rdečih trikotnikov in številk na bluze in hlače sem ne* katerim razložil Guttmannov govor, ki nam ga je zaključil s pozivom: »Vsak naj bo trd do samega sebe ia trd do svojega bližnjega.« 4 ANDREJ TIŠLER j Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12, 13., 15., 1"., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri sobota — 10. novembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Filmska glasba 9.45 Grške narodne pesmi 10.15 Iz opusa skladatelja Mihajla Vukdragiča 10.40 Seznanite se s Parkerjevimi 10 55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti —-> Ing. Jože Rihar: Zatiranje krpeljev na čebelah 1215 Dalmatinske narodne pesmi 12.30 Falla in Dvorak 13.15 Zabavna glasba 13.30 Za začetek sobotnega popoldneva 14 05 Ena Havdnovih simfonij 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Za stare in mlade 15.40 Med amaterskimi zbori 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Igramo za vas 15.30 V prijetni družbi 16.00 Humoreska tega tedna 1620 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Izlet na Havaje 17.15 Radijska igra 18.15 Dve romanci 18 30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Umetnost verizma 22.15 Skupni program JRT 23.05 Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK - 12. novembra 8.05 Skladbe srbskih skladateljev 8.25 Glasba ob delu 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Cez vso Evropo s klarinetom 9.45 Do desetih igra Kmečka godba 10.15 Seminarska scena iz opere Manon 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dsn nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza * 12 15 Kvintet bratov Avsenik 12.30 V paviljonu zabavnih melodii 13.30 Mali klub ljubiteljev popevk 14.05 Uspehi Mira Brajnika 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Rapsodija in trije romunski plesi 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.40 Mož z zlato trobento 18.00 Aktualnosti doma . in v svetu 12.15 Slovanske narodne pesmi 12.30 Za vsakogar nekaj 13*30 Dve suiti Georfcsa Bizeta 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Domači zvoki 15.J5 »Povej mi . . .« 15 30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas' 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Stoglavi virtuoz 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 V zabavnem tonu 20.15 Radijska igra 21.32 Komorna medigra 21.47 Vaši pevci — vaše melodije [18. 17.05 Gremo v kino 17.50 Zabavni orkester Ravmond Lefevre 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18 15 Za ples in razvedrilo 18 25 Impresije orienta 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20 00 Novo v studiu 14 20.20 Skalp stoječega vola 20 50 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23 05 Ples na valu 202 m NEDELJA — 11. novembra 22.15 Romantičnim plesavcem 23.05 Orkester Tony Osborno in pianist Russ Conway 23.20 Skupni program JRT SREDA - 14. novembra 8.05 Jutranji koncert 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Izbrali smo za vas 10.15 Trije Arničevi 6tavki 10.35 Nekaj narodnih v izvedbi Koroškega okteta 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 18.10 Od plesišča do plesišča.11.00 Pozor, nimaš prednosti 18.30 Poljske narodne pesmi 12.05 Kmetijski nasveti - 8.05 Trije zbori braaiiškega Slavčka 8.20 Vedri ritmi 8.40 Umetna glasba iz Makedonije 8.55 Radirka šola za višjo stopnjo 9.25 Znameniti Verdijevi dueti 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet minut za novo pesmico 10 40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Rsdijska kmečka univerza 12 15 Igra ansambel Srečka Dražila 12.30 Melodije od včeraj — orkestri od danes 13.30 Po Češkem, Moravskom in Slovaškem 14.05 Zveneče kaskade 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Potepuška pesem 15.30 Turistična oddaja 16 00 Vsak dan za vas 17.05 Glasba iz Talijinega hrama 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Mala revija zabavne glasbe 18 45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Igra ansambel Aca Miillerja 21.00 Literarni večer 21.40 Suita za klavir in violino 22.15 Po svetu jazza 22.45 Po strunah in tipkah 23.05 Romantični intermezzo 23.20 Skupni program JRT PETEK — 16. novembra 19.05 Z letošnjega festivala v Dubrovniku 20.45 Z velikih opernih odrov 21.15 Jour fix v kinoteki 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA - 11. novembra 05 Glasbene razglednice 20.00 Vedno lepe melodije 20 15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Štiristo let klavirske glasbe 21.00 Veliki zabavni orkestri 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Skupni program JRT 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni akordi 23.20 Godalni kvartet - nov posnetek Drugi program SOBOTA — 10. novembra PETEK - 16. novembra 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Veliki zabavni orkestri tega tedna 14.30 Popoldne ob komorni glasbi 15.15 Glasbena medigra 15.20 Saboter j I - IV. 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Iz baleta »Romeo in Julija« 20.45 Mandoline in godala 21.10 Od valčka do jazza 21.30 Ritem za mlade 22.15 Dve 6kladbi 22.50" Orkester Ray Conniff PONEDELJEK - 19.05 Zapišite narek 19.20 Dva nova posnetka iz nove glasbe 19.50 Orkester Ray Anthony 20.00 Zborovske skladbe Franza Schuberta 20.15 Iz arhiva domače glasbe 21.00 Glasbeni barok 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 22.00 Televizija SOBOTA — 10. novembra RTV Zagreb 18.00 Zaseda - TV igra RTV Beograd 19.00 Slike in skulpture 19.15 Ustavna tribuna RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 TV pošta RTV Ljubljana 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Sprehod skozi čas RTV Beograd 20.30 Vremeplov Italija 21.05 Glasbena revija RTV Ljubljana 19.45 Integracija Hercegovine v jugoslovanskem kmetijstvu JTV >*; 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled RTV Beograd 20.45 Koštana - TV priredba RTV Zagreb 21.45 TV tribuna SOBOTA - 10. novembra. TOREK - 13. novembra Ni spored a! SREDA - 14. novembra RTV Ljubljana 18.00 TV slikanica RTV Beograd 18.15 V mestecu veseljaka 18.45 Smip in Smep 19.00 Beograjska kronika RTV Ljubljana 9.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Dokumentarni film 19.45 Loto in športna prognoza JTV 20.00 TV dnevnik RAV Beograd 20.30 Državna tribuna RTV Ljubljana 20.45 Mladi nam pojo RTV Zagreb 21.30 Reportaža ČETRTEK — 15. novembra 18 45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.45 Novo v znanosti 22.15 Nočni kaleidoskop 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo TOREK — 13. novembra 6.30 Napotki za turiste 7.40 Razgovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi 8.55 Glasbena medigra 9 05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo 10 00 Se pomnite, tovariši 10.30 II. matineja simfoničnega orkestra RTV L i ubija na 11.30 Nedeljska reportaža 11.55 Glrfibena medigra 12 05 NaŠ: poslušavci čestitajo in pozdravljajo - I. 13.30 Za našo vas 14.00 Pc'na;.';: minut s Slovenskim oktetom 8.05 Iz »Halke« 8.35 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 8.55 Radijska šola za 6rednjo stopnjo 9.25 V ritmu Latinske Amerike 9.45 Srbska kola 10.15 Baročni intermezzo lfAO Napredujte v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — j Jože Kregar: Vzemitev vrta ing. Milko Trstenjak — Urea kot dušično hranivo na list vinske trte 12.15 Makedonske narodne pesmi 12 30 Poje sopranistka Elizabet Schvvarzkopf 13.30 S popevkami od dežele do dežele 14.05 Radijska šola za srednjo 6topnjo 14.35 Mediteranska simfonietta 15.15 Orkester Franck Barchy 15.32 Walter Gieseking zaigra Schubertove 16.00 Vsak dan za vas 17 05 Dvesto let Berlinske opere 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Harfa in hammond orgle 18.25 Venček domačih in narodnih melodij 18 45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.)5 Melodije na tekočem traku 22 15 Odlomki iz opere »Ivan Susanin« 22.50 Literarni nokturno 23.05 Vsem vam, ki nas še poslušate 8.05 Popularne skladbe domačih ustvarjavcev 8.40 Popevke za vse 8 55 Pionirski tednik 9.25 Serenada op. 41 9.50 Nekaj narodnih iz Beneške Slovenije 10.15 Prizor iz 2. dejanja opere Samson in Dalila 10 35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Produkcija in izvoz živinskih proizvodov 12.15 Pihalni orkester JLA 12.30 Igra violinistka Olga Skalar 12 50 Deset minut z ansamblom Plas Johnson 13.30 Sem in tja po svetu 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Uvertura in dva prizora iz opere Dido in Enej 15.15 Napotki za turiste 15.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Ruski legendarni junak Ilija Muromec 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Plesna čajanka 18.30 Slovenske narodne in ponarodele pesmi 12. novembra 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Pol ure za violino samo 19.52 Orkester Mantovani 20.00 Ne vse, toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus torek — 13. novembra 19.05 Iz muzeja plošč 20.05 Glas, godala in kitara 20.45 Simfonija v d-molu 21 30 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz ob 22.00 SREDA — 14. novembra / n n 22.15 Dragulji naprodaj RTV Beograd 22.15 Interpol NEDELJA - H. novembra 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Deset minut z orkestrom Zacharias 19.30 Po svetu jazza 20.00 Dela angleškega baročnega skladatelja 20.45 Četrt ure z orkestrom Les Baxter 21.00 Zapeliivec - radijska priredba 21.20 Zabavni orkestri tega tedna ČETRTEK - 15. novembra 19.05 Seznanite se s Parkerjevimi 19.20 Sodobna ameriška glasba 20 20 Godala v ritmu 20.45 Melodije po pošti 21.20 Sest zmajevih satiričnih pesmi 21.40 Zaplešite z nami RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.30 Matineja RTV Ljubljana 11.45 Alkimist Evrovizija 15.25 Nogometna tekma Francija : Madžarska RTV Zagreb 18.15 Krog — češki igrani film 18.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 Mojstri humorja 21.45 Mednarodna ura PONEDELJEK - 12. novembra RTV Ljubljana 18.30 Turki v Butalah — lutkovna igra 19.00 Dokumentarni film RTV Beograd 19.15 Oddaja za dom in družino RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd RTV Zagreb 10.00 TV v šoli i RTV Zagreb j 18.00 Mendov spored 19.00 Zagrebški tednik RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Koncert orkestra Mantovani JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 TV tribuna 21.10 Dokumentarni filmi RTV Beograd 21.00 Interpol RTV Zagreb 21.30 TV SPOT - kratki filmi RTV Beograd in Ljubljana 21.40 Koncert mladih nagrajencev RTV Beograd 22.35 Knjige in pisatelji petek - 16. novembra RTV Ljubljana 18.00 Kulturna panorama 18.30 Zimske nalezljive bolezni 19.00 S kamero po Afriki 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Nevarne vode — prenos iz gledališč* Center — slovenski film TISTEGA LEPEGA DNE ob 16., 18. in 20. uri. premiera slov. filma MINUTA za UMOR ob 22. uri Storžič - franc. film ČLOVEK ZVER ob 10. in 15.30 uri, amer. barv. vv film SEVER-SEVEROZAHOD ob 17.30 in 20. uri Cerklje — amer. barv. CS film CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI ob 19.30 uri Visoko — ameriški film SA-YONARA ob 19.30 uri NEDELJA — 11. novembra Center — angl. film BETONSKA DŽUNGLA ob 10. in 17. uri, slovenski film TISTEGA LEPEGA DNE ob 15. in 19. uri, premiera franc. filma NEPREDVIDENO ob 21. uri Storžič — mladinski film AMER. BARVNE RISANKE matineja ob 10. uri, angleški film BETONSKA D2UNGLA ob 14. uri, amer. barv. vv film SEVER-SEVEROZAHOD ob 16. in 18.30 uri, slovenski film MINUTA ZA UMOR ob 21. uri Cerklje — amer. barv. CS film Cas Življenja in CAS SMRTI ob 16. in 19. uri Naklo — amer. CS film DNEVNIK ANE FRANK ob 16. in 19. uri Predoslje — amer. film SA-YONARA ob 15.30 uri Podbrezje — amer. film SAYONARA ob 19. uri PONEDELJEK -12. novembra Center - ital. CS film POTUJEMO v SAN REMO ob 16., 18. in 20. uri Storžič - slov. film TISTEGA LEPEGA DNE matineja ob 10. uri, francoski film NEPREDVIDENO ob 16., 18. in 20. uri TOREK - 13. novembra Center — mehiški barvni film PESEM UPORNIKA ob 16.. 18. in 20. uri Storžič — francoski film NEPREDVIDENO ob 16., 18. in 20. uri SREDA — 14. novembra Center — francoski barvni CS film NOCl LUKRECIJE BORGIE ob 16., 18. in 20. uri Storžič — francoski film NEPREDVIDBNO ob 16., 18. in 20. uri Svoboda — ameriški film DOLGO POTOVANJE ob 18. in 20. uri ČETRTEK - 15. novembra Center — amer. barv. film OVČAR ob 16., 18. in 20. uri Storžič —■ slov. film MINUTA ZA UMOR ob 16. in 20. uri, amer. film DOLGO POTOVANJE ob 18. url Storžič — amer. film DOL-1 25. novembra Hali J. film t ODBOJKA GO POTOVANJE ob 19. ihf SffANDALf ZA KULISAMI j 18. vrl, slov. tilm MINUTA 'ob 20. viri ZA UMOR ob 18. in 20. uri Jesenice »RADIO« 10. do 12. novembra amer. barv. CS film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI 13. do 14. novembra ruski film VSTAJENJE II. del 15. do 16. novembra ruski film TUJI OTROCI Jesenice »PLAVŽ« 10. do 11. novembra jugosl. film NADSTEVILNA 12. do 14. novembra amer. barv. CS film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI ! 15. do 16. novembra ruski film VSTAJENJE II. del 16. novembra amer. barv. I film SEVER-SEVEROZAPAD ob 20. uri V telovadnici kranjske glm- Zirovnica 10. novembra italij. film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE 11. novembra ruski film VSTAJENJE I. del 14. novembra jugoslovanski film NADSTEVILNA | Dovje Škofja Loka »SORA« » 10. do 11. novembra španski film VIRIBIJANA ob 18. 20. in 9.30, 17. in 20. uri Skofja Loka »PREDILEC« 10. do 11. novembra poljski film KRIŽARJI ob 19.30, 16. in 18. uri Duplica 10. novembra meh. barvni CS film PESEM UPORNIKOV ob 19. uri 11. novembra meh. barvni CS film PESEM UPORNIKOV ob 15., 17. in 19. uri 11. novembra poljski film PRIDI OČKA ob 10. uri matineja 14. novembra ital.-francoski film KARTAGINA V PLAMENIH ob 17. in 19. uri 15. novembra ital.-francoski barvni film KARTAGINA V PLAMENIH ob 19. uri nazije bo v nedeljo ,11. novembra ob 9. uri, prvenstveno srečanje ženskih ekip iz Novega mesta in domačega Triglava. . film 10. novembra ruski VSTAJENJE I. del 11. nov. franc. film HIRO-SIMA LJUBEZEN MOJA ' 15. novembra amer. barv. CS film ZGODBA Z SLOVNE STRANI NA- Koroška Bela 10. novembra ruski film VSTAJENJE II. del 11. novembra italij. film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE 12. novembra jugoslovanski film NADSTEVILNA Kranjska gora 10. do 11. novembra angl. barv. film MED LOVCI ČLOVEŠKE GLAVE NA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kr. :ju NEDELJA - 11. novembra oblO. uri URA PRAVLJIC -filmske pravljice; ob 19.30. uri M. Držič: TRIPCE DE UTOLCE za IZVEN. Gostuje Cufarjevo gledališče z Jese nic. S to predstavo so Jeseničani gostovali v Monacu. Športne prireditve PETEK 16. novembra Center — amer. barv. film KER VETER NE ZNA CITATI ob 16, 18. in 20. uri Ljubno 10. novembra italij. film NEZVESTE ob 19.30 uri 11. novembra amer. barv. film PONOS IN STRAST ob 16. in 19. uri Kropa 10. novembra amer. barvni CS film NI IMENA NA NABOJU ob 20. uri 11. novembra amer. barv. CS film ZLOMLJENA ZVEZDA ob 15. in 19.30 uri 15. novembra jugoslovanski film MARTIN V OBLAKIH ob 19.30 uri Radovljica 10. novembra italij.-franc. film DOGODILO SE JE V RIMU ob 20. uri 11. novembra franc. film POTOVANJE Z BALONOM ob 16., 20. in 10. uri matineja doisti Triglava v delavskem NOGOMET Čeprav bo vodeča enajstori-ca v slovenski nogometni ligi jutri gostovala v Trbovljah, Kranjčani kljub temu v nedeljo popoldne ne bodo brez nogometne prireditve. Na povratno srečanje bodo. prišli nogometaši iz Trbiža, ki se bodo dopoldne ob 10. uri srečali na igrišču Mladosti z rezervno ekipo domačega Triglava. Turistični informator KRANJ V hotelu »Evropa« imajo prostih še 10 postelj, če želite jih lahko rezervirate tudi po telefonu 21-23. Vsak večer razen torka, 6e lahko od 20. do 3. ure zabavate ob zvokih ansambla »Sani«. Tudi v hotelu »Jelen« imajo prostih še 10 ležišč, medtem ko je v privatnih tujskih sobah na voljo še 6 postelj. Dom na Joštu razpolaga Z 23 prostimi posteljami. JEZERSKO V domu na Jezerskem razpolagajo s 67 prostimi ležišču, , medtem ko je v zasebnih tuj-] skih sobah prostih 66 postelj.' V Češki koči ,ki je odprta le ob sobotah in nedeljah pa lahko prespi 30 ljudi. PREDDVOR V gostišču »Grad Hrib« imajo prostih 17 postelj. ROKOMET Jutri bo na sporedu X. kolo gorenjske lige. V njem se bodo na igriščih prvoimenova-nih moštev srečali naslednji tekmeci — Križe : Triglav (ob 11. uri), Sava : Storžić (ob 10. f uri), Radovljica : Mladost B (ob 10. uri), Tržič B : Tržič C (ob 9. uri),Zabnica : Duplje (ob 10. uri) in Iskra B : Savica (ob 9. uri). Gorenjski predstavniki v republiški ligi — Tržič : Gorica (ob 10.30), Mladost igra v Ljubljani s Krimom, Iskra pa v Šentvidu. Igravke Mladosti bodo jutri ob 10. uri na svojem igrišču igrale pokalno tekmo z mariborskim Branikom. KRVAVEC V domu na Krvavcu — 42 prostih postelj. BLED V hotelu »Krim«, »Jelovica« j in »Lovec« imajo še dovolj prostih postelj. Hotel »Toplice« je zaprt zaradi čiščenja se do 15. t. m. Bife na blejskem gradu bo odprt celo zimo. V hotelu »Jelovica« pa je ob sobotah in nedeljah ples. »Sport-hotel« na Pokljuki ima prav tako še dovolj prostih ležišč. Na Pokljuki je zapadel prvi sneg. JUDO Danes ob 19. uri se bod ju- li, novembra italij.-franc. film DOGODILO SE JE V RIMU ob 18. uri 13. novembra sovjet, barv. film PIKOVA DAMA ob 20. uri 14. novembra sovjet, barv. film PIKOVA DAMA ob 18. in 20. uri domu pomerili z judoisti kluba ASKO iz Garza. NAMIZNI TENIS Danes in jutri bo na Jesenicah v domu Partizana prvi republiški pozivni namiznote-niški turni za pionirje in pionirke. KRANJSKA GORA Hotel Erika in motel sta zaprta do pričetka zimske sezone, medtem ko je v hotelu Razor še dovolj prostih ležišč, prav tako tudi v zasebnih sobah. Cesta med Kranjsko goro in Trento preko Vršiča je prevozna samo do cestarske koče pod Erjavčevo kočo. Tudi v ostalih krajih na Go-! rer.jskem bi lahko dobili pre-I nočišča. Tako v Radovljici j ; Bohinju ,na Jesenicah in dru-I god. 6 T MEDENI TEDNI in medena vsakdanjost No, pa smo že kar na začetku pri glavnem predmetu našega današnjega članka: pri medu. Ce so naši očetje imenovali najbrezskrbnejše dneve svojega življenja »medene tedne« in če so za deželo pravljic rekli, da se tan. »med in mleko cedita v potokih«, so že vedeli, zakaj tako pravijo. Med je namreč že od nekdaj veljal pri vseh, he le pri našem ljudstvu, za praznično prehrano, za krepitev oslabljenih in bolnikov. Poglejmo, kaj pravijo o tem današnji - z odkritji mo-merne medicine oboroženi — mojstri človeške prehrane: med krepi živce, jetra in isrce ter daje moč mišicam, pa r.aj bo to svetli ali temni med. tekoč ali malo gostej-čd. Torej mu stari niso zastonj posvečali take pozornosti. Spomnimo se samo lepo poslikanih panjskih končnic na naših starih čebelnjakih. Kmečki človek v Btarih časih je tako na svojevrsten, preprost način izkazal svoje spoštovanje čebelam, živalim, ki ga oskr- bujejo z medom, krono vseh dobrot. Ali ni to pomembno če je bil poleg skrinje, v kateri so hranili najdražje hišne svetinje, »bohkovega kot-ka« in zakonske postelje najlepše okrašen prav čebelnjak. In če se potem še spomnimo starih praznovanj, na^ katerih je bil najsloves-nejši trenutek zaznamovan s pojavom medene pogače, starih običajev izpovedovanja ljubezni z velikim srcem iz medenega testa, pa lectastih konjičkov in škofjeloškega kruha, smo si na jasnem, da je med in medene jedi že od nekdaj predstavljal našemu človeku znamenje blaginje in dobre prehrane. Skoraj nepotrebno je povedati, da si naš človek danes tudi ob navadnih dneh lahko privošči take dobrote, res pa je, da zavzema med v naši prehrani vse premalo pomembno mesto. Tovrstne jedi, ki so bile nekoč pri nas v navadi, 60 pozabljene, kljub temu da prodajajo danes med povsod in da niti ni pretirano drag. Oglejte si nekaj receptov. Žene, ki so zelo velike . . . . . Po svetu konfekcija misli J*Ji na izredno velike žene Tod 178 cm dalje). Med konfekcijskimi oblačili le redko ■najdejo kaj primernega z* %}ih. Vedno so rokava pre-ttka in krilo ne sega niti kolen. Angliji so ustanovili dru-velikih, ki tudi pozorno trbi za ženska oblačila. Ta-si visolee ženi lahko izberejo sebi primerne obleke. 3%'Kaksno garderobo si bo Ustvarila res zelo visoka že- Se Prav vse kar majhne in delale ne smejo nositi, si lahko frivoščijo. jjt Klobuki, ki jih nosijo, so tir ok okrajni in nizki. Črte v B*g* so počez, oblačila naj vodo z velikimi barvnimi Montrasti. It Zvesti spremljevalci so jim £fcrt>:o, grobo pleteni puloverji, jopice s horizontalnimi litiiiami in širokimi pasovi. Ker so velike žene navadno \ftd: bolj suhljate, bodo skušale to ublažiti. Imenitno jim bodo pristajala dolgodlaka krzna in široka krila. Prav gotovo se dolginke ne £odo odločile za čevlje z nO cm visoko petko. Modnih Revije v je kar precej na razpolago in boste tudi med niz-mhni na'sli primemo obliko, ml a paka velikih žena je, a a želijo s svojo držo učinkovati da bi bile videti manjše. Glavo stisnejo med ramena in hrbtenico skušaj® nekako spodviti. Seveda to ni niti lepo niti zdravo. Prav gotovo bodo dobile povešene prsi in okrogel križ. Vemo pa, da sta to dve napaki; ki prav nobeno ženo ne polepšata. MEDENA JABOLKA 4 jabolka, 4 jedilne žlice medu, 4 jedilne žlice pomarančnega soka, nekaj cimeta, nekaj zdrobljenih orehov. Priprava: jabolka olupimo, peščice odstranimo; z zmesjo iz medu, pomarančnega soka, cimeta in orehov jabolka napolnimo in jih položimo v na-maščeno posodo ter v vroči pečici pražimo kakih 45 minut. Z leseno paličico pa ugo-tdvimo. če so res že mehki, in nato jih serviramo. MEDENI KUPČKI 2 žlici masla. 2 žlici medu, 2 žlici sladkorja, nekaj cimeta, 4 jedilne žlice moke, 2 jedilni žlici ovsenih kosmičev. Priprava: maslo, med, sladkor in cimet mešamo, nato dodajamo moko in ovsene kosmiče. Oblikujemo male kupčke, ki jih pečemo kak:h 15 minut v srednje vroči pečici; ko so svetlo rjave barve, so pečeni. VROČA MEDENA LIMONADA Limonin sok dodamo v vročo vodo in osladkamo z medom. Ta pijača je priztiana domače zdravilo proti kašlju. Vendar se nam bo v m rzlih dneh odlično prilegla, četudi ne bomo prehlajeni. MEDENA SOLATA 2—3 pomaranče, 2—3 grape f rut! s in med. Priprava: Pomaranče olup:-mo in jih na kose razdelimo. Prav tako grapejruits olupimo in razrežemo na manjše Pripravna daljša jopica za naše matere. Pri igri sc olrol koščke. Osladkamo z nekaj vedno umaže in mamici bo dosti dela prihranjenega, če bt žlicami medu in medena sola- otrok preko puloverja imel tako oblačilce. Zapenja se za-ta je pripravljena. daj z gumbi in se lahko nosi tudi tako, da so gumbi spredaj Zrcalce, povej mi... Pri nas prevladuje mnenje, da je ogledovanje v ogledalu izguba časa in dokaz neči-mernosti. Pa ni tako, saj je izgled obraza odvisen od tega, kako smo ga spoznali in kako JrB4lSlJ05| Prav vse ženske se ogledujemo v ogledalu in ugotavljamo, da je dosti lepših žena in tudi. da je katera, ki slabše izgleda. Ogledalo naj bo naš iskren prijatelj, zato si ga bomo tatko namestile, da bo svetloba padala na obraz, ko bomo pred ogledalom: pravzaprav je tak položaj najboljši, ki pripomore, da odkrito spoznamo v ogledalu svoje napake: gubice okoli oči, nečisto kožo, utrujenost. Ličinao sc tudi vedno tako. da bo obraz do-vulj osvetljen. Taka nam bo uspelo, da bomo spoznale svoje pomanjkljivosti, saj za žensko velja temeljno načelo filozofov: spoznaj samo sebe. To že vemo. da se bomo za večerne prireditve za spoznanje močneje naličile — vendar ne pretiravajte. Liči- te se v dobro razsvetljenem prostoru. Ce bi se lepšale v medlo razsvetljenem prostoru, bi se utegnile preveč naličiti in bi bfle v svetlem prostoru videti kot lutke. Ce uporabljate za trepalnice tuš. boste pazljivo izbrale pravo barvo. Crnolaske in brinetke lahko sežejo po črnem tušu. medtem ko svetlolaske z rjavimi očmi po rjavem. Svetla dekleta z modrimi očmi .si-bndo izbrale siv odtenek in jim bo lepo pristajal. Obrvi si ne mažite preveč, zakaj nič bolj ne izpremeni /enakega obraza kot premočno začrtana obrv. Cim ožja je obrv. tem večje bo videti oko. Svetlolaske bodo uporabljale siv svinčnik za obrvi, črnolase ženske črnega in brinetke rjavega. Lahko poskusite tndi tako. da kombinirate dva svinčnika in učinek bo prav dober. Nahod Smo že v nevarnem času, ko se kaj hitro prehladimo in smo nahodni. Kar hitro poskrbimo', da ne bomo vso dolgo zimo imeli sitnosti z dihalnim; organi. Napolnimo s. kozarec z mrzlo in vročo vodo. V vroči vodi raztopimo žlico soli. Nato menjaje-grgrajmo. Se bolje je, če si skuhamo žajbljev čaj in ga grgramo. Da ne bomo nahodni, si bomo pripravili toplo vodo in jo osolili nato pa to vodo vsrknili skozi nos. Najprej skozi eno nosnico, potem pa skozi dm;o. MALJ FILMSKI vrtiljak FRANCIJA ZDRUŽENE DRŽAVE \r rtsti mladih režiserjev, ki se trudijo dati novo lice ameriškemu filmu, nuha Eddicja Constantina. V ga z ulice nad Tarzanom. Chabrolovem »Pohlepu« igra- »Morivca žensk Landruja jo loterijo za drago prošli- igra Charles Drenner, med Skupina uglednih fran- tutko gasivci Jean - Claude njegovimi žrtvami pa so coskih »novovalovcev« Pascal, Jean - Claude Brialv Danielle Darrieux, Michele je posnela filmski om- in Jacques Charier. Scenarij Morgan, Giuletta. Massina, nibus »Sedem naglavnih gre- za »Jezo« je napisal Eugcne Hildcgarde Neff, in Juliette hov«, ki sicer ni v celoti Ionesco.j »Požrešnost« pa je Mayniel. uspel, vendar pa je ves sila zrežiral Philippe de Broca. prijeten in zabaven. Po Čeprav je v naslovu vsake splošnem mnenju je najbolj- zgodbe en greh, pa pravijo, ša epizoda »Poželenje«, ki jo da se v vsaki tare toliko je zrežiral Jačques Demy. grehov, da človek ne ve, ka-Idejo zanjo je dal Roger terega gleda. Peyrefitte, je pa to lahkotno Kmalu bo gotov tudi »Lan- sta se pridružili še dve ime-in hudomušno opazovanje dru« Clauda Chabrola, za ni. Ron Rice je pokazal v dveh fantov (Laurent Ter- katerega je napisala scena- New Yorku »Tatu rož«, si-adeff in Jean-Louis Trintag- rij Francoise Sagan. Ctmrav lovito delo brez dramske nant), ki ob prelistavanju re- gj-e za film o slovitem mo- zgradbe, ki je polno simbo-■ produkcij Hieronima Boscha rivcu žensk, Saganova zatr- lov in uporništva zoper kon-odkrijeta, da obstaja nekaj juje, da to ne bo film gro- vencionalnost. takega kot poželenje. Na ze, ampak nežen film z rah-drugi strani pravijo, da je iim mrtvaškim pridihom. najslabši »Napuh« Rogera ».Res, da je ta mali mož ubil Vadima, v katerem igrajo enajst žensk.« pravi, »toda Marina Vlady, Sammy Frey bil je vesel in poln očarlji-in Jean-Pierre Aumont. »Za- vosti — Francoze je očaral. ,vist« je zrežiral Eduard Mo- Njegovo ime danes vzbuja linaro, glavno vlogo služki- nasmešek in ne vzbudi stu- ;nje, ki želi postati filmska da. Vzroki njegove popular- pa* filrn odlikuje izredno zvezda, in nato filmske nosti so večni. Imel je uspeh mo:.an pr;kaz španske četrti zvezde, ki bi želela biti spet pri ženskah, čeprav je imel z r2Znadajočimi barakami, služkinja, pa je zaupal Dany več dlak na bradi kot na povsod" razmetanimi smeti-Saval. Jean-Luc Godard si glavi. To je bila v resnici šci in podganami in njenih je v »Lenobi« izbral za le- tista ponovna zmaga moške- do ODupa v bedo potisnjenih prebivavcev. Izredno zanimiv je tudi dokumentarec »Crni lisjak«. Režiser Louis Clvde Stou-men je deloma naslonil ta svoj film na srednjeveško ljudsko pripovedko »Lisjak Reynard« in skušal postaviti primerjavo med Lisjakom in življenjem Adolfa Hitlerja. Pri tem se je poslužil globinske tehnike in uporabil za to stare fotografije, filme in grafike. Ena največjih odlik tega filma je izredno uspeli komentar igrav-ke Marlene Dietriech. Na splošno štejejo »Črnega lisjaka« za enega najboljših ameriških filmov o nacističnem zverinstvu. Bolj konkreten je Rick Carrier s svojim filmom »Tujci v mestu«, ki ga je posvetil problemu Puertori-čanov v New Yorku. V njem je sicer melodramatično izredno nakopičil vrsto tragedij nad eno družino, vendar Letos so v Sovjetski zvezi priredili Teden francoskega filma, v katerem sta se srečali tudi francoska zvezdica Marie-Jose Nat in sovjetska igravka Ina Gulaja mali v Siamu, režira George podjetje uresničilo svojo za- Na naših platnih MINUTA ZA UMOR je poskus slovenske detektivke, ki jo je zrežiral Jane Kavčič. 2e 6ama (Ni-količeva) ideja o velemestnem podzemlju naše Ljubljane je, vsaj v taki obliki kot tu, zgrešena in predvsem skriva številne pasti. Tem se ustvarjavci filma niso ,mogli izogniti in so ob njihovem nezadostnem poznavanju zvrsti in premajhni zavzetosti prišle še bbij čo izraza. Čeprav bodo nekatera znana igrav-ska imena (Duša Počkaje-va, Lojze Rozman, Janez Škof) marsikomu zadostovala, da si bo film ogledal, pa je »Minuta za umor« vendarle na žalost samo ponesrečen poizkus domače detektivke. Duša Pcčkajeva v slovenskem filmu »Minuta za umor« NEPREDVIDENO italijanskega režiserja Alberta Lattuade je vsekakor boljši del programa prihodnjega tedna. Čeprav je tudi to detektivka (upajmo, da bomo potem imeli nekaj časa mir pred tovrstnimi filmi!), pa jo gotovo odlikuje dobra režija in solidna igra Thomasa Miliana, Anouk Aimee in Raymonda Pelle-grina. Čeprav bi temu filmu o domačem učitelju, ki ugrabi otroka, lahko očitali premajhno človeško polnost njegovih oseb, pa vsekakor drži, da je Lattuada dobil zanj lani na festivalu v San Sebastianu nagrado za režijo. Med bolj uglajenimi, bolj hollywoodskimi filmi, ki trenutno nastajajo, pa je v marsikaterem pogledu zanimiv »Grdi Američan«. Gre za filmski prenos zelo brane in polemizirane knjige Lederer-ja in Burdicka, ki opisuje na primeru izmišljene dežele Sarkhan številne pasti in nesmiselnosti ameriške diplomacije in politike v Jugovzhodni Aziji. Glavna vloga v tem filmu bo po vrsti kostumskih vlog nudila Mar-lonu Brandu spet malo več prilike, da pokaže svoje igravske sposobnosti. Razen njega igrajo Sandra Church, Eiji Okada (»Hirošima«) in Brandova sestra Jocelyn. Film, ki so ga deloma sne- Englund. SOVJETSKA ZVEZA Vbeloruskih filmskih študijih je mladi režiser Valentin Vinogradov posnel film »Dan, ko mi je bilo 30 let«. V njem je načel mnogo problemov sodobnega človeka, kakor jih doživlja na svoj trideseti rojstni dan Svetlana, ki bi rada pozabila preteklost in svojega prvega moža in 6e povsem posvetila prihodnosti. V glavni vlogi je zaigrala znana gledališka in filmska igravka Rufina Nifontova, Azerbejdžanski filmski ustvarjavci 60 posneli film »Pripovedka o ljubezni« po legendi o neizpolnjeni ljubezni Lejle in Medžnuna. To je eno najlepših del iz zakladnice vzhodnega ljudskega pripovedništva, po kateri je v preteklosti segel in jo obogatil rudi veliki perzijski pesnik Firduzi. DOMA Viba film bo v sodelovanju z uredništvom »Pavlihe« posnel serijo kratkih dokumentarnih humorističnih filmov z aktualno tematiko iz vsakdanjega življenja. Filme bodo ponudili »Filmskim novostim«, gledali pa jih bomo najbrž tudi na televiziji. S tem je misel o humorističnem cuzor-niku, ki se je porodila že lani. Osnovno r-rr.vilo za uspeh pri filmu postajajo vedno bslj po-glosti prizori, ko igravke razkazujejo telesne ffilnttiil -Hej, to je pa genialno!« je vzkliknil Poirot občudovaje. »Med pisanjem pisma stoji pred njim steklenic« z viskijem.« »Tako nekako je moralo biti,« je nadaljeval Crome. »Prav gotovo se je že vsakomur od nas kdaj pripetilo, ko smo pisali, da smo nehote kopirali tisto, kar smo podzavestno zaznali, ker je stalo pred našimi očmi. Najprej je napisal VVhite, potem pa .horse* namesto ,haven\« Inšpektor Crome se je vozil z istim vlakom kot midva. »Tudi če bi imeli to neverjetno srečo, da se še ni nič zgodilo, si je morivec izbral Churston za svoje torišče in je zdaj tam, ali pa se je danes tam zadrževal. Eden mojih ljudi bo ostal do zadnjega trenutka pri telefonu, da mi takoj sporoči, če bi dospela kaka vest. Ko se je vlak že pomikal s perona, smo opazili moža, ki je tekel ob vlaku in ob oknu našega kupeja poklical Cromeja. Croma je odprl okno in v voz je priletela majhna aktovka. Mož je zaostal. Crome je odprl aktovko, vzel iz nje listič in bral. Namršenih obrvi je pomolil listič Poirotu, ki je glasno prečital: sira Carmichaela Clarka so našli z razbito glavo, mrtvega. Sir Cannichael Ciarke je bil — čeprav po mnenju javnosti ne posebno znan — vendarle dokaj poznana osebnost. Svojčas je bil znan specialist za bolezni grla, stopil pa je že pred nekaj časom v pokoj in je služil — dokaj premožen — le še svoji zbirateljski strasti. Zbiral je kitajski porcelan in keramiko. Nekaj let kasneje je podedoval po svojem starem stricu veliko premoženje, ki je njegovega konjička le še stopnjevalo. Imel je eno najlepših zbirk kitajskega porcelana in keramike. Sir Carmichael je bil poročen, pa brez otrok in je stanoval v vili, ki si jo je sezidal na obrežju v Devonshireu. V London je zahajal le redko, večinoma le takrat, kadar je bila kaka razprodaja redkega porcelana in kitajske keramike. Njegova smrt — po umoru mlade in lepe Betty Barnardove bo nedvomno postala največja časopisna senzacija za več let. Bilo je avgusta in bil je čas kislih kumaric. »Prav je tako,« je pripomnil Poirot. »Morda bomo pa ravno s tem dosegli tisto, česar z vsemi našimi, v tišini izvedenimi napori, nismo mogli doseči: Vsa dežela bo zdaj budno pazila na ABC!« »Saj,« sem dejal jaz, »žal, ravno to hoče doseči!« »Res je, toda morda bo to njegova poguba! Zadovoljen s svojim uspehom bo morda postal nepreviden... in to ravno upam, da mu bo njegova lastna bistroumnost stopila v,glavo kot močno vino.« »Kako čudno je to, Poirct,« sem dejal ves prevzet od hipnega domisleka. »Ali veste, da je ' to prva kriminalna zadeva take vrste, ki jo skupaj obdelujeva? V vseh prejšnjih zadevah je šlo — kako bi dejal — le za privatne umore.« »Popolnoma prav imate, dragi prijatelj. Doslej sva morala vsako zadevo obravnavati od znotraj. Važna je bila zgodba žrtve. Vedno je šlo za vprašanje: Kdo je imel dobiček od tega * umora? Kakšne možnosti so imele osebe iz najbližje okolice, da bi storile zločin? Tu pa imava prvič, odkar sva skupaj, pred seboj hladnokrven, neoseben umor. Umor od zunaj.« Zgrozil sem se. »Strašno je to ...« »Da! 2e pri prvem pismu sem vedel, da tu nekaj ni v redu, da je tu nekaj zabrisano...« Z nestrpno kretnjo roke je nadaljeval: »Nikakor ne smemo popustiti svojim živcem ... Ta zločin mi nič hujši kot kak drugi. . .« »Pač ... o ... pač!« »Ali je huje vzeli življen'e tujcu kot svojema bližnjemu — človeku na primer, ki svojemu morivcu zaupa?« »To tukaj je strašnejše. ker je blaznost...« »Ne, Hastings! Ni strašnejše. Samo težje je.« Nisem bil prepričan, toda Poirot je zamišljeno nadaljevah »Pravzaprav bi se to moralo dati laže razkriti, ker je blazno. Zločin normalnega, prebrisanega človeka bi bil bolj kompliciran. Tu pa — če bi le mogli najti vodilno misel...! Domneva, da gre za abecedno blaznost, ima tudi svoje šibke točke. Ce bi našel vodilno nit, bi bilo vse jasno in preprosto ...« Prikimal je sam svojim besedam in vzdihnil. »Teh zločinov mora biti konec! Kmalu, moram odkriti resnico... Zaspiva zdaj, Hastings, jutri bova imela mnogo opraviti! SIR CARMICHAEL C L. ARKE Churston, ki leži med Brixhamom in Paing-tonom in nasproti zelo' obiskanemu kopališču Torquaiu, nekako sredi zaliva Tor, je bil pred desetimi leti samo neobljuden košček sveta, ki je v svojem nasičenem zelenju počasi padal proti morju. Enoličnost je prekinjal le tu in tam kak kmečki dom, samoten in pust. V zadnjih letih pa so začeli med Churstonom in Paingto-nom ran zidati in zdaj je zemljišče precej na gosto posuto z cnostanovanjskimj --- Sir Carmichael Ciarke si je kupil približno hektar sveta na kraju .kjer je imel prost razgled na morje. Vila, ki si jo je dal zgraditi, je bila zidana v modernem stilu, bela kocka, kar prijetna na pogled. Razen dvoje mogočnih galerij, v katerih je namesiil svoje zbirke, vsa stavba ni bila kdo ve kako velika. V Churston sva prišla nekako ob osmih zjutraj. Inšpektor krajevne policije naju je priča- koval na kolodvoru in naju obvestil o dogodkih. Sir Carmichael Ciarke je imel navado vsak večer po večerji iti še malo na sprehod. Ko je policija — nekaj po enajstih — pozvonila pri njem, se še ni vrnil. Ker je hodil vedno isto pot, ni trajalo dolgo, da je našla patrulja njegovo truplo. Smrt je povzročil udarec s težkim predmetom po zidnji strani glave. Ob truplu je le/al, s hrbtom navzgor .vozni red ABC. Kmalu po osmi uri smo dospeli do vile. Odprl nam je star služabnik. Njegove tresoče se roke in prestrašeni obraz, vse je kazalo, da ga je nenadna smrt gospodarja globoko pretresla. »Dobro jutro, Deveril,« je pozdravil inšpektor. »Dobro jutro, mister VVells!« »Ta gospoda sta iz Londona, Deveril.« »Prosim, gospodje, kar vstopite!« Vodil nas je v podolgovato jedilnico, miza je bila pogrnjena za zajtrk. »Obvestil bom Mr. Franklina.« Nekaj minut kasneje je vstopil v sobo visokorasel, svetlolas gospod, močno zarjavelega obraza: Frar./-din Ciarke — edini brat umorjenega. Nastopii je energično prav kot mož, ki je navajen težavnih okoliščin. »Dobro jutro, gospodje!« Inšpektor VVells nas je predstavil. »Kriminalni komisar Crome od Scotland Yarda, M. Hercule Poirot in — eh — Mr. Hassing.« »Hastings,« sem hladno popravil. Franklin Ciarke je vsakomu od nas stisnil roko in pozdrav spremljal s prodornim pogledom. »Ali vas smem povabiti k zajtrku?« je vprašal. »Zadevo „bi lahko obravnavali med jedjo.« Medtem ko nam je izvrstno tekmi res odlični zajtrk, je začel Franklin Ciarke: »Inšpektor VVells mi je včeraj poBoCi orisal v velikih potezah stanje — in r«či moram, da je vse skupaj najbolj fantastična zadeva, ki sem jo kdajkoli srečal. Ali je res, inšpektor Crome, da je moj brat žrtev blazneža, tretja žrtev in da je vsakokrat ležal ob truplu vozni red ABC? »Res je vse tako, Mr. Ciarke.« »Toda čemu? Kaj si obeta morivec od takega umora — pa naj bo še tako nagnjen k nenormalnosti?« Poirot je kimaje pritrdil. »Naravnost v sredo ste zadeli s tem vprašanjem, Mr. Ciarke.« »Pri trenutnem stanju zadeve nima mnogo smisla spraševati po vzroku,« je dejal Crome. »Motiv je v tem primeru skrb zdravnika za duševne bolezni, čeprav bi smel trditi, da imam tudi jaz nekaj skušenj z blaznimi zločinci in da so njihovi motivi navadno sila nedostopni. Po tem hrepenijo, da bi se dokopali do veljave, da bi vzbudili pozornost — skratka, da bi bili Nekdo, namesto Nikdo.« »Ali je to res, Mr. Poirot?« je vprašal Ciarke neverjetno. Inšpektorju Cromeju ni bilo nič kaj prav, da se je obrnil na starejšega in je nejevoljno namršil čelo. »Popolnoma res!« je odvrnil Poirot. »Vsekakor pa tak človek ne more ostati dolgo 6krit,« je dejal zamišljeno Franklin Ciarke. »Mislite? O, ti ljudje so zelo zviti. In ne pozabite tudi. človek te vrste je navadno čisto nepomemben, po videzu navadno spada k ljudem, ki jih preziramo, ignoriramo ali celo zasmehujemo.« »Ali mi ne bi hoteli dati nekaj podatkov, Mr. Ciarke,« sc je vmešal Crome v pogovor. »Rad.« »Vaš brat je bil včeraj zdrav in dobre volje kot navadno, ne? Ali je prejel kako nepričakovano pismo? Ga je kaj vznemirilo?« »Ne. Mislim, da je bil čisto ta»k kot navadno.« »Torej niti potrt niti zaskrbljen?« »Oprostite, inšpektor, tega nisem dejal. Potrt in v skrbeh, to je bilo navadno stanje pri mojem ubogem bratu.« »Kako pa to?« »Najbrž vam ni znano, da je moja svakinja, I.idy Ciarke, hudo bolna. Naravnost povedano in čisto med nami, boleha za neozdravljivo novotvorbo in ure njenega življenja so štete. Njena bolezen je mojega brata zelo potrla. Ko sem se pred kratkim vrnil s popotovanja me je pretreslo, ko sem ga videl, kako se je spremenil.« * Poirot je nenadoma vprašal: »Denimo, Mr. Ciarke, da bi našli svojega brata na vznožju brega nevarno ranjenega od strela ali celo ustreljenega in bi revolver ležal poleg njega... Kaj bi bila vaša prvo misel?« »Odkrito povedano: samomor,« je odgovoril Ciarke. -— »Zopet!« »Kako?« »Menim le: tu se spet nekaj ponavlja.« »Vsekakor to ni bil samomor,« je pripomnil nekoliko ujedljivo Crome. »Vaš brat, Mr. Clar.ve, je imel navado iti vsak večer na sprehod, h slišim. Vsak večer?« »Ce je močno deževalo, seveda ne.« »In je vsakdo tu v hiši vedel za to?« »Samo po sebi umevno!« »In izven hiše?« »Ne vem prav, kaj mi-lite z 'izven'. Vrtnar je najbrž tudi vedel, za gotovo pa ne morem reči.« »Pa v vasi?« »Natanko vzeto, vasi sploh ni. V Churstonu i l amo sicer pošto in nekaj kmečkih hiš, vasi pa pravzaprav ni in tudi ne prodajaln.« »Tujca, ki bi se potikal tod okoli, bi najbrž lahko zapazili?« »Nasprotno! Avgusta tu kar mrgoli tujcev, vsak dan jih pride mnogo iz Brixhama in Tor-quaya z avtomobili, avtobusi, peš. Obrežje Broad-sandsov je zelo obiskano, tudi zaliv Elbury je priljubljena izletna točka za piknike v zelenem. Želel bi, da bi ljudje hodili kam drugam. Nimate pojma, kako lep je ta košček zemljice in kako miren meseca junija in v začetku julija.« »Torej ne verjamete, da bi se tujca lahko zapazilo?« »Ne, razen, če bi se prav cpazljivo obnašal — kot blaznež.« Mladi bravci nam pišejo. Prav veseli smo bili, ko Smo takoj po našem obisku V pionirski knjižnici v Kranju dobili kar celo vrsto prispevkov. Pionirji so nam resnično dokazali, kaj zmorejo! Pionirji iz literarnega krožka so nam poslali pesmice in zgodbice, ki jih danes objavljamo. Pa tudi mladi umetniki iz likovnega krožka so se odzvali našemu vabilu in nam poslali prav lepe izdelke. S tem so nam prav zares pokazali, da so že pravi mojstri. Kar poglejte si sliko, ki jo je izdelal Lado Arezanovič, pa povejte, kaj menite o njej. Prav gotovo pa je tudi med vami kdo, dragi mladi bravci, ki bi znal narisati kaj lepega. Ce se boste opogumili in nam poslali svoja dela, bomo prav gotovo našli kaj primernega in objavili v -Mladi rasti«. Mladi vedež AH že veste ur 0 da jc droplja naša največja močvirna ptica. Je zelo zvita in plaha. Meso mlade droplje je užitno, meso stare pa je treba najprej omehčati. Droplje živijo tudi pri nas. naj- Arezanovič Vlado: »Pokrajina« več jih je okrog Obedskega močvirja. q da je dren sadno drevo, ki prvo cvete. Ima majhne rumene cvetove in cvete že v marcu, še preden ozeleni. £ da hmelj izvira iz Srednje Azije in se za pridobivanje piva uporablja od 12. stoletja. Hmeljev prah se imenuje lupulin. £ da je hitrost zvoka v raznih sredstvih ra/.lična, v vodi je večja kot v zraku, še večja pa je v zemlji. Usu in železu. Iz centra za likovno Vzgojo v Kranju Od kdaj ljudje drsajo? Od Morsejev telegrata do Od Morsejcvega telegrafa do radia ni preteklo niti sto let. V tem razmeroma kratkem času so odkrili na tem področju veliko več kot v več tisoč letih pred tem. Drsanje ee je gojilo kot šport že v davnini pri severnih narodih. V začetku novega veka 6e je razvilo na Nizozemskem, kjer «o bile cmsavke važno »prometno« sredstvo. V davnini še v kameni dobi so uporabljali koščene drsavke. Prvi napredek pa je bil dosežen v začetku novega veka. ko so iznašli lesene (podložene z železom). Današnje jeklene drsavke so izumili v Ameriki 1. 1850. S temi se laže izvajajo figure na ledu. Pri nas je drsanje predvsem v Ljubljani, Zagrebu, Celju, SLsku in Križevci h eden najstarejših športov. V Sioveniji je bilo prvo drsališče urejeno v Ljubljani leta 1860, v Zagrebu pa je biio 1874 ustanovljeno prvo drsalno društvo. Mednarodna zveza je bila ustanovljena šele leta Pred nekaj več kot sto leti je ameriški iznajditelj Samuel Morse dokončal prvo telegrafsko linijo med VVashing-tonom — prestolnico ZDA in Baltimorcom. 30 let kasneje se je v Fila-delfiji pojavila prva - »učena igračka- - ki govori. To je bil v resnici prvi telelon. ki ga je iznašel Graha m Bell. Medtem ko 6e je po prvem Monsejevem telegrafu lahko preneslo 60 do 70 črk, danes lahko prenašamo do 600 črk na minuto. In medtem ko so za telegraf in telefon potrebni vodi, za enega najmlajših in najpopolnejših izumov — radio — ni potrebno niti to. Teslove zamisli o brezžični zvezi sta uresničila ruski znanstvenik Aleksander Popov in italijanski strokovnjak Marconi. Toda nasproti Popovu in Tesli, ki je imel leta 1896 v bližini Ne\v Yorka majhno radio postajo, s katero je opravljal brezžične prenose na daljino 35 km in več, je Marconi povezal odkritja svo- Moja Katka V. Kaznovana begunka V deželo je pritisnil jesenski mraz. Jutranji slana je od dne do dne močneje pobehia poUane in gozdove, med katerimi je kraljeval ljubljanski Rožnik. V opoldanskem soncu, ki je pregnal nadležno in dušečo barjansko meglo, se je pravljično lesketal in sc smelj-Ijal starinski — vendar beli — Ljubljani. Veselo je bi.1 razpoložen, ko se je grel v boža jočem sončnem zlatu. Polovica je rdela in žarela, zapadna stran pa je bila odeta v prozorno rumenkasto — roža-sto tančico, ki je mestoma prehajala v lahno lelen paj-čolan, v katerega so bile posejane vijoličasto-zelene lise — poslednji pozdravi zapoznelega poletja ... Občudoval sem in v mislih božal to prečudno podobo in mimogrede pozabil odzdraviti Katki, svoji ljubljenki, ki je prihitela — kakor običajno — nasproti in sedla na mojo levo ramo. Vljudno je pozdravila »Kav-kav!* Pozdrav pa se mi je zdel ta dan nenavaden, da, celo — tuj... »Kav, Kav'.* je nepiičako-vano odrezano zapela, nato je sledil zategnjen bolesten klic »Kamra ... kam ... Kamm!* in nemirno prestopicanje. Venomer se je Katka tudi ozirala preti zvoniku protestantske cerkve, nad katerim je krožila ogromna jata kavk, ki so pred poletom na jug v slovo pošiljale Ljubljani poslednje pozdrave. »Kav.' avl Kam .. . kam ... Kav! Kav!* je odgovarjala moja Katka in nemirno udarjala s krili. ; »Le kaj ti je danes, ti meja črnubka?* sem vprašal in pomolil ljubljenki desnico. Malomarno se je poslužila uslužnosti, nalahno je zakav-kala, udarila s kljunom v dlan in se nepričakovano dvignila v zračne višine — poletela ;? k poslavljajoči se jati kavk . . . »Katka, Katka, čmuhka! Vrni se!* sem klical, odziva pa ni bilo . .. »Odletela je k svojcem,* se je oglasil za hrbtom moj oče. »Tudi tako je prav! Prihranjena bo jeza; ti pa boš imel manj dela!* »Očka, glej mojo kavkico! Na pomoč kliče! Slišiš njen žalosten klic: Kamm . . . K a mm . .. Kamm!?* sem odgovarjal in kazal s prstom proti trem, petim, devetim kavkam, ki so se zaganjale v mojo ljubljenko in s svojimi kljuniu darjaie po njeni nedolžni glavici, da je perje od-letavalo na vse strani. Bojni kriki: >Kav! Kav! kav, kav! o spremljali napad, vmes pa se je slišal pojemajoč in prosti g ki J moje Katke: »Kammm . . . Kammm*. Kaj kinalu jc za tem bojem omahnila in padla v divjino, ki se je takrat bohotila med cerkvijo in Kolizejcm- Pohitel sem na kraj, kjer je obležala moja Katka. Pobral sem siroto: dva curka, temno rdeče krvi sta zalepila sirotine veke, tretji pa se je usedel vzdolž kljuna nezavestne ljubljenke. »Očka, saj bo okrevala.'* sem stisnil ves prestrašen iz sebe. »Dobra šola je bila to za tvojega črnavza,* je odrezavo pripomnil oče in nasmejano dodal.- »Danes so utepli Katki v glavico — le poglej, kako temeljito je devetorica krvnikov opravila svoje delo! — da je za njih tujka, da one tujcev ne trpijo v svojem zboru! Zdaj se bo, tvoja Katka — končno! — zares udomačila . . .* VACLAV DUŽAJ ega radia jih predhodnikov in jih obja^ vil kot odkritje — brezžični telegraf. Zavedal se je, da prihodnost telegrafa ni odvis-. na le od znanstvenikov in inženirjev. Za radio-telegraf je potreben denar. Marconi je takoj trvidel, da na domačih' tleh ne bo mogel uspeti. Zalo je odšel v Veliko Britanijo« kjer se je lahko uveljavil iri leta 1897 patentiral svoj izum. Kralj gozdov To se je zgodilo že pred davnimi, davnimi časi, ko so živeli še palčki, vile in kralji. Take jc živel tudi kralj gozdov, ki je vladal vnem gozdovom na svetu. Le \cieT mu ni hotel biti pokoren. Ta kralj je imel svoj gozd ne* kje pod goro Peco. Nekoč je prišel s Koro-« ega siromašen kmet in si hotel nasekati drv. Kralj je ■kazal palčkom, naj gredo ponj in ga vržejo v ječo.' Tako se jc tudi zgodilo in revež je tam premisi \\ .1, kaj je z njegove ženo in otroki. Ko jc veter za to zvedel j je zapihal čez goro in povedal ljudem o nesreči uboge-« ga kmeta. Kmalu se je na-« šel med Korošci fant, ki se je napotil v gozd, da bi re*i šal siromaka. Tudi njega so na kraljev ukaz ujeli palčki.' Med potjo v ječo je vzel fant iz žepa dva kresilna kamna in palčkom zažgal brade." Palčki so se razbežali, junak pa je rešil reveža. Oba sia" si nabrala veliko zlata in se vrnila v vas. Od tistega ča*> sa si lahko vsak naseka drv in hodi po gozdu s pesmijo in veselim srcem. J JERAJ tz centra za estetsko vzgojo t Kranju Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran ODMOR NA VRHU «— Halo vi spredaj pohitite, tudi ml Imamo fotoaparate... SODOBNO — Draga, moram ti takoj povedati, da ne znam kuhati. ZAKON IN KUHINJA f* Prenehaj že godrnjati... Ze pr poroko sem ti povedala, da v kuhinji ne zmorem veliko! PRVA LJUBEZEN — Peter, prisezi, da sem ti prva ljubezen! MOč NAVADE Zaradi kaljenja javnega miru boste plačali pet tisoč dinarjev kazni! ČASI SE SPREMINJAJO — Ko smo bili novoporočenci si me zbudil s poljubom ... PRVI PREPIR — Ker mi vedno prigovarjaš, da nl-posliti. Vem za nekega slikarja, ki česar ne delam, sem se sklenila za-išče model. Križanka št. 64 1 2 J 4 5 6 7 8 '*) J 11 12 13 14 P Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: 1., 1. igra z žogo, v kateri je bilo pred nedavnim 6vetovno prvenstvo z udeležbo Jugoslavije, 7., 2. čevljarska potrebščina, 8., 3. ime slovenskega publicista Zupančiča, 9., 14. avtomobilska oznaka Gnjilan, 10., 4. zofa brez naslanjala, 12., 5. avtomobilska oznaka Jamajke, 13., 11. pristanišče na arabskem polotoku, 14., 9. vrvež, prerivanje, 15., 6. fotografski objektiv. Rešitev križanke št. 83 Vodoravno: 1. nogomet, 7. okovi, 8. goba, 9. nb, 10. ovacija, 12. mi, 13. Irak. 14. Njasa, 15. tobakar. dokumenti % dokumenti * dokumenti • dokumenti * dokt.menti « dokumenti • dokumenti # dokumenti « dokumenti az, teta in brat smo se v vasi deček in delal, na i odidem ven. očka na i hi mu svetoval, toda kai Ako bi hotel naoisati le del teea Jaz, teta in brat smo se v vasi odcepili in pobegnili, kajti orožniki so še vedno stali pred prodajalno. Stric, mama in babica pa so odšli. Domov nisem šel, ker so bili še v prodajalni, zato sem stopil k sosedu in počakal. Ko so odšli, sem stopil domov. Mama je bila brez rokavic, babica tudi, in opoldne niso jedli ,čeprav je bilo že kuhano in je zunaj tako hladno. Pri kosilu sem videl, da se bliža orožnik, ki je bil poprej pri nas. Stekel sem v polje in proč, ker sem mislil, da prihaja po nas Na polju sem sklenil iti v sosednjo vas in počakati, dokler ne pojdejo proč, in odšel sem. Sel sem in videl, da gre orožnik v isto smer kot jaz. Zbežati nisem več mogel, ker me je videl, vdal sem se v usodo in snel samo trak, da me vsaj ne bi spoznal že od daleč. Ko sem prišel v vas, sem mislil, da me bo srčna kap, tako prestrašen sem bil; odšel sem naravnost skozi vas. Na drugem koncu vasi sem spet srečal tega orožnika, ker ni žel za menoj, temveč po drugi poti. Vendar me ni pogledal. Vsakdo si lahko predstavlja, kako sem se bal. Odšel je mimo, jaz pa domov. Blizu hiše sem zagledal, da stoji pred njo vprega, in odšel k sosedu. Sosed mi je povedal, da vsi Zidje odmetavajo sneg, mama tudi. Stopil sem ven, da bi videl, če je voz že odpeljal, in opazil, da vsi odmetavajo sneg pred našo hišo, in nisem šel domov. Medtem ko sem tako sedel, je prišel neki deček in dejal, naj odidem ven, ker gTCdo skozi vas orožniki. Odšel sem k drugemu kmetu in tudi ta mi je dejal, naj grem ven, pa nisem šel. Kasneje sem stopil na dvorišče in videl, da se orožniki na vozu peljejo proč. in odšel takoj domov. Zvečerilo se je že, vsi so bili že doma in pripovedovali viki, kaj smo danes doživeli. Orožniki so zjutraj vprašali mamo, kum smo odšli, kasneje pa so pozabili na nas. Izvedel sem, da so očka naj bi mu svetoval, toda kaj naj mu reče. Danes smo se vsi zbrali pri odmetavanju snega. Ko smo ga odmetavali, je prišlo dekletce iz Gorne z listkom. Na listku je pisalo, da so enega od obeh, ki so ju včeraj odpeljali, ustrelili in kdo ve, če ne prav Zida, kajti drugi je bil Poljak. Njegova sestra se je odpeljala v Bielin, da bi kaj izvedela. Po kosilu sem odšel v trgovino, da bi kupil žarnico. Med potjo domov sem se ustavil pri DNEVNIK Davida Rubinovvicza nekegra Zida zvezali in odpeljali na orožniiko postajo, dva druga pa so zaprli in ukazali, da morata plačati 100 zl., pa ju bodo izpustili, zanju je jamčil schulze in so ju pustili. Takoj sem se oblekel in odšel tja, da bi zvedel, kaj bo s prvim. Ko sem prišel tja, ga ni bilo več, privezali so ga na sani, moral Je teči za njimi in morda ga bodo ustrelili, kdo bi vedel. Ves večer smo potrti posedali in razmišljali. Koliko sovražnikov preži na uboge kunce. Sele pozno zvečer je prispel očka z moko. 16. JANUAR - Ponoči je prišel očka od onega, ki so ga odpeljali; nekem Zidu. Ko sem vstopil v hišo sem videl, da so vsi objokani, takoj sem uganil, da so ustrelili tistega fanta. Povprašal sem z nekaj befT^JOil in zvedel, da je res in da so ga pokopali v nekeni gozdiču. Privezan je bil na sani in ko ni mogel več teči za njimi in so ga sani vlekle za seboj, so ga ustrelili, tako žalostna usoda ga je doletela. Doma sem jim pove« dal to novico, lahko je uganiti, da je niso bili veseli. Proti večeru je prišel k nam schulze ... — Očka je kupil malo vodke in skupaj sta pila, ker je bil prem raž en .., Schulze je dejal, da je treba vse Zide postreliti, ker so sovražniki. Ako bi hotel napisati le del tega, kar je povedal pri nas, ne bi zmogel ... Danes smo spet odmetavali sneg in občinski sluga je nadzoroval Zide. 17. JANUAR - Mislil sem, da danes ne bodo odmetavali snega, toda kje neki. Po takšnem težkem dogodku in izgubi sil smo morali stati zunaj na hudem mrazu in odmetavati sneg. 18. JANUAR - Zgodaj zjutraj sera odšel k vaškemu sehulzeru, kje naj pometamo sneg, toda schulze ni ničesar ukazal, ker ni snega. 19. JANUAR - Po zajtrku sem odšel z bratom mlet rž na ročni mlin. Med povratkom sva videla, da Zidje v bližini odmetavajo sneg pod nadzorstvom občinskega sluge. Občinski sluga nama je takoj ukazal, naj greva odmetavat sneg. Tako dolgo smo morali delati pod njegovim ukazom, dokler se ni vrnil schulze. ki je zgodaj odšel na občino. Ob štirih se je pripeljal nazaj, se ustavil in odšel v prodajalno, občinski sluga pa za njim. Ko je občinski sluga prišel iz prodajalne, nam je ukazal, naj se postavimo v dve vrsti, položimo lopate na ramena in odkorakamo navkreber. Dejal je, da mu je tako naročil schulze, in morali smo poslušati. Peljal nas je na vrh hriba, kjer je najhladneje in snežni metež, in nam ukazal, naj delamo, sam pa odšel v neko hišo; delali naj bi do sončnega zahoda.