PAPIRNICA
Tel.: 03/ 898-33-90
Od 4. do 30. junija 2001 zbiramo prednaročila za osnovnošolske ter
srednješolske UČBENIKE in DELOVNE ZVEZKE.
Velenje
Sp Do 35 LIST 2001
352,<497.4 Šoštanj)
LIST Glasilo Občine Šoštanj.
Prva številka LISTA je izšla 13. aprila 1995. Svet Občine Šoštanj je za redno izhajanje časopisa dne 6. 2. 7996 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega glasila Občine Šoštanj, člen 2: javno glasilo Občine Šoštanj se imenuje LIST in izhaja v slovenskem jeziku.
SLS iSKD
Slovenska ljudska stranka
VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB 10. OBLETNICI NAŠE SAMOSTOJNE DRŽAVE!
Vabljeni na proslavo in kresovanje 24. VI. Na predvečer Dneva državnosti, ob 20.30, k Zalesniku v Zavodnje!
zasanjaš se v spomine, to je čas, ki naj ne mine.
ZLSD
ŠOŠTANJ
Živeti v mestu
ŠOŠTANJ
1911-2001
fsc	šjctnn
Ime	st
	'yfce
	JBL* :
Čestitke vsem Šoštanjčanom!
Svet KS Šoštanj
90-letnica
Celju je nasproti policijske uprave gostinski lokal, ki nosi zveneče ime Hitler. Pred njim plapola zastava, na kateri je portret tega diktatorja, napisi so v značilni nemški gotici, izložbena okna pa se šibijo od značilne nacistične ikonografije od kratic SS, do značilnih nacističnih orlov s kljukastim križem. Ne glede na to, da je mož dal v času svoje diktature pobiti na milijone ljudi samo zato, ker so drugače mislili kot on, danes to očitno ne moti nikogar več. Kako si naj drugače predstavljamo z gosti vedno zaseden vrt, ki prijazno kramljajo, medtem ko jim nad glavami plapola obraz enega največjih brkatih zločincev 20. stoletja?
Ne vrjamete? Seveda ne! In prav imate. V Celju takšnega lokala ni in če bi bil, bi se nadenj zanesljivo zgrnile horde, če ne drugih, vsaj Zveze borcev, ki vztrajno branijo pozitivno podobo svojega udejstvovanja v II. svetovni vojni. Zato takšen lokal ne bi imel mesta pod slovenskim soncem ne le v Celju, ampak tudi nikjer drugje v Sloveniji.
Toda če zamenjate Hitlerja s Stalinom, nacizem s komunizmom in kljukaste križe s srpi in kladivi, potem boste našli v Celju natančno takšen lokal, kot je opisan. Ne bom sodil, ali je to prav ali ne, dejstvo je, da zunanja podoba tega lokal nikogar ne moti - kaže pa to na naš odnos do zgodovinskih dejstev in kaže na neverjetno toleranco do zločinov, ki so se dogajali v režimu, ki je tudi mene nategoval na svoje kopito, čeprav sem se rodil tri leta po Stalinovi smrti.
V šestem letu bivanja v Šoštanju pa sem takšne "delitve" zelo otipljivo doživel tudi v svojem mestu, ki mu nekateri odrekajo mestne pravice samo zato, ker so bile dodeljene avstroogerskemu Shönesteinu, ne pa jugoslovanskemu Šoštanju, (pisano v cirilici). Pa je zato v zraku pritajena "tekma" med 90-letnico mesta in 60-letnico prvega napada na Šoštanj, kot so nas učili v osnovni šoli.
Ali naj naš časopis piše o teh stvareh, ne da si dobi stigmo "levičarstva" ali "desničasrtva"? Težko, saj živimo v državi, kjer celo "goli f...“, kot bi rekla Erica )ung, dobiva ideološke predznake.
A opredelitve o različnih vsebinah, ki se napajajo iz te ali one ideologije, so vse bolj "opij za ljudstvo", medtem ko tranzicijska privatizacija vstopa v svojo zadnjo fazo. O njej pišejo le redki, pa še tisti so v smrtni nevarnosti. Le zakaj? O tem bi nam lahko kaj povedal koroški novinar Miro Petek, medtem ko ovratnike njegovih likvidatorjev grejejo tople sape kriminalistične policije.	Peter Rezman
FOTO TCKAUC
Tel: 03 5861 328 GSM: 041 624 280 EXPRESS IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFU FOTOGRAFIRANJE ZA DOKUMENTE BARVNE VIZITKE; REPRODUKCIJE
fotografiranje na terenu
FOTOAPARATI, FILMI, ALBUMI, BATCSUE, OKVIRJI, DIGITALNA FOTOGRAFIJA
24. junija 7997 sov Srbiji, takratni jugoslovanski republiki, vpoklicali 5000 vojaških rezervistov. Naslednjega dne se je pričela vojna za Slovenijo
DESET LET KASNEJE
Domisel (dom-misel) Jelka Kacina, ki je bil med osamosvojitveno vojno minister za informiranje.
O
b koncu marca 2001, tako rekoč na sam svetovni dan lažnivcev J. aprila, so v Srbiji Srbi sami aretirali Miloševiča. Tudi On - Slobo sam - je imel velike zasluge za našo slovensko osamosvojitev in evropsko integracijo. S pravočasno uvedbo ekonomskega embarga in političnim bojkotom slovenskih izdelkov v Srbiji je dovolj zgodaj mnogim odprl oči in prepričal celo v Sloveniji živeče Neslovence, da je za njegovo Jugoslavijo napočil konec, za samostojno Slovenijo pa nov in obetaven začetek. Bil je tako prepričljiv, da nas je za dolgo vrsto let zares poenotil. Z njegovo pomočjo smo tudi v praksi pravočasno in nazorno spoznali, da žal nimamo več 22 milijonov potencialnih domačih kupcev, ampak le še 2 milijona naših državljanov. Čeprav je bila naša dokončna formalna zgodovinska odločitev sprejeta šele tistega 25. junija 1991 zvečer in s simboličnim dvigom zastave potrjena naslednji večer, se je naša skupna in neuvrščena država na vse mogoče načine praznila, bledela in se zmanjševala že dolgo prej. Na koncu nam je od vsega skupnega preostala le naša Slovenija.
Mi smo za nas in našo državo znali in zmogli vzpostaviti manjkajočo novo južno mejo, drugi pa ne. Čeprav smo mi imeli tudi vojno, so Oni svoja manjkajoča ali drugačna spoznanja drago, veliko dražje plačali. Njihova cena za zamude in drugačne ocene je bila visoka, kruta, neverjetna in neskončna. Ceno za napake in zablode še danes plačujejo. Bile so številne in premnoge vojne za nove meje, za nova ozemlja in nove zemljevide. Po vsem, kar se je dogajalo in se je zgodilo, so pri mejah danes vsi drugi spet tam, kjer so bili na tisti zgodovinski dan naše osamosvojitve pred desetimi leti. Že zdavnaj smo dobili samostojno Slovenijo, Hrvaško, BiH in Makedonijo, Jugoslavija pa še kar obstaja. Na Kosovu je danes KFOR, svet pa se pretvarja, da je to Jugoslavija. Mi krepimo le južno mejo, da bi lahko v združeni Evropi presegli nekdanje državne, ekonomske in politične meje SFRJ, v ZRJ pa obstoječe notranje meje krepijo. Slobodan Miloševiae je bil tako prepričljiv, da je ne le Albance, ampak tudi Črnogorce ter cel svet
Bazen je odprt! Še posebej veselo bo v soboto 9. junija, saj bo ob 20.00 koncert Rok'n'banda in skupine Društvo mrtvih pesnikov. Vstopnine ne bo.
prepričal, da Jugoslavija ni več resnična država, ampak bolj privid. Med tem ko je Slovenije v Evropi vsak dan več, je ZRJ vsak dan manj. Mala in nekoč vedno zadnja Črna gora je danes v svoji zavesti, stanju duha in politični dozorelosti bolj proevropska kot pa BiH, Makedonija, Kosovo ali Srbija. Skupne ekonomije v Jugoslaviji nimajo, povezuje jih le še letalska linija Beograd-Podgorica. In ko bo Srbom ostala le še Srbija, tudi male Jugoslavije ne bo več. To danes vedo vsi, čakamo le še, da to spoznajo tudi v Srbiji. Takrat bo za vse nastopilo 21. stoletje in v Srbiji se bodo odločili, ali je Miloševiae še vedno le njihov ali pa je tudi evropski, torej haaški. In takrat bo tudi Srbija postala del povezane in v prihodnost usmerjene Evrope. Tako preprosto je to.
O zgodovini drugih pišem zato, ker je njihova zgodovina tudi naša zgodovina in naša priložnost. Ta hip skupne zgodovine je hkrati bežen hip sedanjosti in svit prihodnosti. Naša sedanja in prihodnja dolžnost pomagati tistim, ki so pomoči, znanja, nasvetov in podpore potrebni, je naša usoda, pred katero ne smemo bežati. Nekdanja Jugoslavija nas danes prav take, kot smo, potrebuje in ceni bolj kot kadarkoli doslej. Potrebujejo zglede in prepričljive dokaze. Naša pot je vse bolj tudi njihova pot, le zamujali so dolgo in predolgo. Za tiste med nami, ki jim naša današnja država ni dovolj prijazna in premalo po meri, pa ostajajo politični izzivi za prihodnost in mednarodne primerjave. Prav usoda drugih nas je znala ali vsaj pomagala strezniti in usmeriti v EU. Čeprav nas je le 2 milijona, nas je v tem trenutku razmisleka in spomina na prehojeno pot veliko več. Ker smo bili enotni in kljub razlikam ostali na skupnih izhodiščih in strateških ciljih vedno enotni, smo danes občutno večji, bolj opazni, bolj vplivni ter Evropi in zlasti temu delu bližnjega sveta bolj potrebni. Že dolgo nismo več sami, tudi vsi drugi narodi nekdanje Jugoslavije so spet z nami, čeprav za nami. Prepričali smo cel svet in tudi njih. Po vseh teh letih bi se smeli in morali veseliti svojih lastnih, naših skupnih dosežkov, naših uspehov in naše odličnosti. Zdaj je pravi trenutek za poglobljen razmislek, iskren ponos, pravo radost in samospoštovanje sebe, našega naroda, naše države in vseh naših državljanov. Moja misel in vest sta čisti, zato se že danes veselim naših novih skupnih let.	Jelko Kacin
gjfj		Stran 2
ANGELI BLUE	S®	ERICo: Ob sežiganju "kostne moke"
	d.o.o., Šoštanj	ni škodljivih pojavov.
Na izredni seji je Svet občine Šoštanj dne 27. 5. 2007 soglašal z začetkom rednega sežiganja mesno-perne-kostne
moke v Termoelektrarni Šoštanj.
Sežgati se sme le moka, proizvedena v Sloveniji
Meritve pilotnega poskusa sežiga mesno-kostne moke (MKM), ki jih je izvedel Inštitut za ekološke raziskave ERICo
Velenje, naj nas ne bi navdajale s skrbmi.
o uvodnih proceduralnih zapletih, ki jim je botroval hiter sklic izredne seje in kot posledica dejstvo, da so svetniki prejeli gradivo šele na klop tik pred začetkom seje, je bila predstavljeno poročilo o meritvah pilotnega poskusa sosežiga mesno-kostne moke v Termoelektrarni Šoštanj, ki ga je izdela zavod ERICo.
Strnjene ugotovitve so sledeče.
Vhodni material (lignit in MKM) je ves čas trajanja pilotnega poskusa imel dobro definirane karakteristike, ki so se le malo spreminjale. Nizke vsebnosti totalnega organskega ogljika in dušika v trdnih preostankih in produktih razžveplanja potrjujejo kvalitetno izgorevanje v vseh režimih kurjenja (z ali brez dodajanja MKM).
Na podlagi primerjave vseh parametrov v trdnih preostankih po izgorevanju in produktih razžveplanja med vsemi režimi kurjenja (z ali brez dodajanja MKM), ni zaznati značilnih razlik. Doziranje MKM kurišče pod pogoji, ki so veljali v pilotnem poskusu, po opravljenih analizah, ne vpliva na karakteristike trdnih preostankov po izgorevanju in produktov razžveplanja.
Trdi preostanek po izgorevanju, t.j. grobi pepel in žlindro, lahko na podlagi opravljenih analiz okarakteriziramo kot nenevarni odpadek.
Veterinarska fakulteta Ljublajna ,ki je bila vključena v meritve pilotnega sežiga, ugotavlja, da način doziranja MKM s povišanim tlakom, ne pomeni bistvenega obremenjevanja okolja neugodnimi vonji. Prav tako ne ugotavljajo povečanje koncentracije neugodnih vonjev iz površine kupov pepela, kjer se je ob sežigu uporabljala KM K.
Podizvajalec ZZV-IVO Maribor pa je glede emisij snovi v zrak ugotovil, da je v času običajnega goriva (lignit), prekoračena emisija dušikovih oksidov.
Emisija ostalih snovi pa je v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. V času uporabe KMK kot nadomestila za del osnovnega goriva, ni prišlo do povišanja ali spremembe emisije snovi v zrak. Krajša povišana emisija ogljikovega monoksida v času maksimalne električne moči kotla in pri hitrem doziranju moke v kurišče (10 t/h), je bila posledica neprilagojenega razmerja (gorivo/zgorevalni zrak) in je bila po uskladitvi tega razmerja pod mejno vrednostjo. Pri nižjih hitrostih doziranja moke (do 7 t/h) in pri prilagojenem zgorevalnem razmerju, je emisija ogljikovega monoksida pri vseh obremenitvah kotla v okviru predpisane mejne vrednosti.
Po predstvitvi analize je župan odprl razpravo. Prvi je za besedo zaprosil predsednik KS Zavodnje Tone Potočnik. Izrazil je strah pred morebitnimi nepredvidenimi posledicami in spomnil na dogodke iz leta 1987. Poudaril je, da je od vsega najvažnejše naše zdravje in zdravje naših otrok.
Vojko Krneža (SDS) je podvomil v analize, ki jih je opravil ERICo in to utemlejval z dejstvom, da je ERICo finančno odvisen tako od RLV, kot od TEŠ. Opozoril je še na dejstvo, da je kar 6 od
davjestih članov sveta zaposlenih v TEŠ in postavil tezo, da so ti pod določenim pritiskom in da morajo glasovati za, ne glede na to kaj v resnici menijo.
Povedal je, da bo glasoval proti soglasju o kurjenju kostne moke v Šoštanju, nenazadnje tudi zato, ker je javnost v večini tudi proti. Razpravljalcu sta takoj replicirala direktor ERICa mag. Franc Avberšek in član sveta Matjaž Cesar. Prvi je poudaril da ni biljših raziskovalcev v Šaleški dolini od tistih, ki tukaj živijo in zaposleni v ERICu so tukaj, Matjaž Cesar pa je poudaril, da v TEŠ nikoli in nihče ni vplival na njegovo delo v svetu občine.
Župan je nato predlagal sklep o strinjanju sveta občine Šoštanj, da se prične z rednim sežiganjem KMK v TEŠ.
Drago Koren (N.Sl) je predlagal korekcijo sklepa tako, da no nedvoumno zapisana samo kostno-perna-mesna moka.
Nato so člani SDS v svetu občine zaprosili za 5-minutni odmor. V tem času so pripravili amandma, ki pa ga zaradi poslovniške ovire niso mogli vložiti, zato svet o amandmaju ni glasoval.
Svet ja nato s 16 glasovi za in 6-timi glasovi proti sprejel sklep, da je Svet Občine Šoštanj seznanjen z rezultati poskusnega sežiga mesno - kostne moke, ki so pokazali, da emisijske in imisijske vrednosti med poskusnim sežigom niso odstopale od normalnih ter da pri sežiganju te moke ni bilo zaznati škodljivih snovi v zraku in okolju.
Na podlagi prej navedenih dejstev se Svet občine Šoštanj strinja z rednim sežigom mesne,
perne, kostne moke, proizvedene na območju Republike Slovenije v Termoelektrarni Šoštanj v letu 2001. V kolikor se v tem času ne bodo pojavili kakšni stranski učinki oziroma težave pri sežigu in ob podpisanem sporazumu za tekoče leto, med Termoelektrarno Šoštanj in Občino Šoštanj, se bo lahko sežig nadaljeval tudi po letu 2001.
Višina nadomestila, ki ga za ta sežig dobi lokalna skupnost, se dogovori s posebnim letnim sporazumom.
Z rednim sežiganjem pa se lahko začne na podlagi odločbe, izdane s strani Ministrstva za okolje in prostor.
V nadaljevanju seje je župan predlagal sklep, da se občina Šoštanj dolgoročno zadolži v višini 120 milijonov tolarjev za financiranje nakupa 12 stanovanj, ki predstavljajo 790,84 m2 stanovanjske površine, v novozgrajenem poslovno stanovanjskem bloku v "ZN kare ob Paki" v Šoštanju.
Občina Šoštanj je namreč s podjetjem Vegrad d.d. Prešernova 9, Velenje sklenila pogodbo o nakupu dvanajstih stanovanj v tem novozgrajenem poslovno stanovanjske bloku ob bencinski črpalki. Pogodbena vrednost stanovanj znaša 165.032.190,62	SIT
(preračunano iz protivrednost 1.518.412,80 DEM po srednjem tečaju banke na dan 26.01.2001) . Iz pogodbe je razvidno, da naj bi bila kupnina v višini 40 mio SIT poravnana iz proračuna v letošnjem letu, 70% kupnine iz kredita Stanovanjskega sklada, preostala razlika do končnega poplačila pa o 30.04.2002. Sklep o potrditvi investicijskega načrta je v skladu z Uredbo o zadolževanju občin in je bil potreben tako za izdajo predhodnega soglasja s strani Ministrstva za finance, kot za najetje posojila.
Člani sveta so soglasno, brez razprave ta sklep potrdili
V tretji točki dnevnega reda pa je župan predlgala še sklep, o prioriteti zahtevka oziroma utemeljitvi rekonstrukcije Trga bratov Mravljak v Šoštanju glede na razvojni program občine. Rekonstrukcija Trga bra-M. Komprej tov Mravljak je predvidena z Ureditvenim načrtom Šoštanj, ki je bil sprejet že v letu 1990 in je vključena v strategijo razvoja občine Šoštanj. Obstoječe talna ureditev trga vključno z lokalno cesto in urbano opremo je povsem dotrajana in potrebna celovite prenove. Investicija se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odmikala že nekaj let, čeprav gre za enega od osrednjih trgov starega mestnega jedra in jo je za oživitev mesta nujno izvesti. Sedaj se namerava občina se prijaviti na razpis za sofinanciranje projektov spodbujanja demografsko ogroženih območij v RS za leto 2001.
Tudi ta sklep so člani sveta s samo enim glasom proti, sprejeli brez razprave.
Župan je suvereno vodil sejo sveta občine.
Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 7/96) objavlja
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠOŠTANJ V LETU 2001
1.
Ponudbe za podelitev lahko vložijo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije, fizične in pravne osebe.
2.
Vrste priznanj v skladu s 3. členom odloka so:
-	častni občan,
-	priznanje Občine Šoštanj,
-	plaketa Občine Šoštanj.
3.
Priznanje se lahko podeli posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom ter drugim pravnim osebam. Priznanje se lahko podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino.
4.
Priznanje se podeli za: dosežke, ki prispevajo h kvaliteti življenja občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa ter humanitarnih in drugih dejavnosti. Priznanje se podeli tudi za izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih.
5.
V letu 2001 so predlagana naslednja priznanja:
-	eno priznanje, častni občan,
-	dve priznanji Občine Šoštanj,
-	dve plaketi Občine Šoštanj.
6.
Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje podatke:
-	naslov predlagatelja,
-	naslov kandidata za podelitev priznanja,
-	vrsta priznanja, za katerega se predlaga,
-	utemeljitev predloga.
7.
Predlog naj se pošlje na naslov: Občina Šoštanj, Komisija za priznanja, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, do vključno 30.06.2001.
8.
Komisija za priznanja si pridržuje pravico, da po roku dospelih in nepopolnih predlogov ne bo obravnavala.
Predsednica komisije za priznanja pri Svetu Občine Šoštanj
Jožica Andrejc, I. r.
Vsem državljanom čestitamo ob 1 O, obletnici samostojne Slovenije, Šoštanjčanom pa še ob Q O - I e t n i c i mestai
Uredniški odbor
KRS ŠOŠTANJ
v
Krajevne skupnosti občine Šoštanj
ŠOŠTANJ
Na osmi izredni seji je Svet KS Šoštanj razpravljal in glasoval o krajevnem prazniku KS Šoštanj. Predlagani sklep da se v spomin na pridobljene mestne pravice za krajevni praznik proglasi 28 junij, ni dobil zadosti podpore, saj so zanj glasovali samo Peter Rezman, Cvetka Tinauer in Edi Vučina. Proti so bili Matjaž Cesar, Danilo Čebul, in Janko Zacirkovnik, medtem ko se je Marjan Vrtačnik vzdržal. Zato je bil sprejet ugotovitveni sklep, ki se glasi: Svet KS Šoštanj ugotavlja, da 8. oktober ostaja krajevni praznik KS Šoštanj.
TOPOLŠICA
Precejšna množica ljudi je 9. maja zvečer v parku pred zdraviliščem v Topolšici spremljala slovesnost ob 56. obletnici podpisa kapitulacije. Borcem, ki se skozi leto izkazujejo z vzdrževanjem spominske sobe v parku, so se na ta večer pridružili tudi številni krajani ter drugi gostje, ki so prisluhnili besedam slavnostnega
Gostje v Topolšici	Z. Kočevar
govornika, predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja. Pahor je ob tej priložnosti poudaril vlogo mlajše generacije in med drugim tudi dejal, da je Slovenstvo v preteklosti prebrodilo hude preizkušnje in da je vedno zmoglo dovolj intelektualne presoje in poguma, da se je odločalo prav in se bo tako odločalo tudi vnaprej. Res, da nove generacije morda ne bodo imele dolžnosti z orožjem braniti našo svobodo, temveč jo bo branila z znanjem, v katerega moramo investirati...
Na slovesnosti je zbranim spregovoril tudi župan občine Milan Kopušar in v svojem pozdravnem govoru dejal: "V naši občini je
devet krajevnih skupnosti in ena večjih je KS Topolšica, ki združuje krajane tega zdraviliškega kraja. Topolšica v naših analih ni zapisana samo kot kraj z bolnišnico in zdraviliščem, ampak je v vseh zgodovinskih knjigah o drugi svetovni vojni zabeleženo, da je komandant velikega dela nemške okupacijske vojske v zadnji svetovni moriji pokleknil ravno tukaj. Zato je prav, da Topolščani in cela občina izkažemo temu dogodku potrebno spoštovanje.
Vesel sem, da je 9. maj zaradi tega postal krajevni praznik Topolšice, ki mu domačini znajo nadeti takšen pomen, ki mu v resnici pripada in ki daleč presega okvire tega turističnega naselja pod sončnim Lomom."
Poudariti bi veljalo tudi lep kulturni program, za katerega so poskrbeli Pihalni orkester Zarja, učenci šole Topolšica pod vodstvom Bojane Turnšek Prah in Moški pevski zbor iz Raven. Večer v parku se je podaljšal tudi skozi skupno praznovanje ob kresu.
ZAVODNJE
Povzetek zapisnika zbora krajanov
Proračunska sredstva v letu 2000 so bila dodeljena v višini 7.764.400 sit, sredstva TEŠ 5.000.000 sit. Lastno delo uporabnikov krajevnih objektov ni bilo ocenjeno, bilo pa je bistvenega pomena za realizacijo plana krajevne skupnosti.
Realizacija 2000:
Asfaltiranje ceste Napotnikov ovinek - Slivska koča, nabava posi-palca peska za zimsko vzdrževanje, urejanje okolice mrliške vežice, (tlakovci, stena, elektrika na pokopališču za potrebe ozvočenja in ostala dela), asfaltiranje ceste proti Koželniku v dolžini 500 m in proti Lovski koči v dolžini 150 m, tekoče vzdrževanje krajevnih objektov, izdelava dveh avtobusnih postajališč, priprava ceste na Vrhe za potrebe asfaltiranja, odvodnjavanja in razširitve ter finančna pomoč društvom, ki so bila aktivna v preteklem letu.
Plan 2001 :
Sredstva, ki so na razpolago iz proračuna občine, so v višini
4.265.000	sit in sredstva TEŠ 5.000.000 sit.
V planu je: asfaltiranje ceste na Vrhe do križišča Črtveško, kabelski sistem, kjer bo možno in ko izvemo za pogoje Telekoma, (če ne bo realizacije, se nadaljujejo dela na cesti proti Koželniku), tekoče vzdrževanje del na krajevnih cestah in objektih, tekoče vzdrževanje mrliške vežice in okolice ter iskanje možnosti izgradnje novega doma krajanov v sklopu šole, tako da ga bo možno uporabljati tudi za telovadbo.
Tone Potočnik,
predsednik KS
Prometni kotiček.
Matjaž Cesar
Zopet sem z vami, spoštovani bralci. Upam, da ste se do sedaj srečno vozili po naši cesti proti Šoštanju. V prejšnji številki Lista je bila ena izmed fotografij (prva kritična točka - križišče pri bivšem EFE-ju) izpuščena zaradi "natrpanosti" časopisa. Gneča v časopisu je kar dobrodošla, na cestah pa je že prava mora. Upam, da bo objavljena v tej številki, kjer bom govoril o podobnem križišču.
Torej, prevozili smo nevarni elektrarniški ovinek in se peljemo ob neugledno vzdrževani varnostni ograji na desni strani vozišča ob reki Paki.
Približali se bomo mestu Šoštanj, vendar pa prihajamo v izredno nevarno križišče pri glavnem vstopu v termoelektrarno. Zakaj je nevarno?
Zato, ker ravno tako kot ono pri EFE-ju ni označeno z nobenim znakom in nima pasu za zavijanje v levo iz velenjske smeri. Zato, ker je tabla za označitev kraja Šoštanj kar preveč umaknjena za varnostno ograjo in skrita za obcestnimi svetilkami. Zato, ker večina voznikov zmanjšuje hitrost svojega vozila šele potem, ko že prevozi omenjeno križišče. Zato, ker so se na njem do sedaj zgodile mnoge prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami, pa vendar ostaja ves prometni režim enak, kot da je pristojnim za reševanje prometne problematike vse ravno.
Naj naštejem situacije, ki se vsakodnevno dogajajo na tem križišču. Če se pripeljemo iz smeri Velenja in zavijamo levo, moramo biti pozorni ne le na promet pred svojim vozilom, ampak tudi za njim. Kar mnogo prej je priporočljivo vključiti levi smerokaz, da s tem opozorimo voznike za sabo, da nameravamo zaviti v levo. To, da nas bodo ob približevanju križišču in zmanjševanju hitrosti prehitevali po desni strani, kjer je kolesarska steza, je že
samoumevno. Ko pa doživite kljub vključenemu levemu smerokazu še prehitevanje po levi strani, pa že lahko vsaj malce podoživite start dirke formule 1. Vožnja po glavni cesti v smeri iz Šoštanja proti Velenju pa nam postreže s še eno zanimivostjo. Kot je že omenjeno, tudi iz te smeri ni znaka, ki bi označeval križišče. Zato ni nič čudnega, ko vidimo prehitevanje vozila pred sabo ravno skozi križišče. Največjo neumnost in hud prometni prekršek pa počno posamezni vozniki, ki s stranske ceste pri termoelektrarni zavestno prevozijo edini postavljeni znak "STOP" v tem križišču. Kadar zavijajo proti Šoštanju, se vedno ustavijo, ker zaradi betonske ograje ne vidijo, ali je glavna cesta iz smeri Velenja prosta. Ko pa zavijajo proti Velenju, le pogledajo v smeri iz Šoštanja in če je ta prosta, brez zaustavitve na točki vidljivosti nadaljujejo vožnjo na način, da zavijejo na prometni pas proti Velenju. Še sanja se jim ne, da je morda neosveščeni voznik le nekaj sekund pred tem po tem prometnem pasu prehiteval v smeri proti Šoštanju s hitrostjo blizu 100 km/h. Na srečo do sedaj še ni prišel trenutek, ko bi se nevestni voznik s stranske ceste, ki prevozi STOP znak, in prehitevajoči voznik na glavni cesti, srečala na tem križišču. Če vam povem le še to, da to počno tudi profesionalni vozniki, potem veste, kakšna je naša skupna prometna kultura.
Tokrat bom z besedilom zaključil malo prej, da bodo sestavljal-ci časopisa imeli dovolj prostora za objavo obeh slik. Tudi tokrat vas vabim, da se s svojimi pripombami oglasite in zraven pripišete: Za prometni kotiček! V naslednji številki časopisa bom pisal o tretji kritični točki na naši cesti: veliko križišče pri bencinski črpalki v Šoštanju.
NIŽJE OBRESTNE MERE
Spoštovani občani
Poletje je čas, ki ga večina ljudi izkoristi za odhod na počitnice: na morje, v planine, na deželo ali morda na popotovanje. Razpoložljivi denar pogosto ne zadošča, zato Vam v naši banki ponujamo možnost najetja posojila, ki je s I. junujem še ugodnejše, saj smo posebej za vas znižali obrestne mere.
Podrobnejše informacije so vam na voljo v naših poslovalnicah: Šaleška, Šoštanj in Mozirje oziroma na telefon:
03/8995 303 03/8984 930
003/8301 719
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
SLAŠČIČARNA ŠOŠTANJ
Minilo je 10 samostojnih let naše mlade države. Ob tej priliki vsem občanom občine Šoštanj iskreno Čestitamo!
Vaš Mišmaš
VSEM NAŠIM STRANKAM ČESTITAMO OB
DNEVU DRŽAVNOSTI.
ŽELIMO VAM PRIJETNO PREŽIVLJANJE PRAZNIČNIH DNI IN SEVAM OBENEM ZAHVALJUJEMO ZA VAŠE ZAUPANJE.
IO J banka velenje
____V Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
4. STRM	^7 O o o o	c n	ud «
\ 1 >1 1 1 1 I 1 ' 1 1 1 1	v		v
POMLAJENO TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO
Konec marca so se v gasilnem domu zbrali člani Turistično olepševalnega društva Šoštanj na svoji 99. redni konferenci. Navzočnost prenekaterih gostov je kazala na to, da je društvo zelo dejavno in združuje pri svojem delu veliko ostalih dejavnikov turizma. V svojem obširnem poročilu je predsednik Peter Radoja pohvalil izredno marljivost članov društva, ter naštel aktivnosti ki so v preteklem obdobju bile opravljene. Prav teh je bilo presenetljivo veliko. Vzorno so izvedli karneval Pust Šoštanjski z vsemi gostovanji, ki so odmevala kar po celi Sloveniji.
V letošnjem letu se jim je uspelo s Koši prebiti v sam vrh Slovenskih pustnih likov. Uredili so okolico Pustega gradu, izvedli prireditev Praznik luči, zasilno uredili dostop do Mornove zijalke, tvorno sodelovali na srečanju objezerskih mest v Bovcu, bili soorganizatorji modne revije Šoštanjski izziv, proti koncu leta pa so obesili Adventne vence nad trg in za otroke povabili v mesto Miklavža. Ukvarjali so se še z drugimi aktivnostmi, pri tem pa so naleteli tudi na probleme, kot so vandalizem in škodoželje, predvsem pa pomanjkanje članstva. Vendar svoje delo ocenjujejo kot zelo plodno, nasploh z dejstvom, da njihove prireditve obiskuje že kar rekordno število obiskovalcev. Vse skupaj je bilo podkrepljeno z finančnim poročilom, ki pa je bilo tako skromno, da se je čuditi, kako lahko s tako pičlimi sredstvi postorijo toliko kvalitetnih stvari. Na konferenci so volili novega predsednika, vendar je z veliko večino to mesto obdržal kar dosedanji predsednik Peter Radoja. Sprejeli pa so tudi štirinajst novih predvsem mladih članov. Prav pri tem je predsednik poudaril pomen vzgoje mladih in vključevanje v tovrstne dejavnosti
kraja. Na koncu so člani pohvalili krajevno skupnost Šoštanj in njen velik prispevek k lepšemu izgledu kraja. Ta je z slikovitimi fasadami dal Šoštanju več vedrine in svetlobe. Z krajevno skupnostjo bodo sodelovanje še poglobili, kajti zavedajo se pomena jubilejne obletnice mesta Šoštanj,
kateremu pa bo sledila naslednje leto tudi stota obletnica Turistično olepševalnega društva. Ob tem pa računajo na večjo podporo občine in proračunskih sredstev. Torej jih čaka še ogromno dela, vendar jim ga z njihovo delavnostjo ne bo težko izpeljati.
Vodstvo konference.	Zdravko Kočevar
ZNANJE GASILCEV ZA NASO VARNOST
Vorganizaciji občinskega poveljstva PGD Šoštanj se je 2.2.2001 pričelo usposabljanje mladih gasilcev.
Letos je tečaj potekal v prostorih gasilskega društva Šoštanj. Zanj je bilo precejšnje zanimanje, saj se je prijavilo kar 51 kandidatov. Ti so morali pokazati precej teoretičnega in praktičnega znanja in opraviti 13 izpitov. Predavalo je devet predavateljev, vodja tečaja pa je bil g. Jože Borovšek. Sedeminštirideset kandidatov je tečaj uspešno opravilo in s tem pridobilo čin gasilec. Od tega je šoštanjsko gasilsko društvo bogatejše za 10 gasilcev in eno gasilko, Gasilsko društvo Lokovica za 10 gasilcev in 6 gasilk, Gasilsko društvo Topolšica za 4 gasilce in 7 gasilk ter Gasilsko društvo Gaberke za 10 gasilcev in 1 gasilko.Tečaj se je končal 18.3.2001. Vsem novim gasilcem in gasilkam čestitamo, hkrati pa si želimo, da jim še dolgo ne bi bilo treba na ognjeni krst.
Na pomoč
Zdravko Kočevar Tečajniki generacije 2001.	Marjan Tekauc
UTRINEK Z LETALIŠČA
Lepe sončne sobote-sem kolesarila proti Lajšam.. Že med vožnjo proti letališču sem ugotovila, da se tam nekaj dogaja, saj so neprestano krožila po nebu letala. Na letališču sem opazila nekaj jadralnih oziroma motornih pilotov. Skrbno so pregledovali svoja letala, predvsem jadralna. Najstarejši med njimi je bil Tone Mirnik, star že kar 63 let. Svojo kariero je pričel že leta 1956 kot 16 letni fant in to v Levcu pri Celju. V Lajšah pa sodeluje vse od I. 1986. Seveda ima družino, zato nekaj časa ni letel. Prislužil si je srebrni C, to pa je 50 km poletov na 1000 m relativne višine ter najmanj 5 ur skupnega jadranja.
Naslednji motorni pa tudi jadralni pilot je Gaberčan Zvone Kaš. Letališče obiskuje že od leta 1980. S tem športom se zelo rad ukvarja. Iztok Gabrovec, tudi motorni in jadralni pilot, je pričel s svojimi poleti leta 1989, kakor tudi Gorazd Kovač, ki je že 10 let pilot za oboje.
Vmes so bila razna tekmovanja, jadralno za državno prvenstvo, kjer je mesto državnega prvaka zasedel Jože Verdev, ki pa ga tega dne ni bilo na letališču.
Ostali so mi povedali, da med vsemi dosega v glavnem najboljše rezultate. Tudi za mlajši kader se jim ni bati, saj se vztrajni fantje vozijo po par km daleč. Med slednjimi je tudi Vili Mravljak. Komaj čaka, da bo dopolnil 16 let. Upravnik letališča Mirko Leskovšek je bil s sedmimi jadralnimi letalci nekje v zraku, kjer so utrjevali jadralske letalske sposobnosti.
Od pilotov sem izvedela, da so oblaki lahko zelo nevarni. Z njimi je treba ravnati kar spoštljivo, kar zmorejo le zelo izkušeni letalci.
Ob koncu bi rada pripomnila, da so jim obrazi kar sijali od veselega razpoloženja, malo pa tudi sama vem, da je pri takšnem športu še prepotrebno skrbno, predvsem pa iskreno prijateljstvo, pa seveda tudi trezna glava.
Magda Lampret
Magda Lampret
Letalo je potrebno pregledati na tleh.
ANGELI
BLUES
Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o.
V Družmirju od leta 1994 posluje Blues. Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o.. Podjetniška potenca ustanovitelja in solastnika podjetja. Jožeta Angelija, jasna vizija razvoja in ustvarjalni sodelavci so podjetje kmalu uvrstili na slovenski gospodarski zemljevid. Danes sodi med slovenske gazele, hitro rastoča podjetja, ki mu gospodarski analitiki napovedujejo lepo prihodnost.
170 poslenih, od katerih je polovica invalidov, je v lanskem letu ustvarilo skoraj milijardo tolarjev prometa. Nosilni program predstavljajo perlani grelci, tečaji in magnetna tesnila, katerih kupec je Gorenje, ki jih vgrajuje v svoje visokokl-valitetne gospodinjske aparate in prodaja po vsem svetu. Prav zaradi te poslovne povezanosti'je kakovost eden glavnih atributov Bluesa. Zato je bil Blues prvo slovensko invalidsko podjetje , ki že od decembra 1996 posluje v skladu s standardom ISO 9001.
Osnovni proizvodni program so kmalu razširili s programom orodjarstva, kupili in posodobili lesni obrat v Mežici, ki proizvaja lesene lepljene nosilce ter masivna vhodna in notranja vrata, ves čas pa v sklopu podjetja deluje tudi specializirana prodajalna z medicinskimi pripomočki REHA.
Lastno podjetje, BLU-ES G.m.b.H., s sedežem v Celovcu je zgolj nadaljevanje izrazite izvozne naravnanosti matičnega podjetja.
Predsednik države si je ogledal proizvodnjo. Arhiv BLUES d.o.o.
Letošnje leto je v poslovnem smislu prelomno, saj prihaja Blues na trg s prvim končnim produktom. V jeseni bo stekla proizvodnja steklokeramičnih kuhališč, ki jih bo podjetje pod lastno blagovno znamko tržilo na evropskih trgih.
Nakup večinskega deleža v LTH. Loški tovarni hladilnikov, pa je drug prelomni korak, s katerim se je Blues močno učvrstil na domačem trgu in odprl tudi druge trge.
Podjetje se resno spogleduje s področjem farmacevtike. Podpis pogodbe z enim od vodilnih indijskih farmacevtskih koncernov, permanentno delo na področju trženja ter jasna vizija v tej panogi, bodo že v letu 2002 obrodili prve sadove.
Zaposlovanje in usposabljanje invalidov je poslanstvo, ki je vgrajeno v temelj podjetja, ki ga lastnik in management vidita tudi kot socialni agregat in ne le kot sredstvo za udejanjanje podjetniške vizije. Zadovoljstvo zaposlenih, iskanje možnosti za produktivno zaposlovanje invalidnih oseb ter skozi to perspektivo njihovo enakovrednejše vključevanje v družbo, je v našem prostoru, ki so ga močno iztrošile klasične gospodarske dejavnosti, še toliko bolj pomembno.
Odpiranje novih delovnih mest. vnašanje novih, okolju prijaznih tehnologij in izkoriščanje predvsem človeških in ne zgolj naravnih potencialov, so nedvomno prednosti, ki podjetju Blues tudi v prihodnje obetajo uspešno poslovanje. Poslovanje v skladu z ISO standardom 14000 bo torej skoraj logična posledica načrtovanega razvoja.
V podjetju se zavedajo, da je njihov nadaljnji razvoj v dokajšnji meri odvisen tudi od okolja v katerem poslujejo, v katerem tudi živijo njihovi zaposleni. Temu okolju, torej občini Šoštanj. Šaleški dolini želijo vtisniti svoj pečat v smislu podjetniškega razvoja, odprtosti v svet. samozavedanja lastnih, predvsem človeških in intelektualnih potencialov.
Konstruktiven in odprt dialog s tem okoljem je vrednota, ki ji zato v podjetju Blues pripisujejo velik pomen.
To rubriko financira BLUES d.o.o.
Pismo s poslanskega sedeža št. ÓO
REFERENDUM
Bojan Kontič
Bogodki zadnjih dveh mesecev potrjujejo mojo napoved, da bo vladna koalicija kljub podrobni in obsežni koalicijski pogodbi le s težavo vsakič sproti usklajevala in uskladila vsa odprta vprašanja. Programsko in tudi sicer	raznolika
združba se vedno znova sooča z nesporazumi in kar v navadi je, da pisma vodij poslanskih skupin ali predsednikov koalicijskih strank romajo z njihovih in na njihove naslove.
Zadnje neusklajeno delovanje je povezano z Zakonom o biomedicinski oploditvi, kjer je Slovenska ljudska stranka izstopila iz vladne vlakovne kompozicije in najprej poskusila doseči obravnavo sprememb zakona po rednem postopku. Ko jim to ni uspelo, so podprli opozicijo na način, da so sopodpisali zahtevo za referendum. Posledica tega neusklajenega delovanja bo predvsem visok strošek, ki ga bo izvedba referenduma zahtevala. Demokracija pač nekaj stane. Bojim se le, da bi ta način neposredne demokracije postal praksa, kajti to bi pomenilo (če zadevo malo "zbanaliziram"), da bi državljanke in državljani občasno hodili na referendume in potrjevali ali pa ne odločitve, ki jih sprejme zakonodajno telo. V naslednjih dneh bomo slišali mnogo argumentov za in seveda proti spremembi zakona, seveda pa bodo velikokrat podkrepljeni s precejšnjo mero demagogije.
Veliko prahu je dvignil tudi sprejem Zakona o medijih. Poslanci, ki se zavedamo težav, s katerimi se srečujejo lokalne in regionalne radijske in televizijske hiše, smo opozarjali na nujnost ureditve financiranja tistih lastnih programov, ki jih tem hišam predpisujemo z zakonom. V vseh pogajanjih je bito že vsako razmišljanje o tem vnaprej
OČKA NEZNAN
Ni še dolgo, ko sem poslušal leporečenje učiteljice v šoli, čez nekaj dni pa vzgojiteljice v vrtcu. Obe pa sta govorili o isti temi. Kako je lepo, da pridejo tudi očetje v vrtec ali šolo, kadar otroci pripravijo različne stvari za starše. Pa kako je prav, da tudi očetje hodijo na govorilne ure in roditeljske sestanke. Mora se namreč vedeti, da otrok raste v družini in da sta zanj odgovorna oče in mati enako. Spet drugič sem poslušal znanega slovenskega družinskega svetovalca, ki je trdil, da otrok celo življenje išče in želi posnemati očeta. Vsak od nas pozna primere družin, ki jim je medicina po mučni poti le omogočila, da so prišli do zelo zaželenih in težko pričakovanih otrok.
Gledam TV, poslušam radio in nategovanja v stilu eni za, spet drugi proti. ZA in PROTI možnosti umetnega oplojevanja tistih dam, ki si pač preprosto ne želijo zlesti med rjuhe z osebo moškega spola, ki bi jim po naravni poti omogočil nosečnost. Pa nam govorijo, kako so bile zlorabl-jane v otroštvu pa posiljene in še marsikaj ali pa da sploh ne prenesejo moškega. Otroka bi pa imele. Ja, in to verjetno ne čisto navadnega od kakšnega arestanta, ampak si bodo damice zaželele tudi črnko ali mogoče specialiteto, indijanskega otroka. Hudo pa bo, če se bo damici, ki ne prenaša moškega, rodil sinček. Kaj bo le storila, ko bo sirota morala že od prvega dne gledati v polulane plenice zavito dostojanstvo. No, pa šalo na stran. Žalostno je, da pri tem pozabljajo na bistveno. Otrok ni nobena igrača za nekaj mesecev ali let, ki jo zavržeš, ko se je naveličaš. V krogu družine pa poleg matere ne more manjkati oče in mož. Oče ne more biti pes, kot bi ga rajši imela zvezdnica nedeljskih večerov na TV. Otrok je potomec nekih staršev - dobrih ali slabih. Vse kar se vanj vgradi, čez mnogo let vrne svojim ostarelim staršem in svoji družini, svojim otrokom. Kaj pa bo vrnil, če ni nihče vanj vložil? Ra kako, da so zdaj vse vzgojiteljice pa učitelji pa socialni delavci tako tiho?! Za konec pa bolj za šalo kot zares. Tisti, ki smo s kmetov, vemo, kako se takim stvarem streže. Vse tole govoričenje o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo v praksi pri goveji živini krasno deluje. Pogledaš v katalog bikov. Vidiš lepo sliko in krasne "tehnične podatke". Izbereš si šifro bika in
SLS *aSKD
rammmaamaiin
zavrnjeno. Posledica tega je bil vložen amandma, ki smo ga podpisali vsi trije poslanci iz naše doline. V razpravah smo bili deležni raznih obsodb. Od tega, da ne poznamo pravnega sistema, do tega, da imamo roparsko mentaliteto. In to samo zato, ker smo si drznili predlagati rešitev, s katero dajemo RTV Sloveniji "le 97 odstotkov" zbranega prispevka, tri odstotke pa namenjamo lokalcem in regionalcem posebnega pomena. Trdno sem prepričan, da bi se ljudje, če bi jih o tem povprašali na referendumu, odločili, da je tri odstotke regionalcem in lokalcem premalo in da je prispevek, ki ga plačujemo mesečno za gledanje ali negledanje programskih vsebin RTV Slovenija, previsok. Kakor koli že, amandma je bil sprejet. Sledile napovedi o ustavni presoji tega člena in njegovi razveljavitvi, češ da je v neskladju z Zakonom o RTV. Cre za razmerje lex generalis in lex specialis. To je sicer res. Toda tudi Zakon o RTV se ravnokar spreminja. Pripravil sem amandma in k podpisu povabil vse poslanke in poslance, ki se z njim strinjajo. Zbrati moram namreč deset podpisov, da ga lahko po pravilih poslovnika vložim v proceduro. V primeru, da bo amandma sprejet, bo RTV prispevek, ki ga vsak mesec plačujemo vsi razen tistih, ki nimajo električnega priključka ali so uveljavili druge razloge skladno z zakonom, namenjen tudi lokalnim in regionalnim ter študentskim radijskim in televizijskim programov posebnega pomena. Hkrati bo odpravljena neskladnost med Zakonom o medijih in Zakonom o RTV.
Burne razprave je bil deležen tudi predlog novega poslovnika Državnega zbora, ki po mnenju opozicije le-tej, kot so se izrazili sami, natika nagobčnik. Pri tem so pozabili, da pes z nagobčnikom še vedno laja, le ugriz je manj verjeten. Eden izmed namenov poslovnika je verjetno ravno ta - slišati mnenja tako zagovornikov kot nasprotnikov in nato brez nepotrebnih zavlačevanj in proceduralnih zapletov sprejeti odločitev. Za odločitve je končno odgovorna predvsem vladna koalicija, ki bo priljubljenost in uspešnost svojih odločitev preverila na volitvah.
pridobiš seme ali osemenjevalca. Samo pri kravah je drug problem. Mnogo rajši bi se srečale s ta pravim bikom, kot pa s cevko, s katero se jim špric-ne seme v ta malo. Pa še ena razlika je, da krave ne vzgajajo svojih teličkov v telice - krave in junce - bike.
Primerjava je namerna.
PeTur
VOLILNA KONFERENCA ZLSD
2d aprila smo se člani ZLSD Šoštanj sestali na svoji programsko volilni konferenci. Naj smo ocenili svoje dosedanje delo in ugotovili, da je program dela stranke bil dobro naravnan in tako tudi izpeljan. Lepo so uspele vse prirditve, ki smo jih pripravili v lanskem letu in v prvih štirih mesecih letošnjega leta.
Vsi smo se strinjali, da je za prihodnost naše stranke zelo pomembno dobro in korektno sodelovanje povsod tam, kjer čutimo, da lahko tvorno sodelujemo. To je poudaril tudi predstavnik območne ZLSD Velenje Dušanj Ajtnik, ki je prisotne spomnil, da je že treba razmišljati in se pripravljati predvsem na lokalne in tudi predsedniške volitve, ki bodo drugo leto.
V	nadaljevanju smo izvolili 9 članski odbor, stranki pa bo v Šoštanju še naprej predsedovala Milojka Plamberger.
Dotaknili smo se tudi članka, ki je bil objavljen v 12. številki Našega časa u dne 12. 4. 01, da želi KS Šoštanj spremeniti datum praznovanja krajevnega praznika. Menili smo, da to ne more biti odločitev le peščice članov Sveta KS, to mora biti odločitev večine krajanov KS Šoštanj, če bo potrebno izraženo tudi z referendumom.
Letos, ko mineva 8. oktobra 60 let osvoboditve Šoštanja, kot prvega osvobojenega mesta v Evropi, moramo ta praznik dostojno obeležiti vsi Ijedje, ki nam ta dogodek nekaj pomeni.
V	sklopu praznovanj ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela, smo ZLDS in LDS Šoštanj pripravili 26.4. lep večer ob kresu, zvokih Pihalnega orkestra Zarja, golažu in veličastnem ognjemetu.
Kljub slabemu vremenu je bilo na Goricah ta večer veselo.
Tajnik ZLDS Šoštanj Cvetka Dražnik - Ladinek
I ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
Novela zakona, ki predpisuje oploditev zdravih samskih žensk z biomedicinskimi metodami, bo 17. 6. 2001 pod drobnogledom državljanov.
Predstavljamo stališča političnih strank, ki delujejo v svetu občine Šoštanj
Če hočeš videti resnico, ne bodi ne za, ne proti.
(Sosan)
Namesto stališča - znanstveno fantastična zgodbica: Slovenija leta 2091.
Paznica proizvajalnih sredstev semenske banke, ki živi sama, si v svojem 35. letu starosti zaželi otroka. Ker ji je v mladosti oče s pedofilskimi zlorabami vcepil organski odpor do moških, zaprosi državo za umetno oploditev njenega jajčeca s semenom iz semenske banke. Osemenitev uspe in plod se začne razvijati v otroka. Bodoča mamica v skrbi za novo bitje opravi vse potrebne preiskave, tudi preiskavo genetskega materiala plodu. Iz izvidov z grozo razbere, da bo otrok moškega spola in kar je še huje, bi bil plavolas in modrook, kar je tipično znamenje, da bo osebek, ko bo spolno dozorel, transformiran v proizvajalno sredstvo semenske banke. Nesojena mati po posvetu z genskimi inženirji ugotovi, da je za korekcijo genov za spremembo spola, prepozno. Zato zaprosi državo za abortus. Država to dejanje odobri in zadeva je na videz rešena.
Toda paznica pade v hudo depresijo. Izguba želenega bitja, za katerega ne mara, da bi sčasoma prišel v ustanovo, kjer bi ga pazila po službeni dolžnosti in mu priložnostno jemala seme, jo psihično zlomi. Izgubi službo, in prične trpeti hude bolečine. Trpljenje se veča, bolečine postajajo neznosne tako da vidi samo še eno rešitev. Smrt. Ne odloči se za samomor, pač pa državo zaprosi za evtanazijo. Pristojne službe skrbno proučijo njen primer in ji postopek odobrijo, da jo rešijo peklenskih muk. Stroka izvrši zaprošeno dejanje.
V oporoki pokojnica zapiše, da bi v onostranstvu rada zaplavala kot duh nad svojo domovino. Pravne službe proučijo testament in ker pokojnica nima drugih svojcev, se država odloči za sežig po predhodnem dehidriranju trupla in predelavo le-tega v mesno-kostno moko. Centralna državna sežigalnica opravi sežig, plača državi kurivo in duh paznice se razširi nad domačo grudo. Znanstvena fantastika? Kako dolgo še?
Socialdemokrati zagovarjamo glasovanje PROTI uveljavitvi sprememb zakona o postopkih umetne oploditve. Lani sprejet zakon o umetnem oplojevanju zagotavlja zdravljenje neplodnosti vsem moškim in ženskam ne glede na njihov stan. Neplodnim ženskam pa v primeru neuspešnega zdravljenja zagotavlja možnost umetne oploditve če obstaja možnost, da bo otrok živel v normalnih družinskih okoliščinah, ali vsaj izvenzakonski skupnosti. Smo proti temu, da država z neko urgentno uveljavitvijo zakona o umetnem oplojevanju zdrave samske ženske otroku že v naprej odvzame pravico do očeta. S takim zakonom bi lahko porušili naravno pot razvoja človeštva. Umetna oploditev zdravih žensk bi bil verjetno le prvi korak rušenja vrednot, ki ga zagovarjajo zahodne civilizacije. Poznejši tovrstni ukrepi bi lahko bili tudi kloniranje, genetski posegi na človeku, avtanazija itd. Takšnemu odločanju vladajočih struktur odločno nasprotujemo, kajti o tem mora razpravljati najširša javnost in to po vseh pretehtanih argumentih stroke in javnega mnenja.
Socialdemokrati se čutimo odgovorne za še nerojene otroke in njihovo pravico do normalnega življenja v normalnih okoliščinah, čimboljših socialnih in psiholoških pogojih življenja. Zato bomo na referendumu glasovali PROTI spremembam zakona.
Člani občinskega odbora Nove Slovenije Šoštanj smo se soglasno odločili, da bomo na referendumu glasovali PROTI uveljavitvi sprememb zakona o postopkih umetne oploditve. Prepričani smo, da sta za celovit otrokov razvoj potrebna tako mati kot tudi oče. Zavedati se moramo, da se v zgodovini človeštva nikoli ni pojavila družbena inštitucija, ki bi uspešno konkurirala družini. Dejstvo je, da skupnost moža in žene najbolje poskrbi za celovit in uspešen razvoj njunega potomstva. Žal tudi v družinah niso vedno zagotovljeni idealni pogoji za otrokove pravice in interese. Vendar smo prepričani, da družina nudi boljše pogoje za otrokov razvoj, kot pa samska ženska, ki bo z umetno oploditvijo dobila otroka. Sporna zakonska določba ni podprta s strokovnimi argumenti, temveč je sprejeta zgolj zaradi politične prevlade. Možnosti umetnega oplojevanja odločno nasprotujejo najvidnejši predstavniki medicinske in pravne stroke ter tudi etična komisija.
Posameznikom ne odrekamo pravice do svobodne izbire življenjskega sloga, vendar morajo odgovorno sprejemati posledice svojih odločitev. Ženske, ki so si izbrale življenje brez partnerja, se morajo zavedati, da tako ne morejo dobiti otroka. Možnost umetne oploditve samske ženske je lahko zgolj prva stopnja pri poseganju v vrednote, ki predstavljajo temelj zahodne civilizacije. Nič se ne bomo čudili, če bo jedro vladajoče koalicije že v bližnji prihodnosti po hitrem postopku sprejelo zakone o genetskih posegih na človeku, kloni-
Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
ranju, evtanaziji in tako dalje. Takšnemu odločanju brez sodelovanja širše javnosti nasprotujemo, ker bi se morala o takšnih vprašanjih v celotni družbi opraviti temeljita, strokovna in tehtna razprava, ki bi v državi pripeljala do splošnega soglasja. Razpis referenduma bo zagotovo prispeval tudi k boljši informiranosti javnosti o navedenih problematikah, kar bo povzročilo globljo osveščenost o teh temeljnih človeških vprašanjih.
Pravico otroka do normalnega otroštva je potrebno postaviti pred pravico samske ženske do materinstva brez partnerja. Ker se čutimo odgovorne tudi za še nerojene državljane in za zagotovitev kolikor mogoče ugodnih psiholoških, socialnih in materialnih pogojev za njihovo rast in razvoj, bomo na referendumu glasovali proti predlaganim spremembam zakona.
SLS + SKD slovenska ljudska stranka je stranka, ki temelji na načelih tradicionalnih vrednot slovenskega naroda. Kadar se govori o vrednotah, pa prvo mesto namenjamo družini in v družini prvo mesto vzgoji otrok. S sprejetjem novele zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ki daje zakonsko podlago za možnost oploditve tudi samskim ženskam, grobo posega v osnovno celico družbe, to je družina. Z ustrezno propagando se skuša zmanjšati vloga očeta pri vzgoji nežnih stebelc - otrok v viharju življenja. Na takšen način oče izgublja svoj delež in matere postajajo naenkrat samozadostne. Vsi nenaravni posegi pa se vedno vrnejo kot bumerang z večjim udarcem nazaj. Sploh pa, kdo izmed nas lahko reče, da je otroštvo brez očeta lepo. Govori se, da bo oplojevanje nadzorovala posebna strokovna komisija, ki bo preprečila tudi možnost zlorab tega zakona. Ne govori pa se o preživninah bodočih mater samohranilk, ne govori se o financiranju takšnih postopkov in ne govori se o nepredvidljivih socioloških posledicah enostarševskih družin.
Zaradi teh vzrokov SLS+SKD slovenska ljudska stranka izvaja pred referendumom akcijo z geslom: RAJE V DVOJE in trdno zagovarja stališče, da na referendumu 17. junija glasujete proti sprejetju takšnega zakona.
Stališče naše stranke do. novele zakona, ki je dvignil vse preveč prahu, je pozitivno
Razlog je preprost. To so zadeve in problemi posameznikov, ki jih ne sem reševati politika, temveč stroka in predvsem same ženske ter tisti pari, ki jim ni dana možnost, da pridejo do želenega otroka po naravni poti. Menimo, da se vse preveč potencira v javnosti to, da bodo s tem zakonom imele pravico do umetne oploditve samske ženske, skoraj nič pa se ne govori o tem, koliko neplodnim parom se bo z njim ponudila možnost, da bodo prišli do svojega otroka.
Stališče do referenduma pa je negativno.
Referendum stane našo državo preveč, posebej še zato, ker na tak način zagotovo ne bomo rešili problemov v dobro državljank in državljanov, pač pa še bolj poglobili prepad v stroki in med samimi ljudmi. Slovenska javnost je že sedaj razdeljena v dva razreda - eni so za novelo zakona, drugi proti, in ta referendum Slovence zagotovo ne bo združil.
I ZDRUŽENA LISTA
I socialnih demokratov
SLS «*SKD
»HrrrmTsifTnTTivmTi
Stališče LDS o nameravanem referendumu je negativno kajti v stranki menimo, da je v demokratični državi kakršna je Slovenija na začetku 21 .stoletja, nepravično spraševati ljudi o individualnih življenskih stilih, nazorih ali vrednotah, če posamezniki o tem ne želijo govoriti. V prid našega stališča govori tudi, da se tisti del medicinske javnosti oz.stroke, ki so proti umetnemu oplojevanju samskih žensk, ne izreče proti umetnemu oplojevanju v primeru, ko je ženska plodna partner pa ne. V luči tega odpade vsakršna legitimna možnost moralno-etičnega ugovora ali pomisleka o posegu na samskih ženskah. Potemtakem nam v končni fazi ostane samo etični pomislek, ki pa nikakor ne more in ne sme biti v posesti stroke temveč samo v posesti posameznika. Pobudniki referenduma nam želijo vsiliti stališče, da umetno oplojevanje ni zdravljenje. Torej tukaj govorimo o delitvi na primerne in neprimerne kandidatke. V demokraciji je takšna segregacija nedopustna saj omejuje možnost izbire posameznika glede na njegove fizične lastnosti. Izhajajoč iz tega bi se referendumu moral upreti tudi tisti del stroke, ki nasprotuje obstoječemu zakonu iz predvsem etičnih pomislekov. Tudi ta del stroke si bo moral priznati da referendum še ni rešil strokovnih vprašanj.
Sam razvoj znanosti v zadnjih letih 20.stoletja in na začetku 21 .stoletja je človeštvo pripeljal do odpiranja osnovnih vprašanj glede genskih manipulacij, kloniranja in navsezadnje tudi umetnega oplojevanja. Moramo vedeti, da vsak napredek prinese spopad med liberalnim in konservatim tokom.
Temu je tako tudi v primeru umetnega oplojevanja kjer gre za spopad ideologij, ki se ukvarjajo s tematiko, ki jo je prinesei razvoj znanosti. Temeljno vprašanje, ki se odpira je ali lahko posameznik ohrani svobodo odločanja o svojem načinu življenja ali pa mu bo država predpisovala kaj je zanj dobro in kaj ne. O tem govori tudi 55.člen ustave, ki daje pravico posamezniku da se svobodno odloča o rojevanju otrok in se potemtakem tudi ta pravica postavlja pod vprašaj.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Intervju z Zdenkom Slatnarjem, vodjem Uprave za obrambo Celje, Izpostava Velenje
Bili smo pripravljeni, da se "užgemo"
denko Slatnar, ali vam lahko rečemo, da ste vojak?
Ne. Čeprav sem diplomirani obramboslovec od leta 1989 in sem sedaj na plačilni listi Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, ne sodim med vojake. Izpostava ministrstva v Velenju, katere vodja sem, sodi v civilno upravni del Ministrstva za obrambo, tako da zase ne morem reči, da sem poklicni vojak.
In kaj sploh počnete na velenjski izpostavi Ministrstva za obrambo?
Naša glavna skrb je, da vodimo evidence nabornikov, jih razporejamo na služenje vojaškega roka in jih spremljamo po služenju ter jih razporejamo v rezervnih enotah. To je delo, ki se nanaša na vojaški del. Aktivno pa sodelujemo s štabi Civilne zaščite, in sicer skrbimo za območje Upravne enote Velenje, ki obsega Mestno občino Velenje ter občini Šmartno ob Paki in Šoštanj.
V	prejšnji državi je veljalo, da sta vojaški in policijski poklic nekako "manjvredna". Sedaj pa smo soočeni z veliko ponudbo. Kako to pojasniti?
Res, za vojaški poklic pri nas ne manjka ljudi. Smo pa v organizaciji Združenja veteranov in Zveze častnikov gostili predstavnike Nacionalne garde iz Kolorada, ki so nam nazorno prikazali njihov sistem, ki bi ga veljalo posnemati. Tam kandidate motivirajo s štipendijami, možnostjo nadaljevanja študija in tisti, ki v ta program vstopijo, od vsega začetka vedo, da bodo na koncu usposabljanja zagotovo dobili zaposlitev.
Vojska naj bi se pri nas profesionalizirala?
Takšno odločitev morajo sprejeti pristojni državni organi. Prepričan pa sem, da v primeru profesionalizacije slovenske vojske ta ne bi imela kadrovskih težav. To bo zanesljivo večleten proces. Že sedaj pa je možno z ustrezno izobrazbo vstopiti v šolo za podčastnike in častnike. Za podčastniško šolanje je potrebna izobrazba V. stopnje, za častnika pa VI. oziroma VII.
Ali se lahko izšolajo tudi ženske?
Seveda lahko, vendar morajo prav tako kot moški opraviti preizkus fizične usposobljenosti.
V	Velenju je bila precej velika enota Teritorialne obrambe. Danes v Šaleški dolini ni več vojske.
V	Velenju je bila organizirana zelo močna in dobro oborožena enota Teritorialne obrambe, ki pa se je po letu 1990 v skladu z novimi zakoni naše države postopno spreminjala. Do leta 1995 je bila organizacija še povezana s prejšnjo občino, po lokalni reformi in formiranju novih občin pa so občine na tem področju ostale brez vseh pristojnosti in je njihova skrb samo še Civilna zaščita. Tako imamo sedaj za civilni del MORS-a Upravo za obrambo Celje, izpostava Velenje, katere naloge sem opisal prej.
Kakšne načrte pa imate z edinim "vojaškim" objektom v Občini Šoštanj, z domom na Slemenu.
Za točno informiranost vaših bralcev je potrebno poudariti, da "učni center" na Slemenu ni bil nikoli vojaški objekt in zato kot takšen po lokalni reformi ni prešel v upravljanje Ministrstva za obrambo, ampak je bil v skladu s svojim namenom ves čas last Občine Velenje. Zato je po delitveni bilanci med občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki prešel po teritorialnem načelu v last Občini Šoštanj. Ta objekt je namreč zgradila občina, in sicer namensko za t.i. predvojaško izobraževanje tistih nabornikov iz bivše Občine Velenje, ki niso imeli končane srednje šole, saj se je v srednjih šolah poučeval predmet "obramba in zaščita". Ta je bil obvezen za vse vojaške obveznike, ne glede na izobrazbo.
Poleg tega so ta objekt s pridom uporabljale nekatere druge skupine za svoje izobraževanje in usposabljanje od gasilcev do tabornikov. Tudi raziskovalni tabori so potekali v tem objektu in škoda se mi zdi, da ta objekt sedaj sameva, saj bi ga še vedno lahko s pridom uporabljali v podobne namene, za katere je bil zgrajen.
VOJNA 1991
Mineva deset let od proglasitve samostojne Slovenije. Vi ste takrat od blizu doživljali dogodke v vojni za Slovenijo.
Jaz sem se po opravljeni diplomi leta 1989 zaposlil v Velenjskem sekretariatu za obrambo, ki je takrat deloval v okviru občine. Marca 1991 sem postal namestnik sekretarja za obrambo, ki je bil takrat Viktor Brglez. Moram pa reči, da smo že vse leto 1990 tesno sodelovali z občinskim štabom
Teritorilane obrambe, katega komandant je bil Jože Prislan.
Navadni smrtniki smo za resne zaplete med TO in JLA izvedeli šele ob "pekrskih dogodkih" maja 1991.
To je res, vendar smo se mi na najhujše pripravljali že veliko prej. Imeli smo nedvoumne ukaze, da morajo TO, policija in vse druge obrambne organizacije, torej tudi sekretariat za obrambo občin ubraniti suverenost Slovenije in se, če bo potrebno, z orožjem spopasti z enotami JLA. Zato smo se pripravljali na različne načine in vadili različne scenarije spopadov. A tudi JLA ni mirovala. Oktobra 1990 je zahtevala vso evidenco vojaških nabornikov in rezerve. Mi bi jo morali predati v Celje, vendar smo se temu uprli. Takrat smo ob možnosti, da se JLA s silo dokoplje do evidence, vso dokumentacijo skrili na različne lokacije od kmetij do policijske postaje. Po drugi strani pa smo razdolževali rezerviste celjske enote JLA in jih na papirju nadomeščali z izmišljenimi osebami ali pokojniki itd. Na ta način smo "skrbeli" za zahtevano število rezervistov JLA, ki so bili izmišljeni. Vsega tega javnost seveda ni vedela.
Glavni dogodki pa so se zgodili konec pomladi in v začetku poletja 1991?
Mi smo imeli že vse od začetka leta 1991 zelo velike aktivnosti. V praksi se je to odražalo v obliki stalnih mobilizacij rezervne enote TO, za katere lahko rečemo, da so bile v stalnem gibanju. Po eni strani je šlo v tem času za našo stalno usposabljanje, po drugi strani pa tudi za psihološko vojno z JLA, ki je budno spremljala naše delo. V vsem kritičnem obdobju v prvi polovici leta 1991 je potrebno še posebej izpostaviti pomembno delo kurirske službe, ki je bila pri opravljanju svojih nalog ves čas zelo aktivna.
Potem je prišel ukaz o oddaji orožja, ki ga je prejel Občinski štab TO, in napovedano je bilo, da bodo po orožje prišli vojaki iz Celja.
Teh pa ni bilo zato, ker so se naši poveljniki temu ukazu uprli. Posebej odločen je bil poveljnik OŠ TO Jože Prislan, ki ni niti za trenutek omahoval, pa tudi drugače je ves štab deloval zelo enotno. Znano je, da je nato odreagiralo Predsedstvo RS, mi, tako TO kot civilni del in policija, pa smo v enem popoldnevu razvozili vse naše orožje na skrite lokacije, in sicer na 15 kmetij v celi Šaleški dolini. In tega orožja takrat ni bilo malo. Naj povem, da v vsem kritičnem obdobju, ki ga lahko štejemo vsaj leto dni pred vojno, orožja, ki so ga prejele rezervne enote iz celjskih kasarn, mi vanje nismo več vračali.
To so bile torej nekakšne predpriprave za "veliki finale?"
Glede na vse informacije in celotno situacijo smo bili prepričani, da bo počilo in da bomo morali izvršiti tisto, za kar je vojska v svobodnih državah postavljena, in sicer braniti in ubraniti suverensot Slovenije.
Meseca maja in junija 1991 je bila kurirska služba praktično dan in noč na delu. Lahko rečem, da smo bili na spopad dobro pripravljeni, saj smo bili zelo aktivni vsaj leto dni pred 26. 6. 1991. Če bi se priprave na spopad tudi pri nas v resnici začele šele tega dne, bi vojna zagotovo ne trajala niti deset dni, vendar mi ne bi zabeležili zmage. To se je kasneje izkazalo v vojnah v bivših južnih republikah nekdanje Jugoslavije, kjer na eni strani nove republiške oblasti niso verjele, da jih bo JLA napadla, česar mi nismo dvomili niti dneva, po drugi strani pa je JLA, poučena z izkušnjami iz Slovenije, pravočasno zapuščala kasarne in zasedala strateške položaje. Tega jim v Sloveniji nismo dovolili.
Brez desetdnevne vojne ne bi bilo države Slovenije?
Tako je. Slovenska vojska, ki je bila takrat v bistvu Teritorilana obramba, je ob veliki pomoči oboroženih policijskih enot takrat uspešno izvršila svojo nalogo - ubranili smo suverenost Slovenije.
Pa vendar danes lahko slišimo tudi precej podcenjujoč odnos do tega obdobja, češ da je šlo zgolj za "desetdnevno pijančevanje" in salonsko vojno, v kateri je bil izid v naprej dogovorjen?
Takšno govorjenje je zelo krivično. Vojna je bila zelo konkretna in kruta in le naši dobri pripravljenosti in odločnosti gre zahvala, da je JLA popustila v pičlih 10 dneh. Če ne bi bili tako pripravljeni, kot smo bili, danes mnogi ne bi bili več med živimi!
Dobili smo orožje, strelivo in konkretne naloge. Resno je bil pripravljen desant na letališče v Lajšah in
mi smo bili 14 dni pripravljeni, da se brez pomislekov "užgemo", če bi do njega prišlo. "Naša" TO je bila zadolžena za celotno Zgornje Savinjsko in Šaleško dolino in znano je, da je Prislan s svojo enoto razorožil in izpraznil karavlo v Solčavi. Naše enote so šle na pomoč v Dravograd in Holmec, kjer so ljudje umirali. Na naši strani trije, na strani JLA pa pet! Tam je bil ranjen tudi eden teritorialcev iz našega območja, ki jo je skupil, ko je šel nudit prvo pomoč ranjencem JLA. Že prej sem omenil predstavnike nacionalne garde iz Kolorada, ki so nam sedaj zaupali, da so bili takrat v Nemčiji in bili osupli nad našo odločnostjo in dobro izvedbo načrtovanih akcij od borbenega delovanja do znanih pogajanj z obkoljenimi vojaki v kasarnah. Znano je, da je pokrainsko poveljstvo TO zgolj s pogajanji in pritiski z odvzemom elektrike in vode kasarnam razorožilo cesljke enote JLA brez enega strela. Če JLA ne bi videla naše odločnosti, se gotovo ne bi vdala.
Čeprav se danes sliši že kot floskula, pa vseeno poudarjam, da moramo biti ponosni na to obdobje, ko smo v krvi obranili voljo slovenske nacije, da zaživi v samostojni državi.
Naj izkoristim to priložnost in pozovem vse, ki so se aktivno udeležili in bili vpoklicani v enote TO, da na naši izpostavi pridobijo potrdilo o tem, na podlagi tega pa jim bo Upravna enota izdala odločbo, s katero bodo uveljavljali pravice vojnega veterana, ki jim pripada. To pravim zato, ker si vsaj polovica teh oseb takšnega statusa še ni pridobila. Če nič drugega jim ta status po 50. letu starosti omogoča oprostitev plačila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
Foto: Marjan
ZELENA BRATOVŠČINA
Niste vojak, pa vas je vseeno lahko videti s puško -lovsko ...
Res. Sem starešina Lovske družine Smrekovec. Od približno 50 članov sodim v tisto trideseterico, ki je v našem revirju tudi lovno aktivna, kar pomeni, da skrbimo za odstrel določenega števila divjadi, ki ga v bistvu odreja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma Zavod za gozdove.
Potem je pa na vašem jedilniku večkrat srnin golaž?
Niti ne, saj mi ne "jagamo" za hrano, ampak kot že rečeno, gre za gojitveni odstrel, ki je ena od nalog našega društva. Če želim imeti na jedilniku divjačino, jo moram plačati lovski družini po uradno določeni ceni. Tako pridobljena sredstva mora družina nameniti izključno za lovišče, in sicer za postavitev raznih krmilnic, čiščenje, zimsko krmo in podobno. Delovanje družine pa se financira iz članarine, ki letno znaša 20.000 SIT. Od tega ostane naši družini samo 6.000 SIT na člana, ostalo pa je namenjeno za delovanje območne zveze v Celju in Lovski zvezi Slovenije.
Nekdaj je veljalo, da sodi lovstvo med enega bolj priljubljenih zabav direktorskega stanu.
Lahko da, vendar danes tega ne bi mogli več trditi. V naši družini, na primer, zadnjih 10 let nimamo niti
enega direktorja ali vplivnega politika. Naše lovstvo ni več služabnik kulta trofej, katerega pomen se skuša zmanjšati, ampak želimo s svojim delovanjem povečati skrb za varovanje narave. Nenazadnje smo ravno lovci tisti, ki smo v nenehnem stiku z okoljem, predvsem v gozdovih, in prvi zaznavamo negativne vplive človeka na naravo.
K temu nas pa ne zavezuje samo naša zavest, ampak je Lovska zveza Slovenije že tri leta članica evropske lovske asociacije FACE. Tako smo slovenski lovci že tri leta v Evropi.
V	Slovenijo je menda prihlačalo veliko medvedov iz tistih območij Hrvaške in Bosne, kjer je divjala vojna? Ti medvedi menda povzročajo največ težav v Sloveniji.
To ne bo držalo. Medvedi, tudi tisti, ki naj bi povzročali težave, so naši domači in izhajajo iz osrednjega dela Slovenije. Res pa je, da so se precej namnožili in jim ta prostor postaja pretesen, saj jih na določenem območju ne more biti več, kot jih okolje prenese oziroma se v njem lahko preživijo. Zato si medvedi sami določajo svoje “revirje" in po naravnih zakonitostih tisti, ki jih močnejši naganjajo, silijo izven tega dela in tako postopno silijo na področja, ki jih naseljujemo ljudje.
V	našem revirju, predvsem na Smrekovcu, ki je zelo bogato naseljen z divjadjo, je tudi medved reden gost.
Pred nedavnim smo sledili polemiki med ribiči in lovci o potrebnem odstrelu kormoranov, ki menda naredijo veliko škode v ribiških revirjih.
Pri nas se ribiči ne ukvarjajo s prevelikim številom kormoranov, ker jih tukaj ni. Menim pa, da tudi ob Savi, kjer je pa ta problem res pris-oterrr tega ni mogoče rešiti z obveznim odstrelom določenega števila ptic, kajti ko se ti pojavijo, pridejo v takšnem številu, da je vse črno.
Kaj pa “raubšicf'?
Zal moram reči, da v našem lovišču zaznavamo aktivno krivolovstvo. Ne gre zgolj za občasen uplen, s katerim bi si posameznik obogatil jedilnik. Predvsem na področju Lokovice smo namreč zaznali aktivno plenjenje iz čistega koristoljubja, to pa je posebno kruto ravno v tem obdobju, ko se srnjad pripravlja na kotitev. Mi te primere in osebe poznamo. Podane so ovadbe pristojnim organom pregona. Ti pa po našem mnenju ne ukrepajo dovolj učinkovito, čeprav krivolovci puščajo za sabo očitne sledi - klavrne prizore ostankov uplenjene divjadi kar na mestih, kjer jo pobijejo. Da gre res za koristoljubne, dokazujejo zavržene trofeje takšnih živali.
Ljudje smo torej še vedno največji škodljivci...
To res ni daleč od resnice. Na primer intenzivno kmetovanje za divjad ni toliko nevarno zaradi raznih umetnih gnojil in zatiranja škodljivcev, ampak zaradi redne košnje. Pri nas poljski zajec in jerebice nimajo več svojega naravnega življenjskega okolja in jih je še zelo Tekauc ma|0 ts|aj poudarim, da so v Sloveniji pod polno zaščito vse vrste ptic razen fazanov in rac mlakaric.
Druga velika težava so spuščeni psi, ki plenijo srnjad, ki je, kot že rečeno, najbolj občutljiva v tem obdobju. Ponavadi pa ne gre za potupuške pse, ampak lastniki radi spustijo svoje hišne ljubljence, "da se malo zdivjajo". Psi pa, ki so v svoji krvi prebudili lovski nagon, so praktično neustavljivi in običajno lovijo v skupinah, čisto po volčje, zato so srne, ki niso sposobne dolgo bežati, lahek plen. To je tudi ena od konfliktnih točk med lovci in drugimi lastniki psov. Mi ne bomo popuščali. Jaz sem na svoje oči videl, kako drugače prijazen hišni prijatelj opleta z mrtvim srnjačkom v gobcu.
Nekateri v šali pravijo, da lovci na Smrekovcu ob najlepših nahajališčih borovnic in gob postavite table z napisom "Pozor - medved!"
Ha, ha, mogoče res. Res pa je tudi, da tudi s takšnimi tablami ne bi mogli ustaviti pogosto preobjestne posameznike, nabiralce gozdnih sadežev, ki mislijo, da morajo pobrati in potrgati vse, kar vidijo, ne pa samo toliko, kot bi rabili zase, potem pa se mnogo gozdnih dobrot znajde v zabojnikih za smeti.
Gospod Slatnar, zahvaljujem se vam za ta razgovor in naj vam in vsem pripadnikom vojne za Slovenijo ob koncu še enkrat čestitam ob deseti obletnici in izrazim zahvalo za hrabrost in za opravljeno delo, v svojem imenu in v imenu naših bralcev.
Hvala lepa.
Peter Rezman
JUNIJ 2001_____________
Bazen
oqodtì in ud n
STRAN
7
Ukrepi kmetijske politike za leto 2001
Svoj prvi štrbunk v poletje so že storili tisti; ki so se kopali na šoštanjskem bazenu v soboto 26.5. Takrat se je uradno odprla kopalna sezona. Bazen je odprt vsak dan od 10.00 do 18.00 ure,nudil pa bo še druga ugodja, ne samo kopanje; odbojka na mivki, sobotno nočno kopanje, pestro gostinsko ponudbo in razne prireditve, ki so letos v rokah Mladinskega kulturnega društva. Seveda bodo tudi plavalni tečaji, saj je na voljo domači plavalni učitelj.
Se cene! Za odrasle velja dnevna karta 600 sit in za otroke do 14 leta, pol manj. Tudi skupine 10. se bodo kopale bolj poceni in plavalni tečaj z domačim plavalnim učiteljem vas bo veljal 3500 sit, z lastnim pa tisočaka manj. Vabljeni torej v poletje na šoštanjskem bazenu.
M. K
V termah Topolšica so uresničili sanje
Za poseben spektakel so poskrbeli tudi v naravnem zdravilišču Terme. Ravno na dan krajevnega praznika so slovesno predali namenu vse, kar so zgradili in obnovili od lanskega junija. Dogajanje ob robu zunanjih površin bazena
je izzvalo med prisotnimi pravo navdušenje, scenarij Vlada Verbiča pa se je izkazal kot ravno pravšnji za ta trenutek in prostor. Nastopajoči dixsilend orkester Ljubljanske korenine je s svojimi zvoki podžgal pete plesalcev Barbare Levak in Milena Radiča, da sta zaplesala v koraku dja-jfa in ča ča ča, dične mladenke, Sabinine manekenke pa so se povzpele na modno pisto, ki se je zaključevala v vodi. Ker se je vse skupaj
dogajalo zunaj in je med tem padel mrak, so primerna razsvetljava in cvetlični aranžmaji še popestrili celotno sceno.
Otvoritveni trak je prerezal predsednik nadzornega sveta Stane Žigon, direktorica Term Lidija Fijavž - Špeh pa je dobesedno blestela. Upravičeno, saj so, kot je sama dejala, imeli sanje in cilje, ki so jih uresničili, ne samo ali pa predvsem le zase, temveč za svoje goste. Seveda gre za prizidek, s katerim so Terme pridobile 120 postelj, gre za moderen in zanimiv zunanji bazen in smiselno obnovo starega, gre pa tudi za posodobljene medicinske prostore in pridobitve v savni. Ravno tako so ob tem preuredili teraso, posodobili tehnologijo priprave bazenske vode, poskrbeli za prijaznejšo avlo ter uredili večje parkirišče za jeklene konjičke.
Kot je povedala Fijavževa, programa svoje ponudbe v prihodnje ne bodo spreminjali; še vedno ostaja zdravilišče tesno povezano z medicinskimi storitvami, z novimi naložbami , ki so stale približno 800 milionov pa bodo poskušali zadovoljiti lastnike, v prvi vrsti pa svoje goste. Pričakujejo tudi povečano število tujih gostov, pri čemer pa dajejo kljub vsemu velik poudarek domačim koristnikom zdraviliških in medicinskih uslug. Krajevnemu prazniku na pot torej tudi v tamkajšnjem zdravilišču nova zmaga.
Z letošnjo uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2001 so določeni postopki uveljavljanja neposrednih plačil EKO - 0 ( med drugim ureditev trga z žiti, govejim mesom, ovčjim in kozjim mesom ), postopki uveljavljanja neposrednih plačil na površino za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost EKO -1, postopki neposrednih plačil opredeljenih v predpisu o Slovenskem kmetijskem okoljskem programu ( SKOP ) in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 EKO -2, EKO - 3, postopki izvedbe ukrepov kmetijske politike, ki niso sestavni del tržnih redov ( podpore za kobile za vzrejo žrebet, pitanje telet na višjo težo, Pohorje Beef, plemenske živali ).
Upravičenci do sredstev so kmetijska gospodarstva in druge fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje' in imajo stalno prebivališče ali sedež na območju Republike Slovenije. Vlogo za sredstva vloži nosilec kmetije, ki ga pisno določijo izmed sebe člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji.
Za katere ukrepe je možno letos vlagati zahtevke in kakšna je višina sredstev po posameznem ukrepu ?
Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost EKO 1 so plačila na hektar kmetijske površine, ki se razlikuje glede na naravne in druge omejitvene dejavnike. Višina plačila na hektarje 16.000 SIT/ ha za gorsko višinsko območje in strme kmetije,
11.000	SIT/ ha za gričevnato hribovito območje in 8.000 SIT/ ha za planino. Pri zakupu se upošteva razvrstitev v območje, kot je določeno za zakupojemalca. Najmanjša površina, za katero je možno dobiti neposredno plačilo, je 1 ha kmetijskih zemljišč.
Novost so ukrepi Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (t.i.SKOP). Ukrepi so razdeljeni na tri sklope. V prvi sklop Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje je vključen ukrep Odpravljanje zaraščanja z 42.000 SIT/ ha za površino v zaraščanju, ki se usposobi za nadaljnjo kmetijsko rabo. Novost je tudi ukrep za ohranjanje kolobarja z 10.000 SIT/ ha. Z integriranim sadjarstvom, vinogradništvom in vrtnarstvom je možno dobiti 60.000 SIT/ ha. Za ekološko kmetovanje je predvideno plačilo 80.500 SIT / ha njive, 103.500 SIT/ ha vrtnin na prostem in 120.750 SIT/ ha vrtnin v zavarovanem prostoru. Za nasade sadovnjakov je predvidena podpora 120.750 SIT/ ha, za travniške visokodebelne sadovnjake 50.000 SIT/ ha, za vinograde, hmeljišča, drevesnice, nasade špargljev je podpora 120.750 SIT/ ha, za trajne travnike 40.000 SIT/ ha in pašnike 20.000 SIT/ha.
Drugi sklop programa SKOP je namenjen ohranjanju naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine. Sredstva so namenjena podpori planinske paše brez pastirja v višini 4.000 SIT/ ha, ohranjanju travniških sadovnjakov v višini 27.000 SIT/ ha in sonaravni reji domačih živali z 9.000 SIT/ ha. Tretji sklop je namenjen varovanju zavarovanih območij (narodni parki) za ohranjanje obdelane in poseljene krajine na teh območjih. Prej navedene višine ukrepov so povečane za 10 %.
Iz programa SKOP je možno dobiti sredstva, če je najmanjša velikost iste rabe kmetijskega zemljišča 0,1 ha oziroma skupno 0,3 ha za en ukrep. Upoštevati je potrebno načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju, dobre kmetijske prakse varstva rastlin ter načela dobrega gospodarja. Upoštevati je potrebno zakonodajo s področja varovanja okolja, zdravstva, veterine in drugo. Obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu ne sme presegati 1,9 GVŽ/ ha. Količina organskega dušika mora biti manjša od 170 kg/ha letno. Urejeno mora biti ustrezno veliko skladišče za živinski gnoj. Ves čas trajanja programa je potrebno voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri izbranih ukrepih. Dokumentacijo in evidence je potrebno voditi še štiri leta od zadnje pridobitve plačila. Na isti površini je možno izvajati več ukrepov. Če ni drugače navedeno, je možno ukrepe uveljavljati tudi za površine, za katere se uveljavlja podpora EKO 1 in tržno cenovne podpore. Za integrirano oziroma ekološko kmetovanje je potrebno potrdilo o pozitivni kontroli za leto 2001 predložiti do 30.9.2001.
Uredba o ureditvi trga za goveje meso vključuje med drugim posebno premijo za bike, vole in telice ter premijo za krave dojilje. Obe premiji znašata 25.000 SIT/ žival. Vse živali morajo biti vpisane v register živali. Pri uveljavljanju teh premij je potrebno biti pozoren na razpoložljive krmne površine, saj obtežba ne sme presegati 2 CVŽ/ha. H krmnim površinam se ne štejejo trajni nasadi, razen travniških sadovnjakov, površine, namenjene pridelovanju vrtnin, industrijskih rastlin in krompirja. Omejitev glede obtežbe ni pri kmetijah, ki imajo skupno število GVŽ manjše od 15.
Z uredbo o ureditvi trga za ovčje in kozje meso je določena višina premije za primerne ovce in koze, ki so stare najmanj eno leto ali so vsaj enkrat jagnile oziroma jarile. Za ovce znaša premija 3.400 SIT/ leto, za koze pa 2.720 SIT/ leto na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Premijo je možno uveljavljati za najmanj 10 glav drobnice tudi kot skupnost proizvajalcev. Uredba o ureditvi trga z žiti določa med drugim neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave krušnih žit, drugih žit, stročnic in oljnic ( EKO 0 ). Tako je možno pridobiti za krušna žita ( pšenico, rž, piro in ajdo) 54.000 SIT/ ha; za druga žita ( koruza za zrnje in silažo, tritikaka, oves, ječmen, proso ) 30.000 SIT/ ha; za stročnice ( krmni grah, krmni bob, soja, sladka lupina ) 30.000 SIT/ ha. Enaka višina podpore je tudi za oljnice ( sončnice in oljne buče ) ter 70.500 SIT/ ha za oljno ogrščico. Površina posamezne poljščine ne sme biti manjša od 0,1 ha. Najmanjša skupna površina, za katero se uveljavlja ta podpora, je 0,3 ha.
Uredba o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom omogoča upravičencem, da vložijo zahtevek za podporo obnovi vinogradov na absolutnih vinogradniških površinah. Upravičenci morajo biti vpisani v register. Viši na podpore še ni znana. Prav tako še ni znana višina premije za kobile za zrejo žrebet in višina kompenzacijskega plačila za rejo plemenskih živali.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko višino podpor ob pomanjkanju sredstev tudi zmanjša. Zahtevke je bilo potrebno vložiti v roku od 1. do 30.6. 2001 na predpisanih obraz-
ci^'	Lidija Di klic
M. K.
PRAZNIK PRISTAVE
Turistično društvo Pristava se zahvaljuje vsem tistim, ki ste kakor koli pomagali k naši prireditvi ob praznovanju 1. maja na Forhteneku. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Obenem pa vas vabimo na jajčarijo, ki jo prirejamo na Forhteneku -prireditvenem prostoru na Pristavi - v soboto, 2. junija 2001, ob 18.00 uri.
Pogostili vas bomo z jajčnimi jedmi ter domačim narezkom. Poskrbljeno pa bo tudi za dobro glasbo in pijačo.
Vabljeni !
Otvoritev je bila silno atraktivna.	Arhiv Terme
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Pa pride policaj« pa k a j I
Prometne nesreče
Dne 1. 5. 2001 se je v Florjanu pri Puharskem mostu zgodila prometna nesreča. Na kraj je odšla prometna patrulja, ki je pri ogledu kraja prometne nesreče ugotovila, da jo je povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je vozil po levi strani in pod vplivom alkohola (2,77) in je trčil v drugega voznika osebnega avtomobila. Pri tem je bil povzročitelj telesno poškodovan. Zoper njega je bilo izdano obvestilo o prekršku in bo podan tudi predlog sodniku za prekrške Velenje.
Dne 8.5.2001 se je na Splitski cesti v Velenju
zgodila nesreča, v kateri se je voznik kolesa z motorjem telesno poškodoval. Prometna patrulja je pri tem ugotovila, da je do nesreče prišlo zaradi nepravilnega vključevanja v promet voznika O.A., ki je trčil v voznika kolesa z motorjem. Ta se je vozil v prepovedani smeri. Zoper oba bo napisan predlog SP Velenje.
Dne 20.5.2001 je v večernih urah patrulja PP Velenje v KS Gorica Velenje ustavila voznika osebnega avtomobila. Zaradi znakov alkoholiziranosti sta policista odredila preizkus alkoholiziranosti. Voznik je nepravilno opravljal preizkus (preizkusa ni opravljal po navodilih proizvajalca alkotesta Drager) in se s tem ni strinjal, zaradi česar sta mu policista odredila strokovni pregled, vendar ga je odločno odklonil. Policista sta mu začasno odvzela vozniško dovoljenje in mu prepovedala nadaljnjo vožnjo. Omenjeni voznik prepovedi vožnje ni upošteval, saj sta ga ista policista ponovno ustavila in mu na podlagi 18/11 Zakona o prekrških odredila pridržanje (do iztreznitve) in je bil pripeljan na PP Velenje, zoper njega bo podan predlog SP Velenje.
Kazniva dejanja
V noči s 16.5. na 17.5. je neznani storilec vlomil v več osebnih avtomobilov na območju Velenja. S
strani policistov oz. kriminalistov PP Velenje so bili opravljeni ogledi kaznivih dejanj (vlomov v vozila), pri čemer je bila ugotovljena večja materialna škoda. Iz vozil pa je storilec odtujeval različne predmete (avtoradie, torbice, dokumente...).
Z zbiranjem obvestil smo ugotovili, da je utemeljeno osumljena navedenih dejanj oseba iz Velenja, ki je bila prijeta na podlagi 157. člena ZPK in tudi pridržana za 48 ur. Omenjeni osumljenec je bil skupaj s kazensko ovadbo, ki so jo napisali policisti PP Velenje, priveden k preiskovalnemu sodniku v Celje, ta je navedeno osebo izpustil.
Dne 19.5. je v večernih urah v Rdeči dvorani v Velenju potekala RAVE Party, ki se je je udeležilo več ljudi. Pri tem so policisti pri poostrenem nadzoru zasegli več prepovedanih drog (marihuane, tabletk...). Zoper osebe, ki so jim bile odvzete prepovedane droge, bodo podani predlogi SP Velenje in tudi kazenske ovadbe.
Zoper več voznikov je bil tudi odrejen strokovni pregled, da bi se ugotovilo, ali vozijo pod vplivom prepovedanih drog, vendar jih je večina strokovni pregled odklonila. Zoper te bo podan predlog SP
Kršitve javnega reda in miru
Na območju PP Velenje je bilo več kršitev javnega reda in miru, in sicer na javnem kraju in zasebnem prostoru.
Dne 19. 5. je okoli 15.00 ure prišlo v lokalu Brina v Lokovici do kršitve javnega reda in miru. Na kraj je prišla patrulja, ki je ugotovila, da so javni red in mir kršile tri osebe, in sicer natakarica (točila alkoholne pijače vinjenim osebam) in dva občana, ki sta bila vinjena in sta se sprla. Ker se eden ob občanov ni pomiril in ker je bilo upravičeno pričakovati, da bo s kršitvijo nadaljeval, mu je bilo na podlagi 108/11 Zakona o prekrških na kraju odrejeno pridržanje do iztreznitve (do 12. ure). Zoper vse pa so bili podani predlogi SP Velenje.
/
Mesto Šoštanj
/i
/i
/i
letošnjem letu praznuje mesto Šoštanj 90 let, kar je pridobilo mestne pravice ter se tako postavilo ob bok starejšim sosedom, kot sta Slovenj Gradec in Celje. Ker sem nekaj malega o trenutku, ko je Šoštanj pridobil mestne pravice, zapisal že v dodatku Hribernikove zgodovine Šoštanja, naj izkoristim to rubriko za priložnost, da lahko zapišem nekaj o predzgodovini tega dogodka. S tem se tudi na skromen način rubrika priklanja temu pomembnemu dogodku v šoštanjski preteklosti in spominu nanj.
Da neko naselje pridobi pravice do naziva mesto, mora izpolniti kar nekaj pogojev, celoten proces pa traja kar nekaj časa, tako da je sama podelitev pravic naselju le zaključni akt; de facto pa je naselje določene mestne pravice lahko opravljalo že kar nekaj časa pred sprejemom tega akta. V primeru Šoštanja moremo ta proces spremljati kar nekaj stoletij.
Mesta in z njimi zvezano meščanstvo, ki je v
... ,	i—r~.——-

sfanslattl{arfSch«idemoch,Wien-l«opald»tadt	/_i . . .    ,
slovenskem prostoru nastajalo zlasti v 13. stoletju, so bila pojav, ki je povsem spremenil tradicionalno podobo fevdalne družbe visokega srednjega veka. Na podlagi ponovne oživitve denarnega gospodarstva ter z njim povezanega razvoja obrti in trgovine, ki sta se ločili od agrarne proizvodnje, so začele nastajati koncentrirane naselbine, katerih prebivalci so se prevladujoče ukvarjali s trgovsko in obrtno dejavnostjo. Tudi v pravnem oziru so te naselbine in njihovi prebivalci predstavljali posebne, od agrarnega okolja ločene skupnosti.
V notranjosti Slovenije (Primorska je v drugačnem položaju, ki pa ga moramo na tem mestu pustiti ob strani) je za meščansko naselbino - trg ali mesto -veljal tisti kraj, ki je imel najmanj pravico tedenskega sejma, njegovi prebivalci pa so kot svobodni ljudje imeli pravico do obrtnih in trgovskih dejavnosti. Mesta so bila praviloma večja in bolj strnjena naselja kot trgi, imela pa so tudi pravico do mestnega obzidja in do oznake mesto. Poleg tega je bila pomembna pravica meščanov, da so smeli sami voliti mestnega sodnika, ki ga je mestni gospod seveda potrdil, ter so imeli tudi pravico sklicevati imenovani zbor vseh meščanov. Ta zbor oz. komun je pod vodstvom mestnega sodnika odločal o tekočih in sodnih zadevah. Zbor vseh meščanov je kmalu zamenjal izbrani zbor izvoljenih predstavnikov. Za takšen institut v Šoštanju izvemo že leta 1599, ko so trški sodnik, svetovalci (voljeni predstavniki) in tržani (celoten komun) prosili nadvojvodo Ferdinanda, naj jim potrdi stare pravice, ker je njihove stare privilegijske listine uničil požar.
Kako je torej s temi pravicami v Šoštanju? Najstarejša ohranjena listina, v kateri so Šoštanju potrjene njegove trške pravice, je listina celjskega kneza Friderika z dne 3. oktobra 1436. Po izumrtju celjskih knezov je Šoštanj prešel skupaj s celotno celjsko posestvijo v roke deželnih knezov,
Živeti v mestu - že 90 let!
Habsburžanov, ki so nadalje tudi potrjevali trgu njegove pravice. V Friderikovi listini beremo, da so Šoštanjčani imeli pravico do tedenskega sejma (ob četrtkih), do točilnic (kar je bilo naperjeno proti kmečkim vinotočem v okolici) in pravico do prisilne poti. Ta pravica je določala, da so trgovci z blagom morali potovati skozi trg, kjer so se morali ustaviti in svoje blago ponuditi na prodaj. S tem pa so bili prisiljeni tudi plačati dajatev ob vstopu v kraj, prispevek za skladiščenje blaga in prispevek pri trgovanju. Vse je bilo torej usmerjeno k temu, da bi v kraju ostalo čim več denarja. Najpomembnejši artikel, ki so ga trgovske karavane prevažale skozi Šoštanj, je bila morska sol. Severno od Slovenj Gradca je bila namreč meja območja morske soli in kamene soli iz salzburškega, trgovanje s tem artiklom pa je spadalo med najbolj donosne v takratnem času. Pomemben vir dohodkov za Šoštanj je bila tudi mitnica. O njeni legi izvemo iz listine, s katero se ljubljanski škof pritožuje, da morajo njegovi ljudje proti stari navadi plačevati na šoštanjski mitnici, ki leži v Lokovici, dajatve. Čeprav lega te mitninske postaje ni točno določena, se da z veliko mero gotovosti sklepati, da je ležala na točki, kjer se je pot, povezujoča Savinjsko in Šaleško dolino, strmo spustila proti trgu, se pravi tam, kjer je danes kmetija Križnik. Šoštanj je imel pravico do tedenskih sejmov, kar je bil eden glavnih predpogojev za to, da je ena naselbina sploh lahko postala trg in nato mesto, vsaj od 14. stoletja dalje, o čemer priča tudi listina iz leta 1673, v kateri se potrjuje pravica, stara že več kot tristo let.
V tem sumarnem pregledu "mestnih" pravic, ki jih je Šoštanj imel že v poznem srednjem veku, si moramo pogledati le še pravico do izbire sodnika. Na začetku sem zapisal, da so meščani v srednjeveških mestih imeli sami pravico do izbire sodnika, mestni gospod pa je to njihovo izbiro potrjeval. V Šoštanju je bil v zvezi s to izbiro sprejet nekakšen kompromis. Šoštanjčani so na volitvah (vsak konec leta) izvolili dva kandidata za trškega sodnika (praviloma je bil eden od njiju stari sodnik, ki je do takrat opravljal te naloge), izmed teh dveh pa je nato trški gospod oz. njegov upravitelj na šoš-tanjskem gradu izbral enega, ki je v naslednjem letu opravljal to nalogo. Vsaj za 15. stoletje lahko zagotovimo tudi, da se je v Šoštanju že izoblikoval tako imenovani vrhnji sloj tržanov. V tem letu namreč opazimo, da je naloga šoštanjskega sodnika postala "last" omejenega kroga družin, med katerimi še posebej izstopa družina Voitländer, katere člani so opravljali sodniško nalogo skoraj dvajset let.
S tem kratkim pregledom sem želel opozoriti predvsem na to, da je Šoštanj izvajal v veliki meri že konec srednjega veka pravice, ki so bile sicer prihranjene za mestne naselbine. Edina razlika, ki je ločevala Šoštanj od mest v njegovi okolici, je bila pravica do mestnega obzidja. Če nekoliko spekuliramo, pa lahko zapišemo, da je bil Šoštanj že v začetku 15. stoletja na poti k pridobitvi mestnih pravic, da pa je ta proces presekalo izumrtje dotedanjih trških gospodov, celjskih grofov oz. knezov. Njihovi nasledniki, deželni knezi, pa tega interesa niso več imeli, tako da je Šoštanj zaradi nesrečne igre slučaja zamudil priložnost postati srednjeveško mesto in mu je bilo dano ta preskok napraviti šele v začetku 20. stoletja, kar pa seveda nikakor ne zmanjšuje pomena dogodka v letu 1911.
Tone Ravnikar
evetdeset let je lepa starost za človeka, za mesto pa je to šele zgodnje otroštvo. Otrok pa potrebuje podporo staršev in vzgojo za samostojno življenje. Tudi Šoštanj potrebuje se veliko
Öore v smislu usmeritve in pospeševanja razvoje.
lepemu razvoju v prvih desetletjih, je mesto v svojem razvoju, zlasti po drugi vojni, začelo capljati na mestu, nakar je začelo kljub mladosti propadati. V zadnjem obdobju se je negativni razvoj z velikimi napori posameznikov le uspel zaustaviti. Še večji napori, predvsem v smislu modrih odločitev tistih, ki lahko na razvoj vplivajo, pa bodo potrebni za ponovni razvoj mesta v smislu take stopnje samostojnosti, ko razvoja ne bo moč ustaviti tudi s slabo lokalno ali državno politiko. Da bi dosegli tako zrelost mesta, ko ne bo več odvisno od občinskih financ in TEŠ-ovih odškodnin, ko bo neodvisni kapital sam uravnaval vitalne procese mesta. Mesto seveda razumem kot prostorsko koncentracijo - vozlišče vseh človekovih dejavnosti od menjave blaga, kulturnih prireditev, izobraževalnih institucij, sprostitveno zabavnih dejavnosti, do bivalno socialnih funkcij, predvsem pa koncentracija kapitala (tega gonila sodobnega sveta).
Šoštanj je po moje lahko za bivanje prijetno malo mestece, kjer se že s pet minutno hojo znajdeš v naravi, hkrati pa uživaš v osnovni preskrbi blaga. Velikih nakupnih centrov ne potrebujemo, saj bodo globalizacijski procesi umirili tudi sedanji trend "mega-Spärov".
Potrebujemo pa vec urejenih javnih površin (parke, otroška in športna igrišča, kolesarske povezave v okolico,...)in boljše prometne povezave do delovnih mest. Le ta ne potrebujemo v samem mestu ki bi moralo biti usmerjeno v tisti del časa ljudi, ko se sproščajo in nabirajo moči za nov delovni dan, zato nič nimam proti prijetno urejenem spalnem naselju, kjer se otroci počutijo varne in se med seboj poznajo in od koder starši hodijo na delo v bližnje Gorenje. Tudi na zunanjo podobo mesta se da vplivati z organizacijo akcij, kot je na primer uspešen projekt barvanja fasad.
Ivan Napotnik, kipar
Bliža se 19. junij, dan, ko se je za vedno poslovil naš rojak, znani slovenski umetnik, kipar Ivan Napotnik. Rojen je bil 12. decembra 1888 na Zdovčevi domačiji v Zavod njah.
Že kot mlad pastirček je rad iz lesa rezljal razne figurice ljudi in živali. Ker je njegov
Ivan Napotnik, avtoportret uč'teli sP°znal otrokov° ^	r	nadarjenost, je nagovoril
očeta, da ga je poslal v podobarsko delavnico znanega ljubljanskega podobarja, kjer je tudi obiskoval takratno c. kr. umetno obrtno strokovno šolo. Po triletnem šolanju v Ljubljani se je odpravil na Dunaj in delal kot pomočnik pri dunajskem profesorju in kiparju Francu' Zelznyju in obenem študiral kiparstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti kot slušatelj specialke za kiparstvo, ki jo je končal leta 1915.
Kot študent na Dunaju je Napotnik preživljal bohemska leta v večnem pomanjkanju. Štipendije ni dobival, pomoč od doma je bila skromna, z raznimi priložnostnimi deli ni zaslužil kaj prida, tako da študijska leta na Dunaju niso bila prav rožnata.
Ko pa je Zdovčeva domačija v Zavodnjah leta 1910 pogorela, je tudi denarna pomoč od doma usahnila, zato se je Napotnik odpravil na Madžarsko, kjer mu je znan madžarski kipar v Budimpešti priskrbel delo in skromen zaslužek. Medtem sta mu doma kar eden za drugim umrla mati in oče in ker je ugotovil, da tudi Budimpešta glede na njegovo umetniško kariero ni izpolnila njegovih pričakovanj, se je vrnil v rodne Zavodnje. Tu pa ga je doletela še ena nesreča. Ker je medtem v Evropi že divjala vojna vihra I. svetovne vojne, je bil tudi Napotnik vpoklican, poslan na italijansko fronto in kmalu zatem tudi hudo ranjen. Italijanska strojnica mu je prerešetala gleženj leve noge. Bil je prepeljan v vojaško bolnišnico v Prago. Po dopustu iz lazareta, kjer so mu za silo pokrpali nogo, se je vrnil v Zavodnje.
Ker se je Napotnik vseskozi zavedal, da Zavodnje nikakor ni primeren kraj, kjer bi se kot kipar lahko
Čeprav je akcijo organizirala KS, je sedanja organiziranost občine (razbitost) na KS, neracionalna in onemogoča sinergijske učinke bolj usklajenega sistema organiziranega na nivoju mesta, kot nedeljive celote. Vlogo KS vidim v nadzorni in posredniški funkciji ter tesni povezavi z ostalimi (zaenkrat le občinskimi) službami, ki s skupnimi močmi delujejo na isti predmet, to je MESTO.
Kje torej mesto potrebuje pomoč? Po mojem mnenju na prostorski organizaciji transparentnega in interaktivnega sistema upravljanja mestnih resursov. Manj "kunštno" povedano to pomeni, da bo morala lokalna oblast v stilu informacijske tehnologije (digitalne javno dostopne baze podatkov) poskr-! beti, da bo gospodarjenje z stavbnimi zemljišči, vodami, cestami, objekti, komunalno infrastrukturo in podobne zadeve, s katerimi se ukvarja občina ali celo krajevna skupnost, otročje lahko (vsem razumljivo, hitro prilagodljivo, demokratično in vsem dostopno). To pomeni, da bodo javne finance res javne (informativno dostopne preko interneta), prostorski plani interaktivni ( v neprestanem spreminjanju glede na potrebe posameznih meščanov) občinski odloki javno usklajevani (možnost neposrednega vplivanja na pravni red občine - tisti, ki nastaja in tisti ki že velja). Seveda za tak sistem potrebuješ veliko izobraževanja in veliko usklajevanja s strani tistih služb, ki so za to tako ali drugače plačani. Hitrost razvoja je torej odvisna od miselne sposobnosti teh slednjih, ki so zadolženi za upravljanje z javnimi zadevami. Te javne zadeve pa še zdaleč niso samo asfaltiranje cest in pometanje ulic, čeprav tudi to. Največja razvojna možnost pa se mestu ponuja, kot sem že večkrat opozarjal, degradirano območje zapuščene tovarne TUŠ. Za primer naj navedem le Ljubljanski BTC, ki danes na zapuščenih industrijskih zemljiščih s koncentracijo kapitala, predstavlja pravi fenomen uspešnosti. Zakaj torej TUŠ ne more postati Temelj Uspešnega Šoš-tania--	Edi Vučina
umetnostno udejstvoval, ustvarjal, se izpopolnjeval in razvijal, je na vsak način hotel zapustiti dom in se preseliti v kako večje politično in kulturno središče.
Tako se je leta 1921 ponovno odpravil v Budimpešto, da bi se zopet zaposlil pri kiparju Janošu Horvayu, kjer je že pred vojno delal, vendar se je to sodelovanje kmalu neuspešno končalo, tako da se je ponovno vrnil v Zavodnje.
Tako je Ivan Napotnik skoraj dve desetletji več ali manj samotarsko preživel v Zavodnjah, vendar vseskozi pridno ustvarjal. V tem času je nastala večina manjših skulptur, ki jih je sam poimenoval "salon-plastika" in se sedaj nahajajo večinoma v zasebni lasti. Ni pa se povsem vdal v usodo kiparja samotaja in je nemalokrat poskušal vstopiti v zunanji kulturni svet. Tako se je, žal neuspešno, potegoval za mesto profesorja na Umetnostni šoli v Ljubljani in nato za mesto profesorja na beograjski Akademiji.
Leto 1941 pa je pomenilo prelomnico na njegovi življenjski poti:
preselil seje v Šoštanj, kjer je pridobil majhno hišico in se poročil. Mora zavodenjske samote se je sedaj razblinila. Kipar je postal ponovno samozavestnejši in ponovno bolj optimističen, čemur je veliko pripomogla njegova vdana življenjska sopotnica, energična žena
Likovno življenje se je spet razplamtelo. Prihajala so naročila, nakupi umetniških stvaritev so se kar vrstili in tako se je tudi gmotno stanje zakonskega para občutno izboljšalo. V tem obdobju so nastale številne stvaritve, vendar, da bi ustvaril kaj “impozantnega", kot bi on temu rekel, mu ni bilo dano.
Ob njegovi 70-letnici, ki jo je dočakal že močno bolehen, je bilal2.12.1958 v šoštanjskem sindikalnem domu odprta razstava Napotnikovih plastik. Takrat je kipar prejel tudi visoko državno odlikovanje Red dela I. stopnje, občinski odbor pa ga je imenoval za svojega prvega častnega občana.
Kmalu zatem pa so se bolezenske težave začele stopnjevati in šoštanjski umetnik kipar Ivan Napotnik je 19. junija 1960 umrl in sedaj skupaj z ženo počivata na centralnem pokopališču v Podkraju.
Njegovo življenje in umetniško ustvarjanje je podano v monografiji izpod peresa dr. Staneta Mikuža, ki jo je v letu 1984 omogočila Kulturna skupnost Velenje.
LoM
Ni preteklosti, ni prihodnosti, je prazničnost
V
Mesto Šoštanj praznuje


wmwmm t
ŠOŠTANJ
ŠOŠTANJ
DOM KUITURG SOSTfìNJ
ČGTRT6K, 28. VI. 2001, Oß 20. URI - predstava -
nastopili bodo:
-T0V\fì-B€S6Dfì-PODOBfì-ZVOK-GlfìS-GIB-SVCTlOBfì
1911........... ■ . Mesto
1941 Osvobojeno mesto!
\ X
\
\
NOST
2001 Svobodno mesto
	
7
J
/

SOBOTA, 30. VI. 2001
Krajevna skupnost
mestu Šoštanj!
Rokometno igrišče; koncert od 18.00, do 23.00 ure.
Zgrešena investicija, Okvir, Nimfomanke, NUDE
Bazen; zabava od 20.00, do ... Igra ansambel NAGELJ
POLNOČNI OGNJEMET
JUEI 2001
Priznanje za najboljše tematsko glasilo
V četrtek. 11. aprila 1001. je na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju potekala podelitev priznanj najboljšim šolskim glasilom. Le nekaj manj kot sto uredništev osnovno- in srednješolskih časopisov se je prijavilo na ta javni natečaj, med njimi so se znašli tudi tvorci tematskega glasila Nekoč in danes 'Prešeren. ki je nastalo kot pika na i po zelo uspešni izvedbi dneva odprtih vrat v začetku decembra, s katerim smo na OS Hibe Rocka izkazali pozornost našemu največjemu pesniku. A\ed dvainštiridesetimi osnovnošolskimi glasili si je glasilo OS Hibe 'Rocka prislužilo laskavo priznanje za posebne dosežke - za najboljše tematsko glasilo.
Na šoli smo na priznanje zelo ponosni, saj je rezultat večmesečnega dela učencev in učiteljev. ki so s številnimi kvalitetnimi prispevki zadali mentorici glasila, gospe Sonji Hric. precej nehvaležnega dela odbiranja najboljših med že tako odličnimi. Urednica glasila je svoje delo dobro opravila; skrbno je odbrala prispevke in jih uredila v simpatično celoto, natisnjeno na ekološkem papirju.
Komisija za ocenjevanje je glasilo ocenila kot estetsko oblikovano, opremljeno z zanimivimi
festival vzgoje in izobraževanja
Priznanje
za posebne dosežke, za najboljše tematsko glasilo
prejme
NEKOČ ... IN DANES PREŠEREN
glasilo
OŠ Bite Kocka v Šoštanju
m ocenjevanje äoMtih glasil Mih* Mohor, prof.


grafičnimi podobami, z vsebinsko in oblikovno pestrimi besedili; njegova posebna vrednost pa je prav gotovo v odprtem ustvarjalnem pristopu do pesnikovega dela in osebnosti.
Ob koncu velja iskrena zahvala vsem. ki ste s tem glasilom dokazali, da timsko delo resnično obrodi bogate sadove, in seveda urednici gospe Sonji Hric. ki je z vztrajnostjo in marljivim delom dosegla zastavljeni cilj. Torej - klobuk dol pred velikanom naše poezije, klobuk dol pred glasilom OS Hibe Rocka in njegovimi ustvarjalci.
Va ni ca Sovič
SKRIVNOST
Skrivnost je skrita nekje v nas in se ne prikaže, dokler ni pravi čas.
Včasih že skoraj pokuka na plan. da se zadnji hip zopet skrije, saj je le skrivnost, ki čaka. da jo svet odkrije.
Ko pa ji vendarle postane dolgčas, se kar sama razkrije in četudi ne bi smela, kot ptica svoje peruti razpre ter poleti v daljni, širni svet.
A zdaj. ko je skrivnost razkrita, a zdaj. ko ne sameva več v temi. temu ni več pomoči.
Zdaj je skrivnost le razkrita beseda.
Tanja Kolšek, (l.r. OŠ j
ftf nam nac
Mladinski Kulturni Center Šoštanj
Kakšno leto nazaj se je na mostu pojavil grafit: Vajte nam plac - mladi Šoštanja. Zadeva okrog tega. koliko je mesto Šoštanj prijazno in naklonjeno svoji mladini, svojim otrokom, pa seveda ne traja od pojava tega grafita, temveč že veliko dlje. Grafit je le opozorilo baze. tako rekoč, da v našem mestu ni primernega prostora ali mesta za mladino, ki se tako znajde pred dokaj ozko izbiro: životarjenje po lokalih, stiskanje po kleteh in hodnikih in iskanje zabave drugod. Mrtvilo seveda ne zajezuje kriminala. ki je v našem mestu v porastu, temveč ga kvečjemu pospešuje. Ideja ustanovitve mladinskega centra živi ze nekaj let. Samo ideja, kajti do izvedbe ni prišlo in najbrž še nekaj časa ne bo. Zato bi veljalo prijazno pozdraviti ustanovitev Mladinskega kulturnega centra, ki v Šoštanju deluje od aprila dalje.
Marsikdo zanj še seveda niti slišal ni. kar ni tako čudno, saj štirinajst članov, mladih fantov in deklet od 17. do Z6. leta starosti, še nima svojih prostorov.
Sebastjan Sevnik, vi ste svojo ieljo po ustanovitvi Mladinskega kulturnega centra v Šoštanju prinesli od drugod 7
Zelja je bila ze dolgo prisotna, oživela je po mojem prihodu od vojakov. Malo je bilo ovir pri pridobivanju papirjev za ustanovitev društva, ampak to so pravzaprav administrativne zadeve, na katere moraš tako ali tako računati.
Društvo je zaživelo letos aprila.
Tako nekako. Istočasno smo tudi začeli z aktivnostmi in opravili tudi razgovore pri županu ter ga seznanili z našo dejavnostjo.
Ki je ?
Organizacija koncertov, raznih prireditev, razstav.
srečanj
morebiti
NKC
MLADINSKI KULTURNI CENTER
7 podobno ter seveda druženje, pa še kakšna akcija, saj so med nami tudi taborniki in gasilci.
“Druženje vam je zaenkrat, kot vem, precej onemogočeno.
‘Problem je prostor, glasno izrečena želja je pridobiti prostor na avtobusni postaji v Šoštanju. Vsaj za sedež in administracijo. Preveč se ne nadejam naenkrat.
Kakšen je odziv pri mladih Šoštanjčanih?
Pričakovano dober. Članstvo bi se takoj povečalo, če bi se lahko organizirano srečevali. Članarina je sim-
_____________boličnih 1000 sit. Ker letos kot
društvo ne pričakujemo kakšnih dotacij, se bomo morali znajti drugače in poiskati kakšnega sponzorja. saj imamo v načrtu že prvi projekt.
In to bo?
V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Šoštanj soorganiziramo koncerta skupine Nude, še prej pa bodo nastopili Zgrešena investicija. Okvir in Nimfomanke. Koncert bo 30. junija na rokometnem igrišču in sicer v sklopu 90-letnice mesta Šoštanja. Tako smo zdaj polno zaposleni, saj to ni majhen zalogaj za začetek.
Se pravi kar takoj delovno ?
Ker smo skupaj malo časa. se še pravzaprav nimamo s čim pohvaliti in tudi ne veliko povedati. Zato upam. da bo naš prvi projekt uspel in da se bo Mladinski kulturni center v Šoštanju "prijel", pa bi se potem lahko pogovarjali o naših nadaljnjih načrtih in delu. D o takrat pa za zainteresirane moja številka OHI H56 SSO. kjer je vsak z dobrimi idejami, nameni in tudi načrti dobrodošel.
MK
Mladi v Šoštanju
Cna glavnih potreb mladih je potreba po zabavi. “Pa je Šoštanj mesto, v katerem se lahko zabavamo?
Po opravljeni raziskavi učencev, starih od trinajst do petnajst let na obeh osnovnih šolah v Šoštanju, je bilo ugotovljeno, da mladi v Šoštanju nimajo prostora. kjer bi se zabavali in preživljali prosti čas.
Velika večina vprašanih je odgovorila, da hodijo ven. večina ob koncu tedna, največ ob sobotah, nekaj manj pa ob petkih. Ven se jih največ odpravlja ob sedemnajsti uri. domov pa hodijo do desete ure zvečer. Največ mladih hodi v kino. nekaj v različne lokale, kjer nekateri tudi kadijo in pijejo, kar je za njihovo starost neprimerno. Mislim, da bi se odgovorni morali bolj zamisliti nad razširjenostjo alkohola in nikotina. Ti dve razvadi predstavljata ta trenutek bistveno večji problem kot droge. Med
sedmo- in osmošolci je pojav alkohola razširjen skoraj med četrtino šolarjev.
V Šoštanju si želimo kino. v katerem bi si ob koncu tedna ogledovali filme. Želimo si tudi park. v katerega bi ob sončnih dneh hodili na sprehode in se sestajali s prijatelji. Kaj pa pri tem storijo odgovorni na Občini? Prav nič. 3ojijo se, da bi bil kino prazen. Za gradnjo ali obnovo parka pa... bojijo se. da bi to prineslo s seboj le probleme z drogami.
Želim si, da bi Občina in odgovorni znali bolje prisluhniti željam mladih in bi nam nekaj želja tudi uresničili.
Šoštanj je mesto, ki počasi izumira.
S takšnim odnosom do mladih bo mesto izgubilo vso svojo prihodnost!
Vanja Kretič (8. r. OŠ)
‘Raziskovali in raziskali
Najlepši del nekega dela je nedvomno zaključek.
Tak zaključek se je dogajal v mesecu aprilu in maju mnogim mladim nadebudnežem, mladim raziskovalcem za razvoj Šaleške doline. To gibanje je z letošnjim šolskim letom že 18. na veliko odprlo vrata vsem, ki so poleg napornega vsakodnevnega učenja pripravljeni narediti še nekaj več. In če je to tisto, kar pritegne in zanima, potem se ni čuditi veliki številki
predstavljenih
pripravljenih, oddanih raziskovalnih nalog.
Na OŠ Hibe Rocka je raziskovalna dejavnost uspešno uveljavljena že več let. Naše mlade raziskovalke so letos s
svojim delom pričele že na začetku šolskega leta. ko so skupaj s svojimi mentorji pripravile koncept tega zahtevnega opravila. Mnogo miselnega in skrbno načrtovanega dela je bilo potrebno opraviti, da so raziskovalne naloge zagledale luč sveta. A ni bilo težko, pravijo, kajti pridobile so veliko novega znanja, ki jim bo v življenju prav gotovo koristilo. In še nekaj. Upajo tudi. da so s svojim delom pripomogle k boljšemu jutri nas vseh.
Rot do znanja in raziskovalnih nalog ni lahka, toda kljub temu smo na šoli Hibe Rocka imeli kar H naloge, na katere smo ponosni.
Mesna Švare z mentorico ga. Jelko Reterlin se je preko pojmov moda. oblačila, videz, drugačnost dotaknila posameznika. Raziskovala je vrednote, stališča in želje mladostnikov. Ugotovila je. da zunanjemu videzu in oblačilom pripisujemo prevelik pomen.
Tina Dobelšek in Doris Jurkovnik, ki jima je pri
V ponedeljek 11.6. Z001, ob 11. uri, bo v Kulturnem domu Šoštanj predstavitev raziskovalnih nalog naših osnovnošolcev.
delu nudila pomoč ga. Vida Rehar, sta se ukvarjali z angleščino okoli nas ter delo strnili v misel, da kolikor ima vdor angleškega jezika v naše okolje slabosti, toliko ima tudi prednosti. Na vidno mesto sta postavili tudi svojo vedno večjo občutljivost za slovenski jezik.
Manja Kretič je s pomočjo svoje mentorice ga. Tatjane Stancar raziskovala prosti čas mladih v Šoštanju. Ce bodo njene ugotovitve upoštevane. bo Šoštanj kmalu dobil kino in še kakšen prostor, kjer bi se mladi lahko zbirali.
Urška Mer bič pa je ob pomoči g. Hori sa RIambergerja raziskovala "mokre kulture", narode, ki imajo do alkohola izrazito pozitiven odnos. Tudi Slovenci spadamo mednje, a če ne bi bilo tako. bi imeli več srečnih družin in posameznikov, manj prometnih nesreč ter več zdravih ljudi.
Delo mladih raziskovalk je v tem šolskem letu končano, a z njim so okolico opozorile tudi na to. da se na naši šoli ob neposrednem pouku dogaja še marsikaj.
Drage mlade raziskovalke in mentorji! Čestitamo vam za trud in za vzorno opravljeno delo. Vse tiste, ki vas zanima, kaj vse se še skriva med listi raziskovalnih nalog, pa vas vabimo na javno predstavitev, ki bo 31. maja 1001 ob 11. uri v Kulturnem domu v Šoštanju.
Sonja Hric
p.s.
O nagrajencih številki Lista
vsebinah nalog več v julijski
_____________________________ STRAN 9
Z95 bralni značk
Hranje je zelo lepa in zanimiva stvar. Knjige nas tudi veliko naučijo.
V petek, 11. maja Z001, je na šoli 3ibe "Rocka v Šoštanju potekala podelitev bralnih značk. Ce si med dobitniki osvojenih nalepk, si lahko ponosen nase. Našo prireditev je popestrila gostja, klov-nesa Eva Škofič - Maurer. Mnogi bralci so mislili, da bo program otročji, v resnici pa je bilo zelo zabavno.
Program je potekal tako, da so v njem nastopale tudi učiteljice, gospa ravnateljica in nekaj učencev. Najbolj zabavna točka je bila, ko so učiteljice morale držati vrv, učenci pa smo mislili, da se bo Eva pokazala kot vrvohodka. a je na vrv samo obesila perilo. Poleg različnih vragolij je predstavila tudi Nušo Derendo na Eurosongu in ob glasbi plesala z mikrofoni, ki pa seveda niso bili pravi. Med našimi pridnimi bralci si je Eva izbrala tudi princa ter se z njim čisto zares poročila. Do solz smo se nasmejali tudi takrat, ko je obirala jabolka z "živih" dreves in z njimi žonglirala. Najprej z eno roko, nato z drugo. 5 prisrčno predstavo nam je pričarala nasmešek na obraze, ki nas je spremljal ves čas njenega nastopa in seveda tudi še po njem. Vse je začinila še s pravo mero humorja in v učence se je pritihotapila želja po podobnih nastopih na podelitvah bralnih značk tudi v prihodnje. Vsi značkarji smo se veliko smejali in se zabavali, medtem ko so se drugi, "bralni lenuhi", učili in zamudili čudovito predstavo.
Sledila je še podelitev nalepk, na koncu pa je klov-nesa delila še ljubke avtogramčke, ki nas bodo vedno spominjali nanjo. Tudi mi smo ji v spomin na nepozabno srečanje podelili knjigo Mesto Šoštanj.
Se bomo brali... tudi zato, da bi se nam uresničila želja sodelovati še na kakšni tako odlični prireditvi.
3ralci in mentorji Kajuhove bralne značke na OS 3ibe Rocka Šoštanj
Deklič z velikim srcem
Naj vam predstavim Damijana Ramšak iz Zavodenj, učenko 6. fc razreda na OS Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju.
Zakaj? Zato, ker je to droben deklič z "velikim" srcem. Doma ima kar veliko zbirko živali. kij im Damijana daje toplo zavetje, dom pa tudi hrano. Uboge so, pravi. Da tako tudi res misli, je dokaz to. da celo leto pridno zbira denar in ga nato podari za azil v Mariboru. Tudi letos smo v 6. b zbrali največ denarja na šoli : 31.910 SIT. Usi smo prispevali kar veliko, pol in še več pa je dala Damijana.
M razredu smo vsi Damijaninega mnenja. Živali so prepuščene na milost dobrega ali slabega gospodarja. Vse preveč se pehamo za materialnimi dobrinami in premalo mislimo na druge sopotnike, ki nam velikokrat popestrijo vsak-
Damijana Ramšak.	Arhiv 05 KDK
danjik. razbijajo monotonost, dajejo smisel življenju.
Rrepričana sem. da bi odrasli ljudje lahko za dobro vseh ostalih živih bitij naredili veliko več. če bi že majhnemu otroku znali prav približati živali, rastline in naše sožitje z njimi. Seveda pa moramo najprej razčistiti sami s sabo. predvsem pa jih moramo učiti s svojimi pozitivnimi zgledi. To pa je že težje, kajne?
Ko v razredu razpredamo podobne teme. ugotavljam. da so otroci vedno pripravljeni pomagati ubogim živalim. Zelo so čustveni, sočutni, le zbuditi je treba v njih to čustvo. Rotem, potem morda dobimo še več Damijan in boljši in pravičnejši svet za vsa živa bitja.
Jelka Koren
era tu ra.
Dušan Leskovar
NEDOKONČANA ZGODBA
Se enkrat sem pogledal v noč in spoznal, da sem se še enkrat izgubil v svojem tavanju. Saj to ni več tavanje, to je nesmiselno življenje pogledov, katerih ne bom nikoli deležen, le kaj mi je bilo? Videl sem se v raznobarvnih krogih, padal iz enega v drugega, raziskoval njihovo rotacijo, nisem pa spoznal, da sem šel mimo njenega pogleda. Sedela je, razmišljala, razbijala glasbo na tisoče delcev, morda sem čutil njen pogled na ramenih. Nič! Kot da bi bil v črni otrplosti, že skoraj v apatiji. Jaz sem še naprej prešteval kroge in nisem mogle razumeti ali pa nisem hotel. Kaj je res zastal njen gib, ko sem prestopil hladno površino rjavih ploščic? Nisem mogel verjeti in odšla je kot že tolikokrat. Kaj naj bi storil? Skočil, začel rušiti vse pred seboj, klicati njo, se smejal? ne smej se, imeli te bodo za norega komedijanta, zatorej ne smej se. Nenadoma bi spoznal, da si se spozabil in da nisi zavesten dejanj, ki nenadoma postanejo nepremišljena, brez povezanih koncev. Sem mogoče že kaj povedal? -nič? Ze mogoče, tudi to se zgodi. Marsikdo bi dejal - ja ubogi revček, kaj pa delaš, a ni škoda besed, le za koga čemu? - če pa ni dejanj?
II.
Dobro, dobro, saj sem že rekel, da lahko padem v vodo. Le kje so lepe besede, ki so bile nekdaj v tebi, v tvoji notranjosti? Jih res ni več? Saj so še, samo prikrite so s tisočerimi tančicami, treba bi jih bilo samo odgnati in nenadoma bi postal dan jasen, kristalno čist, nobenega kančka črnine ne bi bilo v tej kristalni modrini. Ti, še verjameš v harmonijo besed? Daj no ne laži, že pred tolikimi trenutki si spoznal, da so ena sama laž, laž, laž! Le zakaj bi se pretvarjal, če pa se za tabo skrivajo nagnjenja, misli tako črne in umazane, polne sanj. Se mi boš smejala, če ti povem, da še verjamem? - v kaj? V ljubezen? Le kaj je to ? - samo en pomen, nepomemben, neresničen, minljiv kot trenutek, v katerem si videla objem kot padajoči nesmisel. Verjamem v resničnost dvojine, še vedno ti verjamem. Tudi ti si verjela, približala si se mi in hotela si me spoznati. Si me spoznala? Ne, nisi me! Ce bi me, ne bi odšla s kom in se zagledala v kristalni pesek, ki se ti je skril v očeh.
III.
V odsevu stekla si preklinjala trenutek, ko si stopila naprej in nisi mogla verjeti, da so ostala sama, objeta z mrzlim zrakom. Spominjala si se vseh tistih trenutkov, ko sem hotel najti nesrečo v sebi, jo zbrisati. Ni mi uspelo in še bolj se je zagnala vame. In jaz? Saj nisem obstajal, tla pod mano so se podirala, tresel sem se, zapustila me je moč. Se pogledal te nisem, hotel sem ti nekaj reči, iz mojih ust pa so se prikradle trde, hladne besede.
IV.
Bila je le ena beseda, dve, izrečeni v toplini morja in zaživela bi. Ne vem, morda si ti tega ne želiš, morda me hočeš pozabiti in nočeš videti mojih žalostnih oči, v katerih je zamrlo že zadnje upanje. Saj imaš prav, pokončaj me, dotolči me in se ne zmeni zame, ne misli name, mogoče te bom pozabil tudi jaz. Nisem sam ena sama napaka življenja? Le kaj naj storim? Rad bi se ti približal, v naslednejm hipu pa želja nenadoma izgine. Naj se ubijem? Nehaj no, si pozabil, kako rad živiš, da si želiš bližine, njene topline, da bi bil vsaj enkrat z njo, pa če bi bilo to dejanje poslednje, kar bi storil v življenju? Pogovarjala bi se, besede bi se zlivale druga v drugo, se prepletale in našle svoj pomen, ne da bi se izgubljale v praznini časa. Hej, ne bodi romantik! Duše okoli tebe poreko, da živiš v oblakih, kjer odkrivaš svoje bistvo, tal pa nikoli ne dosežeš. Smisel življenja ? - pogledaš navzgor in vidiš, da padaš v lastno globino. Uspeh ? -združi svobodo z voljo in uspel boš. Med nama ni bilo nikoli dejanj, - je tako bolje? - imaš rajši neg-ibnost mojih ustnic? - se bodo kdaj srečale, združile v opojnost? Hočeš rajši ostati daleč, daleč od mene, me opazovati, ko padam vedno nižje, ko
ne vem več, kaj naj storim - ali naj ti ponudim roko, ali zbežim?
V.
Nič - in zopet ostanem sam, sam. Lepo je biti sam, otreseš se vseh pobeglih, sovražnih pogledov, ki te hočejo preparati na dvoje. Tišina okoli mene, lepo je. Ne slepi samega sebe! Osamljenost se nenadoma sprevrže v grozo, zavedam se, kako strašno je biti sam. Ne, saj ni mogoče, nisem sam, ti si z mano. S tabo sem in nisem s tabo. Zakaj nisi pri meni? - Želim si tebe, tvojih besed, obudile bi me. Bi me sprejela, mi ne bi podrla edinega upanja, ki ga še imam pri tebi? Se bi smejala, obujala spomine na izgubljeno preteklost, ali pa ostala tiho. Ostala bi tiho, ti in jaz, brez besed, ta neizrečena tišina bi povedala vse. Oboževal bi vse sekunde nazaj, ko sem se ti hotel približati, pa sem propadel v nesrečnem prizadevanju. Ne morem videti vseh prikazni okoli sebe. Kaj ne bodo enkrat spoznale, da je to že pozabljeno, pokopano v preteklost in da se ne bo več vrnilo? Ne, nočejo spoznati in živijo v prepričanju, da so prodrli v mene. Spoznali boste, ha! Sam sebe ne bom nikoli spoznal, oni pa govorijo o slučajnosti dogodkov, nesmiselnosti iskanja.
VI.
Le kako naj spoznam samega sebe, ne morem razkrivati mojo notranjost. Bi uspelo tebi, bi me razumela? Ne, še vedno ne bi hotela verjeti v
Večnost
resničnost obstajanja, spreminjanja. Grozno se sprevrže v strašno, v smešno. Steci na nočno cesto, prekrij okolje okoli sebe in zakriči iz sebe vse želje, misli. Ljudje, le kaj ste naredili iz mene, kaj? Spoznaj vsebino mojih oči in pojdiva skupaj na konec sveta, nič ne bi bilo važno. Samo midva, zvok kitare, oddaljena pesem. Le kakšne misli, prepredene z dolgoveznostjo trajanja, le zakaj? Le zakaj ljudje stvari tako zapletejo, delajo nepotrebne vozle in se na koncu sami odkrijejo v svoji nesmrtnosti.
VII.
Ne govori mi, da te presenečam, presenečenja so minljiva in ne ostanejo dolgo v zavesti. Res, poglej, kako preprosto je le beseda, dotik, oddaljena točka in rešena bi bila. Prezriva ta nesrečni nori svet, greva mimo njega naprej, nikjer se ne bi ustavljala, potovanje brez konca. Razumeš ljudi? -jaz jih ne in nočem jih. Hodim mimo njih, nočem jih videti, izginili so z obličja zemlje - ne moreš jim ugoditi z ničemer.
Hodi z dvignjeno glavo - in ti nesrečnež nenadoma poreko, da si zlezel sam vase, da ne vidiš
nikogar. Zakaj morajo zbijati še zadnjo voljo, ki je skrita nekje v meni? Bodi tih, ne sprejemaj glasov in oglasijo se glasovi - glej ga, usoda ga je požrla. Ironija usode, zmešnjava v rokah, črne misli. Hodil sem po stopnicah, odprla se je odprtina in opazil sem začuden pogled. Ničesar ni obtoževal, bil je le vprašujoč, pričakujoč, v zraku je bila slutnja. -Odločen korak? Smeha sta se srečala, se zopet odbijala, med njima je bila nejasnost, nezaupanje. Čutil je, da nekaj ni v redu, skušal se je napraviti brezbrižnega, verujoč v samega sebe, v svoje lastne izkušnje. Propadel je, spoznal je, da je po starem. Jaz pa sem še vedno preklinjal samega sebe. Nenadoma nisem več verjel v pravljico in njena luč je ugasnila v mojih očeh. Slišal sem njen glas, hladen, neizprosen, in utihnila je, kakor da bi spoznala, da je naredila napako,- v meni se je nekaj zlomilo. Sem ti jaz hotel ustvariti raj? Hotel se, le, da bi se lila drug v drugega, izgubljala bi se odmevu mojih korakov in pozabil bi na mraz na moji površini.
Vlil.
Kaj je med nama, da naju tako nesmiselno ločuje. Si to ti, sem jaz, sva oba?^ Kako nesmiselno je življenje - en sam paradoks. Se malo, pa ne bom verjel v ničesar, uničil bom tvoj smehljaj, zaprl tvoje oči, se pognal v globino, - iz nje me lahko rešiš le ti. Sanjarjenje? - zakaj pa ne. Zazri se v daljavo, le v oddaljenosti boš videla svet brez pekla in nebes, brez drvenja v pogubo. Imaš rada matematiko? -
te spominja na koncentracijsko taborišče, na uboge jetnike, ki ne poznajo več svojega mesa. Ujet sem v matematične formule, ki me ne izpustijo iz jeklenega obroča. Obožujem jih in ima me, da bi jih združil v snov, zdrsela bi navzdol in bila pozabljena. Otresel bi se vseh teh formul in ostala bi le še ti. Ustavila si se, drug ob drugem sva, ujeta vsak v svoj krog, hotel sem te nekaj vprašati in izginila si, bil je le privid.
Zvečer se je vrnila in bila sva sama. Odšel sem ven, odšla si z mano, noč naju je priznala. Koraki, hladno listje, utripajoče lučke nekje v višavah, veter. Spoznal sem se, spoznal sem tvoje oči, najini gibi so postali neločljivi, bila sva celota. Premagala sva hlad, vel je od vseh strani, midva pa sva ga uničila s toplino najinih ustnic. Tvoj smeh se je izgubljal v meni in vedela sva, kaj je sreča. Nisem ti hotel pokazati svoje hvaležnosti - rešila si me, jaz pa nisem znal poplačati prav ničesar. V meni si obudila željo po življenju, spoznanje, da sva drug drugega našla. Verjela sem v sončni žarek, bil sem rešen lastnih dvomov, jočem, v svoji rokah iščem tebe ...
MIJ 2001
Dani Bedrač
SLIKAR
Na mnogih slikah moj podpis plačuje svojo ceno: nihče ne ve, kako boli, ko z dolgim žebljem živo kri pribijejo na steno.
Ranjen jemljem, kar mi barve dajejo v zameno: tu je olje, tam akril, za vsako dušo drug azil.
Oltarja za nobeno.
RAZSTAVA
Pred tabo je razkrit moj svet, a naj te tih nasmeh ne moti: vedno bolj se mi dozdeva, da sem tukaj po pomoti.
Vse podobe so celota, zato jih ni potrebno šteti.
Moje sanje niso nekaj, kar bi moral razumeti...
Korak nazaj na prag zavesti je zate previsoka cena.
Brez zahvale nase jemljem vso težo tvojega bremena.
Ni me strah, da bi zbledele barve zgodbe o dobroti: več imam od kogarkoli, ki je srečen v svoji zmoti!
Vse, kar dajem, je svetloba, ki se s tvojih praznih sten vrne na slikarsko platno, ko doseže svoj namen.
VČERAJ
Včeraj sem srečal svojo besedo: tiho je padla iz tvojih oči na umazano rjuho, kakor da išče odgovor na večna vprašanja ljudi.
Včeraj sem vedel, zakaj sem obesil pisano cvetje na sajasto steno, kjer mu utrujeni gobci bedakov smehljaje določajo vrednost in ceno.
Včeraj se videl v srebrnem zrcalu, kako se je toplo človeško srce ubilo na strganem listu papirja v verzih, ki skrivajo tvoje ime.
Včeraj sem slišal, kako so molčale ptice selivke, ko sem se vprežen v jarem neznane resnice vprašal, kako naj črkujem besedo ljubezen.
Sandra Čeru (7.r. OŠ)
2 JAZA
Jaz je jaz in jaz je Jaz, a sta kljub temu dva, ki se povsem v drugačni luči kažeta.
Prvi Jaz je močan, neustrašen in zaupa v ljudi.
A ni prav, da si večkrat pred resnico zatiska oči.
Drugi jaz pa je majhen, čustven in boječ, je nekaj lepega, a je včasih moteč.
Včasih se jaz
zasveti kot morje v mesečini, a največkrat kot temna senca je skrit v morski globini.
Takrat se jaz Jaza in drugih boji ter v varno zavetje duše hiti.
Skrije se pred radovednimi pogledi in moj močni Jaz se pokaže v vsej svoji besedi.
To sta dva moja jaza, dva moja obraza.
Ima ju človek vsak, res, nihče ni brez napak.
Ko bom velik, bom umetnik
Povečano zanimanje za glasbeno izobraževanje
Glasbena šola je v Šoštanju že zelo dolgo in je na podlagi tega trdno vpeta v šoštanjsko kulturno sceno. Z nastankom nove občine in adaptacijo Kulturnega doma, kamor se je oddelek glasbene šole pred leti preselil iz prostorov krajevne skupnosti, pa so nastali tudi drugačni pogoji in možnosti za razširjanje programov. Širitev oddelka glasbene šole v Šoštanju se je pokazala kot potreba in nuja. Temu primerno so tudi rezultati in povečana dejavnost, ki je javnosti posredovana tako preko nastopov učencev glasbene šole v Kulturnem domu, kakor tudi preko raznih prireditev .
Ob koncu šolskega leta smo o aktivnostih in delu glasbene šole v Šoštanju spregovorili s Sonjo Beriša, ki vodi oddelek glasbene šole v Šoštanju od leta 1999 dalje.
Koliko oddelkov ima glasbena šola ?
Do lani so bili predvsem klavir, harmonika, kitara in klarinet ter nekaj trobil, zaradi povečanega zanimanja pa smo odprli še nov oddelek za tolkala, flavto in saksofon.
Zasedba je tudi kadrovsko večja.
Da. Zaradi večjega števila učencev pa smo pridobili še dodaten kader za harmoniko, kitaro in nauk o glasbi.
Je število učencev torej v porastu ?
Seveda. Trenutno jih obiskuje oddelek v Šoštanju 131, šestnajst pa jih obiskuje še dodaten instrument v Velenju.
Kako pa bo potekala širitev v bodočeÌ Za prihodnje leto načrtujemo še nov oddelek za violino in citre. Pri razširjanju oddelka bomo kljub veliki podpori matične šole potrebovali podporo v kraju samem. Do sedaj smo dobro sodelovali s krajevno skupnostjo in njeno predsednico, kar je dalo že kar nekaj vidnih rezultatov.
Sonja Beriša.	Z Kočevar
Imate občutek, da se ljudje zavedajo pomembnosti glasbene šole v našem kraju?
Prepričana sem, da se tega zavedajo in da nam bo skupaj uspelo še povečati nivo šole na tisto raven, ki jo takšen kraj potrebuje.
Delo vaših učencev je javnosti predstavljeno na rednih koncertih. Koliko ste jih organizirali v tem šolskem letui Vsak učenec glasbene šole se predstavi vsaj enkrat v šolskem letu. Dvakrat na leto organiziramo koncert boljših učencev, kamor vključimo tudi otroke iz Šoštanja, ki se izobražujejo na srednji glasbeni šoli v Velenju.
11. maja je bil koncert vaših učencev v Kulturnem domu, dan poprej so sodelovali na srečanju starejših krajanov Šoštanja, dan kasneje pa so nastopili v bolnici. Vemo, da ste na raznih prireditvah dobro sprejeti, kako pa so obiskani koncertiÌ
Naši koncerti so čedalje bolje obiskani, čeprav bi si želeli seveda še več obiskovalcev. Tudi otroci, ki ne hodijo v glasbeno šolo, prihajajo na nastope vrstnikov. Mnogim je to prvi stik s koncerti in ob tem tudi s kulturo obnašanja in poslušanja.
Si v naslednjem šolskem letu obetate še večji vpis?
Najprej načrtujemo predstavitev delovanja glasbene šole vsem učencem nižjih razredov obeh šol, prav tako tudi otrokom vrtca. To načrtujemo 28. maja . Vpis novincev v Šoštanju pa bo od petka, 1. junija, do petka, 8. junija, vsak dan od 10.00 do 13.00 ure in v ponedeljek tudi od
16.00	do 18.00 ure. Vpis starih učencev pa bo od četrtka, 21. junija, do petka, 29. junija, od
10.00	do 13.00 ure in v ponedeljek od 16.00 do 18.00. Vse, ki imajo radi glasbo, vabimo, da se nam pridružijo.
Milojka Komprej
LEPA BERA ŠOŠTANJSKIH MAŽORET
Kako in kaj pa je z našimi mažoretami? Dobro, zelo dobro, odlično! Vsaj tako kažejo rezultati državnega prvenstva, ki je bilo 21. in 22. 4. na Ptuju (na samem prvenstvu je prišlo do zapleta, ko je organizator prepovedal sodelovanje mažoretam iz Lenarta), od koder so se naša dekleta vrnila s tremi (piši in beri) zlatimi kolajnami. Prvo zlato jim je v skupini B, v kateri so naša dekleta tekmovala, priplesala (kajti tu ne gre za koračnice,ampak tekmujejo v plesnem stilu) Nina Napotnik, tudi sicer duša in vodja šoštanjskih mažoret. Svoj osebni uspeh je potrdila v duetu s Petro Kod run, saj sta tudi skupno odnesli zlato. Drugi dan tekmovanja pa so se izkazale v disciplini show twirlinga še:
Mateja Brišnik, Manja Fajdiga,
Karin Lambizer, Anja irman,
Tina Irman, Maja Pučko, Spela Školč, Metka Ocvirk, Anja Roseč in Nina Napotnik ter tudi skupno posegle po najvišjem mestu. Na državnem prvenstvu je bilo 17 skupin, ki so bile razdeljene v A, B in C kategorije in so Šoštanjčanke s 36 točkami, ki so jih dosegle, 5. v državi. K temu ni kaj dodati, razen tega, da smo lahko ponosni na naša dekleta in bi jim morali to naše veselje tudi malo bolj pokazati ter jih temu primerno tudi vzpodbujati na tekmovanjih.
Sicer pa so dekleta skupaj že od 1994. leta. Seveda ne v takšni sestavi, saj je bilo kar precej menjav in tudi letos so pomladile sestav. Od "starih" jih je zdaj še dvanajst, ki dokaj redno vadijo dvakrat tedensko, novih pa je kar 26, s katerimi se v glavnem ukvarja Nina Napotnik. Podmladek napoveduje,
da mažorete ne bodo odnehale, seveda pa skrbijo, da so v korak z novostmi. Za to je poskrbljeno tudi s seminarji, ki so organizirani v okviru Sklada za kulturne dejavnosti, največ pa je na osebnem delu. Nina odhaja junija na Hrvaško, na odprto prvenstvo v twirlingu, julija pa na evropsko prvenstvo v Nemčijo. Vsekakor se želi na tekmovanjih čim bolje odrezati, zato se intenzivno pripravlja nanju. Skupina ima v načrtu nastope na raznih prireditvah
v občini ter samostojni koncert konec leta. Med letom pa si želijo čim večjega sodelovanja z godbo in temu primerno se bodo več posvečale paradnemu koraku, ki se seveda razlikuje od plesnega. Sodelovale bodo tudi na prireditvi ob prazniku mesta Šoštanj in še kje jih bomo najbrž srečali. “Zlata dekleta" bodo torej polno zaposlena, privoščimo jim čim več uspehov in lahkega koraka.
Milojka Komprej
Foto: Arhiv mažoret
S PESMIJO V POMLAD
Slovenci radi prisluhnemo lepi pesmi in če smo sredi pomladi, ki v nas še prav posebno vzbuja prijetna občutja, je prav, da pesem zazveni.
V soboto, 5. maja, sta v dvorani Kulturnega doma Šoštanj pripravila koncert dva zbora, ki ju vodi zborovodkinja Anka Jazbec: Mladinski pevski zbor osnovne šole Šmartno ob Paki in Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj.
Mladinski pevski zbor OŠ Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki je eden najboljših slovenskih mladinskih zborov in to so dokazal lani na državnem	tekmovanju
pevskih zborov v Zagorju, ko so si pripeli zlato priznanje in bili izbrani za nastop na 24. mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju.
Danes že tudi vemo, da so na tem festivalu prejeli srebrno priznanje in bili najboljši slovenski zbor v svoji kategoriji. Zbor se sicer redno udeležuje	vsakoletne
občinske revije Pozdrav pomladi v Velenju, najljubši pa jim je projekt Upanje za Afriko. V tem času pripravljajo posnetke za samostojno zgoščenko, ki bo predvidoma izšla konec maja. Za zgoščenko in nakup oblek za zbor je bil namenjen tudi izkupiček od prodanih vstopnic.
Na koncertu v Šoštanju se je zbor predstavil z zahtevnim tekmovalnim programom, ki je zajemal dela od renesančnih do modernih domačih in tujih ustvarjalcev. Zapeli so zrelo, tehnično na visokem nivoju, natančno so sledili željam zborovodkinje. S svojo zadnjo pesmijo Hymn to Freedom pa so se prav gotovo dotaknili src vseh poslušalcev.
Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj je lani praznoval 30 - letnico delovanja in od leta 1982 se redno udeležuje državnih tekmovanj Naša pesem v Mariboru. Letos je prejel bronasto plaketo mesta Maribor, v svoji zbirki pa ima še eno zlato, štiri srebrne in pet bronastih odličij. Še pomembnejši od nagrad in tekmovanj pa je občutek pripadnosti zboru, saj veselje do petja povezuje med seboj pevce različnih poklicev in različne starosti. Vsak član zbora je kamenček v mozaiku, vsi skupaj pa doživljajo veselje ob uspehih in na številnih gostovanjih. Da lepo zapete pesmi ne bi šle v pozabo, bo zbor v kratkem izdal novo zgoščenko.
V svoj nastop so pevci Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj uvrstili pesmi iz različnih obdobij in različnih stilov, s katerimi so tekmovali v Mariboru, seveda pa so dodali še slovenske ljudske pesmi, ki ne smejo manjkati na nobenem koncertu. Zbor je bil prepričljiv; v Bieblovi skladbi Angelus Domini je prišel do izraza fin občutek za dinamično in barvno nian-siranje. Kvaliteto zbora je potrdila čista izvedba tudi najbolj zapletenih sozvočij v Williamsovi pesmi Full Fathem Five.
Za konec sta poskrbela oba zbora skupaj ob instrumentalni spremljavi "muzikantov", ki so sicer pevci Svobode, Klementine, Boštjana, Kristjana, Marka in Franca. Najprej je zazvenela pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, ob kateri se vedno znova zavemo, kako lepa je Slovenija in koliko nam pomeni. Da pa lahko pevski zbor zapoje tudi slovensko popevko, so poslušalce prepričale pesmi Slovenskega naroda sin, Sreča na vrvici in Dan ljubezni. In čisto na koncu so dvorano napolnili še zvoki temperamentne Zambijske pesmi.
Pesem je poslušalcem polepšala sobotni večer. S koncerta so odšli bogatejši za lepo doživetje in verjetno bodo komu še kdaj zazveneli verzi, s katerimi jih je na koncertu nagovorila povezovalka programa Andreja:
Pomlad! Ste jo začutili?
Z vetrom od juga je zadišala, sprožila dežne kaplje je na tla, s krili ptic se pod nebo pognala in zbudila radost našega srca.
Z.S.
ŠUMNIKOVA PREDSTAVITEV NA KOROŠKEM
V	četrtek 10. maja se je v preddverju Upravne enote Dravograd na svoji 15. samostojnim razstavi predstavil naš rojak Drago Šumnik - Luka. Agata Šumnik -Zgonec je s Spevom sužnjev iz Verdijeve opere Nabuco in pesmijo Cuando Sali de Cuba poskrbela za slovesen uvod v prijeten večer.
Program je spretno povezovala Sonja Bercko, ki je podala tudi umetniško kritiko magistre Ivanke Zajc - Cizej. Ta je slikarja označila kot individualno likovno osebnost, ki išče svojo lastno pot v svetu umetniškega izražanja. Za njegovo izražanje je popolnoma nesprejemljivo vsiljevanje tujih idej in tujih poti do likovnih rešitev, ker v njih ne najde svojega osebnega sporočila. Njegove slikarske stvaritve so v neki meri še najbližje ustvarjalcem abstraktnega ekspresionizma, ki so s svojimi deli poudarjali spontanost umetnikovega ustvarjanja v smislu sproščanja podzavestne kreativnosti.
V	svojih delih izraža umik iz objektivnega sveta v abstrakcijo, s sprostitvijo liričnih hotenj, ki se izražajo v nanašanju barv, zato je kompozicija izvirna in v bistvu plod slikarjeve radovednosti in iskanja.
Udeležencem razstave so bili predstavljeni dve pesmi Slovenka in Moj dom, izpod peresa slikarjeve matere, ki kaže na družinsko nagnjenost h kulturnemu ustvarjanju. Prav trdne medsebojne družinske vezi in razumevanje, so bile vedno v veliko oporo in vzpodbudo avtorju pri njegovem ustvarjanju.
V	polnem preddverju se je avtorju razstave in nastopajočim zahvalil načelnik Upravne enote Dravograd g. Ferdinand Blaznik, ki je smatral, da je popolnoma upravičeno, da je poleg Tisnikarja, Repnika in Fužirja svojo priložnost predstavitve dobil tudi šoštanjski umetnik . Kogar bo pot zanesla na Koroško, si ima priložnost ogledati razstavo Lukovih abstraktnih del do 10. junija.
Danilo Čebul ml.
LITERARNA KOLONIJA NA SLEMENU
Tridnevne literarne kolonije, ki je letos potekala v Andrejevem domu na Slemenu, seje udeležilo 23 literarnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Kolonijo sta vodila pesnica Vida Mokrin in mojster haikuja Primož Repar, urednik revije Apokalipsa. Delavnico je vodila Dragica Breskvar, strokovna sodelavka Sklada
Udeleženke in udeleženci kolonije.
za kulturne dejavnosti RS, ki je bil organizator skupaj z območno izpostavo Velenje, zato sta se delavnice udeležili tudi Neva Trampuš in Tatjana Vidmar, ki sta poskrbeli za nemoten potek in družbeno dogajanje. Pestrost delavnic je prijetno dopolnila odlična kulinarična ponudba Andrejevega doma na Slemenu. Od domačih ustvarjalcev sta se delavnice udeležila Peter Rezman, kot urednik literarnega almanaha Hotenja, ter Milojka Komprej, članica Šaleškega literarnega društva Hotenja.
SMUČANJE
S petim mestom v državi v veleslalomu, kategorija Ciciban je letošnjo smučarsko sezono končal tudi mladi smučar Tomaž Sovič, član velenjskega smučarskega kluba in učenec 4. razreda osnovne šole Bibe Roecka. Tudi drugo mesto v kategoriji od 11 do 14 let v skupni uvrstitvi na SKI OPEN je zabeležil, vendar ni čisto
Tomaž v objemu Mitje Kunca.
Arhiv
zadovoljen. Nekako se ga je vseskozi držalo četrto mesto, ki mu je kvarilo višje uvrstitve. Ampak fant seveda ne odneha in se drugo leto seli v skupino manjših dečkov, kjer ga čakajo novi izzivi. Letošnja sezona je bila zaključena v Kamniku, kjer je Tomaž dobil priznanje iz rok Mitja Kunca, čaka pa ga še podelitev v Portorožu. Seveda pa bo skozi poletje pridno treniral, da se bo v novi sezoni čim bolje izkazal.
M. K.
KOŠARKA
Elektri ni uspelo - razloga za razočaranje ni
Košarkarjem Elektre se ni uspelo preko kvalifikacij uvrstiti v ligo Kolinska. V treh tekmah s polzelskimi Savinjskimi Hopsi so doma zmagali, na Polzeli pa obakrat tesno izgubili.
Vedno se je pri Hopsih našel nekdo, ki ga Šoštanjčani niso mogli zaustaviti. Na drugi tekmi v Šoštanju je bil to Kobale, ki je dosegel kar 44 točk, na tretjem, odločilnem srečanju na Polzeli pa se je razigral Belina, ki je Elektri nasul 37 točk. Vse tri tekme so bile odločene šele v končnici, tudi tretja, ki so jo šoštanjski košarkarji izgubili z rezultatom 95 : 93.
V vseh treh tekmah kvalifikacij so se košarkarji Elektre odlično borili, vedno so bili tudi blizu uspeha. Na koncu pa so vendarle zmagali za odtenek boljši in srečnejši Hopsi, ki tako zasluženo ostajajo med najboljšimi. Šoštanjčani so lahko z minulo sezono več kot zadovoljni, tudi z igro in borbenostjo v kvalifikacijah. Ostaja pa nekoliko grenak priokus, da bi si s takšno igro, kot so jo prikazali v kvalifikacijah, že v rednem delu zagotovili prvo mesto in s tem napredovanje.
Elektri tako ostaja upanje, da bo drugo leto zaživela tako imenovana jadranska liga. V njej bodo igrale štiri slovenske ekipe, prva slovenska liga pa bi imela deset klubov - med njimi bi bila tudi šoštanjska Elektra. Več bo jasnega na skupščini Košarkarske zveze Slovenije, ki bo 14. junija. Še pred tem pa bodo imeli skupščino tudi v košarkarskem klubu Elektra. Na dnevnem redu bo tudi izvolitev novega upravnega odbora, saj sedanjemu poteče mandat. Točen datum skupščine za sedaj še ni znan, v klubu pa se nanjo in tudi na naslednjo sezono že zelo resno pripravljajo, saj so letošnji odlični rezultati velika obveza za naprej. Več bo znanega v naslednjih dneh, o tem pa v prihodnji številki...
Tjaša Rehar
NOGOMET
3.SNL-SEVER
ZANESLJIVA ZMAGA USNJARJA V DERBIJU
Šoštanj, 21.4., stadion NK Usnjar, vreme deževno, igrišče razmočeno, gledalcev okrog 100.
V	derbiju 19. kroga, sta se srečala Usnjar Šoštanj in Paloma iz Sladkega vrha, gledalci pa so videli še eno imenitno zmago igralcev Usnjarja. Tekma je bila odigrana v težkih pogojih na razmočenem igrišču. Toda to ni motilo domačih igralcev, ki so dodobra napolnili mrežo gostov, že v 10. minuti je v polno zadel Koavčič, tri minute kasneje na 2:0 povišal Suljič, v 21. min. pa je bil za domače uspešen Pudgar, nato je še dva gola prispeval Koavčič in z izidom 5:0 se je odšlo na odmor.
V	drugem polčasu je že v 47. min. zadel še Šabanovič in Usnjah je vodil s 6:0. V nadaljevanju tekme je koncetracija igralcem Usnjarja popustila in gosti iz Sladkega vrha so to znali kaznovati. Dosegli so dva zadetka. V 58. min je bil uspešen Štorgelj in nato še v 81. min. Turk. Do konca tekme se potm rezultat ni več spreminjal. Končni izdi je bil Usnjar - Paloma 6:2. S to zmago ostaja Usnjar na drugem mestu v ligi in sta z ekipo Asfalti ptuj edina kandidata za osvojitev prvega mesta. Igralci Ptuja so namreč tudi zmagali in vodijo na lestvici točko pred Usnjarjem, torej nas ščaka še veliki derbi med usnjarjem in ptujem, ki bo verjetno odločal o dokončnem zmagovalcu 3. SNL-sever. Tekma bo čez štirinajst dni na domačem igrišču v Šoštanju.
USODEN PORAZ USNJARJA
V	21. krogu so se igralci Usnjarja pomerili z vodilno ekipo lige Asfalti Ptuj. Srečanje je bilo odigrano po lepem vremenu pred okoli 250 gledalci na igrišču v Šoštanju.
Domači igralci so bili pred težko preizkušnjo, saj bi poraz pomenil slovo od borbe za prvo mesto in s tem uvrstitev v drugo ligo. V začetnih minutah tekme se je to še kako poznalo, saj domačim igra ni stekla tko, kot so pričakovali.
V	11. minuti so gostje izkoristili napako domače obrambe in povedli. Zadetek je dosegel Jurišič. Po prejetem zadetku so igralci Usnjarja še bolj pritisnili na gol nasprotnika. Začele so se vrstiti akcije za dosego zadetka, vendar žoga ni hotela v mrežo. V
28.	min. je bil zaradi predolgega jezika izključen domači trener Marjanovič, ki se je s klopi za rezervne igralce preselil na tribuno. Že v naslednji minuti pa je prišlo do izenačenja. Po napaki gusto-
joče obrambe je v samostojni akciji gol dosegel Šabanovič.
Nato se je do polčasa igralo bolj na sredini igrišča nasprotnika, akcije so bile pravočasno onemogočane, tako, da se je polčas končal z neodločenim izdidom.
V	nadaljevanju se igra ni spremenila in je potekala med obema šestnajst metrskima prostoroma. V 69. min. pa so gosti povedli. Gol je zadel Krepek po napaki domačega vratarja Jahiča.
Do konca tekme so domači igralci skušali vsaj izenačiti, toda ni šlo. Igralcem zvezne vrste ni uspelo izdelati akcije za dosego gola in tekma se je končala z zmago gostov iz Ptuja 2:1. S to zmago je ekipa Asfalti Ruj praktično že pravk v 3. SNL-sever, igralcem Usnjarja pa ostajajo le še teoretične možnosti.
V	22. KROGU 12.5. se je ekipa Usnjarja pomerila z ekipo Zreč. Na gostovanju v Zrečah so iztržili le neodločen izid 0:0, tako, da se je razlika do vodečega Ptuja povečala na 8 točk.
V	23. krogu so igralci Usnjarja gostili ekipo Vranskega, tekma je bila v lepem vremenu in si jo je ogledalo približno petdeset gledalcev.
Večji del prvega polčasa se je igralo počasi med šestnajst meterskima prostoroma, igralci ene in druge ekipe so le občasno prihajali v priložnosti za dosego gola, tako, da se je polčas končal brez zadetkov.
V	nadaljevanju se igra kljub menjavam pri obeh ekipah ni spremenila. Še vedno se je igralo raztrgano in brez priložnosti za gol. Po devetdesetih minutah se je tekma končala z najmanj popularnim izidom 0:0.
Usnjar je še vedno na drugem mestu prvenstvene lestvice. Za vodilnim Rujem pa še zaostaja za deset točk. V naslednjem kolu gostujejo igralci Usnjarja v Rogatcu.
V	24. krogu so igralci Usnjarja gostovali v Rogatcu. Čeprav so po prvem polčasu vodili 1:0, so na bili na koncu uspešnejši gostitelji MONS CLAUDUD. Končni izid tekme MONS CLAUDUS - Usnar je bil 4:2. Kljub porazu je ekipa Usnjarja še vedno na drugem mestu lestvice. V naslednjem krogu prihaja v goste Fužinar z Raven na Koroškem.
Branko Valič
Zvesti navijao Usnjarja.	z. Kočevar
____________________JUNIJ 2001
TEKMOVANJE INVALIDOV
Šoštanjski odbor Društva invalidov Velenje je eden med najaktivnejšimi na področju invalidskega športa v državi. Imajo kar nekaj državnih prvakov v različnih športnih disciplinah. Zaradi dostopnosti širokemu krogu invalidov pa je zlasti priljubljen pikado.
V nedeljo, 1. aprila, so tako organizirali že tradicionalni turnir v pikadu. Tokrat so ga izvedli v gasilskem domu Topolšica. Udeležba je bila številna, saj se ga je udeležilo skoraj 40 članov. Da bi vse potekalo, kot mora, je poskrbel vodja tekmovanja Mirko Goltnik, pomagali pa so tudi člani Gasilskega društva Topolšica. Med seboj so se pomerile mešane ekipe vseh krajevnih skupnosti. Za prve tri so bili pripravljeni tudi lepi pokali. Tokrat je zmagala ekipa gostiteljev.
Po podelitvi pokalov so tekmovalci pokramljali ob okusni malici in sklenili, da naslednje leto spet organizirajo tekmovanje v pikadu.
Marija Lebar
REKREACIJA V GABERKAH
V nedeljo, 13. 4. 2001, se je ob 14.30 pričel v Gaberkah na igrišču športni turnir v odbojki in nogometu v ekipah: moški "ledični -oženjeni" in ženske "ledične - oženjene" ter rokomet Žabja vas - Cuckovo selo.
Vzdušje je bilo lepemu vremenu primerno. Vsa tekmovanja je odlično komentiral Boris Kristavčnik, da so bili vidni rezultati, je skrbel Damjan Borovnik, tekme pa je sodil Franc Blatnik iz Velenja.
Tudi gledalcev se je kar nabralo, med slednjimi je bil tudi predsednik KS Pavel Župevc ter svetnik Vlado Videmšek.
Poročene odbojkarice.	M. Lampret
Rezultati pa so bili naslednji. Pri odbojki so zmagale v ženski ekipi “ledične" z rezultatom 2:0, v moški ekipi pa "poročeni" z 2:1. Tudi v ženskem nogometu so zmagale “ledične” z 2:0, pri moškem pa so bili bolj uspešni "poročeni" in so zmagali z 1:0.
Rezultat v rokometu pa je bil izenačen, in sicer 11 : 11. Popoldan je bil res zanimiv in pester.
Magda Lampret
ŠAH
Na prazničnem turnirju šahovskih dvojic v Vuhredu dne 29.4.2001 je med 12 dvojicami zmagala ekipa Šahovskega kluba Šoštanj, ki sta jo zastopala Franc Stropnik in Robi Podlipnik. Druga je bila ekipa Dravograda, tretja pa ekipa Bistrice ob Dravi.
V nedeljo, 6.5.2001, pa je bil v Šmartnem ob Paki šahovski turnir posameznikov. Med 35 šahisti je zmagal fide mojster Oskar Orel iz Kranja. Najboljši šoštanjski šahist Franc Stropnik je zasedel 6. mesto.
Šk> je zares.
Z. Kočevar
Gregor Rupnik
NAMIZNI TENIS
ODBOJKA	EVROPOHOD 2001
Odbojkarski klub Šoštanj-Topolšica; starejši dečki so postali državni prvaki Slovenije
Ob 56-letnici podpisa kapitulacije v Topolšici sta KS in NTK SPIN Šoštanj organizirala turnir v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo 48 igralcev iz raznih krajev Slovenije, ki so pokazali veliko znanja in entuziazma za zeleno mizo.
V	klubu smo ob tem največjo pozornost posvetili našim najmlajšim. Rezultati so bili naslednji:
OTROCI:
1.	mesto: Ivana ZERA - Ravne,
2.	mesto: Jaka GOLAVŠEK - Petrovče,
3.	mesto: HIRŠBERGER - Petrovče in Oliver ZERA - SPIN.
ŽENSKE:
1.	mesto: Jolanda BELAVIČ - SPIN,
2.	mesto: Edita MALIK - Brestanica,
3.	mesto: Marija KOLENC - Dragica AČKO -SPIJSI.
MOŠKI DO 40 let:
1.	mesto: Bogdan SIMONČIČ - Krško,
2.	mesto: Ivan ZERA - SPIN,
3.	mesto: Silvo VIŽENTIN - Vrhovo in David BAČKO - Hrastnik.
MOŠKI 40 - 60 let:
1 .mesto: Franc HRIBERNIK - SPIN,
2.	mesto:Marjan VITANC - Gomilsko,
3.	mesto: Dragutin STANKOVIČ - Ljubljana in Jože POGAČAR - Kranj.
MOŠKI NAD 60 let:
1.	mesto: Franc BARTOLAC - Trbovlje,
2.	mesto: Milan HOHNEC - Celje,
3.	mesto: Tone LEBER -SPIN in Miro MIKELN -Brestanica.
DVOJICE:
1.	mesto: URBAJS - VITANC - Hrastnik,
2.	mesto: ZERA - ZERA -SPIN,
3.	mesto: SIMONČIČ - BAČKO - Hrastnik.
Ob koncu nas je presenetil gospod Valentin Heindl, znan kot izdelovalec lesenih petelinov pri zabavni oddaji LOJTRCA DOMAČIH. Vsem prvakom je podaril velikega petelina, najstarejšemu tekmovalcu pa namiznoteniško mizo z dvema petelinoma.
Poročilo zaključujem z zahvalo KS Topolšica za pogostitev, OŠ KDK, ki nam je omogočila tekmovanje v njihovih prostorih, in vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali ob izvedbi tekmovanja.
Tone Leber
VSI NA KOLO
V	nedeljo, 23. 4., so se kljub hladnemu vremenu "takorajžni" zbrali pri Goriškem kozolcu ter krenili na krožno pot proti Družmirju oziroma po stari cesti proti rudniku in še dlje. Kolesarska pot se je končala pri gostišču Križnik. Tu smo bili pogoščeni s toplim čajem in morda še s čim zraven. Na razpolago je bil tudi golaž po polovični ceni.
Izmed 26 udeležencev je bila najstarejša gospa Žerdoner, najmlajši pa Tadej Skaza. Obema je predsednik ŠD Peter Bolha izročil praktični darili, letom primerni.
Magda Lampret
V Mežici je potekal finalni odbojkarski turnir za starejše dečke. Nastop na tem turnirju so si zagotovile ekipe Mežice, Žužemberka, Salonita in Šoštanj - Topolšice. Že pred tem turnirjem je bilo jasno, da je naša ekipa zelo močna in odlično pripravljena. Prikazane igre so te napovedi samo uresničile. Tri bleščeče zmage so bile zagotovilo za prepričljiv naslov državnega prvaka.
Rezultati finalnega turnirja:
Šoštanj - Topolšica : Mežica 2:0; Žužemberk: Šoštanj - Topolšica 1:2; Šoštanj - Topolšica : salonit 2:0. Vrstni red: 1. Šoštanj - Topolšica, 2. Mežica, 3. Žužemberk, 5. Salonit
Ekipa Šoštanj - Topolšice je nastopala v sledeči postavi :
Vinčič D., Stiplovšek M., Primožič B., Zagorščak M.,Šahinovič A., Borovnik B., Kugonič L., Naveršnik M., Urbanc M., Gregom M., Ljubčič G., Plavše D., Trenerja ekipe sta bila
Tako kot že nekaj let nazaj smo se tudi letos ob 1. maju udeležili 9. mednarodnega RODI-NOVEGA memoriala za veterane v Izoli. Sodelovali smo kar z dvema ekipama v dveh starostnih kategorijah.
V kategoriji članov nad 35 let smo ob udeležbi devetih ekip dosegli 4. mesto. Še boljše pa smo se odrezali v skupini nad 40 let, kjer smo za ekipama Ribnice in Rovinja dosegli 3. mesto v konkurenci desetih ekip.
Na turnirju je sodelovalo 25 moških in 8 ženskih ekip iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Latvije. Kljub nekaterim manjšim poškodbam zaradi borbenosti je turnir potekal v prijateljskem vzdušju ob pravih poletnih vremen-
Stevančevič Nataša in Nikolai Pozdniak.
Poleg Številnih ustnih pohval za kolektivno odlično igro, je bil Dejan Vinčič izbran za najboljšega igralca. V napadu sta blestela Matej Stiplovšek in Matic Zagorščak. S prodornimi skok - servisi pa je bil ravno tako odličen Matej Stiplovšek.
Po izvrstnem dosežku te mlade perspektivne generacije v klubu že nestrpno pričakujejo izbor selektorja za državno pionirsko reprezentanco. Verjamejo in upajo da bo povabljenih kar nekaj igralcev - mladih odbojkarjev OK Šoštanj -Topolšica. Ob nadaljnjem zavzetem delu je pred to generacijo še bleščeča prihodnost. Ob uvrstitvi članskega moštva v 1. državno ligo in uspehih mlajših selekcij, se za prihodnost odbojke v našem prostoru očitno ni bati.
Še enkrat iskrene čestitke mladim odbojkarjem, strokovnemu vodstvu in upravi kluba. Ob tako zavzetem in strokovnem delu bodo tudi rezultati v prihodnosti v vrhu slovenske odbojke.
skih pogojih, kar je še dodatno vplivalo na prijetno počutje.
Veterani pa smo dokazali, da še nismo za staro šaro!
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sponzorjem, da so nam omogočili sodelovanje na turnirju.
Rezultati, veterani nad 35 let: Šoštanj : Sodražica 4:4; Šoštanj : Tržič 8:8, Šoštanj : Izola 8:7. Za 3. mesto Šoštanj : Zasavje 7:11
Veterani nad 40 let: Rovinj : Šoštanj 7:5, Sviš : Šoštanj 6:11, Alpes : Šoštanj 5:7. Zasavje : Šoštanj 6:8. Za 3. mesto Šoštanj : Kvarner 9:7
Marjan Stvarnik
Pohod za planince, gozdarje, turiste, mirovnike, ljubitelje narave je simbol miru in združene Evrope.
Evropohod 2001 je akcija Evropske popotniške zveze (EWV), v katero se vključuje tudi Slovenija. Zveza združuje popotnike po pešpoteh v več kot dvajsetih evropskih državah.
Namen Evropohoda je združiti popotnike na pešpoteh proti Strasbourgu kot simbolno dejanje za mir in združevanje Evrope. Po vseh državah bodo nosili Evrofon, palico z magnetofonom, s katerim bodo snemali značilnosti posamezne države. Evrofon je torej zbirka sag, legend, pravljic, zgodovinskih virov in pesmi iz vseh delov Evrope, čez katere bo potekal Evropohod 2001. S pomočjo izbranih zgodb bodo tako različne popotniške skupine na svoji poti predstavile domačo pokrajino in njene značilnosti. Vsak prispevek bo pripravljen v obliki fotokopije in posnet s pomočjo že omenjenega Evrofona med hojo ali v času počitka. Iz prispevkov vseh 10 poti bo sestavljena zbirka, ki bo prestavljena v obliki interaktivnega CD-roma. Na njem bo moč najti vse posnete tekste v originalnih jezikih s prevodi v jezikih vseh udeležencev, naprodaj pa bo po vsej Evropi.
Pohod, ki je krenil na pot iz 10 različnih smeri v Evropi, se bo v jeseni končal v Strasbourgu. Trasa, ki pelje tudi čez Slovenijo, se je pričela v Grčiji. Pohodniki bodo v našo državo vstopili 27. maja na mejnem pohodu Hodoš in se poslovili 21. junija na prelazu Radelj, kjer ga bomo predali Avstrijcem.
Komisijo in organizatorje za slovenski del Evropohoda sestavljajo Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije, pričakujejo pa, da se bodo pohoda udeležili planinska, turistična in gozdarska društva ter vsi tisti posamezniki, ki bi želeli spoznati slovenski del pešpoti.
Evropohod bo po Sloveniji potekal po evropskih pešpoteh E6 in E7 in to pomeni, da bo šel tudi mimo naših krajev. Evrofon bomo prebivalci Šaleške doline sprejeli pri gostišču Grebenšek 16. junija okoli 17. ure, kamor bo prispel s Črete prek Mozirja. Sledil bo nočni počitek in naslednji dan s startom ob 8. uri nadaljeval pot mimo Žlebnika in Slemena (kjer bosta krajši slovesnosti) preko Razborja proti Slovenj Gradcu.
Vsi pohodniki in pobudniki miru in sožitja ste vabljeni, da se nam pridružite. S Slemena bo organiziran tudi skupni prevoz nazaj v dolino. Podrobnejše informacije bodo še sledile v sredstvih javnega obveščanja in na raznih plakatih.
Ljubo Globačnik
ROKOMET
Uspešni šoštanjski veterani
Foto: M. Lampret
Rokomet jih drži v kondiciji.
Arhiv veteranov
Andreja Konovšek
SV C T LO b A
Meditacija
Svetloba nima nobenih zahtev, vse prepušča človekovi svobodi.
Vse kar je, je svetloba. Včasih nastopi mrak, tema, kaj neprijetnega ali težko trpljenje. Vse to pa je samo navidezno, kajti ni razsvetlejeno. Mračnost ali trpljenje sta nastopila zgolj in samo zaradi tega, da se človek zave odsotnosti svetlobe. To je tako kot z boleznijo. Zdravniki lahko definirajo bolezen, ne morejo pa definirati zdravja. Ko zdravje je, ni nobene potrebe po definiciji. Takrat se nikoli ne sprašujemo o njem. Sele ko nastopi bolezen, pride do akcije, raziskovanja, delovanja. Ko je svetloba, ni potrebe po akciji, znanju, hotenju, doseganju, spraševanju in premiku v delovanje. Delujemo samo v polju teme- bolezni. Ko je svetloba, je mir, zavedanje in ni nobenega spraševanja po drugačnem in boljšem. Samo ko se prične mračiti, se pričnemo spraševati po svetlobi. Vprašanje je, ali je biti bolje v svetlobi, ali čutiti prisotnost teme. Nič od tega nima prednosti, dokler se ne zavemo popolne svetlobe. Včasih smo v mraku samo zato, da dvignemo prag zavedanja. Vse je skladno in dovršeno, tako tema kot svetloba.
Svetloba se v našem svetu nahaja v vseh živih bitjih in vseh stvareh, saj vzdržuje celoto, celotno vesolje, posamezna bitja, rastline in minerale. Vse vodi spontano in intuitivno, smiselnost pa je v nenehno spreminjajoči se obliki vsega. Ljudje nastopamo v tej celoti s svojo igro dualnosti. Enkrat vdihujemo, drugič izdihujemo, enkrat ljubimo, drugič spet sovražimo, enkrat misel sprejmemo, enkrat jo oddamo, smo živi, pa spet mrtvi, neprestano se gibljemo v polju polarnosti. Eno brez drugega ne gre, saj nam življenje vedno znova prinaša možnost izbire. Vse je skladno in dovršeno in nič nima dokončne prednosti, kajti le ta bi postavila dogajanje v okvir in bi ga omejila. Šele ko se zavemo te dvojnosti, imamo možnost, da se dvignemo nad to razcepljenost. V tej razdvojenosti ljudje uporabljamo merila in vedno nekaj sodimo. Sodimo o tem ali je nekdo dober ali slab, čeprav ne obstoja nobeno mer-
ilo po katerem bi lahko sodili. Takšnih sodb svetloba ne pozna, saj je sama večno prisotna brez ocenjevanja. Svetloba nima nobene zahteve po moralnosti. Vse prepušča popolni svetlobi posameznika in to je največ kar je lahko - popolna svoboda in odgovornost posameznega človeka. Nikogar ni na tem ne na onem svetu, ki bi te nagradil ali kaznoval, ni tistega, pred katerim bi polagal račune, razen pred samim sabo. Ta svoboda je lahko dvorezen meč, saj sloni na zelo veliki človekovi samodisciplini. Človek vedno nekaj počne, seveda dela napake, napake pa so zato, da se ozaveščamo. Če se jih zavemo, potem ne delamo več enih in istih, kajti le te nas preveč stanejo. V nasprotnem pa se sučemo v krogu ponavljajočih se napak, ki nam otežujejo življenje, ker nismo dovolj pozorni do samega sebe. S svojo temno senco se je potrebno spoprijeti in živeti z njo, dokler se ne zavemo svetlobe. Skoraj vedno imamo zaprte oči, plamen svetlobe pa potrpežljivo čaka, da jih odpremo.
Ni potrebno verjeti, kar so nam povedali drugi, kajti zaupati je potrebno samemu sebi, predvsem pa je potrebno zaupati, da je celotni kozmos v katerega je vključeno naše življenje, inteligentno (pravilno) voden in uravnotežen. V svojem vsakdanjem življenju pa je nujno potrebno spoznanje, da je zakon etike univerzalni ključ delovanja kozmosa. Svetloba nenehno vzpodbuja človeka, da postaja tem bolj zavedajoč ne pa učen, moralen, narejen in pripadajoč kolektivnemu nezavednemu umu. Namesto, da bi iz človeka sijala Svetloba, se sam muči v prilagajanju temi, ki potem vlada. Posledica tega je cela vrsta usmiljenja vrednih zatrtih ljudi, ki so poceni delovna sila, kakšnim arogantnim politikom ali prilegajoče ovčice verskim puhlostim. Takšno življenje je nesvobodno, nekreativno, zvodenelo v povprečnem črednem umu.
Zelo pomembno se je posvetiti iskanju Svetlobe, kajti Svetloba je ljubeča, mehkobna in predvsem topla. V tej toploti je doma tišina, ki preglasi vse zvoke sveta.
Zen Aj
Pes je gospodaričina senca
Regijski prvak Šak
e bi rekli, da je pes človekov najboljši prijatelj, bi verjetno rekli premalo. Navezanost na žival je pogojena z osebnostjo človeka in se kaže na različne načine. Tiste najboljše spoznavamo preko uspehov, ki jih doseže pes, če ga njegov gospodar vodi skozi njegovo pasje življenje na pravilen način.
Številni rejci psov niso vedno najboljše,kar se lahko psu zgodi, in vzgoja je zahtevno delo, ki terja veliko potrpežljivosti in ljubezni ter se ne posreči vsakemu.
Foto: Arhiv
A če bi rekli, da se je psu Šaku, nemškemu ovčarju, ki je lani postal regijski prvak po programu IPO - 1, zgodilo tisto dobro v njegovem življenju, da je naletel na pravega gospodarja oziroma gospodarico, bi spet
naredili krivico njemu. Kakor koli! Šak in njegova gospodarica in prijateljica Liljana dobro shajata skupaj. Liljana Ograjenšek, učiteljica iz Belih Vod, si je od nekdaj želela imeti vzgojenega psa, zato je enoletnega Šaka želela naučiti nekaj osnov. V šolo pa je morala najprej ona. V Kinološkem društvu Velenje je opravila najprej B izpit, nakar jo je trener Franc Pusovnik vzpodbudil, da s psom nadaljuje v športni kinologiji, kamor poleg poslušnosti spadata še sedenje in obramba. Liljana je gospoda Pusovnika poslušala, za kar mu je še danes hvaležna. V letu 1998 sta s psom z odlično oceno opravila IPO -1 (potreben program) ter začela tekmovati. Že leto 1999 je bilo zelo uspešno, saj sta z 8 tekmovanj prišla domov s pokali od 1.do 3. mesta. Najboljše rezultate je Šak dosegal pri obrambi in junija lani je opravil IPO -2 .
Žal je posegla vmes bolezen. Znaki so se pokazali letos na treningu in rentgenska kontrola je pokazala izrastke na hrbtenici, ki ovirajo psa pri skoku in pri plezanju. Kljub vsemu se je Šak omejeno udeleževal tekem in kljub svoji bolezni postal regijski prvak po programu IPO -1 ter dosegel v obrambi, ki je vseskozi njegova prioriteta, največje možno število točk. Da je res dober, potrjuje tudi dejstvo, da je premagal državnega prvaka.
Varpolje 4. novembra 2000 je bilo za Šaka in njegovo lastnico torej srečno. Veselje kali samo bolezen, ki ne kaže na bolje.
Liljana je zaradi tega nekoliko potrta, a vendar sprijaznjena. Pes bo še vedno njen ljubljenček in zvest prijatelj, četudi bo blestenje na tekmovanjih zamenjal s senco domačega vrta.
Milojka Komprej
D
VOJCKA
(21. maj - 21. junij)
1
Element: ZRAK.
Temperament: SANGVINIČEN.
Kvaliteta: ZRAČNO, POZITIVNO, GIBLJIVO, SPREMENLJIVO.
Planet vladar: ŽIVO SREBRO, POZLAČENO SREBRO.
Kovina: BAKER.
Barve: RUMENA, MODRA, SIVA. Kamni: TURMALIN, TOPAZ, BERIL. Dan: SREDA.
Število: 3.
Ker gre za ozvezdji Dvojčka in Rib, ju pišemo v dvojini. Kadar pa gre za osebo, rojeno v enem od teh znamenj, jo zaradi boljše razumljivosti pišemo v ednini, torej Dvojček in Riba.
MIT IN IZVOR SIMBOLA:
Simbolizira ga povezani par, ki predstavlja zavest o dvojnosti, sposobnost dialoga in komunikacije ter stremljenje k povezovanju nasprotij.
ZNAČAJ:
Dvojček je tretje zodiakalno in hkrati tretje pomlad-
no znamenje. Za ljudi s soncem v Dvojčku se pogosto zdi, kot da bi bili večni otroci. Ponavadi so še na stara leta živahni, mladostni in željni dogodivščin. Njihova vitalna energija je poživljajoča, sproščujoča in mentalno stimulativna. So mnogostranski, vse jih zanima, toda njihova pozornost je kratkotrajna. Primanjkuje jim vztajnosti in odločnosti. Stremeti bi morali h kar največji meri osebne svobode in ohranjanju manevrskega prostora.
Dvojček je nekakšen večni mladenič, saj ga miselna in fizična okretnost nikoli ne zapustita. Hiter je in spremenljiv, priljubljen v vsaki družbi. Vedno išče novo v vsem. Rad si dopisuje, opisuje z živimi kretnjami in ima izostren smisel za humor. Je intelektualec, dober kot politik in diplomat, prav zaradi tega pa se nanj ni mogoče zanesti. Nestalen je in to tudi prizna. Vselej je z eno nogo na poti ali pa se je pravkar vrnil z nje. Ne mara norm in formalnih ovir.
ČUSTVA:
"Če iščete ljubimca ali ljubimko za eno noč, si izberite Dvojčka. Ne boste obžalovali!"
Velika večina Dvojčkov ima sloves velikih zapeljivcev in skakalcev čez plot. Če mu ne zaupate, sfrči v drugo gnezdo, a tudi če mu zaupate, bo kaj hitro odletel. Nestanovitnost značaja se odraža tudi v njegovem ljubezenskem življenju. Najljubša mu je faza osvajanja, igra ljubezni, slučaja in spoznanja. Zato je kot čebela, ki leta od cveta do cveta, povsod vtakne svoj rilček in se prehitro opije slastne medice. Zanos ljubezni ga vodi
AS»
B»
KU
po n ec


1.	št. kupona
2.	šifra_____
3.	kraj, datum in ura rojstva
4.	Vaše vprašanje____________
v vedno nove avanture.
Je najmanj zvesto znamenje. Nikoli se povsem ne preda, obožuje vse, kar je neobičajno in med seksom rad govoriči. Tu se izraža njegova dvojnost. Večkrat je razpet med dvema partnerjema. Je pozoren ljubimec, ki zapeljuje z besedami. Prehud nemir mu škoduje v ljubezenskih zadevah.
Zelo hitro zamenjuje življenjske vloge, pri čemer jih njihova povsem nasprotna narava prav nič ne ovira. Iz največjega grešnika se Dvojček lahko preko noči spemeni v največjega svetnika, seveda samo do prve ponovne priložnosti za greh. Zvestoba je zanj samo abstrakten pojem. Je velik egoist, čeprav ne nudi takega videza. V stalnem hrepenenju po novih doživetjih je Dvojček zelo nemiren otrok, kar ostane celo življenje.
ZDRAVJE:
Burno življenje Dvojčka se seveda odraža tudi v njihovem zdravju, kjer se srečuje z vrsto težav. Trpi predvsem živčni sistem, možgani, možne so bolezni pljuč, infarkta in nervoze - psihoze.
Pogosto je slabe konstrukcije, ima občutljiva pljuča, bronhije in celoten dihalni sistem. Nagnjen je k nesrečam in poškodbam, zlasti na rokah, ramenih in prstih. Lahko ima težave s hrbtenico, revmo in nogami, pogosti so glavoboli, osteroporoza in artritis. Nemir in živčnost pripomoreta k bolezni. Zanj je priporočljivo mirovanje (mirno spanje in dobra hrana).
Dvojček je nagnjen h gripi, bolezni dihal, bronhitisu, k boleznim rodil, splavu in spolnim boleznim.
PRIMERNI POKLICI:
Novinar, politik, diplomat, igralec, detektiv, pedagog, odvetnik. Odlično se bo znašel povsod, kjer je potrebno veliko stikov z ljudmi.
Če gradi kariero na intelektualnem področju (književnost, novinarstvo, pravo, druge komunikacije, računalništvo), je lahko zelo uspešen. Dvojček je zelo dober posrednik in trgovec.
PRIMERNI PARTNERJI:
Strelec, Tehnica, Vodnar, Lev in Oven. Odsvetujejo se zveze z Devico in Ribo.
Astrologinja "Špela"
Odgovor pod vašo šifro : "MRAK"
Kot sončevo znamenje Raka ste čvrste telesne zgradbe, srednje rasti, širokih ramen, ozkih bokov, najpogosteje “nenavadnega" videza, pogosto veseli, čeprav v sebi skrivate tudi veliko melanholije, pesimizma in živčnosti. To znamenje je od vseh znakov najbolj nervozno. Vaše oči običajno izražajo senzibilnost, senzualnost, močno fantazijo, občutljivost, prefinjenost, strah in seveda šarm.
Ker pripadate vodnemu znamenju, ste eno od najbolj občutljivih, kar je mnogokrat posledica notranjih občutkov, nastanek bolezni pa je posledica živčne neuravnovešenosti. Vaše občutljive točke so pljuča, želodec in živci. Možen je gastritis in ledvični kamni. Občutljive so tudi ledvice, glava in koža. Poleg pljučnih bolezni in ostalih naštetih pa ste podvrženi tudi živčni izčrpanosti in motnjam v krvnem obtoku. Zmanjšati morate apetit, ker vam prebavni organi ne dovoljujejo, da veliko jeste.
Ker je v vaši astrološki karti izredno poudarjen planet Mars in se nahaja v šesti astrološki hiši - zdravja, v znamenju Ovna, kaže, da imate izredno fizično energijo, agresivnost, delavnost in športnega duha. Prav tako kaže, da imate kjub fizični energiji občutljivo zdravje, da so možne razne operacije in nesreče. Zaradi ognjenega Marsa težko obvladate odnose z ljudmi in trpite zaradi nereda in nemira. Lahko imate psihične težave in občutljiva stopala.
In za konec še povzetek sledečih misli psihologinje Nastje Simonitti:
"Mojstri modrosti so napovedali, da bo ljudi, ki jim ne bo uspelo doseči stika s seboj, povozil čas. V naših energetskih telesih se namreč trenutno dogajajo izredne spremembe - odhajamo v novo zavest. Prav utrujenost organizma, ki jo občasno čutimo vsi, ne glede na starost, je posledica reorganizacije svetlobnega telesa, ki se pripravlja za vstop v četrto in višjo dimenzijo.”
Bolezni sedanjega časa, kot je depresija, so opozorila, da smo izčrpani. Edina prava zdravila so lahko le meditacija, bivanje v tišini, gibanje v naravi in polnjenje s svežo, zdravo energijo, prisrčen pogovor z ljubljeno osebo, igra z živaljo ali delo, v katerem resnično uživamo. Samo to in nič drugače!
Lep pozdrav!
"Špela"
AVTOR:
LoM
POKROVKA
ČASOPISNI
PAPIR
JAR PRISTAN. NA OTOKU ŠADO
DUHOVNI OCE
RIMSKI BOG UUBEZNI
ROBERT
DE...
OLGA
JANČIČ
GRŠKO MESTO VTESALIJI
PROPILNI
ALKOHOL
ŠPORT.VETROV. S KAPUCO
VOJAŠKI
OKLEPNIK
REAUMUR
SPREMU.
EROSA
PRITOK SAVE IZ BOSNE
GLMESTO GORNJ .AVSTR.
IGR.KARTA
TONE PARTUIC
KOST
PODLAHTNICA
JAPONSKI
PISATEU
KRILO RIM. LEGIJE
ABLAJIV
(OKRAJŠAVA)
:
MESTO V IRANU
OGLAS,
ANONSA
SUMERSKA
BOGINJA
ZEMUE
KEM.SIMBOL ZA RADIJ
BIVŠA NEM. PRESTOLNICA
AVT.OZNAKA
MARIBORJA
KONTEJNER
SOESKI RED
JAMSKI PUN
KRATICA MARIB.BANKE
NAJDALJŠA FRANC. REKA
JUŽNPIER.
KUŠČARJI
PREBIVALCI
AONIJE
KROGLA
TROPSKA
MOČVIRSKA
PTICA
PODIČZA
SUŠENJE
SADJA
KEM.SIMBOL ZA KISIK
ŽIVALSKA
MAŠČOBA
SKAND.MOŠKO IME
KAOS,
NEUREJENOST
ANGLEŠKOMESTO
(VSEUdUSCE)
POST
SCRIPTUM
MOŠKO IME
SIMON HANTAI
KEM.SIM ZA
DEZELAN S PROVANSE
NASLAGE V
KRČEVIT JOK
NAGRADNA KRIŽANKA
Pravilna rešitev prejšnje križanke se glasi:
1. MAJ PRAZNIK DELA; PRIJETNA PRAZNIKA.
Izžrebane nagrajenke in nagrajenci so:
Literarni almanah HOTENJA 13 prejme:
Marija Topolšek, Cankarjeva 23, Šoštanj.
Dve vstopnici ža gledališko predstavo po lastni izbiri, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, prejme:
Jasna Lenko, Ravne 86, Šoštanj.
Po dve vstopnici za filmsko predstavo v Kinu Velenje po lastni izbiri prejmeta:
Ivan Kumer, Ravne 1 76, Šoštanj in Peter Čas, Ravne 183/a, Šoštanj.
Vsem nagrajencem čestitamo, nagrade pa bodo prejeli po pošti.
Izmed pravilnih rešitev nagradne križanke "junij 200V, bomo izžrebali: dve knjižni nagradi, dve vstopnice za gledališko predstavo v Celju in dvakrat po dve vstopnici za filmsko predstavo po lastni izbiri v Kinu Velenje.
Izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 26. 6. 2001. SLOVARČEK:
ČIRPAN - bolgarsko mesto, vzhodno od Plovdiva; LABARUM - vojni prapor rimskega cesarstva;
LINZ - glavno mesto Gornje Avstrije;
LOARA - najdaljša francoska reka;
MUANG NAN - mesto na Tajskem;
NAIR - mesto v Iranu;
OGI - japonsko mesto na otoku Šadi.
brezplačne objave
Vokalna skupina potrebuje prve tenorje in druge base. Telefon: 031-529-457 •
Za senčila vseh vrst in posebne ugodnosti pri svetovanju in izdelavi se obrnite na naslov: SENČILA SOLIS Veliki vrh 29, Šmartno ob Paki, tel. 03 5885-157 in GSM 041 538 960 •
Prevozi oseb in stvari po Sloveniji ter selitve po najbolj ugodnih cenah. Telefoni: 040-322-220, 041-916-513, 041-210-013
NAŠI OBČANI
SMRTI
V	času od 21. 4. do 18. 5. so umrli: Ivanka KURMANŠEK, Tekavčeva 5, Frančiška PUNGARTNIK, Ravne 99a, Manica FLIS, Topolšica 85a,
Frančiška RAMŠAK, Florjan 24.
POROKE
V	času od 21.4. do 18.5. sta se poročila:
Franja SEFIČ, Lokovica 105 in Matej DRAGIČ Lokovica 105
KRSTI
Maruša, Andraž, Krištof, Lara, Larisa, Matjaž, Aleš.
Zavodnje:
Aljaž, Janez, Matic, Vesna.
s
Vjlovensko
l_/judsko
Cj ledališče
Premiera v juniju
V predstavi Jamesa Goldmana Lev pozimi si v režiji Jerneja Lorencija, lahko ogledate igralce: Radka Poliča, Davida Čeha, Manco Ogorevc, Primoža Pirnata, Miha Nmeca, Milado Kalezič in Damjana Trbovca. Pogojno kraljevsko-zgodovinska igra s spretno napisanimi psihološkimi dialogi angleško zgodovino obravnava z lucidno humorno distanco. Politična dogovarjanja, spletkarjenja, ljubezenske intrige, razmerja med kraljem Henryem, njegovo ženo Eleonor in priležnico Alais oblikujejo dramski okvir, ki v osnovi prikazuje bitko za prestol med tremi nasledniki: Johnom, Geoffreyem in Richardom. Prevajalec igre je Milan Jesih, predstava pa bo na sceni Branka Hojnika in v kostumih Ksenje Čerče. Vabljeni!
KINO VELENJE
JUNIJ 2001 - MALA DVORANA
FILMSKI CIKLUS: ŽENSKE ZADEVE
Igrali bodo filmi: Prežeči tiger, skriti zmaj, 4 in 5. junij; Jackie Brown, 11 in 12. junij; Plesalka v temi, 18. in 19. junij; Nenette in Boni, 25. in 26. junij.
Vse predstave se bodo začele ob 20. uri.
OTROŠKA MATINEJA - vsak ponedeljek in torek ob 17. uh.
Kino Velenje si pridržuje pravico do spremembe programa. Informacije o predstavah: 898 24 93 (od 8h do 14h - uprava). Informacije ter predprodaja vstopnic: 898 24 91 (pol ure pred prvo predstavo in dalje).
SANJE V VETRU
Pesem Sanje v vetru, ki jo je zapela mlada Aleksandra Cavnik v oddaji Orion v mesecu aprilu, je bila za to mlado še ne sedemnajstletno dekle iz Gaberk, odločilna. Prepričljivo je zmagala z več kot 5000 glasovi , ki jih je dobila od poslušalcev in gledalcev preko telefonskega glasovanja.To pa še ni vse. Na majski zaključni oddaji, kjer so se zbrali finalisti vseh oddaj Oriona v tej sezoni, je bila po mnenju strokovne žirije druga, poleg tega pa bila proglašena za pevko leta.
Popevka, za katero je besedilo prispeval Peter Radoja, uglasbila pa jo je Aleksandra sama, je presegla vsa pričakovanja tudi Aleksandre same. Bala se je, da kot neizkušena in neznana deklica, nima možnosti za uspeh, še posebej, ker ni imela kakšne močne podpore in sta ji bila oder in televizijska scena več ali manj tuja. Njena zmaga je zato še toliko lepša in pomembnejša,
Seveda ni lahko priti v ožji izbor za tekmovanje. Aleksandra se je s posnetkom svoje pesmice prijavila na oddajo že v februarju.
Med 180. prijavljenimi, se je po prvem krogu uvrstila mea petnajst izbranih. Naknadni izbor žirije jo je uvrstil med pet tekmovalnih popevk za mesec april. Pričakovanje in trema sta dosegla vrhunec na generalki, ki je bila v petek pred nastopom.
Na njej so nastopajočim dodelili tudi vrstni red in Aleksandra je pela zadnja.	Pred njo so
tekmovali:Tina Bandof (pred leti zmagovalka Karaok v Šoštanju, pevka Pank you,) Vera Trafela, (bivša pevka uspešnega ansambla Vesna), Monika,( sodelovala na MMS že dvakrat), in duo Johny Bravo. Sicer ji je bilo to vseeno, a je kljub temu v soboto med nastopom ostalih čutila, da ji trema in negotovost rasteta. Vse skupaj je izginilo, ko je stopila pred mikrofon in brezhibno odpela in odigrala tekmovalno melodijo. Ko je bila razglašena za zmagovalko še
ni dojela, da so se njene sanje uresničile. Šele po parih dneh je prišlo pravo zmagoslavje. Naj bo kakorkoli, treba je povedati, da ji zmaga na Orionu ni prinesla materialnih ali kakšnih drugih dobrin. Prinesla pa ji je veliko spoznanj in dobro izkušnjo. Predvsem ji bo to prišlo prav v bodoče, kajti Aleksandra potuje na Melodije morja in sonca, kjer bo zapela pesem, za katero je glasbo napisal Edvin Fliser.
Tudi sicer Aleksandra več ali manj stoji na realnih tleh. Ve, da bo težko uspela, če je ne bo podprl kdo, ki že ima ime na glasbeni sceni. Pa tudi tu so pasti in zanke. Tudi denar je v igri in zaenkrat jo podpirajo samo starši in nekateri prijatelji. Vsekakor bo poskusila narediti pevsko kariero. Vendar je previdna "Če ne bo šlo, pač ne bo šlo. Bom pa pela in igrala, kar tako, za svojo in za dobro voljo prijateljev", pravi. Kar bi bilo seveda škoda, kajti poleg kitare igra še klavir in klavirsko harmoniko in ko njen glas čisto in jasno zazveni v kakšni baladi, katere najraje prepeva, ti je jasno, da je za petje rojena. Sama piše besedila in tudi glasbo za svoje pesmi. Nastopala je že na veliko prireditvah, doma, v šoli, po drugih krajih, prelomnica pa ji je bila domača veselica, kjer je nepredvideno pela z ansamblom in je na odru začutila, da je to svet v katerem želi biti in v katerem želi uspeti. Zdaj obiskuje ekonomsko šolo, rada pa bi študirala sociologijo in psihologijo in strašno rada ima majhne otroke. Pa tudi živali, naravo, svoje prijatelje in morje, kjer neskončno uživa. In seveda svoj dom, starše in sestro in sovaščane, saj pravi, da so v Gaberkah "fajn" ljudje.
Kot že vemo jo čakajo v juliju Melodije morja in sonca. Festival, ki je bil za marsikaterega pevca usoden. Kakšno karmo si bo s svojo pesmico pripela in naredila Aleksandra, bomo še videli. Vsekakor ji želimo, da njene sanje ne bi bile samo v vetru.
Milojka Komprej
10.	kolesarski dan
Coste megle, ki so se preganjale po okoliških hribih, niso ravno spodbudno vplivale na naše razpoloženje. Jutranje formalnosti, saj veste katere, smo opravljali prav počasi. Tudi zajtrkovali smo z enakim tempom in gledali skozi okno, kdaj se bo končno ulilo in prestavilo začetek etape za kakšno uro ali kar cel dan. Kot zakleto ni hotela pasti niti kapljica. Začeli smo počasi. Drugače tudi nismo mogli. Že po nekaj metrih sem začutil pekočo bolečino v mišicah. Noge sem imel težke, kot da bi bile iz betona. Komaj sem vrtel pedalke. Povrh vsega je pričelo pihati v prsi in končno tudi deževati. Prepozno! Težko opišem, kako sem se počutil. Na srečo je bil tempo res “nikakršen", drugače bi me pobralo. In ko me je že pričelo skrbeti, kaj je z mano narobe, sem na obrazih fantov opazil, da tudi oni preživljajo podobne muke. Včerajšnja etapa nas je torej le dobro izmučila. Po dvajsetih kilometrih se je cesta pričela rahlo spuščati. Končno! Tudi naše počutje je bilo vedno boljše. V National Parku se je stanje že čisto normaliziralo, le deževalo je vedno bolj. Toda koga moti dež, če je cesta navzdol. Paziti je bilo potrebno le, da te na kakšnem spolzkem ovinku ne odnese med ovce ali še nevarneje med bike, ki so v teh krajih XXL velikosti. Popoldne je ponehal tudi dež in pokazalo se je sonce. Končno spet prijetna etapa kljub precej močnemu dežju. In
sireno in lučkami že dirjal proti nam. Strokovnjaka sta kmalu ugotovila, da razen udarcev in odrgnin ni nič hujšega. Klub temu sta ju lepo oskrbela in nam zaželela srečno pot. Da bi kaj zaračunala, niti pomislila nista, nista niti vprašala, če smo zavarovani. Le policaj, ki se je pripeljal mimo, je vprašal, če mogoče rabimo zapisnik za zavarovalnico. Ko smo rekli, da ne, nam je tudi on zaželel "Good luck" in se odpeljal po opravkih. Vsaka jim čast. Res so prijazni in nezakom-plicirani. Prav zanima me, kako bi reagirali pri nas. Razen že omenjenih ran in rahlo poškodovanih koles, ki smo jih hitro popravili, drugih posledic ni bilo. Zato smo se lahko vsi odpravili naprej. Sedaj malo počasneje. Po nekaj kilometrih smo se morali spet ustaviti, kajti z neba se je ulilo, kot bi se utrgal oblak. Končno smo prispeli v Rangeriri, kjer nas je čakal Miran. Tu se je zgodila nova neprijetnost. Pri sestopu s kolesa je Česi začutil bolečino v ahilovi tetivi, in to tako močno, da nekaj časa sploh ni mogel stopiti na nogo. Na srečo je bila to za ta dan zadnja nezgoda. Ker se je nabralo že precej predrtih zračnic, sem jih šel, medtem ko so fantje kuhali večerjo, zakrpati. Še sreča, kajti v naslednjih dneh smo jih spet potrebovali.
Relacija Aramatai - Rangeriri, dolžina 148,4 km, čas 6 ur 20 minut, povprečna hitrost 23,4 km/h.
[Se nadaljuje.)	Matjaž Kovač
Mitja Skornšek
6 let
Akvarel
POHLAD
POM AD
Rok Ostervuh
6 let
Trgan ka.
Suzana Urbanc
6 let
Mokro v mokro
Čez deželo dolgega belega oblaka na kolesu
------------.
Na pedalih preko Nove Zelandije ffo stoVCI VrtC.01 5o5tci r\|
kolesarski dan
Če bi zjutraj vedel, kaj me čaka, najbrž ne bi vstal. In ne samo jaz. Prvih 55 kilometrov ni bilo nič posebnega. Rahlo valovita cesta, nekaj vetra v prsi, skratka novozelandska cestna klasika. Pri mestu Wanganui cesta zavije v notranjost, natančneje v hribe. Klanci postajajo z vsakim kilometrom daljši in bolj strmi. Kratki ovinkasti spusti pa zahtevajo popolno koncentracijo, kajti vsak zdrs s ceste bi lahko imel hude posledice. Edina sreča pri vsem tem je bila, da je bilo vreme skoraj idealno za kolesarjenje. Temperatura ni presegala 17 stopinj, veter pa se je čisto umiril. Naselij ni bilo, le tam pa tam je bilo opaziti črede ovac, ki so dale slutiti, da so tu nekje blizu kmetije. Ko smo prispeli do reke Whangaehu, smo si privoščili malo daljši počitek, ki smo si ga tokrat res pošteno zaslužili in potrebovali, kajti pred nami je bilo še vsaj 40 kilometrov vzpona. Cesta se je vlekla kot ponedeljek. Kot da bi cilj naše etape, mesto Raetihi, za nalašč prestavljali naprej takoj, ko se mu približamo. Končno na travniku ob pokopališču zagledamo naš avtodom. Miran boljšega kraja za počitek ni mogel izbrati, kajti bili smo čisto crknjeni. Malo naprej je bil kamp, ki je bil čisto prazen, na srečo so tuši vseeno delali. Poleg tega ni bilo nikogar, ki bi nas preganjal izpod vode. Vsaj nekaj dobrega ta dan poleg večerje seveda. Spat smo šli zopet s kurami ali celo kakšno minuto pred njimi. Relacija Bulls - Raetihi, dolžina 134,8 km, čas 6 ur 34 minut, povprečna hitrost 20,5 km/h. 10
končno smo doživeli dan, da je bila pot z več klanci navzdol kot obratno. Pot smo končali za obema hišama kraja Aramatai, ob cesti na robu borovega gozdička. Za večerjo smo si privoščili špagete z omako bolonese, vsaj izgledala je tako.
Relacija Raetihi - Aramatai, dolžina 145,0 km, čas 6 ur 10 minut, povprečna hitrost 23,5 km/h.
11.	kolesarski dan
Zjutraj je bil začetek tako dober in hiter, da je bilo čutiti, da bo nekaj narobe. Cesta solidna, prav takšna konfiguracija, sonce, veter v hrbet. Tudi ko so se cestne razmere spremenile in veter obrnil, je bilo kolesarjenje še vedno dokaj prijetno. Naselja so si sledila eno za drugim tako, da nam ni moglo biti dolgčas. Nato je prišel nesrečni 113. kilometer, ki sem ga nekako slutil že celo jutro. Kar naenkrat sem začutil, da je nekdo zadel v mojo zadnjo gumo, takoj zatem prvi in nato še drugi pok. In kaj se je zgodilo? Robi je s svojim prednjim kolesom zadel v mojega zadnjega. S skrajnimi napori in srečo sem ostal na kolesu, kar pa ni uspelo Robiju. Željko, ki je peljal za njim, se je izognil. Na žalost ni imel te sreče Bogdan, ki je z vso hitrostjo padel čez Robija. Ravno v tem trenutku je mimo pridirjal "šleper" in na vso srečo ju ni zadel. Vendar tega ni vedela ženska v avtomobilu, ki je peljal za tovornjakom. Takoj je poklicala rešilca. Preden smo šokirani ženski uspeli razložiti, za kaj sploh gre in da bosta ranjenca preživela tudi brez medicinske pomoči, je rešilni avto z vso hitrostjo,
Meseca maja so v Mestni galeriji gostovali naši najmlajši umetniki. Predstavljamo štiri umetnine po izboru uredništva.
POMLAD
Nina Polovšak
3 leta
Risba s flomastrom
POVOD-
NI
M ŽIN
orSka
NAROČILNICA
v v
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME________________ PRIIMEK_________
NASLOV______________________________
LETNA NAROČNINA ZNAŠA W00 SIT




KONTAKT:
Trg Svobode 12
.P-P’ 4 3325 Šoštanj e.pošta: list@sostanj.si
URADNE URE:
vsak torek od 10.00 do 12.00 vodja priprave redakcije Milojka Komprej vsak petek od 18.00 do 20.00 odgovorni urednik Peter Rezman
telefon ( 03 ) 89 84 334
Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št.6 (julij) v letu 2001, pošljejo najkasneje do 20. junija 2001.
Izdaja:
Občina Šoštanj, Trg Svobode 1 2, Šoštanj.
Uredniški odbor:
Jožica Andrejc, Danilo Čebul, Marjana Celofiga, Brane Guzej, Milojka Komprej, Peter Rezman in
Andrej Starič.
Odgovorni urednik:
Peter Rezman.
Lektoriranje:
Jožica Andrejc.
Priprava redakaje:
Milojka Komprej.
Tisk:
Eurograf d.o.o.,