Kamniški OBČAN
St. 10
52. leto
Kamnik, 21. junij 2013
5. Veronikin festival v znamenju 60-letnice Vrtca Antona Medveda Kamnik
Radoživ otroški smeh, pesem, veselje ...
Kamnik je bil v petek, 14. junija, obsijan s soncem ter otroškim veseljem. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je v sodelovanju z Vrtcem Antona Medveda Kamnik, Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra, Matično knjižnico Kamnik ter osnovnimi šolami Frana Albrehta, Marije Vere in Stranje organiziral peti Veronikin festival. Dogajanje je bilo letos še posebej pestro in slovesno, saj je obeležilo tudi šestdeset
let Vrtca Antona Medveda Kamnik. Otroci in vzgojiteljice so pripravili prisrčen in raznolik program, v katerem je prevladovala pesem.
Zapele so tudi delavke vrtca, ki skupaj z otroki v vrtcu gradijo prijateljstvo, igro, srečo, veselje ... Velik aplavz in navdušenje je požela modna revija s prikazom oblačil vzgojiteljic in otrok nekoč in danes, ki so jo pripravili otroci in vzgojiteljice enote Tinkara.
Veliko število zadovoljnih malih in večjih otrok, staršev, dedkov in babic, ki so bili nekoč sami otroci v kamniških vrtcih, zdaj pa vodijo v vrtec svoje vnuke, je dalo največje priznanje odgovornemu in zahtevnemu delu vzgoje otrok ter dobremu sodelovanju vrtca z družinami in širšim okoljem.
Več na 3. strani.	SAŠA MEJAČ
v
Živahen začetek poletne turistične sezone v Kamniku
Za kamniški turizem se je z junijem začela glavna turistična sezona. Če gre soditi po vrsti zanimivih prireditev ob začetku sezone in kar lepem številu turistov, ki jih v teh dneh srečujemo po mestu in okolici, bodo turistični ponudniki lahko zadovoljni. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik se je dobro pripravil na sezono z raznolikim promocijskim gradivom v več jezikih s številnimi predlogi za poletne aktivnosti, ki bo dosegljivo širom Slovenije, tik pred objavo je prenovljena spletna stran, osvežili so turistične programe, za večjo prepoznavnost Kamnika ter povabilo turistom k obisku pa postavili velike obcestne panoje na večjih avtocestnih križih po Sloveniji.
Več na 4. strani.
V our perfect
getaway. So close.
„.Til
Breathtaking Nature. fiuid Čutare. Lively Adventure
umrut.kornnik-taurisrnjt,
EXIT
VODICE KAM MIK
60 km. 52 min.
if vaz VMrtf - KmnU
KAMNIČANI POZDRAVILI POLETJE S SLOVENSKIMI ORLI
Vroč poletni večer je minulo soboto, 15. junija, na Glavni trg v Kamnik zvabil množico Kamničanov. Razlog ni bil le lep poletni večer, temveč praznovanje Krajevne skupnosti Kamnik-Center s slovenskimi orli in zabavnim ansamblom. Že na začetku prireditve, ob 18. uri, je bil Glavni trg poln obiskovalcev. V okviru praznovanja Pozdrav poletju in praznik KS Kamnik-Center so organizatorji pripravili pester glasbeno-zabavni program, na odru je zaigralo kar pet ansamblov. Osrednji gostje pa so bili naši odlični smučarski skakalci Robert Kranjec, Jaka Hvala, Peter Prevc, Matjaž Pungertar, Jurij Tepeš in Andraž Pograjc in trenerji Goran Janus, Nejc Frank in Jani Grilc, ki jih je navdušeno pozdravila množica obiskovalcev ter jih toplo sprejela z aplavzom in čestitkami ob Avsenikovi skladbi Planica. Slovenski orli, ki so nas letošnjo zimo navduševali z izjemnimi skoki, so »obnoreli« predvsem mlade, ki so hiteli proti skakalcem s prošnjami za avtograme.
Več o prireditvi in pogovor z Matjažem Pungertarjem na 9. strani.
Ponovna
javna
razgrnitev
Občinskega
prostorskega
načrta
na 2. strani
Dragi bralci, prihodnja pred-počitniška številka časopisa Kamniški občan izide 12. julija.
Rok za oddajo člankov je v petek, 5. julija, oglase in zahvale pa lahko oddate še v torek, 9. julija, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
Spoštovane občanke,, spoštovani občani občine Kamnik,
iskreno Vam čestitam ob 22. 06 letnici razglasitve samostojne Republike. Slovenije, ko smo kot enotni in povezani državljani, brez delitev in oklevanj sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno Čistino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Takrat je ponosno zaplapolalanaša, slovenskazastava.
Va6im'Vas, da skupaj o&udimo skomin na tiste dni sproslavo, kißov torek, 25.juntja, ob 20. uri, na Glavnem trnu v Kamniku. Vfrimeru slabega vremena boprireditev v Domu kulture Kamnik. V kulturnemprogramu bosta nastopila Komornipevski zbor Šutna Kamnik in Mestna godba Kamnik. Hkrati čestitam vsem učenkam in učencem za dosežen uspeh ob koncu šolskega leta 2012/2013, pogumno, odločno in samozavestno stopajte dalje in^znanjem širite slovensko besedo. Vsem oßcankam in oßcanom želim kar se dafrijetne in sproščene poletne dni. Naj Vam sončni žarki nudijo voljofo iskanju pozitivne energije in idej zapremagovanjepoti in stranpoti, ki čakajo našo Cokatno skupnost.
Vaš župan Marjan Šarec
NASI POGOVORI IN REPORTAŽE
Evrovizijska popevka na kamniških stolih na strani 4
Skrivnost govorice lesa odkriva vedno več rezbarjev na strani 5
Jubilejni koncert Klape Mali grad na strani 7 S Perovanja na strani 8
Poletna muzejska noč - prijetno in zabavno preživljanje časa v muzeju na strani 10
Jenkret je bil___Gašper Križnik na strani 10
ita
Jezikovna šola
O
8.-12. julij 22.-26. julij 5.-9. avgust
V Centru Kamnika na Japljevi 4 poleg kavarne Veronika TEL - 831 73 60, GSM - 041 553 711
www.ita-jezikovnasoia.com
Vabimovas na Poletnojezikovni program angleščine
z učiteljem Angležem!
Zanimiv, zabaveu.jezikoveu in športen program, vse v angleščini, vsak dan od 8. do 16. ure.

MARKET Veronika
Zaradi prireditve bo veljala zapora mesta (Kamnik center) od sobote 6.7 od 14. ure do nedelje 7.7. do 18. ure.
Več na www.kd-alpe.si in www.kamnik.si
Ponovna javna razgrnitev Občinskega prostorskega načrta občine Kamnik in Okoljskega poročila
Od 18. junija do vključno 1. avgusta sta ponovno javno razgrnjena dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta občine Kamnik in Okoljsko poročilo z dodatkom za presojo sprejemljivosti izvedbe posegov na varovana območja.
Občinski prostorski načrt (OPN) je temeljni strateški ter izvedbeni prostorski pravni akt, ki določa cilje in izhodišča za prostorsko načrtovanje v občini. Po sprejemu bo nadomestil do sedaj veljavne prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, prostorske ureditvene pogoje ter nekatere druge prostorske izvedbene akte (ZN, UN, LN, OLN), ki se bodo s sprejetim OPN razveljavili.
Postopek sprejema novega OPN-ja se je pričel s pripravo Strategije prostorskega razvoja Občine Kamnik ter Prostorskega reda Občine Kamnik in sicer še na podlagi tedaj veljavnega Zakona o urejanju prostora (ZUreP). Postopek je bil izveden do faze pridobivanja smernic, pridobljena je bila tudi odločba Ministrstva za okolje in prostor, s katero je odločilo, da ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). Izdelane so bile tudi številne strokovne podlage in analize.
Po sprejemu Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) v letu 2007 so se vsi postopki priprave občinskih strategij in prostorskih redov morali pričeti znova, v kolikor že ni bil izveden postopek javne razgrnitve, pripravljeni osnutki dokumentov pa so se skladno z ZPNačrt preimenovali v Občinski prostorski načrt in s tem tudi vsebinsko in formalno spremenili in dopolnili.
Župan Občine Kamnik je 26. februarja 2008 sprejel sklep o začetku priprave OPN, ki ga je Občina Kamnik morala pripraviti skladno z metodologijo in vsebino podzakonskih predpisov, ki natančno predpisujejo način in postopek priprave. V začetku leta 2009 je Občina Kamnik k osnutku OPN pridobila smernice nosilcev urejanja prostora in hkrati prejela odločbo Ministrstva za okolje in prostor, da je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje ter posledično izdelati okoljsko poročilo (za razliko od prvotnega postopka, po katerem postopka CPVO ni bilo potrebno izvesti). Smernice je posredovalo 28 izmed 37 nosilcev urejanja prostora, 12 nosilcev je zamudilo zakonsko predpisan rok.
Številni nosilci urejanja prostora so v smernicah postavili zahteve po dodatnih strokovnih podlagah, ki bi jih občina morala pripraviti v okviru sprejemanja OPN, med njimi tudi takšne, ki jih je dolžna zagotoviti država, pa jih zaradi lastnih slabih ali neobstoječih evidenc ne more (npr. strokovne podlage s področja poplavne varnosti). Prav zaradi tega je Občina Kamnik pristopila k izvedbi hidrološko-hidravlične študije. Na podlagi te študije se v OPN predvidijo ukrepi pred poplavami, študija pa je pomembno izhodišče tudi pri pripravi okoljskega poročila.
Občina mora pri pripravi občinskih prostorskih aktov in pri vodenju postopkov spoštovati sprejeto zakonodajo ter priporočila pristojnega ministrstva za prostor. Tako ZUreP kot tudi sedaj veljavni ZPNačrt v temeljnih načelih usmerjata prostorski razvoj naselij na obstoječe proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Večje število pobud občanov za spremembo namenske rabe prostora, ki jih je občina prejela v zadnjih letih, je bil v nasprotju s tem temeljnim načelom, saj pobude segajo izven začrtanih območij stavbnih zemljišč obstoječih naselij, ki pa imajo po večini še dovolj prostega stavbnega fonda znotraj območij naselij. V fazi pridobivanja smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora in usklajevanja prejetih pobud z njimi se je izkazalo, da državni nosilci urejanja prostora, kljub težnjam občine oziroma lokalnega prebivalstva po širitvi stavbnih zemljišč na nezazidane robove naselij in izven, s takšnimi posegi oziroma spremembami namenske rabe zemljišč ne soglašajo.
Občina je na podlagi izdelanih strokovnih podlag skušala celovito začrtati prostorski razvoj naselij ter tudi spremeniti mejo naselja v primerih, ko je bila le ta v preteklih letih načrtovana neskladno s sedanjimi razvojnimi prioritetami. V tem sklopu je občinska strokovna služba in izvajalec v celoti tudi evidentirala, digitalizirala in pregledala pobude občanov za pripravo OPN. V kolikor so bile pobude občanov skladne z usmeritvami iz strateškega dela OPN, lokalnimi razvojnimi cilji ter v okviru novih usklajenih mej naselij, je občina skušala te pobude upoštevati ter jih ustrezno utemeljiti. V nadaljevanju se bo morala Občina uskladiti s pristojnim nosilcem urejanja glede posameznih, za občino pomembnih sprememb, tako da bo na teh lokacijah mogoče pridobiti pozitivna mnenja. Pričakovati pa je, da bodo v nadaljnjih fazah takšne spremembe potrebovale še dodatne utemeljitve za spremembo namenske rabe prostora v smislu podrobnejših podlag, zasnov in obrazložitev načrtovanih posegov na predlaganem območju.
Smernice ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, so podale določene usmeritve, ki poleg predpisov določajo sprejemljivost oziroma nesprejemljivost posegov na kmetijska zemljišča. Za potrebe utemeljevanja posegov na kmetijska zemljišča je bil izdelan elaborat na podlagi veljavne metodologije, ki predstavlja izhodišče za nadaljnjo pripravo OPN in proces utemeljevanja v postopku usklajevanja s pristojnim ministrstvom za kmetijstvo.
Občinski svet Občine Kamnik je dopolnjeni osnutek OPN že obravnaval in ga tudi sprejel na 14. seji 25. 4. 2012. Dopolnjeni osnutek OPN je bil tudi javno razgrnjen (v nadaljevanju: prva javna razgrnitev) v času od 17. maja 2012 do vključno 19. junija 2012.
Dne 3. 11. 2011 je bila ministrstvu, pristojnemu za okolje, sektor za CPVO, poslana vloga za pridobitev mnenja o ustreznosti okoljskega poročila in o sprejemljivosti vplivov OPN na okolje. Ministrstvo je v nadaljevanju pozvalo pristojne organe in organizacije, da z vidika svojih pristojnosti podajo mnenje k okoljskemu poročilu. Mnenja o ustreznosti okoljskega poročila (skladno z Zakonom o varstvu okolja - ZVO) do trenutka začetka prve javne razgrnitve ni prejela. S tem je potekel zakonsko določen rok 30 dni, kjer se po 42. členu ZVO šteje, da v kolikor ministrstvo pripravljavca ne obvesti o potrebnih dopolnitvah je okoljsko poročilo ustrezno. Občina je zato nadaljevala s postopkom priprave OPN in dopolnjeni osnutek OPN in okoljsko poročilo javno razgrnila.
Občina Kamnik je 13. 4. 2012 prejela obvestilo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Direktorata za okolje, Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje (št. 35409-7/2010/16 z dne 4. 4. 2012), da okoljsko poročilo za OPN Kamnik ni ustrezno ter da ga je potrebno dopolniti.
Na razgrnjen dopolnjen osnutek OPN v času prve javne razgrnitve je občina prejela 495 pripomb. Rezultati podrobne analize sprejetih stališč do pripomb so pokazali, da je bilo od 495 prejetih pripomb 159 pripomb upoštevanih, 212 je bilo sprejetih negativnih stališč do pripomb, delno se je upoštevalo 112 pripomb, 12 pripomb pa se ni nanašalo na sam postopek javne razgrnitve OPN.
Kamnigki OBČAN -Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 21. 6. 2013-
Občina je sprejela stališča do pripomb iz javne razgrnitve, ki so javno objavljena na spletni strani Občine Kamnik (http://www.kamnik.si/obcinski-prostorski-nacrt).
Občina Kamnik se je odločila, da bo zaradi sprememb, ki so posledica sprejetih stališč do pripomb, zaradi usklajevanja spremembe v postopku celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) ter zaradi sprememb, ki so posledice novih izdelanih strokovnih podlag in predvsem zaradi težnje po kar najboljši obveščenosti javnosti s predlaganimi rešitvami, nov dopolnjen osnutek OPN še enkrat posredovala v javno razgrnitev.
Ponovna javna razgrnitev poteka v času od 18. 6. 2013 do vključno 1. 8. 2013. Gradivo dopolnjenega osnutka OPN je na ogled v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, II. nadstropje, ob ponedeljkih in torkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter ob petkih od 8. do 13. ure. V času trajanja javne razgrnitve je gradivo objavljeno tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine Kamnik na povezavi http:// www.kamnik.si/obcinski-prostorski-nacrt.
V	času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava v sredo, 26. junija 2013, s pričetkom ob 17. uri, v Domu kulture Kamnik.
V	času javne razgrnitve in obravnave lahko vsi zainteresirani podajo pripombe in predloge na razgrnjen dopolnjen osnutek. Pripombe in predloge se lahko posreduje:
•	pisno ali ustno najavni obravnavi,
•	kot zapis v elektronsko knjigo pripomb in predlogov, ki je na Oddelku za urejanje prostora v III. nadstropju Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v času uradnih ur,
•	pisno na obrazcu, ki je objavljen na spletnem naslovu http://www.kamnik. si/obcinski-prostorski-nacrt, in sicer po pošti na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik,
•	na elektronski naslov opn@kamnik.si ali pa
•	obrazec oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Kamnik (pritličje, soba 1).
Rok za oddajo pripomb in predlogov k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku
poteče zadnji dan javne razgrnitve to je 1.8.2013.
Na javno razgrnjeno gradivo se bodo v času ponovne javne razgrnitve zbirale pripombe, do katerih bo Občina Kamnik zavzela stališče. Na podlagi sprejetih stališč se bo pripravil predlog OPN, ki ga bo morala še dokončno uskladiti s pristojnimi nosilci urejanja prostora v fazi pridobivanja mnenj. K usklajenemu predlogu OPN je potrebno pridobiti tudi odločbo o sprejemljivosti vplivov OPN na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje.
Občina torej lahko sprejme samo takšen predlog OPN, ki je za vse lokacije oziroma celoten prostor občine usklajen z vsemi nosilci urejanja prostora (pridobljena pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora) in za katerega je pridobljena odločba o sprejemljivosti vplivov na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje.
Gradivo, ki se javno razgrinja v obliki dopolnjenega osnutka OPN Občine Kamnik, v določeni meri še ni usklajeno s pristojnimi nosilci urejanja prostora. Realno lahko pričakujemo, da bo v postopku usklajevanja mnenj potrebno izločiti številne predloge občanov in drugih inštitucij, podanih z željo po zazi-dljivosti za različne namene.
Občinski prostorski načrt je temeljni in edini obvezen občinski prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Tako nadomešča dva veljavna prostorska akta občine, in sicer veljavni prostorski plan, v katerem je določena namenska raba prostora, torej so v njem opredeljena tudi zazidljiva zemljišča, ter veljavne prostorsko ureditvene pogoje, ki določajo merila in pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor (na območjih izven veljavnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov, lokacijskih in zazidalnih načrtov).
OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.
Strateški del določa:
-	izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine,
-	usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,
-	območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
-	območja razpršene poselitve.
Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa:
-	območja namenske rabe prostora,
-	prostorsko izvedbene pogoje,
-	območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
OPN je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (z izjemo veljavnih oz. predvidenih območij podrobnih načrtov, območij veljavnih lokacijskih in zazidalnih načrtov).
Tri ključni segmenti, ki močno vplivajo tako na postopek priprave, kot tudi na vsebino in načela priprave OPN-ja:
•	Zakon na novo uvaja dva termina - razpršeno gradnjo in razpršeno poselitev in natančno določa posege na navedenih območjih. Razpršeno poselitev definira kot avtohtoni, sprejemljiv vzorec poselitve, ki jo predstavljajo predvsem objekti, zgrajeni pred letom 1967 in predvsem objekti za potrebe kmetij; razpršeno gradnjo pa definira kot negativen pojav v prostoru. Obstoječa razpršena gradnja se ne sme širiti, hkrati pa se ne sme na novo opredeljevati razpršene gradnje - stavbnih zemljišč izven naselij. Na območjih razpršene poselitve so tako dopustne tudi novogradnje, med tem, ko je na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje (to je le zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč - informacija o dejanskem stanju) dopustna le prizidava in nadzidava ter rekonstrukcija objektov, ne pa tudi novogradnja objektov.
•	Kmetijska zemljišča: za vse širitve stavbnih zemljišč na kmetijske površine mora občina izdelati posebno strokovno podlago - elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča in izdelavo variantnih rešitev skladno s Pravilnikom o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08). Ministrstvo za kmetijstvo pri preverjanju upošteva dejansko rabo glede na njihovo evidenco, kar pomeni, da se npr. stavbno zemljišče, ki ni pozidano, šteje za kmetijsko in v primeru povrnitve v kmetijsko ne more šteti za nadomestno kmetijsko zemljišče.
•	Poplavna območja: področje upravljanja z vodami (kamor sodi tudi področje poplavne varnosti), je sicer skladno z Zakonom o vodah v pristojnosti države. V letu 2007 in 2008 sta bila sprejeta nov Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) ter nova Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08), skladno s katerima pristojno ministrstvo (MOP) od občin zahteva dodatne strokovne podlage glede možnih posegov na potencialno poplavno ogrožena območja.
dr. Marija Tadeja Ježek, vodja Oddelka za urejanje prostora
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK
Nedelja. 23. iunii. ob 17.00 uri na Glavnem trgu v Kamniku
PSPD Lira vabi na «Pozdrav poletju» z gosti: Harmonikarski orkester MartinaVodlana, Klapa Mali grad, Notranjski rogisti
in Folklorno društvo Kamnik. Lepovabljeni, da skupaj prikličemo poletje!
Torek. 25. iunii. ob 12.00
Okusi Kamnika na Nedelovem pikniku Odprte kuhinje v Arboretumu Volčji Potok
Sobota. 6. julij, ob 13.00 uri v Termah Snovik
Na odprtem bazenu Term Snovik bo potekalo že tradicionalno 11. tekmovanje v pripravi tuhinjske postrvi.
VELIKA PLANINA
Kamniška Bistrica 2, Stahovica tel.: 01/832-72-58 W: www.velikaplanina.si Nedelja. 7. julija, ob 11.00
Preskarjev pastirski muzej, pastirsko naseljeVelika planina Otvoritev prenovljene vsebine Preskarjevega muzeja iz 19. stoletja
Vabljeni! Vstop prost!
KULTURNO DRUŠTVO DR. FRANCETA STELETA
27.. 28.. 29. in 30. junija ob 21. uri v letnem gledališču pod cerkvijo sv. Ane v Tunjicah Veseloigra JOSIPA ŠTOLBE: STARI GREHI.
Vstopnina: odrasli 10 evrov, otroci 5 evrov. Vljudno vabljeni!
TURISTIČNO DRUŠTVO GORA SV. MIKLAVŽ
Ponedeljek. 24. junij
Kulturna prireditev na predvečer Dneva državnosti:
Ob 19. uri sveta mašaza domovino. Po maši, ob 20. uri, kulturni program z nastopajočimi recitatorji, MePZ Mavrica iz Srednjevasi, pozdrav predsednika TD, dožeta Korošca ter nagovor župana občine Kamnik. Organiziran je tudi pohod ob 17hs Potoka (zbirališče »pr Smoletu) do Gore sv. Miklavža.
ZDRUŽENJE BORCEVZA VREDNOTE NOB KAMNIK
Glavni trg 24, Kamnik 01 831 82 06, E: zveza.borcev@kamnik.si Sobota. 6. iulii 2013 ob 11. uri
Osrednjeslovenska spominska slovesnost na Menini planini.
DOM KULTURE KAMNIK
ponedeljek. 24. junija, ob 17.00
ZAKLJUČNI KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE
KAMNIK
Zaključena prireditev
Petek. 5. julija, ob 22.00 v Samčevem predoru ANA DESETNICA PO KAMNIŠKO Matthias Romir (NEM): Žonglaža z videom
Ulični performans
Sobota. 6. julija, ob 10.00 na Šutni
ANA DESETNICA PO KAMNIŠKO
ŠUGLA in PanGottic Circus-Theatre (VB/IZR)
Ulični performans
Petek. 12. julija, ob 19.00 na Šutni MATI KORAJŽA
Ulični spektakel
Od petka. 9. avgusta, do nedelje. 18. avgusta KAMFEST 2013
10. poletni kulturnifestival Program kmalu na: www.kamfest.org.
Več informacij na : www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in
četrtek od 9.00 do 17.00.
tel.številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik
Knjigarna Sanje Kamnik
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
MED NAMI
21. junij 2013 3
5. Veronikin festival v znamenju 60-letnice Vrtca Antona Medveda Kamnik
Radoživ otroški smeh, pesem, veselje ...
Kamnik je bil v petek, 14. junija, obsijan s soncem ter otroškim veseljem. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je v sodelovanju z Vrtcem Antona Medveda Kamnik, Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra, Matično knjižnico Kamnik ter osnovnimi šolami Frana Albrehta, Marije Vere in Stranje organiziral peti Veronikin festival. Dogajanje je bilo letos še posebej pestro in slovesno, saj je obeležilo tudi šestdeset let Vrtca Antona Medveda Kamnik.
Od jutranjih do pozno popoldanskih ur je bilo mestno jedro polno otrok, vzgojiteljic, učiteljic, staršev, babic in dedkov ter seveda sodelujočih v pestrem programu najrazličnejših aktivnosti. Stojnice, delavnice in točke za igranje so bile razporejene po Šutni, v parku Evropa z malim odrom, v Samčevem prehodu, na parkirišču pri Kavarni Veronika in vse do Glavnega trga, kjer je bil glavni oder, na katerem so potekali pevski, plesni in gledališki nastopi skupin kamniškega vrtca, osnovnih šol ter GSŠRM. Otroci so s sodelovanjem pri različnih nalogah in delavnicah pridno zbirali žige, ki so jim na koncu prinesli spominek.
Na Šutni so potekale ustvarjalne delavnice z medvedkovo ambulanto, medvedovo hišo želja, medvedjim domom, poslikavo obraza, delavnico z glino - Dotik ustvarjalnosti. Na medvedjem poligonu in gibalnih delavnicah v parku Evropa so otroci pokazali svoje spretnosti. Na malem odru pri Parku Evropa so se predstavili Sten Vilar, dijaki predšolske vzgoje GSŠRM Kamnik z igrico Teta Cvetka in znakovnim jezikom ter Folklorna skupina Verine zvezdice iz Osnovne šole Marije Vere. Samčev prehod se je spremenil v deželo medvedka Rudija, delavnice pa so pripravili dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Na parkirišču pri Kavarni Veronika so otroci Osnovne šole Frana Albrehta uprizorili otroško predstavo, projekt Slastna skrivnost kamniške Veronike pa predstavili tudi z okusnimi vaflji. Na Malem gradu so pravljičarke Matične knjižnice Kamnik skozi ves dan pripovedovale pravljice. Na Glavnem trgu pa je bilo najbolj živahno
na spretnostnem poligonu z avtomobilčki in na tolkalskih delavnicah. Na glavnem odru so dopoldan nastopili plesalci plesne šole Miki, folklorna skupina Verine Zvezdice in Otroški pevski zbor enote Kamenček.
Otroško veselje, smeh in vrišč pa so povsem preplavili mesto popoldan. Otroci so skupaj s starši, babicami in dedki uživali ob nastopu Anike Horvat in v pestri prireditvi ob 60-letnici Vrtca Antona Medveda. Otroci in vzgojiteljice so pripravili prisrčen in raznolik program, ki so ga v ritmih poznanih slovenskih popevk napovedale kamniške ma-žoretke Veronika, s pesmijo Dan za praznovanje pa pevski zbor delavk Vrtca Antona Medveda. Z glasbeno točko so se predstavili otroci iz enote Pestrna, z ritmično, gibalno in govorno igro otroci iz enote Kamenček, otroci enote Tinkara pa so pripravili modno revijo s prikazom oblačil vzgojiteljic in otrok nekoč in danes. Da nas ples spremlja od otroštva, so nas spomnili otroci
folklorne skupine enote Pestr-na, razigrano pa so zapeli otroci iz enot Marjetica in Snegulj-čica. Otroški pevski zbor vrtca je zapel o priljubljeni sladki čokoladi, v točki Mali sončki pa so se jim pridružile delavke vrtca in skupna pesem je dokazala, da v vrtcu skupaj gradijo prijateljstvo, igro, srečo, veselje .... Veliko število zadovoljnih malih in večjih otrok, staršev, dedkov in babic, ki so bili nekoč sami otroci v kamniških vrtcih, zdaj pa vodijo v vrtec svoje vnuke, je dalo največje priznanje odgovornemu in zahtevnemu delu vzgoje otrok ter dobremu sodelovanju vrtca z družinami in širšem okoljem.
Ravnateljica Vrtca Antona
Medveda Renata Hojs je v
svojem govoru izpostavila poslanstvo vrtca - to je je vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok. »V zadnjih 20 letih je predšolska vzgoja naredila skokovit preskok. Vse znanstvene raziskave kažejo, da se to kar se zamudi v predšolskem obdobju, ne da nadoknaditi nikoli več v življenju. Odgovornost, ki jo nosimo starši in vrtec je velika, zato je izbira kadra, ki dela v vrtcu, ključna. Sama vedno pravim, da so dober vrtec ljudje, ki v njem delajo. In v našem vrtcu zagotovo delajo ljudje, ki radi delajo in imajo pozitiven odnos do življenja ... Ob tej obletnici bi se rada iskreno zahvalila ravnateljicam in ravnateljem, ki so vodile Vrtec Antona Medveda Kamnik pred menoj in vsem bivšim in mojim sedanjim sodelavcem, ki ste in še ustvarjate zgodbo Vrtca Antona Medveda Kamnik.« Da jubilej vrtca lepo sovpada z Veronikinim festivalom in je zgled dobrega sodelovanja, je poudarila tudi v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar.
Čestitkam Vrtcu Antona Medveda Kamnik in Festivalu Veronika sta se pridružila tudi v.d. generalne direktorice Direk-torata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Vla-sta Poličnik in župan Marjan Šarec, ki je poudaril, da je danes dobra vzgoja otrok še posebnega pomena in za to si prizadeva tudi Občina Kamnik.
Uspešnih šest desetletij rasti Vrtca Antona Medveda in Ve-ronikin festival pa si bodo otroci zapomnili tudi po torti velikanki, s katero so se z navdušenjem sladkali.
Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ
Ples je spremljevalec otroštva, so nas spomnili otroci folklorne skupine enote Pestrna. iL. ir


Za razvoj vrtca je pomembno dobro sodelovanje z družinami, okoljem in vsemi, ki so povezani s predšolsko vzgojo. Številna udeležba vseh sodelujočih na praznovanju je to potrdila, med njimi v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar, župan Marjan Šarec, v.d. generalne direktorice Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Vlasta Poličnik, ravnateljica Vrtca Antona Medveda Renata Hojs, ravnateljica OŠ 27. julij Jasna Lampe ...
Stojnice, delavnice in točke za igre so bile razporejene od Šutne do Glavnega trga. Otroci so pokazali svoje spretnosti in si s tem prislužili žige, ki so jim na koncu prinesli spominek.
Otroci so največje bogastvo in prav vzgoja otrok je ena izmed najtežjih in najodgovornejših dejavnosti. Vrtec Antona Medveda že šest desetletij pomaga iskati in graditi kamenčke srečnega otroštva, ki se je zrcalil v očeh nastopajočih otrok.
Mažoretna skupina Veronika pospremi vse večje prireditve in dogodke v kamniški občini.	Živahno in glasno je bilo tudi na tolkalski delavnici.
4 21. junij 2013
ZANIMIVOSTI
Evrovizijska popevka na kamniških stolih
Na letošnjem Eurosongu je Slovenijo ob sicer neuspešnem nastopu pevke Hannah uspešno zastopalo 12.000 stolov. Evrovizijski navdušenci so v dvorani v Malmu stiskali pesti, trepetali z nastopajočimi, navijali za svojega predstavnika in udobno sedeli na stolih, ki jih je proizvedlo in montiralo podjetje Stol & Stol d.o.o. Moderno dvorano v Malmu je kamniško podjetje opremilo z več kot 12.000 lesenimi oblazinjenimi stoli na fiksnih in sklopnih tribunah ter z nekaj več kot 500 barskimi stoli, za kar so porabili kar 8.000 metrov blaga in izdelali več kot 50.000 lesenih odpreskov.
Podjetje Stol&Stol, ki je pred dvema letoma izšlo iz družbe Stol pisarniški stoli, prevzelo zaposlene in nadaljuje z izdelavo kakovostnih ergonomskih stolov, tudi v današnjih težkih razmerah uspešno posluje in prodira na nove trge. »Izvozimo skoraj 90 odstotkov proizvodnje, ključni trgi pa so Švedska, Norveška, Nemčija, Nizozemska in Avstrija. Prodiramo tudi na nove trge, v Kanado in na Japonsko, saj smo lani opremili gledališče v Kanadi. Tri tipe pisarniških stolov iz nove linije, ki smo jo po dizajnu Roka Kuharja in Katjuše Kranjc pripravili pred letom in pol, pa je japonski kupec uvrstil v svoj katalog«, pravi lastnik in direktor podjetja Tomo Juhant.
Živahen začetek poletne turistične sezone v Kamniku
Za kamniški turizem se je z junijem začela glavna turistična sezona. Če gre soditi po vrsti zanimivih prireditev ob začetku sezone in kar lepem številu turistov, ki jih v teh dneh srečujemo po mestu in okolici, bodo turistični ponudniki lahko zadovoljni. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik se je dobro pripravil na sezono z raznolikim promocijskim gradivom v več jezikih s številnimi predlogi za poletne aktivnosti, ki bo dosegljivo širom Slovenije, tik pred objavo je prenovljena spletna stran, osvežili so turistične programe, za večjo prepoznavnost Kamnika ter povabilo turistom k obisku pa postavili velike obcestne panoje na večjih avtocestnih križih po Sloveniji.
Moderno dvorano v Malmu na Švedskem, kjer je potekal letošnji Eurosong, je kamniško podjetje Stol&Stol d.o.o. opremilo z več kot 12.000 lesenimi oblazinjenimi stoli na fiksnih in sklopnih tribunah ter z nekaj več kot 500 barskimi stoli. Gre za enega njihovih večjih projektov.
Podjetje je v lanskem letu ustvarilo pet milijonov evrov prihodkov, letos pričakujejo podoben obseg prodaje. Dobrih šestdeset odstotkov prihodkov ustvarijo s stoli za gledališča, šole, predavalnice, kino in športne dvorane ter restavracije, naročila pa dobijo predvsem na javnih razpisih in preko lokalnih partnerjev v tujini. Tako se je začela tudi pot kamniških stolov na Eurosong. »Projekt je na razpisu pridobil švedski partner, s katerim sodelujemo že dalj časa. Ker je dvorana v Malmu v zasebni lasti, je lastnik želel večnamenskost - tako je dvorana, ki je v prvi vrsti namenjena hokeju, to večnamenskost pridobila ravno s stoli. Stoli so tapecirani, kar poleg udobja pomeni tudi boljšo akustiko, ki je izrednega pomena pri glasbenih prireditvah, kot je Eurosong«, razlaga Juhant.
Proces izdelave in opremljanja takšne dvorane se začne že z aktivnim sodelovanjem z arhitektom oz. investitorjem, s katerim proučijo želje in potrebe. »Naša vloga je, da ponudimo tehnološke rešitve, da s svojim znanjem ter izkušnjami ponudimo najustreznejše stole. Tako lahko rečemo, da je stole v dvorani v Malmu v celoti izdelala in zmontirala Stolova ekipa. Sama proizvodnja je potekala kar nekaj spomladanskih mesecev, montaža pa je bila opravljena v dobrih dveh mesecih«, pravi Juhant.
Dvorana v Malmu po številu stolov sodi med večje projekte, ne pa tudi najzahtevnejše. V zadnjem času razvijajo najrazličnejše projekte in tako skušajo zapolniti tržno nišo ter ponuditi rešitve, ki jih ostali ne morejo ali ne znajo. Letno načrtujejo, izdelajo in delno zmontirajo več kot 25.000 različnih stolov.
Okoli petnajst odstotkov prihodkov ustvarijo s pisarniškimi stoli in oblazinjenim pohištvom, med petnajstimi in dvajsetimi odstotki pa s stoli, ki jih razvijejo in izdelajo ekskluzivno za kupca in pod njegovo blagovno znamko.
Podjetje s 70 zaposlenimi tudi v času krize uspeva z visoko kakovostjo, močnim razvojnim in konstrukcijskim oddelkom ter prilagodljivostjo. »Nenehno spremljamo nove tehnologije izdelave, nove materiale in trende, tako, da smo sposobni v največ mesecu in pol razviti izdelek od ideje do prototipa in različice za serijsko proizvodnjo«, izpostavlja Juhant glavne konkurenčne prednosti podjetja. V sodelovanju z naročniki razvijajo tudi nove linije stolov od razvoja prototipa do serijske izdelave. Tako so s švedskim partnerjem razvili dizajnerske fotelje za dom, ki bodo naprodaj pod znamko francoskega ponudnika.
»V zadnjih dveh letih se je število zaposlenih povečalo, k sodelovanju še vedno vabimo predvsem samostojne in izkušene mizarje ter tapetnike, saj čedalje zahtevnejši izdelki zahtevajo resen pristop. Tako od vseh zaposlenih pričakujemo, da se projektov lotijo ne samo »z rokami, temveč tudi z glavo!«, zahtevnost izdelave opiše Juhant.
Stolovi izdelki najdejo kupce predvsem izven Slovenije. Med največjimi posli doma v letu 2012 velja omeniti opremo hotela Plaza v Ljubljani s tisoč stoli, fotelji in polfotelji.
Več kot 80 odstotkov izdelkov najde kupce na trgih Švedske, Norveške, Nizozemske, Nemčije in Avstrije, kjer imajo lokalne partnerje. Ob prodoru na nove trge razvijajo vse bolj zahtevne stole in dvigujejo kakovost, tudi s pridobljenim certifikatom FSC sledljivosti lesa, sodobnim CNC strojem za obdelavo lesa, želijo pa še povečati zmogljivosti v fazi lepljenja in stiskanja lesa z novimi stiskalnicami za proizvodnjo
vezanih plošč.	SAŠA MEJAČ
»Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik smo še pred pri-četkom poletne sezone osvežili turistične programe, jih nadgradili ter obogatili s širšo turistično ponudbo in aktivnostmi. Programi so živahnejši, turiste želimo še bolj aktivno vključiti. Nove programe smo uspešno prvič predstavili na največji slovenski turistični borzi v Portorožu, sedaj pa se lotevamo predstavitev programov turističnim agencijam in hotelom«, je povedala Urška Kolar, v. d. direktorice zavoda.
WLetos smo se prvič lotili tudi večje marketinške akcije. Na večje avtocestne križe po Sloveniji smo postavili velike obcestne panoje, ki turiste vabijo v Kamnik«, pravi Kolarjeva. S fotografije na panojih, nekateri od njih so že postavljeni na gorenjski avtocesti pri Jesenicah, pri Šenčurju pred izvodom Vodice, pri Lukovici pred izvozom Domžale, jih pozdravlja pastir z Velike planine in jih nagovarja k obisku.
»Pripravili smo tudi številna uporabna promocijska gradiva. Tik pred glavno turistično sezono
dlogi za oglede in izlete peš ali s kolesom.
Zloženka Poletje v Kamniku, ki so jo na Zavodu izdali v slovenskem in angleškem jeziku, predstavlja večje kamniške prireditve junija in julija, v kratkem pa bo izšla še zloženka s programom za avgust in september. V zloženkah so predstavljene informacije o poletnih aktivnosti, ki jih na Zavodu za turizem in šport pripravljajo v sodelovanju s turističnimi ponudniki.
Od 29. junija bo vsako soboto na voljo tudi ogled glavnih okoliških turističnih točk z lokalnim turističnim vodnikom na turistič-no-mestnem avtobusu Kamnik busu.
Razgrete domačine in obiskovalce bo ohladilo kopanje na letnem kopališču Pod skalco, kjer so organizirani plavalni programi za otroke in odrasle, brbončice pa razvaja pestra gostinska ponudba.
Tudi ljubitelji pohodništva bodo prišli »na svoj račun«, saj je tik pred izdajo tudi brošura za ljubitelje pohodništva z 12 lažje in težje zahtevnimi pohodnimi potmi.
Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik so za poletno turistično sezono pripravili več zgibank in promocijskih gradiv v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Domače in tuje turiste vabijo v naročje Kamniško-Savinjskih Alp, raj za pohodnike, na Veliko planino, kjer spoznajo pastirsko življenje, na razvajanje v Terme Snovik, polnjenje z energijo v holistični center Zdravilni gaj Tunjice, v prelep in cvetoč Arboretum Volčji Potok, na igranje golfa v Golf Arboretum ter v Kamnik, mesto z bogato zgodovino in živahnimi prireditvami.
V letošnji poletni sezoni k obisku kamniške občine vabi pastir z Velike planine na velikih obcestnih panojih. Nekateri od njih so že postavljeni na gorenjski avtocesti pri Jesenicah, pri Šenčurju pred izvozom Vodice, pri Lukovici pred izvozom Domžale ...
smo v sodelovanju z glavnimi turističnimi ponudniki izdali zgibanko Spoznajte Kamnik z okolico v
slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, v kateri smo izpostavili glavne turistične točke in nanizali aktualno ponudbo s kontakti. Domače in tuje turiste tako vabimo v naročje Kamniško-Savinjskih Alp, raj za pohodnike, na Veliko planino, kjer spoznajo pastirsko življenje, na razvajanje v Terme Snovik, polnjenje z energijo v holistični center Zdravilni gaj Tunjice, v prelep in cvetoč Arboretum Volčji Potok, na igranje golfa v Golf Arboretum ter v Kamnik, mesto z bogato zgodovino in živahnimi prireditvami«, z optimizmom ob začetku turistične sezone razlaga Urška Kolar.
Med novostmi je tudi brezplačen zemljevid POI (Points of interests), kjer je na eni strani zemljevid mesta, na drugi strani pa občine Kamnik. Na zemljevidih so označene glavne turistične točke, znamenitosti ter turistična ponudba. Opisu ponudbe so dodani pre-
Poleg zemljevida in kratkega opisa poti v slovenščini in angleščini bodo pohodnikom dobrodošli namigi za obisk turističnih znamenitosti in ponudbe ob poti.
Okusi Kamnika vse bolj prepoznavni in priljubljeni
Projekt Okusi Kamnika, ki s pomočjo lokalnih gostincev predstavlja in ponuja tipične kamniške jedi domačim in tujim obiskovalcem, je v nekaj mesecih od prve predstavitve lepo zaživel. Gostinci so zadovoljni, saj se lahko povezujejo in aktivno vključujejo v turistično ponudbo. Kot pravijo, je že veliko gostov, tako rednih kot turistov, z zanimanjem poskusilo katero izmed kulinaričnih posebnosti Kamnika, kot so tuhinjska fila, Firštov golaž, gamsova juha, kloštrska kremšnita, tuhinjska postrv, kamniški ženof in gorčica, tu je še prepoznavni trnič, žganje
rušovec ... Mnogi se zadovoljni vračajo.
Projekt Okusi Kamnika uspešno sledi svojemu cilju, to je zagotoviti čim večjo prisotnost kulinaričnih značilnosti Kamnika v gostinski ponudbi občine in s tem postati aktiven del kulinarične ponudbe osrednje Slovenije, saj je del projekta Okusi
Osrednje Slovenije. Pohvalno je, da je bila kamniška občina prva na tem območju, ki je že izoblikovala usklajeno ponudbo izbranih kulinaričnih posebnosti in se celostno lotila projekta ter pred mesecem dni izdala tudi lično brošuro - kulinarični vodič Okusi Kamnika. Kot primer dobrega dela in prakse je Okuse Kamnika izpostavil tudi priznani etnolog dr. Janez Bogataj. V teh pa je izšel regijski vodič Okusi Osrednje Slovenije, ki vključuje tudi Okuse Kamnika.
Okusi Kamnika se predstavljajo na najrazličnejših dogodkih, tako se bodo predstavili tudi na državni praznik, 25. junija, na Nedelovem pikniku v Arboretumu Volčji Potok.
V gostiščih Pri planinskem orlu, Repnik, Mili vrh in Restavraciji Potočka v Termah Snovik bodo vsak četrtek pripravili posebno kulinarično ponudbo izbranih tipičnih jedi s kamniškega okoliša in s tem Okuse Kamnika približali domačim in tujim gostom.
SAŠA MEJAČ
TERME SNOVIK Sobota, 6. julij
TEKMOVANJE V PRIPRAVI TUHINJSKE POSTRVI
Na Veliki planini je pašna sezona že v polnem teku. Pastirji so sredi junija prignali živino in planina je dobila poseben čar in življenje. Obiskovalci planine uživajo ob sprehodu po idiličnem pastirskem naselju, se ustavijo pri pastirjih na klepetu in malici s kislim mlekom, sirom ...
Zanimiv je Preskarjev pastirski muzej, kjer prijazni oskrbnik obiskovalce seznani z življenjem pastirjev od 19. stoletja dalje. Obisk planine je vselej lepo doživetje.
TIC točka na Malem gradu odprta, TIC Kamnik podaljšal delovni čas
V poletni turistični sezoni zadnja leta odpira vrata tudi TIC točka na Malem gradu v Kamniku. Od 15. junija do drugega vikenda v septembru je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V tem času tudi TIC na Glavnem trgu podaljšuje svoj delovni čas in je odprt od 9. do 21. ure.
Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik so se odločili, da za letošnje poletje znižajo ceno vstopnine za malograjsko kapelo za pol evra. Odrasli boste tako za vstopnino odšteli 2,5 evra, otroci pa evro in pol. Poleg turističnih informacij je na točkah TlC na voljo tudi obširno promocijsko gradivo in informacije o številnih ugodnostih ter kamniški spominki. Pestra ponudba turističnih storitev pa še vedno ostaja tudi na glavni TIC točki, kjer si lahko izposodite kolo, povežete na brezplačni internet, naročite organizirano vodenje ali kupite spominek v trgovini, ki so jo pred kratkim obogatili z wellness kotičkom in ponudbo Okusov Kamnika.
kamnik-tourism.si

OVJK
OkusiKamnika.si
NAŠA DEDIŠČINA
21. junij 2013 5
Srečanje slovenskih rezbarjev v Kamniku
SKRIVNOST GOVORICE LESA ODKRIVA VEDNO VEČ REZBARJEV

Lansko leto je bilo v spomin na 100-letnico rojstva kamniškega umetnika Maksa Berganta v Kamniku prvič organizirano srečanje rezbarjev iz vse Slovenije. V soboto, 15. junija, se je 26 rezbarjev ponovno zbralo na Šutni in predstavilo svojo ustvarjalnost z lesom mimoidočim z željo, da prireditev postane tradicionalna.
krajih še vedno deluje veliko ljubiteljskih rezbarjev, ki jih povezuje ljubezen do lesa, klesanja v les in ustvarjanja z dleti. Obiskovalci Šu-tne so to soboto z zanimanjem opazovali spretnosti izpod rok rokodelcev, katerim gre zahvala za prispevek k temu, da bodo tudi naslednje generacije poznale rezbarsko obrt in z njo povezane ročne spretnosti. Tudi Kamničan Roman Kokole, organizator srečanja rezbarjev Slovenije, je poudaril pomembnost ohranjanja rokodelske dejavnosti
V Kamniku in okolici veliko ljubiteljskih rezbarjev
Mojster Maks Bergant je zapustil pomembno in enkratno umetniško delo, med drugim obnovo in predelavo cerkve v Stranjah, kjer je sodeloval s Plečnikom, kip slepe Mar-jance v naravni velikosti, okvir za Marijo Pomagaj za cerkev na Šutni in razkošni okvir Marije Pomagaj na Brezjah. V Kamniku in okoliških
Velika planina v znamenju 100-letnice rojstva arhitekta Vlasta Kopača
Diplomirani arhitekt in konservator arhitekt Vlasto Kopač (1913-2006), učenec arhitekta in profesorja Jožeta Plečnika, se je v slovensko zgodovino zapisal z arhitekturnimi dosežki, grafično ustvarjalnostjo in alpinističnimi dosežki. Da so bile gore njegova druga ljubezen, se kaže skozi njegovo delo. Leta 1935 je na Veliki planini dva meseca preživljal počitnice in pomagal pastirjem pri njihovem delu. Te lepote je še istega leta opisal: »Pastirske bajte na stanu so ždele na pobočju kot jata srebrnosivih ptic, ki je posedla na travnato rušo k počitku«.
Na Veliki planini je opazil nekatere posebnosti, kot so lesene ovalne pastirske bajte, kakršnih drugod ni bilo, drobno rezljane lesene pisave, namenjene okraševanju trničev, lesena torila, žepno sončno uro, itn. Leta 1936 je postal najemnik pastirske bajte in se pridružil družini Velikoplaninskih bajtarjev.
Leta 1958 je nastala pobuda za postavitev nihalke iz Kamniške Bistrice na Veliko planino, s tem pa se je začel razvoj turizma na planini in tudi v Kamniški Bistrici. Kopač je izdelal urbanistični načrt in varstveni režim Velike planine in s tem zavaroval pastirsko naselje pred samovoljno gradnjo počitniških objektov. Po Kopačevih načrtih so postavljeni spodnja in zgornja postaja nihalke, Zeleni rob, hotel Šimnovec ter zgornja postaja sedežnice. Po njegovih načrtih so zasnovane tudi turistične koče in pastirske bajte. Kopač je zasnoval sedem tipov koč, z lopo in osrednjim prostorom v sredini. Trudil se je, da je potrebe in želje čioveka uskladil s kulturnim izročilom, pri tem pa koče čimbolj vključil v gorsko okolje.
Velikoplaninski bajtarji so izjemno ponosni na njihovega nekdanjega člana, zato so se odločili, da ob 100-letnici njegovega rojstva pripravijo spominski dan. Program je vodila Helena Plahuta. Odkritje spominske plošče v čast Vlastu Kopaču je potekalo pred Preskarjevim pastirskim muzejem, ki velja za edino ohranjeno velikoplaninsko bajto z odprtim ognjiščem pri nas in v Alpah. Preskarjeva bajto je leta 2004 Občina Kamnik razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena, danes pa je tu pastirski muzej, ki prikazuje življenje na planini od 19. stoletja naprej. Dogodka se je udeležila tudi podž-upanja mag. Julijana Bizjak Mlakar in povedala, da je Občina Kamnik izjemno ponosna na Vlasta Kopača, ki je s svojimi dosežki dvignil prepoznavnost in razvoj Velike planine. Poudarila je, da je ponosna na vse, ki se trudijo in skrbijo, da ideje Vlasta Kopača živijo dalje tako, kot si je on to predstavljal. Sledile so pozdravne besede župana bajtarjev Vinka Poličnika, predstavnika pašne skupnosti Velika planina Rajka Cerarja, zvoki harmonike in kitare Korla in mladega Timija, bajtarska himna ter odkritje spominske plošče. Dogajanje se je pozneje preselilo pred Domžalski dom, kjer sta zbrane pozdravila predsednik PD Domžale Janko Vodlan, najstarejši bajtar Tone Stele in etnolog Anton Petek. Razstava slik Vlasta Kopača in predmetov, ki so jo postavili Helena Plahuta, Vinko Poličnik in Anton Petek, je v Domžalskem domu na ogled do 5. oktobra.
Pred Zelenim robom si lahko na info točki preberemo o življenju in delu Vlasta Kopača. Ravno v teh dneh poteka sanacija spodnje postaje nihalke, s katero bodo objekt še bolj približali Kopačevi zamisli.
V spomin na Vlasta Kopača so bile izdane brošure, ki jih najdete v vseh planinskih domovih po planini, v Preskarjevem muzeju in na spodnji postaji nihalke.
POLONA GRAHEK
in obrti, ki je vredna velikega spoštovanja, zato namen srečanja ni le druženje in izmenjavanje izkušenj rezbarjev iz vse Slovenije, temveč tudi predstavitev rezbarskega poklica. Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da so izdelke le predstavili, ne pa prodajali.
Srečanja so se poleg rezbarjev udeležili tudi kamniški župan Marjan Šarec, v.d. direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar ter občinski svetnici Karla Urh in Nives Ma-tjan. Župan je vsem sodelujočim rezbarjem izročil spominske zahvale, za kulturno popestritev programa so poskrbeli mladi harmonikarji Jan, Zvonko in Vid pod vodstvom Martina Vodlana. Župan Marjan Šarec, ki tudi izhaja iz lesarske stroke, je zbrane nagovoril z mislijo, da je rezbarjenje najplemenitejše, kar se lesu lahko zgodi. »Vi ste rezbarji s srcem in dušo, s talentom in voljo. Iz kosa lesa ustvariti izdelek, ki pritegne pogled ljubitelja, obiskovalca plemenitega srca, ki ve, kaj je umetnost, je hvale vredno dejanje.«
Mentor kamniških rezbarjev je nečak Maksa Berganta
Arhitekt Marijan Vodnik, ki se
je rodil v Kamniku, se je v javnosti kot rezbar opazneje pojavil leta 2000. Ob takratnem odhodu v pokoj je našel več časa za oblikovanje lesa, ki ga je vzljubil že zgodaj v otroštvu. Prve njegove izpovedi o lesu so nastale pred več kot petdesetimi leti, sobotna predstavitev v
Rojen Kamničan Marijan Vodnik, ki sedaj živi v Domžalah, se je spretnosti rezbarjenja učil pri stricu Maksu Bergantu. Že 12 let podaja svoje znanje skupini rezbarjev v Trzinu, med katerimi je kar nekaj Kamničanov. »Zame je značilno, da nisem nikoli posekal drevesa za klesanje, ampak me običajno kličejo ljudje, da bi ohranil izročila teh dreves. Menim, da nam imajo drevesa ogromno povedati in po starosti presegajo vsa živa bitja, tudi človeka.«
Organizator Roman Kokole si prizadeva, da bi srečanje rezbarjev v Kamniku postalo tradicionalno.
Kamniku pa je bila že štiristota po vrsti. Marijan Vodnik vedno kleše v en kos drevesnega debla, v svež energetsko in sporočilno neuničen les, ki tako različno omamno diši. Na Vodnikovo veselje do oblikovanja lesa je močno vplival stric Maks Bergant, kamniški rezbar, kipar, pozlatar in restavrator. Njegov način izražanja v lesu mu je dovolil spoznati les pri klesanju in vrezo-vanju vanj, s čimer mu vedno znova omogoča zaznavanja sporočil iz življenjske dobe dreves. V Trzinu se je pod okriljem tamkajšnjega turističnega društva pred dvanajstimi leti začela tudi njegova pedagoška pot, kar nekaj učencev pa prihaja iz Kamnika. Že desetletje je namreč mentor v rezbarskem krožku, ki ga
je doslej obiskovalo že več kot sto petdeset rezbarjev, Trzin pa je s tem postal eno od bolj prepoznavnih središč rezbarske umetnosti pri nas. Ob desetletnici omenjenega druženja je trzinskim rezbarjem z Vodnikom na čelu uspelo izpolniti tudi vse pogoje za vpis v register postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij za poklicno kvalifikacijo rezbar oziroma rezbarka. »Ko je to delo opravljal moj stric Bergant, ni imel poklica, saj ta poklicna kvalifikacija prej ni bila priznana. Zato sem še toliko bolj vesel, da nam je to uspelo,« je Marijan Vodnik ponosen tudi na uspešno prenašanje svojega bogatega znanja na druge rezbarje.
v
Čas, potrpežljivost in vaja pri lesu naredijo svoje
Tudi organizator srečanja rezbarjev Roman Kokole iz Zgornjih Stranj pri Kamniku spada med že izkušene rezbarje. Roman svoj prosti čas deli na lepo in grdo vreme. Ob lepem vremenu s svojim motorjem raziskuje bližnjo in daljno okolico, že več kot desetletje pa ob slabem vremenu obdeluje les v delavnici. Kjerkoli je Roman hodil, je opazil rezbarske izdelke. A si nikoli ni mislil, da bo nekoč tudi sam rezbar. »Veliko sem govoril, da bom rezbaril, kar z drugimi besedami pomeni, da sem dolga leta samo omahoval in omahoval,« pove Kokole, ki je pripravil že več lepih razstav svojih izdelkov, med drugim tudi v Bud-narjevi hiši. »Potem me je pred dobrimi petnajstimi leti Marijan Vodnik le prepričal, da sem kupil primerno orodje in les ter se lotil prvih poskusov. Šele zdaj spoznavam, da je les zares zahteven material. Še vedno imam spravljeno srnico, katero sem izrezljal v osnovni šoli in si včasih priznam, da sem očitno že takrat imel talent za rezljanje.«
Čas, potrpežljivost in vaja pri lesu naredijo svoje. Seveda tudi nasvet mentorja Vodnika. Roman Kokole za svoje izdelke uporablja vse vrste lesa, čeprav sta mu zelo ljuba oreh in češnja. Najraje ustvarja kipe iz lesa sadnih dreves, jablane ali hruške, okvirje za slike in uporabne sklede pa iz lipovega lesa, saj je zaradi njegove mehkobe to najlažje. Roman se namuzne, ko spregovori o začetkih in doda, da se vaja in še enkrat vaja zares pozna. Danes so njegovi izdelki veliko bolj kakovostni in pridobljene izkušnje še kako vidne v primerjavi s prvimi izdelki. Roman ima še vedno shranjen tudi svoj prvi izrezljan kip, za katerega je njegov mentor Marijan Vodnik pripomnil, da obraz še nikoli ni bil ploščat, temveč okrogel. Navdih pride sam od sebe, pravi Roman, ko vidi kaj posebnega, si reče, to bi pa rad izdelal. In naredi. Zelo rad hodi v galerije in muzeje, že

Na letošnjem srečanju rezbarjev na Šutni se je predstavilo 26 rezbarjev iz vse Slovenije, največ iz Kamnika in bližnje okolice.
od začetka rezbarske poti mu je pri srcu slovenski kipar Ivan Napotnik. Njegovo stalno razstavo v Velenju si ogleda najmanj enkrat letno, njegov mentor pravi, da se Romanova dela že približujejo Napotniku. »Na vsa svoja rezbarska dela sem ponosen, še posebej pa na dvometrskega svetnika Krištofa, ki stoji na dvorišču, ter na vrata kapele pri stranjski cerkvi,« pravi Roman Kokole.
Po odpovedi redne službe nadaljuje očetovo rokodelsko obrt
Anica Ahčin iz Malega hriba v Tuhinjski dolini je zrasla z rezbar-jenjem, saj se je njen oče učil pri Maksu Bergantu in tudi sam rezbaril. Že kot otrok je Anica rada opazovala delo očetovih rok in mu sčasoma priskočila na pomoč. A pred šestnajstimi leti, ko je kot inženir tekstilne-kemij-ske tehnologije izgubila svojo redno službo, je padla odločitev, da postane rez-barka. Do danes ji ni žal. Izšolali so jo praksa in očetovi nasveti, s katerimi si pomaga še danes. Izdeluje predvsem rezbarske izdelke iz lipovega lesa, ki jih pozlati in pobarva. Že na prvi pogled je očitno, da Anica obožuje barok in rokoko, saj so njeni izdelki resnično kot iz drugega časovnega obdobja. Bogato okrašeni stenski svečniki, okvirji za ogledala in slike, prisrčni angelčki... Anica se rada sprehaja po baročnih cerkvah in muzejih, brska po literaturi, veliko poučne-
ga in zanimivega pa najde tudi na spletnih straneh. Iskreno pove, da njeni izdelki ne predstavljajo nič novega, le že videno, oblikovano po njeni zamisli. »Prva je ideja, potem skica na papirju in ko se vsedeš pred kos lipovega lesa, je že pol dela narejenega«, razlaga Anica in nadaljuje, da roke že same potem oblikujejo dišeč les. Anica izdeluje skorajda izključno po naročilu. Koliko ur porabi za izdelek, ne šteje, jih je pa kar nekaj. Najraje izdeluje svečnike ali angelčke, radi pa jo pokličejo tudi za posvetne izdelke. Anici ogromno pomeni, da je dobila možnost obnovitve cerkvenega oltarja na Selih, v Špitaliču... Veseli se že izdelave naslednjega naročila - ambona z akantovim listom. Ani-
Anica Ahčin iz Malega hriba v Tuhinjski dolini je zrasla z rezbarjenjem, saj se je njen oče učil pri Maksu Bergantu in tudi sam rezbaril, ta skrivnost govorice lesa pa je pritegnila tudi njo.
ca razlaga, da je trenutno z njenim delom težko preživeti, a če delaš z veseljem, je vse lažje.
Sobotno srečanje rezbarjev je oživilo dogajanje pred šutensko cerkvijo, zato si organizator želi, da bi dleta pela in predstavljala to lepo rokodelsko obrt v Kamniku tudi prihodnje leto.
BOJANA KLEMENC
13. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
gfflUMMIS 530
PREMIERA sobota
13. julij 2013
ob 21. uri
Ponovitve:
nedelja
14. julij
četrtek, petek, sobota in nedelja
18., 19., 20. in 21. julij
četrtek, petek, sobota in nedelja
25., 26., 27. in 28. julij
četrtek, petek, sobota in nedelja
1., 2., 3. in 4. avgust
četrtek, petek in sobota
8., 9. in 10. avgust
Vse predstave ob 21. uri
Poletno gledališče Studenec
DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA BURKA S PETJEM - KRSTNA IZVEDBA
Po motivih Frana Milčinskega in Ervina Fritza napisal in približal današnjemu svetu Alojz Stražar.
Režija: Aloj* Stražar Nastopilo bo preko 80 igralcev, plesalcev in pevcev.
Cena vstopnice:
odrasli 15 €, otroci 10 €, nedeljske predstave: popust 2 €
Informacije in nakup vstopnic po telefonu:
051 / 61 61 51 (Marjana) 051 / 61 41 41 (Urša)
vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure
Nakup vstopnic preko spleta:
www.studenec.net
If poslanskih klopi
Kooperative so lahko prihodnost razvoja slovenskih občin
SLOVENIJA, VSE NAJBOLJŠE!
Slovenija je v 20. stoletju prehodila neverjetno pot: od avstroogrske province, jugoslovanske banovine in socialistične republike, vse do mednarodno priznane, samostojne in neodvisne države. Malo je bilo tistih, ki so verjeli, da je kaj takega mogoče, več je bilo tistih, ki so nas prepričevali, da nas je premalo in da smo premajhni za lastno državo. Svobodne in demokratične volitve so se še v osemdesetih zdele utopija, komunistična oblast pa nezlomljiva. Zlom socialističnega bloka konec osemdesetih nam je na stežaj odprl vrata samostojnosti. Če pred temi vrati ne bi stali pogumni in odločni posamezniki, najverjetneje ne bi bilo nič s svobodnimi in demokratičnimi volitvami, še manj pa z lastno državo.
Zmago na volitvah aprila 1990 je slavila opozicija, povezana v koalicijo Demos. Demosova vlada je odgovornost za vodenje države prevzela brez predhodnih političnih izkušenj, v težkih gospodarskih razmerah in napeti politični situaciji v Jugoslaviji. Poleg vsega pa si je zastavila še visoke cilje: 1. politična in ekonomska osamosvojitev ter 2. gospodarsko okrevanje nove države. Na voljo pa so imeli socialistično indoktrinirano javno upravo in mednarodno skupnost, ki, razen redkih izjem (Nemčija, Vatikan), ni bila naklonjena prizadevanjem vlade. 23. decembra leta 1990 izveden plebiscit je potrdil tisto, kar je bilo že dolgo slutiti in kar si je kot eno izmed osrednjih programskih izhodišč postavila tudi Demosova vlada. Celotna slovenska politika je s plebiscitom dobila legitimiteto za dejanja, ki so sledila 25. junija in s katerimi se je Slovenija osamosvojila. Jugoslovanska zvezna vlada in JLA sta na slovensko osamosvojitev odgovorili z vojno. Generali ene največjih evropskih armad so pričakovali lahko in hitro zmago, vendar doživeli grenak poraz. Slovenske obrambne sile, Teritorialna obramba in policija, so ustavile in nevtralizirale tehnično močnejšega nasprotnika. Zmaga v desetdnevni osamosvojitveni vojni je pomenila, da je mlada država tudi s silo zavarovala politično odločitev za samostojnost in neodvisnost. Sledil je še boj za mednarodno priznanje, ki smo ga tudi po zaslugi dobrih političnih povezav krščanskih demokratov dobili konec leta 1992. Na poti do samostojnosti nam ničesar ni bilo podarjeno, osamosvojitveno vojno smo morali izbojevati sami, pri mednarodnem priznanju smo se bojevali zoper nenaklonjenost svetovnih velesil. Naša edina sreča je bila ta, da smo v ključnih trenutkih kot narod ostali enotni in da smo imeli na vodilnih položajih ljudi, ki so politiki šele postajali in so si upali več kot prekaljeni politični mački. Rezultati volitev, deioma pa tudi naključje, so hoteli, da so v ključnih zgodovinskih trenutkih državotvorne resorje vodili ljudje, ki so jim bile dane funkcije pisane na kožo. Tako so se uresničila naše tisočletne sanje, s čimer je naš narod postal nacija. Kljub vsemu temu pa je morala Demosova vlada, ki je v zgodovinskem smislu ne bo mogla preseči nobena vlada več, predčasno zaključiti svoj mandat.
Konec osemdesetih in začetek devetdesetih so bila za slovenski narod prelomna leta. Ob zgolj nekaterih drugačnih potezah bi bil lahko tok zgodovinskih dogodkov popolnoma drugačen. Z osamosvojitvijo so bili postavljeni temelji za gospodarski razvoj Slovenije in njeno uveljavitev v mednarodni skupnosti. Postali smo člani Evropske unije, smo člani NATA, smo člani OECD, sprejeli smo evro. Kot prva država iz nekdanjega socialističnega bloka smo predsedovali Evropski uniji. Zgodovina kaže, da smo pri velikih projektih vedno uspešni in med prvimi, se pa težko znajdemo pri vsakdanjih vprašanjih, ki zadevajo razvoj države. Mogoče je sedanji čas globoke moralne in politične krize priložnost, da znova obudimo duh odločnosti, osredotočenosti in enotnosti iz časov nastajanja naše države. Draga Slovenija, vse najboljše!
MATEJ TONIN, poslanec
NSi
Čestitamo ob dnevu državnosti!
25. junij
Blizu ljudem
Vsem občankam in občanom občine Kamnik čestitamo ob prazniku slovenske državnosti!
SD 00 KAMNIK
SO
Kooperative bodo po analizah ICA iz Ženeve do leta 2020 najhitreje rastoča oblika podjetništva, ki bo prijazno ljudem in zaposlenim ter trajnostno naravnano.
Predstavljajte si, da bi združili Mercator, Merkur, nekatere pridelovalce hrane, vrtnarije, prodajalce avtomobilov in ponudnike namestitvenih in gostinskih storitev ter banko. Si predstavljate velikost in potencial takšne organizacije? Misija nemogoče? Fincem je s kooperativo S Group, po naše zadrugo, to uspelo. Danes združujejo 22 lokalnih kooperativ v storitvenem sektorju, kjer so stranke tudi lastniki in imajo od leta 2007 svojo banko. Na letni ravni ustvarijo 9 mrd evrov prometa in imajo 1,9 milijona članov. Skrivnost uspeha je v zaupanju, sodelovanju in odgovornosti do skupnosti in soljudi.
Slovenija je ob osamosvojitvi zamudila priložnost, da svoj model tržnega gospodarstva postavi tudi na temeljih kooperativ, ki so ravno v tistem času dobivale nov zagon v svetu. V EU obstaja kar 250.000
zadružnih podjetij, ki so v lasti 163 milijonov državljanov in zaposlujejo 5,4 milijona ljudi.
Trenutno najbolj znana delavska kooperativa je Baskovska federacija kooperativ Mondragon, katere začetki segajo v leto 1956, ko je idejo začel mladi duhovnik v kraju Mondragon s takratnimi 7000 prebivalci. Za rešitev iz revščine je začel izobraževati ljudi in jih povezovati v skupnosti. Danes ima Mondragon 85.000 zaposlenih, od tega je 82 % članov (lastnikov) in so na globalnem trgu ustvarili 15 mrd evrov prihodkov (slovenski BDP je 35,4 mrd evrov). Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa je samo 1:6, v izrednih primerih 1:8. In kaj je kooperativa, ki se razvijajo na vseh področjih delovanja?
Kooperativa je avtonomno združenje ene ali več vrst uporabnikov ali interesnih skupin (potrošniki, proizvajalci, delavci), ki so se prostovoljni združili z namenom, da bi zadovoljili svoje skupne ekonomske, socialne in kulturne potrebe skozi
skupno vodenje in demokratično kontrolo podjetja. Na prvo mesto postavijo svoje člane, ki so tudi lastniki, ter skrb za skupnost, v kateri delujejo. Na kapital gledajo kot na sredstvo za ustvarjanje produktivnega in za ljudi prijaznega delovnega in življenjskega okolja. Dejansko gre za podjetje, ki s svojimi storitvami in izdelki tekmuje na trgih ter vseskozi skrbi za svoj razvoj in širitev, tudi z ustanavljanjem zadružne banke in institucije znanja.
Vse se začne s povezovanjem in od spodaj navzgor
V lokalnem okolju, kjer se skupnost in ljudje soočajo z realnimi težavami na gospodarskem, socialnem in okoljskem področju, so učinkovite rešitve na dosegu rok, a le, če se dejansko uporabi vse zasebne in javne vire, predvsem človeške, ter seveda inovativnost, podjetniške principe, vzajemnost in solidarnost. Za začetek je že dovolj, če občina poveže zasebne in javne lokalne organizacije in znanje s ciljem gospodariti z razpoložljivimi lokalnimi viri ali za izvajanje lokalnih projektov.
Ekonomski presežki, ki se ustvarijo se v veliki meri usmerijo v neeko-nomsko uporabo, saj so se ustvarili s pomočjo družbe in njenih virov, ki jih predstavlja skupnost.
A takšno sodelovanje lahko temelji samo na zaupanju, preglednosti in odgovornem ravnanju vseh, predvsem pa lokalnih oblasti, ki morajo biti zgled ter postati motor drugačnega pogleda na delovanje in razvoj občine v prihodnosti. Pogled, ki bo šel iz ustaljenih smernic v iskanje inovativnih rešitev za probleme. Pogled, ki bo na prvo mesto, brez izgovorov, postavil človeka in potrebe skupnosti. Kapital, lokalni viri, trg, inovacije, delo, lokalna oblast pa so samo orodja za dosego trajnostnega razvoja občine.
Spremembe so mogoče. Poleg sprememb v razmišljanju vseh odgovornih so potrebne spremembe tudi pri vseh občankah in občanih ter zavedanju, da vsak posameznik lahko prispeva k razvoju skupnosti in ohranjanja okolja, v katerem živi. Tudi v Kamniku. V tujini to deluje.
Brane GOLUBOVIC, poslanec
Kako do narodne sprave in ozdravljenja travm?
Kulturno društvo Sv. Jakoba Kamnik in Demos na Kamniškem sta v petek, 14. junija, v dvorani frančiškanskega samostana Sv. Jakoba v Kamniku organizirala predavanje dr. Tomaža Erzarja o tem, kako se travme druge svetovne vojne še danes nezavedno zrcalijo v slovenski družinski dinamiki in kako jih je mogoče zdraviti. Predavanje je popestrila predstavitev spletne izdaje Zbornika žrtev vojne v Občini Kamnik, ki je izšla 15 let po prvi izdaji. Knjigo in njeno nastajanje je predstavil njen urednik prof. Milan Šuštar. Velik dosežek Kamničanov je prav to, da so prvi v Sloveniji uspeli popisati vse civilne in vojaške žrtve vojne brez vsake ideološke oznake ali opredelitve. S priznanjem vseh žrtev se namreč odpirajo vrata možnostim za ozdravljenje.
Dr. Erzar je izpostavil različne vidike psihičnega trpljenja žrtev in rabljev. Tako pri zmagovalcih kot poražencih se te travme namreč z odnosi in s čustvovanjem v posamezni družini prenašajo s staršev
na otroke in vnuke. Zato moramo izgubo bližnjih prav izžalovati in skušati odpustiti krivico ter priza-dejano bolečino. Še več, slovenski narod je bil že skozi stoletja precej samo-agresiven, vzroki slovenske razdvojenosti in travme pa so dosti starejši od 2. svetovne vojne in komunistične revolucije, ki je ta proces samo še pospešila, ni pa bila začetek vseh travm, razdorov in samo-uničevalnosti. Erzar je zaključil, da moramo z medsebojno različnostjo znati živeti, jo spoštovati in se truditi, da ne bi sovražili nekoga samo zato, ker je drugačnega prepričanja kot mi.
Dosedanje duševne in duhovne rane so torej opustošile odnose v slovenskih družinah. Ker je prizadeta najosnovnejša celica slovenske družbe - družina - lahko sklepamo, da je prizadet tudi narod oz. družba kot celota. Ta travmatična zazna-movanost zato bremeni vse družbene podsisteme, vključno z našo politiko in državo, kulturo, vzgojo, izobraževanjem in gospodarstvom.
Vsi družbeni odnosi so obremenjeni s krvavo dediščino - in dovolim si reči, da najbolj prav s travmami druge svetovne vojne, revolucije, državljanske vojne, povojnih pobojev in totalitarizma. Slovenija je prerešetana s prikritimi povojnimi grobišči - prizorišči zločinov proti človečnosti ter posmrtnimi ostanki pomorjenih, zato je še zdaj duhovno, duševno in kulturno onesnažena. Celo tako, da se v kriznih razmerah nekateri krogi naše družbe in politične misli nevarno nagibajo k ponavljanju tega grozljivega uničevalnega vzorca, in sicer z lažno obljubo »novega« družbenega reda, ti. »demokratičnega socializma«, ki pa je zgolj obujanje tistega, kar je enkrat že vodilo v doslej najhujše gorje za slovensko družbo.
Toda ta velika naloga ozdravljanja in sprave presega človeške moči in metode. Ker je problem v osnovi duhovni, se moramo obrniti k Bogu. Zakaj vam to pišem v sicer politični rubriki? Ker iskreno priznam, da politika, zgodovinopisna spravna
dejanja in psihoterapija niso vsemogočni in je njihov doseg omejen, pa če so naše sposobnosti še tako velike in nameni še tako dobri. Vse to je v procesu zdravljenja slovenskih travm resda potrebno, a potrebno je še več: poseči po duhovnih sredstvih. Kajti naši domovini in našemu narodu moramo pomagati, kolikor je v naši moči, toda (od)reši, ozdravi, osvobodi in prenovi ju lahko le Bog. In zato je v nedeljo, 9. junija, potekala 24. obletna sveta maša s spominsko slovesnostjo za žrtve revolucionarnega nasilja v Kočevskem Rogu, hkrati pa kot odgovor na vsesplošno krizo že tretje leto zapored pred dnevom državnosti (25. junija) tudi letos poteka 9-dnevnica, ki se nato zaključi s 24 urami molitve in posta za domovino ter sveto mašo za domovino v ljubljanski stolnici. Vsi ljudje dobre volje se lahko pridružijo tem prizadevanjem v naše skupno dobro.
PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik
PREHOJENIH 22 LET
DeSUS preprečil znižanje pokojnin
Dan državnosti je slovenski praznik, s katerim obeležujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija postala neodvisna od Jugoslavije. Slovenci smo bili tedaj ponosen in optimističen narod. Iz Jugoslavije smo prinesli bogato dediščino v obliki skupnega družbenega premoženja, izobraženih in pridnih ljudi ter uspešnih podjetij, ki so bila v lasti vseh državljanov.
In kakšen je danes rezultat gospodarjenja s tem premoženjem? Soočamo se z veliko nezaposlenostjo, revščino, izkoriščanjem delavstva, odsotnostjo pravne države in nižanjem socialne ter zdravstvene varnosti. Zaradi kršenja človekovih pravic (izbrisani) in neetičnega ravnanja z delavci bivših jugoslovanskih republik je Slovenija izgubila ugled v državah bivše Jugoslavije. Korupcija spodkopava javni sektor. Privatizacija in komercializacija dražita javne storitve in zmanjšujeta dostop ljudi do javnih storitev. Javni denar in premoženje netransparentno
prehaja v zasebne roke in izginja na računih v tujini.
Politiki že 22 let prodajajo naš nacionalni ponos za oblast in zadnja leta za pohvale iz Bruslja. Vpeljujejo neoliberalne reforme. V krizi postajajo bogati še premožnejši, jemlje pa se revnim in manj premožnim. Privatizira se še zadnje skupno premoženje in izdaja nacionalne interese. Prebivalstvu grozijo politiki s trojko (Mednarodnim denarnim skladom - MDS, Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko). Le zakaj, ko pa je MDS priznal, da so bili ukrepi, ki jih je trojka vsiljevala Grčiji, neuspešni?
Namesto, da bi politiki iskali rešitev krize v spodbujanju zaposlenosti, inovativnosti in v boju proti korupciji, nadaljujejo neoliberalno politiko prejšnje vlade. Zakaj se ne odločijo za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja in uvedbo ničelne stopnje tolerance do koruptivnih dejanj? Samo v zdravstvu se po nekaterih ocenah letno izgubi 500
milijonov evrov zaradi korupcije, privatizacije, komercializacje in pohlepa posameznikov.
Ne gre le za politike na državnem nivoju. Sprašujem se, zakaj so nekateri občinski svetniki neformalne opozicije pripravljeni vložiti 550.000 evrov nepovratnih javnih občinskih sredstev v zasebno lastnino koncesionarja, ki bi kupil vrtec Trobentica, čeprav bi se dalo ceneje rešiti problem pomanjkanja prostora v vrtcih. Bi svetniki v občini Kamnik ravnali enako, če bi šlo za njihov denar?
DeSUS je nedavno preprečil finančnemu ministru znižanje pokojnin. Če vlada ne bo pripravila potrebnih sprememb, bo skušala vzeti sredstva upokojencem, revnim in manj premožnim.
Politiki se te dni hvalijo z »uspešnimi dogovori« o prodajah naših podjetij - tudi najboljših. Ali čaka Slovenijo usoda kmeta, ki je zapravil grunt in postal hlapec? Naša podjetja so privlačna Hrvatom, Rusom, Avstrijcem,
Nemcem... V ozadju špekulanti verjetno zaslužnim za privatizacijo obljubljajo mastne provizije. Tako je sklepati po pisanju o dosedanjih privatizacijskih poslih.
Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, v vodstvu katerega sem, sodeluje z drugo civilno družbo v zahtevah za uvedbo ničelne stopnje tolerance do korupcije, za transparentno javno zdravstvo, za socialno pravičen sistem zdravstvenega zavarovanja in za široko dostopen sistem javnega zdravstva. Zahteve bodo postavljene tudi na shodu prebivalcev, ki bo 25. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani, s pričetkom ob 17. uri. Vesela sem, da novoustanovljena iniciativa zdravnikov podpira tudi tovrstna večletna prizadevanja Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica DeSUS OO Kamnik
SDS
SLOVENIJA
na novi poti
Oßcanfcam inobčanom čestitamo oß dnevu državnosti!
SDS OO KAMNIK www.kamnik.sds.si
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
KAMNIK, Cankarjeva 11
KAM N I K
Cankarjeva 1 1
Občankam in občanom čestitke ob prazniku slovenske državnosti!
KULTURA
21. junij 2013 7
Vrtiljak slovenskih popevk v zborovski izvedbi
Dom kulture Kamnik je bil tokrat prizorišče zanimivega vokalno instrumentalnega spektakla v
izvedbi MePZ Odmev Kamnik. Na tokratnem koncertu so se odločili za nekoliko drugačno zvrst.
Koncert z naslovom Vrtiljak je bil stkan iz starih slovenskih evergri-nov, ki so jih pevci predstavili v
zborovski izvedbi. Za instrumentalno spremljavo pa so poskrbeli kar nekateri člani zbora, ki so jih
poimenovali Odmev bend: Teja Maležič-flavta, Rok Grad-mando-lina, Tomaž Krt-klaviature, Rok
Juhant-klavir, Samo Kališnik- bas kitara in Anže Burja-tolkala.
Repertoar je obsegal 15 skladb, med katerimi so bile štiri premi-erno predstavljene. Skladatelj Tomaž Habe jih je priredil za zbor Odmev in Ano Smrtnik. Oda Ireni, Oh ta moj zlati sin, Tam na Gorenjskem je lepo in Tam, kjer sem doma. Le kdo jih ne pozna, a v zborovski izvedbi so tokrat doživele svoj krst.
Napolnjena dvorana je bila navdušena in spomini na Poletno noč, Šuštarski most, Mini maxi, Mandolino, Brez besed... so številne poslušalce popeljali v dobre stare čase kvalitetne slovenske zabavne glasbe, ki se ne bo nikoli zapraši-la. Mnogi med nami jih še vedno znamo na pamet.
Prireditev je podprla JSKD Kamnik, vezno besedilo je stkala Barbara Božič. Pevke in pevci Odmeva so hvaležni številni publiki, ki je s takšnim navdušenjem sprejela ta projekt.
Ker gre za nov žanr, ki odstopa od klasičnega zborovskega, jih je takšen odziv še dodatno motiviral.
MARINA KOŽELJ Foto: Sandra Pančur
JUBILEJNI KONCERT KLAPE MALI GRAD
Minulo soboto, 15. junija, je Poletno gledališče Studenec pri Domžalah gostilo Klapo Mali grad iz Kamnika z gosti na praznovanju 10. obletnice delovanja. Ljubitelji dalmatinske klapske pesmi in prijatelji KMG so kar dobro napolnili ta čudovit objekt in si med koncertom dodobra ogreli dlani, na koncu pa bi, kljub pozni uri in sodeč po aplavzu, še kar poslušali te prelepe melodije.
V	prvem delu koncerta je Klapa Mali grad izvedla nekaj težji pesmi »a capella« iz različnih obdobij desetletnega delovanja. Sledil je lahkotnejši program, v katerem so kot prvi gostje nastopili narodno zabavni ansambel Slovenski muzi-kantje, s katerim je KMG pred leti posnela skladbo Širno morje in jo na koncertu tudi izvedla.
Člani klape Kvarner iz okolice Reke so dolgoletni pevski prijatelji KMG in tudi tokrat so na jubilejnem koncertu navdušili občinstvo. Kot zadnji gostje so nastopili tam-buraši iz Vrhpolj pri Moravčah, s katerimi KMG prav tako sodeluje že vrsto let. Samostojno in skupaj s KMG so izvedli nekaj trenutno najpopularnejših dalmatinskih hitov.
Koncert je ob lastni instrumentalni podlagi s pomočjo tambura-šev in Milana Kontarčka z mandolino zaključila Klapa Mali grad. Seveda niso manjkale skladbe, ki so jih v veliko veselje gledalcev družno zapeli vsi nastopajoči.
Spored je suvereno povezoval Janez Dolinar, za brezhibno ozvočenje je poskrbel g. Dado Peric.
Od rojstva pred desetimi leti ...
Ustanovni sestanek Klape Mali grad se je zgodil 2.2.2003 na pobudo Borisa Selka v gostilni Rep-nik. Prisotni so bili še Bojan Kotnik, Gašper Plahuta, Franci Plahuta, Roman Zorman, dr. Albert Mrgole in Primož Krt kot korepetitor. Po vzoru hrvaških klap, ki si imena izbirajo po krajevnih znamenitostih, so krstili zasedbo za Klapo Mali grad. Fantje so imeli prvi resnejši nastop 20. junija 2003 na prireditvi Pozdrav poletju v Kamniku. Kmalu sta klapo zapustila Gašper in Primož, v jeseni istega leta pa sem se ji pridružil spodaj podpisani. Vadili smo pod vodstvom Alberta in Franceta. Prvi uradni koncert smo imeli v dvorani nad kavarno Veronika skupaj z našimi pevskimi prijatelji z Visa. Koncert je bil nekakšen test za prihodnost klape, ko pa smo doživeli polno dvorano in še stopnišče ter slišali spodbudne besede poslušalcev, smo vedeli, da smo na pravi poti.
V	tej sestavi smo delovali približno eno leto, imeli kar nekaj odmevnih nastopov, jeseni 2004 pa se nam je »za kakšen mesec« pridružil Matej Primožič, ki je nato pri klapi vztrajal kar šest let. Na enem od številnih nastopov v kavarni Veronika smo za dalmatinsko pesem navdušili Boštjana Kurmanška, ki se nam je kmalu tudi pridružil.
V	tem obdobju je za našo točnost in ubranost skrbela Marjetka Čimžar, ki pa nas je v letu 2008 zaradi družinskih obveznosti zapustila, nadomestil jo je Primož Lesko-
vec. Takrat nas je zapustil Albert, nadomestil ga je Matjaž Zadravec. Leta 2010 je s petjem v klapi prenehal še Matej, nadomestil ga je Toni Rajk. Od takrat klapa deluje v naslednji sestavi: Roman Zorman 1. tenor, Boris Selko in Toni Rajk
delili s Petrom Grašom, z nami je zapela tudi nekdanja diva hrvaške popularne glasbe Radojka Šverko.
Sicer pa smo nastopili še na več srečanjih klap na Hrvaškem, povabili so nas že v Italijo, Avstrijo, zapeli smo tudi v Londonu. Seveda smo zaželeni gostje tudi na praznovanjih, udeležujemo se tudi dobrodelnih koncertov. Vsako leto organiziramo Kamničanom dobro znano in dobro obiskano Srečanje klap, ki je postalo že tradicionalno, letos bo že deveto.
Junija 2007 smo izdali tudi svoj CD. V lanskem letu smo skupaj z ansamblom Gašperji nastopili v finalni oddaji Pesem poletja v Portorožu, prav tako pa sodelujemo tudi z ansamblom Slovenski muzikantje. Dogodkov, nastopov in koncertov je bilo v desetih letih veliko, okronali pa smo jih z jubilejnim koncertom v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah.
MARJAN PLEMENITI Foto: Alojz Hančič
Klapa Mali grad
Kot porušen stanovanjski blok v mestni džungli
Ste se kdaj vprašali, kako urbanizem vpliva na naše življenje? Veliko ljudi se sploh ne zaveda, kakšen vpliv imata arhitektura in urbanizem na nas, čeprav nas spremljata na vsakem koraku in ju pogosto jemljemo za samoumevno. Na arhitekturne tujke v naši okolici se s časoma navadimo, tudi če jjh nikoli povsem ne sprejmemo. Čeprav se vedno več ljudi zaveda pomena prostora, kaj v njem počnemo in kako živimo, smo pogosto še vedno žrtve raznih lobijev, ki odločajo o kulturni krajini in v imenu dobička dobesedno vsiljujejo življenjski prostor mnogim generacijam.
V sredo, 12. junija, je bila v Domu kulture Kamnik odprta fotografska razstava Laure Fiorio in Francesce Cirilli, dveh italijanskih fotografinj, ki vsaka na svoj način predstavljata pogled na problematiko urbanizma in z njim povezanega načina življenja.
Laura Fiorio se predstavlja s serijo fotografij z naslovom V mestni džungli, v kateri se osredotoča na turistično naselje Benidorm v Španiji, kjer je urbanizacija povsem ušla iz nadzora in je danes tipičen primer nespoštova-nja lokalnih značilnosti. Urbani razvoj, širjenje metropolitanske strukture v predmestja in razvoj turističnih območji so prinesli gradnjo, ko progresivno homogenizira identiteto prostorov, standardi, ki jih postavljajo vlagatelji, ne pa lokalna skupnost, odražajo svetovni proces globalizacije. Francesca Cirilli na ogled postavlja fotografije prostora, kjer je nekoč stal znameniti berlinski zid. Prostor sredi mesta je ostal prazen in mrtev, prav tako veliko hiš, ki stojijo ob liniji nekdanjega zidu. To praznino so počasi začeli naseljevati ljudje v mobilnih domovih in si urejati okolico, da bi bila zanje prijetnejša. Občutek svobode, neutesnjenosti, pripadnost skupnosti, utopične ideje, to so samo nekatere od izjav, ki so jih prebivalci tega prostora dali avtorici projekta.
Tematika razstave je vsekakor aktualna tudi za naš prostor in čas. Razstavo, ki je v galeriji Doma kulture Kamnik na ogled do 20. julija, je postavil Foto klub Kamnik ob podpori Občine Kamnik in JSKD.
Egon Bajt, Foto klub Kamnik
Tamburaški orkester Vrhpolje
2. tenor, Bojan Kotnik in Matjaž Zadravec 1. bas, France Plahuta, Boštjan Kurmanšek in Marjan Plemeniti 2. bas.
Našo glasbeno pot mo pričeli z »a cappella« klapskimi pesmimi, pozneje smo vključili še instrumentalno podlago (kitare, harmoniko), tako, da sedaj lahko izvajamo tudi lahkotnejšo glasbo.
Med odmevnejšimi nastopi KMG so nastopi v Tivoliju, portoroškem Avditoriju in dvorani Stožice, kjer smo enakovredno nastopili z najboljšimi hrvaškimi klapami.
Zelo smo ponosni tudi na skupni nastop z legendo dalmatinske glasbe Oliverjem Dragojevičem, oder smo

V	mesecu JULIJU se Mestni kino Domžale seli na prosto v Češminov park z izborom poletnih filmov:
4.7. Srečen za umret I 5.7. Ana Karenina I 6.7. Osamljeni jezdec I 11.7. Mojstri iluzij I 12.7. Plesalka v senci I 13.7. Za dežjem posije sonce I 18.7. Stranski učinki I 19.7. Nesrečniki I 20.7. Vaje v objemu I Filmi se pričnejo ob 21:30
V	AVGUSTU pa bomo kot gostje festivala Kamfest z letnim kinom zasedli Grad Zaprice. Za spored spremljajte www.kd-domzale.si in festivalski urnik.
Veseli petki z narodnozabavno glasbo na vrtu kavarne Veronika vsak petek ob 20. uri
21. 6. ansambel VESELI PODGORCI 28. 6. ansambel DOMAČINI
MestniKino Domžale
informacije: t. 722 50 50 www.kd-domzale.si
Z zdaj že tradicionalnega Perovanja
Vreme v soboto, 11. maja, ko naj bi se odvil perovski praznik, Pero-vemu ni bilo naklonjeno. Je pa zato sončno vreme z le nekaj pretečimi dežnimi kapljami pospremilo Perovanje v nedeljo, 9. junija. V spomin na prvo omembo imena Perovo v pisnem viru 8. maja 1241 in hkrati v želji po povezovanju Spodnjega z Zgornjim Perovim ter druženju Perovljanov in drugih ob glasbi, plesu, igri, ustvarjanju, športu in hrani se je na Perovem odvil barvit program s pridihom dobrodelnosti. Prireditev so Perovljani z levega in desnega brega Kamniške Bistrice pripravili s podporo več donatorjev in Občine Kamnik.
Dogajalo se je na Spodnjem Perovem ...
Perooder, Otroški - mladostniški Peroraj in športni turnirji
Na Peroodru so se s plesom in igro predstavili učenci OŠ Frana Albrehta, vključeni v interesno dejavnost Ljudski plesi in igre. Harmonikarja Zvonko Mlinar in Jan Balantič sta odigrala nekaj venč-kov harmonikarskih viž. Plesalki Nina Čehin in Zala Kaker sta s plesom navdušili občinstvo. Ravnateljica Glasbene šola Kamnik Darka Skalar je skupaj z ostalimi poslušalci prisluhnila učencem Žigi Je-retini in Žanu Golobu s trobento, Mihi Škrlepu z violončelom, Pini Lenart s citrami, Nejcu Vrhovniku s tenorsko tubo in Antonu Špenku z vibrafonom. Dijaki in dijakinje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra (GSŠRM) so preko otroških pesmic predstavili jezik gluhonemih in gluhih. Uroš Koščak iz Društva Sožitje Kamnik je zaigral na sintetizator. Harmonikar Dejan Kosic je osupnil poslušalce z vir-tuoznim igranjem srbske narodne glasbe. Program so sklenili člani rokovske skupine Dark Heart v sestavi Martin Špendl (vokal, bas kitara), Jure Kosmač in Domen Zupan (električna kitara) ter Žiga Krevs (bobni). Program je povezovala Marta Zabret, za tehnično podporo Peroodra pa sta skrbela Mladinski center kotlovnica in Dom kulture Kamnik.
Na zelenicah Zikove ulice so se zvrstile ustvarjalne in druge delavnice. Družine so prisluhnile otroškemu petju ob spremljavi lesenih palčk in zdravilnega zvoka bobnov vrtca Antona Medveda, enote Sneguljčica. Otroci in mladostniki so se sprehodili po Jože-tovem labirintu medgeneracijskega
sodelovanja, ljubezni in razumevanja ter bosi in z zavezanimi očmi spoznavali zunanji svet na Čutni poti Otroškega kluba. Svoje ročne spretnosti so najmlajši izkazovali na ustvarjalnih delavnicah in tekmovalni, raziskovalni duh izražali ob igranju namiznih družabnih iger.
Z umetniškimi izdelki varovancev se je predstavilo društvo Sožitje Kamnik, z likovnimi deli učenci OŠ Frana Albrehta ter s kremami, mazili in origamiji dijaki GSŠRM. Skupaj s kamniškimi taborniki, Rodom bistriških gamsov, so obiskovalci postavili taborniški šotor, pekli twister in klobase.
Na športnem igrišču Ziko-ve ulice so se odvile razburljive nogometne tekme, vroč turnir v badmintonu in napeti dvoboji v namiznem tenisu.
Anina zvezdica in gasilci PGD Kamnik
Na perovskih tleh je drugo junijsko nedeljo zasvetila Anina zvezdica. Krajani so ji »podali svojo dlan« oz. dobrodelnemu zavodu poklonili hrano z daljšim rokom uporabe za socialno ogrožene slovenske družine.
Zvesti sooblikovalci Perovanj so gasilci PGD Kamnik. Krajanom so predstavili tehnično vozilo, avto-cisterno in avtolestev. Obiskovalci so si ob strokovnem vodstvu ogledali gasilski dom. Najmlajši so se preizkusili v vaji z vedrov-ko in zbijanju tarče, zlasti poučen je bil prikaz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED. Kmetija v mestu?
Grošanova kmetija je ena redkih, ki se je ohranila znotraj meja, začrtanih s krajevnimi tablami mesta Kamnik. Pogum, pridnost in vztrajnost mladih lastnikov Kati in Jožeta Lombergaija sta pri tem neprecenljiva. Zaradi njiju je možno napraviti le korak iz stanovanj-
Grošanova kmetija je ena redkih, ki se je ohranila znotraj meja, začrtanih s krajevnimi tablami mesta Kamnik, lastnika Kati in Jože Lom-bergar pa sta obudila tudi staro perovsko navado - žganjekuho.
skega bloka do svežih jajc, mleka, zelenjave ... do mukanja, hrzanja, kikirikanja ... Grošanova kmetija se je predstavila obiskovalcem Pe-rovanja, hkrati pa je bila prav tu obujena tudi stara perovska navada - žganjekuha. Predstavitev KKS Kamnik
Že v soboto, 11. maja, je v okviru Perovanja svoja vrata radovednim obiskovalcem odprl kamniški kabelsko satelitski televizijski sistem KKS Kamnik. Ta se je v letu 2001 s Starega gradu zaradi novih zahtev televizijskega sprejema in razširitve delovanja na področje interneta in IP telefonije preselil v gasilski dom na Perovo.
Dogajalo se je na Zgornjem Perovem ...
Dotik ustvarjalnosti
Veliko obiskovalcev se je v vlogi opazovalcev, ustvarjalcev, igralcev ali učencev prepustilo paleti ustvarjalnosti in drugih aktivnosti na Korenovi domačiji. Na lončarskem vretenu sta mojstrovala Teja Hlačer in Denis Kuhar, z drugimi glinenimi tehnikami Tatjana Hla-čer, z valcni in šablonami Tjaša Slevec, z barvami Rosa Tomšič, z gledališko delavnico Marjetka Friedl, z nemško konverzacijo Nadja Tomšič. Z izdelki vezenja se je predstavila Francka Česen. Perovske žene so postregle z domačim pecivom.
Prvi perovski maraton za najmlajše in njihove starše
Po sprehajalni poti mimo kozolcev na Zg. Perovem se je v zabavni tek skupaj s starši spustilo več deset predšolskih otrok. Pred štartom so se udeleženci teka skupaj ogreli in tudi zapeli. Po štartu je sledila poučno-motorično-spominska lekcija. Najmlajši, ki so prečkali ciljno črto, so se razveselili spominske perovske medalje. Svečani utrinki
Perovanje se je sklenilo ob pe-rovski brvi. Župan Marjan Šarec je v svojem nagovoru poudaril, da Perovanje zdaj že sodi med tradicionalne prireditve, da je lep prikaz, da se da povezati tudi prebivalce urbanega dela Kamnika in da bo Občina Kamnik zato takšna druženja še naprej podpirala. Poslanec Brane Golubovič je organizatorjem Perovanja vlil optimizma in jih nagovarjal k vztrajanju s prirejanjem vsakoletnih Perovanj. Poslanec Matej Tonin je pomenljivo dejal, da je Perovo dokaz, da se tudi mestni ljudje znajo povezovati, družiti in zabavati na način, kot to znajo ljudje na vasi. Obiskovalce je z verzi kamniških rojakov Rudolfa Maistra in Antona Medveda nagovoril še sveže ustoličeni prvi pero-vski knez Janez Majcenovič, zatem pa je sledil tradicionalen pozdrav organizacijskega odbora s črkami Perovanje 2013 in sproščen klepet krajanov ob perovski malici.
ŠKD PEROVO Foto: Janez Bergant, Branko Novak, Matevž Skamen, Katja Trotošek
S Peroodra: dijaki in dijakinje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra so preko otroških pesmic predstavili kretanje.
Na zelenicah Zikove ulice so se odvijale ustvarjalne in druge delavnice. Otroci z vrtca Antona Medveda, enote Sneguljčica so vabili na glasbeno delavnico.
Udeleženci prvega perovskega maratona za najmlajše in njihove starše s spominskimi medaljami.
HSSSHB
Del članov organizacijskega odbora Perovanja s krajani v družbi župana Marjana Šarca in poslancev Braneta Goluboviča in Mateja Tonina.
Na Korenovi domačiji na Zgornjem Perovem smo se prepustili ustvarjalnosti.
Perovanje je ob 60. obletnici Glasbene šole Kamnik pospremilo (simboličnih) šest nastopov učencev z različnimi glasbenimi instrumenti, med njimi tudi Pina Lenart s citrami.
REPORTAŽA: MED NAMI
21. junij 2013 9
Naš pogovor z Matjažem Pungertarjem
Raje imam manjše skakalnice, ker sem bolj eksploziven
Smučarski skoki spadajo med klasične smučarske discipline in izvirajo iz Norveške (prvo tekmovanje so organizirali leta 1862). Olimpijska disciplina so že od prvih zimskih olimpijskih iger dalje (1924), svetovno prvenstvo je bilo prvič organizirano leta 1925, leta 1972 pa je mednarodna smučarska zveza FIS razpisala tudi prvo svetovno prvenstvo v poletih, in sicer v naši Planici. Smučarji skakalci, ki so še pred dobrimi dvajsetimi leti skakali z vzporedno držo smuči, danes uporabljajo V tehniko, ki jo je leta 1985 prvi prikazal Jan Boklov in z njo na tekmovanjih dosegal kar 10 metrov daljše skoke od sotekmovalcev. Po letu 1989 so jo začeli uporabljati še ostali skakalci. Ker pa skoki niso odvisni le od skakalcev samih, ampak tudi od vremenskih pogojev, se je pred tremi leti uvedel sistem vetrne in zaletne izravnave (sistem temelji na znanstvenih raziskavah in modelih ter na proučevanju meritev in rezultatov iz mednarodnih tekem najvišjega ranga), kar zmanjša odvisnost od narave in izboljša predvidljivost (izvedljivost) in pravičnost tekmovanj.
Tudi pri nas v Sloveniji imajo skoki spoštovanja vredno tradicijo, saj je bila prva uradna tekma izpeljana že leta 1921 v Bohinju, leta 1934 pa je tekmovalce na mednarodni tekmi gostila planiška velikanka. V vseh teh letih so naši skakalci vseskozi dokazovali svojo izjemnost, kar dokazujejo osvojene kolajne s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Ne nazadnje si je prav Kamničan Rok Benkovič leta 2005 v Oberstdorfu priskakal naslov svetovnega prvaka. Vendar pa se s tem uspešnost kamniškega skakanja ne zaključuje in še bomo lahko navijali za orle izpod Kamniških planin. Na obzorju se namreč že kaže nova zvezda, katere sij so prižgali prvi letošnji uspehi na mednarodni skakalni sceni in obsijali novo ime v skakalni eliti: Matjaž Pungertar.
Matjaž, letošnja sezona je bila zate zelo uspešna: uvrstil si se v A reprezentanco, osvajal točke na tekmah svetovnega pokala ter skupaj z ostalimi slovenskimi orli, ki so letos priskakali eno najuspešnejših sezon doslej, tekmoval tudi na svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmeju. Kako ocenjuješ svojo sezono in kateri rezultat ti največ pomeni?
Zelo dobro sem se izkazal že lansko leto v poletnem delu, kjer sem v tekmovanjih za Grand Prix dosegal dobre rezultate in s tem povečal kvoto za nastopanje slovenske reprezentance v svetovnem pokalu. Namesto pet je lahko tako skakalo šest tekmovalcev, med katerimi sem bil v A ekipi tudi sam. Sezono ocenjujem kot zelo uspešno, saj si še pred enim letom nisem niti predstavljal, da bom vso sezono nastopal v svetovnem pokalu. Vseeno pa se zavedam, da sem sposoben doseči še veliko več in upam, da se bo moja pot na tekmah svetovnega pokala le še vzpenjala. Sicer pa sem ponosen na 15. mesto v Klingenthalu, kar je moja najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu. Zelo veliko mi pomeni tudi nastop na svetovnem prvenstvu, ker je bil to moj debi in sem dosegel 24. mesto. Veliko športnih panog je takih, da se mi navadni smrtniki lahko ukvarjamo z njimi tudi rekreativno, kar pa za prave skoke seveda ne velja. Zahtevajo znanje in izkušnje, gledano s ptičje perspektive pa tudi dobro mero samozavesti in poguma. Zato »>pripadajo« le izbranim. Kaj oziroma kdo je tebe pritegnil v ta šport in kako je potekala tvoja skakalna pot od začetkov do danes?
Za skoke sta me navdušila oče in brat, ki sta veliko tekmovala na vaških skakalnih tekmah. Tudi sam sem se preizkusil in ker sem bil zelo navdušen, se je moj oče posvetoval z očetom Roka Benkoviča, ki je predlagal, naj začnem resno skakati pod strokovnim vodstvom v klubu SSK Mengeš. Tako sem leta 2000 začel trenirati na mengeški 30-metrski skakalnici. Navdušenje nad tem športom se je le še stopnjevalo, zato sem se vpisal v srednjo šolo Kranj, ki ima tudi oddelek za skakalce. Čez teden sem živel v internatu in šolo usklajeval s treningi. Kmalu sta se mi vztrajnost in delo obrestovala in uspelo se mi je prebiti v mladinsko reprezentanco. Z njo smo tekmovali na tekmah Alpskega pokala, na katerih sem bil zelo uspešen in se začel uvrščati na tekme Celinskega pokala. Tudi tu sem dosegal dobre rezultate in si priboril vstop v člansko B reprezentanco. Lansko leto pa mi je uspel še preboj do A reprezentance, kjer želim ostati še kar nekaj let.
Posebna disciplina smučarskih skokov so smučarski poleti na večjih skakalnicah. Ena takih je tudi naša Planica, kjer sta bila dosežena prva uradna poleta čez 100 metrov (Avstrijec Bradl, leta 1936) in čez 200 metrov (Finec Nieminen, leta 1994). Kakšen je tvoj odnos do poletov in na katerih skakalnicah najraje tekmuješ?
Poleti so zagotovo nekaj posebnega, saj so na sporedu le nekajkrat na leto. Skoki na velikankah so razred zase, ker si v zraku veliko več časa. Meni pa so vseeno ljubše manjše skakalnice, ker sem bolj eksploziven in zato lažje dosežem boljši rezultat.
V skakalnem športu igra oprema zelo veliko vlogo. Že malenkost lahko vpliva na rezultat ali pa celo na diskvalifikacijo tekmovalca, s čimer si imel težave tudi sam. Zakaj so pravila glede opreme tekmovalca tako stroga?
Pravila so res zelo stroga, saj si lahko diskvalificiran, če tehtaš 100 gramov premalo. Še večje komplikacije pa se pojavijo pri velikosti dresov. Vseeno pa se mi zdi, da so tako stroga pravila nekaj pozitivnega, saj imamo tako vsi tekmovalci dokaj enake pogoje.
Kakšni so tvoji načrti oziroma želje za naslednjo sezono in kako vidiš svojo nadaljnjo športno pot?
V prihodnji sezoni si želim nastopati na vseh tekmah svetovnega pokala in pokazati tiste prave skoke, kakršnih sem zmožen. Vem, da sem sposoben priti še do precej višjih uvrstitev. Prav tako pa je moja velika želja nastopiti na Olimpijskih igrah v Sočiju prihodnje leto. Da se mu uresniči ta želja stiskamo pesti tudi mi.
KSENJA VRHOVNIK
F: f

: A ■,

„
i i™
UllH
I
li
Uj

— m
o

s*
Kamničani pozdravili poletje s slovenskimi orli
Vroč poletni večer je minulo soboto, 15. junija, na Glavni trg v Kamnik zvabil množico Kamničanov. Seveda ni bil razlog le lep poletni večer, temveč praznovanje Krajevne skupnosti Kamnik-Center s slovenskimi orli in zabavnim ansamblom.
Zabava do poznih večernih ur
Že na začetku prireditve, ob 18. uri, je bil Glavni trg poln obiskovalcev. V okviru praznovanja Pozdrav poletju in praznik KS Kamnik-Cen-ter so organizatorji pripravili pester glasbeno-zabavni program, na odru je zaigralo kar pet ansamblov. Prisotni so se lahko zavrteli ob zvokih Veselih Podgorcev, Slovenskih mu-zikantov, Alpskih muzikantov, Jodel Expressa in ansambla bratov Poljanšek. Program je hudomušno s svojimi domislicami povezoval Franc Pesto-tnik-Podokničar. Osrednji gostje so zamujali, zato je vedno večja množica nestrpno čakala slovenske orle. Zabave sta se poleg kamniškega župana Marjana Šarca udeležila tudi kamniška poslanca mag. Matej Tonin in Brane Golubovič.
Slovenski orli so se namesto s smučmi pripeljali kar s kočijami
Dve kočiji Petrovega hleva sta na Avtobusni postaji Kamnik malo čez sedmo uro zvečer pričakali šest slovenskih skakalcev s trenerji. Na Glavnem trgu jih je navdušeno pozdravila množica obiskovalcev ter jih toplo sprejela z aplavzom in čestitkami ob Avsenikovi skladbi Planica. Slovenski orli, ki so nas letošnjo zimo navduševali z izjemnimi skoki, so »obnoreli« predvsem mlade, ki so hiteli proti skakalcem s prošnjami za avtograme. Fotografiranje, dajanje avtogramov in osebno izrečene čestitke je v rahlem kaosu trajalo kar nekaj časa,
preden so se uspeli trenerji in skakalci predstaviti na kamniškem odru. Franc Pestotnik-Podokničar je sprva na oder povabil trenerje, zaslužne za letošnje uspehe mladih skakalcev. Goran Janus, Nejc Frank in Jani Grilc so spregovorili o svojem delu, minuli zimi in načrtih za olimpijsko sezono.
Zbrane je nato nagovoril predsednik Krajevne skupnosti Emil Grzinčič, ki je v mlajših letih aktivno skakal na smučeh: »Zelo sem presenečen nad zbrano množico in sem vesel, da tako spoštujete naše skakalce. Potrebno je bilo veliko truda, da smo takšno ekipo pripeljali v Kamnik. Zahvala Goranu, Nejcu in Janiju, vsekakor pa najlepša hvala našim orlom. Upam, da bomo še kdaj lahko pozdravili tako odlične skakalce.« Ob prihodu kamniškega župana Marjana Šarca se je Podokničar pošalil, da prihaja na oder s telemarkom. »Lep pozdrav našim orlom, ki so danes v Kamnik pripeljali to čudovito množico. Ime Slovenije nosijo širom po svetu in res si zaslu-
žijo velik aplavz, saj brez njihovih rezultatov marsikdo ne bi vedel, kje je Slovenija«, je povedal župan Marjan Šarec. Krajane in okoličane pa je pozval, da se naj skozi večer lepo podružijo, saj je v današnjih časih bistveno, da smo med seboj prijatelji. Smeh med obiskovalci je izzvala opazka Podokničarja, če bi župan vsaj skočil z odra v telemarku, a mu je župan odvrnil, da bi raje razmislil o enosmernem prometu na odru.
Spoznali šesterico uspešnih skakalcev
Na odru se je nato pridružila že težko pričakovana šesterica slovenskih skakalcev, Robert Kranjec, Jaka Hvala, Peter Prevc, Matjaž Pungertar, Jurij Tepeš in Andraž Pograjc. Slovenski smučarski skakalci imajo za seboj dolgo, a izjemno uspešno sezono, ki se je tradicionalno končala s poleti na planiški letalnici. V skoraj dvajset minutnem pogovoru so
obiskovalci prireditve lahko izvedeli marsikaj zanimivega o naših odličnih skakalcih, od osebnih skakalnih rekordov do najljubše hrane. Seveda sta največ aplavza požela domačin Matjaž Pungertar z Vrhpolj pri Kamniku in naš najuspešnejši letalec Robert Kranjec.
Po pogovoru sta predsednik KS Kamnik-Center Emil Grzinčič in v.d. direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar gostom podelila darila v spomin na obisk naše občine, še posebej zanimivi so bili portreti skakalcev in trenerjev, ki jih je na les naslikal Marjan Novak-Škatla. Franc Pestotnik-Podo-kničar je skupaj z obiskovalci z glasnimi vzkliki Kdor ne skače, ni Sloven'c pospremil osrednje goste z odra.
Kamnik je imel do sedaj tri skakalce v državni reprezentanci: Matjaža Kladnika, svetovnega prvaka Roka Benkovi-ča in Matjaža Pungertarja. Vsi skupaj si želimo, da bi se tako prijetno druženje s krajani in skakalci še kdaj ponovilo.
BOJANA KLEMENC
Slovenski orli, ki so nas letošnjo zimo navduševali z izjemnimi skoki, so »obnoreli« predvsem mlade, ki so hiteli proti skakalcem s prošnjami za avtograme
Med barvitimi tropskimi metulji in cvetočimi kaktusi
V Arboretum Volčji Potok so se vrnili tropski metulji, ki s svojo barvitostjo vedno znova očarajo. Do konca septembra lahko se lah-
ko sprehajamo med prosto spre-letavajočimi metulji v steklenjaku in opazujemo vse razvojne stopnje njihove popolne preobrazbe. Preseneti nas barvitost kril modrega morfa, sovjeokega metulja, pi-sančka, monarha ...
Vse do oktobra k ogledu vabijo tudi cvetoči kaktusi. Več kot 1000 kaktusov, sočnic, mlečkov, živih kamenčkov, kristat, bulb in tilandsij vsebuje razstava kaktusov, ki je del zbirke Hrovatin Exotica. Med njimi je pra poseben kaktus s častitljivo starostjo 45 let.
VERA MEJAČ
Zakaj pa ne zvečer v muzej?
Enkrat na leto slovenski muzeji opominjajo, da so namesto stra-hospoštovanja vzbujajoče inštitucije lahko tudi prostori sproščenega preživljanja prostega časa. To je tudi tisti dan, ko muzeji dolgo v noč ne zaklenejo svojih vrat. V soboto, 15. junija, se je kljub množičnemu številu prireditev v kamniški občini v Medobčinskem muzeju Kamnik na Zapricah zbralo veliko kulture željnih obiskovalcev na tradicionalni Poletni muzejski noči, kjer so se lahko do polnoči brezplačno sprehajali po muzejskih zbirkah in spremnih dogodkih. Za naš časopis sem nekaj mimoidočih v bližini gradu Zaprice povprašala, kako dobro poznajo naš muzej in prireditve v njem.
Maja: V Kamnik sem se preselila iz Ljubljane, kjer je seveda na voljo veliko več muzejev kot tu. Poletna muzejska noč mi je zelo všeč, a žal se je danes ne morem udeležiti, saj imam zvečer druge obveznosti. Zelo mi je všeč, kako se muzeji zadnja leta odpirajo oz. bolj približujejo obiskovalcem z različnimi prijemi, kot denimo nocojšnjo Muzejsko poletno nočjo, ko se lahko s prijatelji družiš na prijetnem kulturnem srečanju in brezplačnih vodenjih po muzejskih sobanah. Kamniški muzej mi je zelo všeč, je res majhen, a zelo zanimiv.
Alenka: Že kar nekaj let živim z družino v Kamniku in sem danes prvič v muzeju. Nemalokrat sem imela v mislih, da bi si ga šla s svojimi ogledat, a kar nisem našla priložnosti. Danes sva s hčerko končno izkoristili to prireditev, a sva v prvi vrsti prišli prav zaradi nastopa malih pevcev Vrabčkov, saj naju je zanimalo, kako pojejo. Udeležila sem se vodenja po muzeju, ki ga je pripravila direktorica muzeja in sem nad videnim navdušena. Nisem si mislila, da ima ta majhen muzej toliko zanimivih zbirk. Všeč pa mi je tudi, da so na današnji prireditvi mislili tako na mlajše kot starejše, saj se je hči odšla igrat z Reciklarji, ko se je naveličala hoditi z menoj po muzeju, čeprav priznam, da je zbirka v pritličju odlično pripravljena za najmlajše.
Drago: V tem muzeju sem danes čisto po naključju. Prihajam iz Kranja in smo na tako lep dan s prijatelji prišli v Kamnik in dobili informacijo, kaj se dogaja tu zvečer. Ker se nam še ni mudilo domov, smo se odločili, da pridemo pogledat. Na gradu sem prvič. Iskreno povedano, čisto sem navdušen, saj nisem pričakoval, da se za grajskimi zidovi majhne graščine skrivajo tako zanimive stvari. Predvsem me je presenetila zelo moderna predstavitev muzejskih zbirk, pa tudi nocojšnji program je zanimiv. Takole človek vidi, kako premalo pozna muzeje v svoji bližnji okolici. Sem se odločil, da bom šel tudi v Kranju spet v muzej, saj ga že dolgo nisem videl. Ponavadi si ogledam kakšen muzej na potovanjih v tujini, doma pa na slovenske kar pozabim.
Tina: Kamniški muzej poznam, saj v Kamniku živim že od malega. Mi je všeč in sem mnenja, da ga Kamničani premalo poznamo, pa da bi bilo morda tako večerno poletno dogajanje lahko večkrat organizirano. Najraje pa imam tukaj tale muzej na prostem, kjer je ob kaščah čudovit ambient. Pogosto pridem sem na sprehod, samo da globoko zadiham. Poletna muzejska noč je odlično dopolnilo poletnemu dogajanju v mestu. Nocoj žal ne morem na koncert, še vedno pa imam v spominu jazz koncert Big Banda RTV Slovenije pod vodstvom Kamničana Spruka na grajskem dvorišču pred leti. Mislim, da je bila takrat prvič organizirana Poletna muzejska noč v Kamniku. Taki trenutki delajo tovrstne prireditve nepozabne.
BOJANA KLEMENC
Poletna muzejska noč - prijetno in zabavno preživljanje časa v muzeju
V soboto, 15. junija, se je od 18. do 24. ure po vsej Sloveniji odvijala 11. Poletna muzejska noč. Organizirana na tretjo soboto v juniju, pred iztekom šolskega leta, je v očeh javnosti prepoznavna in uveljavljena prireditev, ki povezuje slovenske muzeje, galerije ter druga razstavišča, in jih želi predstaviti kot prostore sproščenega preživljanja prostega časa. Program je zastavljen tako, da sodelujoče institucije od poznega popoldneva pa do polnoči brezplačno odprejo svoja vrata, pokažejo svoje stalne in občasne razstave, pripravijo delavnice, demonstracije, filme, prezentacije, vodstva, koncerte, predavanja, povabijo na odprtja razstav in zaključno druženje. Udeleženost ljudi na razstaviščih doseže vrhunec v poznih večernih urah, torej v času, ko so v običajnih dneh vrata muzejskih in galerijskih hiš že zaprta.
Tradicionalno Poletno muzejsko noč tudi Kamničani vzeli za svojo
Akcija, ki so jo ljudje vzeli za svojo in je povsem primerljiva z muzejskimi nočmi, ki potekajo v številnih evropskih mestih, se je prvič zgodila leta 2003 na pobudo Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. V njej je takrat sodelovalo 27 ljubljanskih institucij. Vsako naslednje leto je pridobila več navdušenih obiskovalcev, pridružile so se ji nove in nove institucije. Čez dve leti se je razširila tudi na druga slovenska mesta in s tem postala vseslovenska akcija. Sprva je bilo dogajanje porazdeljeno čez cel dan, sedaj pa se program odvija od 18. do 24. ure. V povprečju v zadnjih letih muzejsko noč obišče med 15.000 in 25.000 obiskovalcev. Poteka pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije, povezuje pa kraje iz celotne Slovenije, od Obale do Prekmurja. Letošnja muzejska noč je povezala okoli 80 institucij iz 39 krajev, ponudila pa je več kot 200 prireditev. Že od vsega začetka pri tej prire-
Primož z Reciklarji je letos s svojo delavnico mlajšim obiskovalcem predstavil glasbila in igre iz odpadnih materialov. Mali in veliki otroci niso ostali ravnodušni.
ditvi sodeluje tudi Kamnik in
Medobčinski muzej Kamnik na Gradu Zaprice. Obiskovalci
Poletne muzejske noči so tako ljubitelji kulture in umetnosti, družine, pari, mladi, starejši, dnevni obiskovalci mest, kot tudi taki, ki ne zahajajo redno v muzeje in galerije.
Kultura se predstavlja in povezuje
Odločitev Poletne muzejske noči za nagovor, ki obiskovalce vabi z vedrino in sproščenostjo, se zdi skladen z duhom časa. Sodobne slovenske muzeje, galerije in druge sodelujoče namreč zaznamuje pestra ponudba vsebin, ki izobražujejo, kreativno vzgajajo in tudi zabavajo v tem smislu, da spoznavamo nekaj novega, presenetljivega. Poletna muzejska noč želi javno in nazorno pokazati to, za kar si predvsem muzeji in galerije prizadevajo zadnja leta: odprt in prijazen, obiskovalcu naklonjen odnos. Prireditev išče nove poti. Njen cilj je, da se dogodki, doživetja in videno usedejo v spomin obiskovalca in zaženejo mehanizem želje po ponovnem srečanju. Uporablja metodo neobremenjenega in sproščenega pristopa in jo uspešno povezuje s strokovnimi in izobraževalnimi dejavnostmi posameznih ustanov. Apelira občinstvo, ki je
Saba Skoberne je poleg umetniškega udejstvovanja z likovnim projektom Mostovi prevzela tudi vlogo kustosinje in popeljala obiskovalce po muzeju.
radovedno in ki ga je potrebno še dodatno spodbuditi. Svojim obiskovalcem sodelujoče ustanove želijo ponuditi več, ne le prvega in zadnjega ali občasnega srečanja, temveč redno razmerje. Ključ do uspeha so privlačen in bogat program, topel in svetel poletni in nočni utrip, lepo vreme in prost vstop.
Kamniški muzej privabil od blizu in daleč s pestrim programom
Poletna muzejska noč se osredo-toča bolj na metodo »fun & plea-sure« nagovarjanja obiskovalcev, četudi ne smemo izključiti njenega izobraževalnega naboja, saj se ljudje učijo na razne načine in ob raznih priložnostih, zato so v kamniškem muzeju obiskovalcem tudi letos pripravili pester program za različne okuse. Že v dopoldanskih urah je bil na voljo brezplačen ogled muzeja. Prireditev se je tradicionalno začela s koncertom kamniškega Otroškega pevskega zbora Vrabčki pod vodstvom zborovodkinje Marine Apar-nik. Sledil je nastop Impro skupine GRDE SRNE pod vodstvom Andreja Podbevška, kateri so navdušili obiskovalce s svojimi iznajdljivimi, navihanimi in zabavnimi improvizacijami ter dokazali, da se za tovrstno kulturno zvrst v Kamniku zares ni potrebno bati. Mlajši obiskovalci prireditve so se lahko priključili Re-ciklarjem, ki so v okviru zanimive delavnice »Igramo se z legendarno skupino« iz odpadnih materialov izdelali glasbila in zanimive igre, ki so navdušile otroke. Za starejše obiskovalce je bilo pripravljeno javno vodstvo po razstavi Odsevi kamniških tisočletij, po njej je prisotne popeljala direktorica muzeja mag. Zora Torkar, uro kasneje pa je bila otvoritev likovnega projekta Sabe Skaberne z naslovom Mostovi. Gostje Skabernetove so bile kiparke Paola Korošec, Rene Rusjan, Metka
Kavčič, Aleksandra Sašaka Gruden, Eva Peterson Lenassi in Ksenija Baraga. Kustosinja Saša Bučan je v nagovoru obiskovalcem predstavila likovni projekt kot izjemno čutno in igrivo zgodbo, ki razglablja in drobi predvsem prvino časa, le-ta pa se seveda neprekinjeno navezuje na zgodovino, ki je v interjeju muzeja bistvena, saj nam muzejske zbirke preko predmetov spregovorijo, nas nagovarjajo in vabijo na potovanje skozi različna časovna obdobja.
Vrhunec muzejske noči v okviru koncertnega cikla JazzZaprice 2013 Društva glasbenikov Slovenije je bil koncert Nina Strnad Kvintet. Nini Strnad, eni najbolj obetavnih jazz vokalistk v Sloveniji, so se pridružili Jaka Kopač - alt saksofon, Blaž Jurjevčič - klavir, Nikola Matošič - bas in Žan Tetič-kovič - bobni. Koncert je zbrane poslušalce navdušil, kar lepo število obiskovalcev pa je moralo ostati pred vrati dvorane.
S prireditvijo zadovoljni tako obiskovalci kot prireditelji
Poletna muzejska noč je namenjena tistim, ki pogosto obiskujejo muzeje, kot tudi tistim, ki v muzej zaidejo redkeje, kar je bilo dobro vidno v soboto. Obiskovalci iz Kamnika in drugod so bili nad programom zadovoljni, navdušeni pa so tudi kamniški muzealci, saj niso bile dobro obiskane le prireditve, temveč se je močno povečalo tudi zanimanje za ogled muzejskih razstav. Uspešna prireditev, kateri je letos odlično služilo tudi vreme, se je iztekla v prijetnem večeru s sproščenim pogovorom in v izmenjavi mnenj obiskovalcev, ki se zaradi tovrstnih dogodkov v muzej zagotovo radi vračajo. Se vidimo naslednje leto!
BOJANA KLEMENC
Jenkret je bil. Gašper Križnik
Motnik 7. in 8. junij 2013
Slišati je kot pravljica, vendar ni. Leta 1848, v letu pomladi narodov, se je v Motniku rodil Gašper Križnik. Ker je bil sin revnih staršev in je bilo šolanje, tudi najosnovnejše, takrat še plačljivo, se je moral kar sam naučiti brati in pisati. In se je, in to tako, da si je kasneje dopisoval z znamenitimi možmi tistega časa. Ker je znal pisati, se je odločil, da bo zapisal vse zgodbe, ki jih bo slišal. In je zapisoval pripovedi. Ob
Sobotni večer festivala je bil namenjen domačim pripovedovalcem. Ivan Nograšek iz Tunjic še pomni veliko tunjiških povedk. (Foto: Luka Dakskobler)
smrti leta 1904 se je zdel Rusom tako pomemben, da so prišli in od njegovih sorodnikov odkupili vso premično dediščino in jo odpeljali v Sankt Peterburg, kjer je razstavljena v muzeju.
Gašper Križnik je bil pri nas vrsto let neznan, pozabljen. Lani je uspelo prizadevnemu organizatorju, Kulturnemu društvu Motnik, organizirati prvi festival posvečen temu pomembnemu sotržanu. V sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik in njenima zunanjima sodelavkama Ivanko Učakar ter Ireno Cerar, Turističnim društvom Motnik, Medobčinsko splošno knjižnico Žalec, Zavodom za kulturo, turizem in šport Vransko, Knjižnico Domžale, ob sponzorstvu Občine Kamnik in Mladinske knjige Založbe ter ob častnem pokroviteljstvu dr. Janeza Bogataja, je letos uspela že druga ponovitev festivala. Celoten program se je naslonil na Križnikovo zapuščino, vendar je bil zastavljen zelo široko in pestro.
Po pozdravnih besedah predsednika KD Motnik Rafka Goltnika, predsednika KS Motnik Marjana Semprimožnika, direktorice Matične Knjižnice Kamnik Brede
Podbrežnik Vukmir ter nagovoru župana Občine Kamnik Marjana Šarca in častnega pokrovitelja dr. Janeza Bogataja je bil prvi dan na sporedu pripovedovalski večer za odrasle, na katerem so uveljavljeni slovenski pripovedovalci: Anja Štefan, Ana Duša, Andreja Erdlen, Ciril Horjak in duo Vroča Župa (Goran Završnik in Rok Kosec), interpretirali Križnikova besedila.
Drugi dan je potekalo tudi več dejavnosti vzporedno. Dobro je bila obiskana delavnica Pripovedovanje ljudskih pravljic z Anjo Štefan. »Kako živeti s kulturno dediščino v sodobnem svetu?« se je vprašal dr. Janez Bogataj in na to temo predaval. Irena Cerar je družine z majhnimi otroki popeljala na Vransko pravljično pot, na kateri so poslušali pravljice in imeli ustvarjalno delavnico. Na otroški likovni delavnici so otroci domišljijsko risali na temo znamenitega motni-škega polža. Odrasli so se lahko pod strokovnim vodstvom podali po Motniški turistični poti. Popoldne so Ivanka Učakar, Rok Kušlan in Mirjam Štih pripovedovali za otroke pod skupnim naslovom Vsi vetrovi so dobri.
Križnikov festival je segel tudi na Vransko, kjer je Irena Cerar otroke popeljala na Vransko pravljično pot in povedala nekaj Križnikovih pravljic.
Ob 17. uri je folklorna skupina OŠ Frana Albrehta v slikah predstavila, kako je potekal otroški vsakdan nekoč, kakšne igre so se igrali, kaj so peli, kako so plesali. Predstava je bila del razglasitve najboljših otroških likovnih del likovnega natečaja Podobe Križni-kovih del. Izdali smo tudi knjižne kazalke s slikami nagrajencev Žive Tratar iz POŠ Motnik (mentorica Brigita Aleš), skupinskega izdel-
ka učencev 3. d in 4. d razreda iz OŠ Janka Kersnika, PŠ Blagovica (mentorica Gizela Kosmatin-Er-meny), Mateja Mlakarja iz Mekinj (mentorica Bernarda Rifel) in Nene Kvas (mentorica Marija Ropas), oba sta učenca OŠ Frana Albrehta.
Za zaključek smo se spet zbrali in poslušali pripovedovalce, ki so se spominjali na mlade dni, ko je bilo poslušanje pripovedk mnogo-
krat edina oblika večerne zabave. Obiskovalci niso bili lačni in žejni, saj je festival spremljal tudi sejem ponudbe domače hrane in predstavitev projekta Okusi Kamnika.
Upajmo, da bo Križnikov festival dosegel svoj namen, to je zavedanja, da se bo slovenski jezik in z njim kultura ohranil le, če ga bomo uporabljali tudi za pripovedovanje.
DAVOR GREGORC
Knjižne nagrade najboljšim
Vl	V	•	1>> 1
učenkam, učencem in dijakom
Pred zaključkom šolskega leta je župan Marjan Šarec v torek, 4. junija, na gradu Zaprice podelil knjižne nagrade najboljšim učenkam, učencem in dijakom kamniških osnovnih in srednjih šol ter Glasbene šole Kamnik v šolskem letu 2012/2013.
Ob čestitkah je župan izpostavil pomembnost znanje za napredek.
»Danes se zdi, da se v tej državi ni več vredno šolati in vredno stremeti k višjim ciljem, ampak vse preveva apatija. Češ, da je vse zaman in ni ničesar več, za kar bi se borili in si prizadevali. Vi ste danes dokaz, da ni tako. Veste, da se s trudom marsikaj doseže. In te nagrade so samo krona tega vašega prizadevanja. Obenem
Urban Ogrinec je na slovesni prireditvi, ki jo je spretno povezoval Igor Bračič, iz rok župana Marjana Šarca prejel knjižno nagrado za uspehe na različnih področjih. Urban je najuspešnejši učenec letošnje generacije devetošolcev in vseh prejšnjih generacij OŠ Toma Brejca. Že v 7. razredu je na državnem tekmovanju osvojil zlato priznanje iz logike, v 8. razredu tri zlata priznanja (iz matematike, razvedrilne matematike in fizike), letos pa kar šest zlatih priznanj (iz matematike, razvedrilne matematike, logike, fizike, kemije in astronomije) in poleg teh še dve tretji nagradi (iz fizike in astronomije). Srebrnih in bronastih priznanj pa je preveč, da bi jih naštevali. Ima tudi izreden občutek za muziciranje in je virtuoz na flavti, aktiven pa tudi na športnem področju.
tudi velika zahvala za vaš trud in hkrati spodbuda za naprej. Vi ste tisti, ki boste steber družbe in od vas se bo pričakovalo, da boste to družbo peljali naprej in s svojim znanjem in vedenjem pomagali naši državi. Država, Evropa in svet so v krizi. Predvsem pa smo v krizi vrednot. Kajti golo znanje in goli boji za obstanek ne pomagajo narodu v iskanju boljše poti, če ni zraven tudi vrednot in zavedanja, da bomo s tem znanjem tudi pomagali in nekomu omogočili, da bo živel boljše. Znanje je vedno pogoj za izboljševanje sveta, le-to pa se lahko vrši na različnih področjih. Bodisi v tehniki, bodisi v družboslovju. Upam, da vam bo današnja prireditev ostala v trajnem spominu in se boste zavedali, da smo na vas ponosni, da ste del naše občine. Bodite še naprej to, kar ste. Bodite najboljši in ostanite takšni.«
Knjižne nagrade je iz rok župana Marjana Šarca prejelo 34 učenk, učencev ter dijakinj in dijakov:
iz OŠ Frana Albrehta: Mihael Boštjan Končar, Brina Kvasič, Žan Golob, Veronika Vodnik in Matevž Planko;^
iz OŠ Toma Brejca: Laura Ahlin, Urban Ogrinec, Ana Špo-ljaric;
iz OŠ Marije Vere: Ariana
Uspeh raziskovalcev GSŠRM Kamnik
Na sončni strani Kamnika
Dijaki GSŠRM Kamnika Lara Jerman, Miha Jemec, Gregor Košir in Žiga Reven so v preteklih nekaj mesecih pod vodstvom mentorice mag. Sonje Trškan ustvarili raziskovalno nalogo z naslovom Na sončni strani Kamnika, ki ni samo pometla s konkurenco, temveč se tudi navezuje na nadvse aktualno tematiko postavljanja sončnih ko-lektorjev.
Po uspehu na regijskem tekmovanju se je ekipa kamniških gimnazijcev prebila med najboljše in se nato v isti zasedbi 20. maja odpravila na državno tekmovanje v Mursko Soboto, kjer so si s svojo kvalitetno nalogo in vztrajnim delom prislužili zlato priznanje. Že dva dni pozneje so se v štiričlanski ekipi z mentorico odpravili na natečaj: Slovenija iz vesolja, kjer so se pomerili z devetimi vrhun-
skimi raziskovalnimi nalogami z različnih področij, povezanih z vesoljem. Kljub hudi konkurenci je naloga Na sončni strani Kamnika prejela zmagovalni aplavz. Mladim raziskovalcem je predavala tudi astronavtka slovenskega rodu Sunita L. Williams, ki se je udeležila natečaja.
V raziskovalni nalogi Na sončni strani Kamnika so se dijaki ukvarjali s postavitvijo sončnih kolek-torjev na Šutni, pomembnem starem delu Kamnika. Zanimalo jih je predvsem, ali se na izbranem območju da doseči samopreskrbo s toplo vodo. V ta namen so najprej z računalniškim programom in s tristo fotografijami izdelali 3D model Šutne, ga umestili v prostor in nato samostojno izračunali osončenost, s pomočjo katere so na modelu razporejali kolektorje.
Problema so se nato lotili še s teoretične strani, kjer so si zastavili vprašanja o delovanju kolektor-jev, o pogojih, ki jih le ti potrebujejo za optimalno delovanje in o možnostih za dejansko postavitev kolektorjev. Njihov zaključek oz. odgovori so se ujemali z njihovimi hipotezami. Na Šutni bi se dalo v veliki meri vodo ogrevati z energijo sončnih kolektorjev, kar bi bila dobra alternativa tudi z vidika trajnosti in okoljevarstva. Za uresničitev tega koraka pa je potrebna sprememba zakonodaje, ki bi omogočila postavitev kolek-torjev vsaj na določenih mestih, saj je Šutna zaradi kulturne dediščine zaščiteno območje.
Gregor, Miha, Žiga in Lara upajo, da se bo njihova vizija Šutne uresničila. Saj pravijo, da ko bo tehnologija napredovala do te mere, ko bo mogoče reševati tudi estetski problem, in se bo zakonodaja spremenila, bi bilo mogoče Šutno delno preskrbovati tudi z električno energijo, s tem pa bi se morda ponovno oživila trgovska dejavnost v starem mestnem jedru.
Naj bodo ti mladi štirje upi, ki razmišljajo napredno o naši deželi, motivacija za še vse skrite raziskovalce, njim pa še enkrat iskrene čestitke ob izjemnih dosežkih.
MATEJA ANTOLIN
Godicelj, Danijel Vurunic, Darja Dolinšek;
iz OŠ Stranje: Maks Kumek, Ana Skok, Lucija Pevec;
iz OŠ Šmartno v Tuhinju: Špela Voljkar, Teja Bajde, Boštjan Zajec;
iz OŠ 27. julij Kamnik: Luka Šimenc, Nives Hribar;
iz Glasbene šole Kamnik: Tara Korica, Marija Zelič, Simona Kočar, Aleksander Sever;
iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik: Anita Jeglič, Andraž Dolar, Maruša Kle-menc, Nina Podjed, Miha Hrovat, Barbara Gavranovic, Nika Poni-kvar in Anže Zupan;
iz Osnovne šole CIRIUS Kamnik Nejc Hajšen;
iz Srednje šole CIRIUS Kamnik: Andrea Blaževic in Blaž Romih.
Za kulturno popestritev dogajanja so poskrbeli člani improviza-cijske skupine skupaj s povezovalcem Igorjem Bračičem, člani MC Kotlovnice pa so po uradnem delu prireditve na zanimiv način predstavili svoje delovanje.
VERA MEJAČ
Knjižne nagrade za najboljše dijake se je razveselil tudi Blaž Romih (na desni), dijak 3. letnika nižjega poklicnega programa Pomožni administrator v CIRIUS Kamnik. Je zelo pozitiven, vesel in razgledan mladostnik. Ker ima hudo okvaro vida, sam zelo težko bere, posluša pa knjige preko računalnika, redno spremlja vsa poročila in novice preko televizije in radia ter na ta način pridobi veliko splošnih informacij, ki jih rad deli s svojimi sošolci in profesorji. S svojo dobro voljo spravlja v smeh vse okoli sebe. Rad posluša glasbo in zraven tudi sam zapoje. Dosegel je odličen uspeh v prvem in drugem letniku, pa tudi v zaključnem letniku bo odličen. Zaradi svoje oviranosti mora vložiti veliko več truda kot ostali sošolci, nikoli pa se zaradi tega ne pritožuje ali to izkorišča. S svojim nasmehom in pozitivno naravnanostjo premaguje ovire, ki mu stojijo na poti, ter z veliko volje dosega zastavljene cilje.
ZMAGA UCENCEV 6. C OŠ FRANA ALBREHTA NA NATEČAJU
SPODBUJAMO PRIJATELJSTVO
Društvo za trajnostni razvoj Sobivanje je aprila razpisalo natečaj z naslovom Spodbujamo prijateljstvo. V našem 6. c razredu nas razredničarka Tamara Bračič vseskozi spodbuja, da si izkazujemo pozornost, da pomagamo drug drugemu ve-
praznovala 100-letnico, in s suhimi krhlji obdarili vse obiskovalce na prireditvi. Za večjo pripadnost razredni skupnosti smo si dali izdelati enotne majice. Pred novim letom smo izdelali voščilnice in jih podarili mimoidočim v Kamniku. Eno izmed razrednih ur
kovali. Tam smo skupaj z nekaterimi učenci iz podružnične šole Mekinje zapeli in zaplesali ob pesmi Stena Vilarja z naslovom «Skupaj lažje rastemo«.
Po kulturnem programu in podelitvi nagrad smo si ogledali razstavljena dela. Polni prijetnih
dno, ko nekdo potrebuje našo pomoč, zato smo se odločili, da tudi drugim povemo, kako in kdaj smo že bili komu v pomoč in veselje.
Pod mentorstvom učiteljice Jane Svetec in Tamare Bračič smo izdelali pravo veliko knjigo z naslovom »MAVRICA PRIJATELJSTVA«. V njej smo predstavili vse aktivnosti, ki so spodbujale in krepile naše medsebojne odnose.
Narezali smo 300 kg jabolk, ko je mekinjska podružnična šola
pa smo oddrsali na kamniškem drsališču za krepitev prijateljstva. Naredili smo slovar za sošolca, ki je prišel k nam iz Albanije.
Knjigo smo zavili in poslali v Ljubljano. Čez nekaj dni nam je naša razredničarka Tamara povedala, da smo zmagali. Za nagrado smo dobili 4-urno kopanje v Atlantisu.
V sredo, 15. maja, smo se odpravili na železniško postajo Kamnik in se z vlakom odpeljali v Ljubljano, od tam pa še do BTC-ja. V Emporiumu so nas že priča-
občutkov smo se nato odpravili na kopanje v Atlantis. Te nagrade smo bili res veseli. Hitro smo poskakali v vodo. Super je bilo, ker smo se lahko kopali kjerkoli. Ves Atlantis je bil »naš«, zunanji, notranji bazeni, tobogani, napihljiva igrala, ki so plavala na vodi, bazen z valovi,... Naše prijateljstvo nam je omogočilo, da smo preživeli dan, ki smo si ga najbrž vsi zapomnili kot enega najlepših v tem šolskem letu.
JAN ŠKRJANC 6. C
Z MIVKO V ZOBEH
14-letnici Kamničanka Patricija Porovne Černe in Ljubljančanka Mojca Deželak sta že iz časov mini odbojke tekmici, izven športnih dvoran pa veliki prijateljici. Pravzaprav ju je povezala njuna velika ljubezen do odbojke na mivki, pri kateri sta lansko leto prvič tudi združili moči.
V dvoranski odbojki je Patricija članica OK Calcit Volleyballa, ki ima bogato tradicijo tako pri moški kot pri ženski odbojki, Mojca pa je igralka ljubljanskega OK Vitala, s katerim se je v kategoriji starejših deklic letos uvrstila v veliki finale. Na polfinalnem turnirju v Luciji je bila izbrana celo za najboljšo organizatorko igre, potem ko je na odločilnih tekmah z natančnimi podajami odlično razigrala svoje soigralke.
Toplo junijsko vreme obe dekleti že vabi na mivko, a imata še veliko obveznosti v šolah, še predvsem Patricija, ki letos končuje osnovno šolanje in bo jeseni že prestopila prag izbrane gimnazije.
Dekleti sta lani še praktično brez izkušenj na mivki nastopili na dr-
žavnih prvenstvih do 16 in 20 let ter v obeh kategorijah osvojili izvrstni sedmi mesti. Odločno, borbeno in brez posebnega strahospoštovanja sta se lotili precej starejših in bolj izkušenih tekmic in z nekaj sreče bi se lahko borili celo za še višja mesta.
Pred novo poletno sezono sta se dekleti povezali z nekdanjo vrhunsko odbojkarico Eriko Fabjan, ki je pred časom prekinila izjemno uspešno igralsko kariero. Ključni turnir zanju v letošnji poletni sezoni bo 29. in 30. junija v Ankaranu, ko v kategoriji do 15 let ciljata med dobitnice kolajn. Udeležili se bosta tudi državnih prvenstev do 17, 19 in do 21 let predvsem z namenom, da bi to poletje okusili čim več dobrih tekem v tem vedno bolj priljubljenem poletnem športu.
Ko je prvič padla ideja, da bi skupaj zaigrali na mivki, sta si mladi športnici nekoliko v šali zadali tudi bolj oddaljen, a toliko bolj drzen načrt, da bi se skupaj nekoč uvrstili tudi na olimpijski turnir odbojke na mivki, ki je v olimpijski družini športov precej mlada športna disciplina. Zakaj pa se ne bi vztrajnima in talentiranima odbojkaricama sanje tudi uresničile ... ?
Že ko sta povezali oba konkurenčna kluba, so nekateri zmajevali z glavami, a sta dokazali, da v športu pravih meja ni. Pomembna je prava mera motivacije, talenta in ljubezni do športa, kar jima kljub mladosti ne manjka.
Nataša Vrhovnik
mm	■ V	■	v ■
Kamničani uspešni na mednarodnem masters turnirju veteranov
Na 6. mednarodnem masters turnirju veteranov maja v Sarajevu se je ekipa kamniških kegljačev dobro odrezala. Na turnirju je nastopilo preko 160 udeležencev iz različnih držav, v kamniški ekipi pa so sodelovali Franci Grubar, Mirjan Mlinarič, Matej Razdevšek, Marjan Golob, Danijel Istenič, Andrej Rutar, Lidija Pirman in Irena Koprivc, ki so dosegli naslednje rezultate: Ekipno moški:
5. mesto (Franci Grubar, Mirjan Mlinarič, Lidija Pirman in Irena Koprivc)
13. mesto (Danijel Istenič, Marjan Golob, Andrej Rutar in Matej Razdevšek) Ekipno ženske:
1.	mesto (Lidija Pirman, Majda Verbole, Milica Pavlic in Irena Ko-privc)
Pari moški:
7.	mesto (Franci Grubar in Mirjan Mlinarič) 21. mesto (Matej Razdevšek in Andrej Rutar) 31. mesto (Marjan Golob in Danijel Istenič) Pari ženske:
3. mesto (Lidija Pirman in Irena Koprivc) Posamezno moški (1973. in starejši):
2.	mesto (Franci Grubar) 11. mesto (Marjan Golob) 13. mesto (Andrej Rutar) Posamezno moški (1963. in starejši); 18. mesto (Mirjan Mlinarič)
23. mesto (Matej Razdevšek) 28. mesto (Danijel Istenič) Posamezno ženske (1973. in starejše):
1.	mesto (Irena Koprivc) Posamezno ženske (1963. in starejše): 9. mesto (Lidija Pirman)
Tandem MIX:
2.	mesto (Franci Grubar in Irena Koprivc)
8.	mesto (Mirjan Mlinarič in Lidija Pirman)
USPEHI KAMNIŠKIH TRIATLONCEV V ALPE ADRIA POKALU
Po tekmah v avstrijskem Pö-rtschachu in Portorožu prejšnji vikend je bila minuli vikend v avstrijskem Veldnu že tretja tekma za Alpe Adria triatlonski pokal. Številna odličja kažejo na dobro formo mladih triatloncev Šole triatlona Trisport Alprem.
Akvatlon v Veldnu je v soboto, 15. junija, Trisportovcem prinesel odličja prav v vseh kategorijah. Na najvišjo stopničko so stopili: Jan Škrjanc,
Tjaša Vrtačič, Matevž Planko in Kristina Uršič; 2. mesto: Vita Škrjanc, Žiga Podgoršek, Neža Mohar Gradišek, Gaja Perko in Klemen Bojanc; 3. mesto: Manca Maradin, Martin Tkalec, Nejc Podgoršek in Tinkara Capuder. Miro Kregar pa je v Olimpik triatlonu osvojil prvo mesto v kategoriji.
Na isti dan je v Kopru potekala tekma za slovenski triatlonski pokal in državno prvenstvo v
Zmagovalca akvatlona v Veldnu Jan Škrjanc in Tjaša Vrtačič v ciljnem šprintu.
Najmlajši tekmovalci iz vode.
Sprint triatlonu. V Sprint triatlonu je s časom 58:30 zmagal David Pleše iz TK Velenje, drugi je bil mladi Matija Meden iz TK Trisport Alprem z zaostankom ene minute. Med ženskami je zmagala Eva Ska-za iz TK Maribor s časom 1:08:38. Po posameznih kategorijah je pri mladincih 1. mesto osvojil Jan Li-povšek, 2. mesto Leon Obreza in 3. mesto Liza Uršič. V članski konkurenci sta zmagala Matija Meden in Ana Grkman, v veteranski kategoriji pa sta 1. mesto osvojila Pero Mandič in Romana Capuder.
Ljubitelji triatlona pa ne smete zamuditi tradicionalnega Triatlo-
na s pogledom na kamniške Alpe, kakor ga je poimenoval legenda slovenskega triatlona Miro Kregar. Organizator tekme, ki šteje tudi za triatlonski pokal Slovenije, je kamniški Trisport. Kategorijam najmlajših cici triatloncev bodo sledili triatlon za vsakogar, štafetni triatlon za podjetja, super sprint triatlon, sprint triatlon in letošnja novost - triatlon za ženske. Vabljeni v nedeljo, 23. junija, na prizorišče kamniškega triatlona. Več informacij najdete na www.trisport-klub.si in facebook strani kluba.
Romana Capuder Foto: Edvard Perko
Jerca Primc v borbi s palico dosegla zgodovinski uspeh
Canne de combat oz. športno mečevanje francoske šole kot orožje uporablja leseno palico. Izhaja iz mečevanja poznega 19. stoletja (sablja, rapir, enoročni meči), ko se je zaradi prepovedi nošenja orožja pričelo širše uporabljati sprehajalne palice, tehnike samoobrambe pa so iz mečevanja prešle na te palice. Sodi v sklop francoske borilne veščine Savate. Poudarek daje krožnemu gibanju ter stranskim udarcem. Canne de Combat se izvaja kot šport in ne kot borilna veščina, vendar je primeren tudi za samoobrambo. Borba s palico je postala ponovno zelo priljubljena v Franciji v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je postal tudi tekmovalni šport, kmalu se je razširil po vsej Evropi. Slovenci so se temu športu priključili pred manj kot desetimi leti, a dosegli v kratkem času neverjeten napredek. Čisto v ospredju so tudi Kamničani.
Po legendi naj bi tudi kamniška Veronika premlatila zmaja s kostanjevo palico
Canne de combat, mečevanje s palico, je izredno vsestranski šport. Razvija moč, vzdržljivost, eksplozivnost, spretnost, koordinacijo in duha. Po dveh, treh letih treninga se boste ponašali z atletskim telesom in špartanskim duhom, kot pravijo uspešni Kamničani. Borbo s palico sestavljajo štiri discipline. Tekmovalna disciplina je le borba s kratko palico iz kostanjevega lesa, kjer je predpisana dolžina in teža palice ter tehnika borbe. Druge discipline so dvoročni canne z dvema palicama, baton z dolgo palico ter canne chausson z dodanimi brcami. Za razliko od sabljanja, kjer se poskuša nasprotnika zadeti s sabljo po čim krajši poti, je tehnika borbe s palico natančno določena. Tekmovalec ima na razpolago 6 udarcev, katere skombinira sam z različnimi manipulacijami. Pri borbi s palico ni pomembna le dobra psihofizična pripravljenost, temveč tudi dobra strategija tekmovalca. Na tekmovanju je potrebno zbrati čim več točk s pravilnim udarcem na pravilno mesto. Posamezna borba traja do dve minuti, seštevek točk pa tekmovalcu prinese zmago.
Borba s palico v Kamniku prisotna šele tri leta
Kamničanka Jerca Primc je že kot majhna deklica trenirala karate, ko pa je prvič videla canne de combat, se je vanj preprosto zaljubila, pravi, da na prvi brise, ki predstavlja enega od osnovnih udarcev. Jerca trenira canne de combat šest let, kamniški klub Savate pa je s somišljeniki ustanovila leta 2010, saj je bila mnenja, da bo v kamniški občini, ki je znana po borbenih in športnih ljudeh, dovolj interesa tudi za športno borbo s palico. Canne de combat trenirajo v treh slovenskih klubih, poleg Kamnika še na Vrhniki in v Ljubljani. Kamničani trenirajo trikrat tedensko v dvorani, kamniško okolico pa izkoriščajo za kondicijske treninge. Jerca se intenzivno pripravlja, da bo naslednje leto postala trenerka. Večina izmed šestnajstih članov Savate kluba Kamnik se pogosto udeležuje tekmovanj v tujini, priprav v Kamniku pa se radi udeležijo tudi tekmovalci iz tujine, lansko leto je klub organiziral tudi dva mednarodna seminarja s trenerjem iz Francije. Lansko leto je v Kamniku potekalo državno prvenstvo, za letos pa se pripravljajo na organizacijo mednarodne odprte tekme. Savate klub Kamnik ima namen kandidirati tudi za organizacijo evropskega ali svetovnega prvenstva v Kamniku.
Jerca v samem svetovnem vrhu
Čeprav Jerca še ne trenira dolgo, je v zadnjih letih že nanizala vrsto odličnih uspehov. Velika mednarodna tekmovanja se vrstijo na dve leti. Svoj prvi večji uspeh je Jerca doživela na evropskem prvenstvu v Cam-bridgu leta 2010, ko je na koncu posamično zasedla četrto mesto. Konec septembra 2012 se je v Saint Herblainu v Franciji odvijalo svetovno prvenstvo. Čeprav gre za šport, v katerem tradicionalno dominirajo Francozi, se je slovenska reprezentanca odrezala naravnost izvrstno, še zlasti Jerca Primc, ki je je z drugim mestom postala svetovna podprvakinja, ekipno pa sta tako moška kot ženska reprezentanca
Na nedavnem mednarodnem tekmovanju odprtega tipa v športni disciplini Canne de Combat (borba s palico) je slovenske barve zastopala Jerca Primc iz Savate kluba Kamnik in dosegla prvo mesto. Prvič v zgodovini tega športa se je zgodilo, da je na katerikoli mednarodni tekmi na najvišji stopnički stal »ne-francoz«. Slovenski borci so tako ponovno dokazali, da sodijo v sam vrh tega izjemno lepega športa.
osvojili bron. Poleg Slovencev je k odličnemu športnemu vzdušju prispevalo 9 ekip ter 47 bork in borcev iz Francije, Kanade, Nemčije, Velike Britanije, ZDA, Koreje, Madžarske, Italije in Madagaskarja. Zgodovinski uspeh z najvišjo stopničko je Jerca Primc dosegla maja letos v francoskem mestecu Saint Martin Le Beau na tekmi Internationaux de France de Canne de Combat. Prvič v zgodovini tega športa se je zgodilo, da je na mednarodni tekmi na najvišji stopnički stal »nefrancoz«.
Navdušenje nad športom ter borbenost sta tisti dve ključni lastnosti, ki dajeta vrhunske rezultate. Tudi Francozi so nad izvrstnimi rezultati in širjenjem tega športa pri nas navdušeni. Jerca zatrjuje, da je canne de combat krasen. Borba je lepa na pogled, tako agresivna kot elegantna.
BOJANA KLEMENC
TK Trisport na Challenge triatlonu v Riminiju
Konec maja se odrasli triatlonci Trisporta, ki se ukvarjajo z daljšimi razdaljami, podajo na kakšen polovični Ironman. Ponavadi je bila de..........jf". . .	stinacija avstrijski St. Polten, letos pa so
se k sreči odločili za italijanski Rimini. K sreči zato, ker je bilo v St. Pöltnu zaradi nizkih temperatur vode odpovedano plavanje. Še v Riminiju je bilo zaradi razburkanega morja plavanje skrajšano na 1000 metrov (razdalje so sicer 1900 metrov plavanja - 90 km kolesa - 21 km teka).
Matjaž Bojanc, Klemen Kočar, Andraž Vehovar in Miro Kregar so zgledno zastopali slovenske in klubske barve. Najboljšo uvrstitev je dosegel Miro Kregar, ki je zmagal v skupini nad 50 let in si s tem tudi zagotovil mesto v veteranski reprezentanci Slovenije.
Borba s palico oz. canne de combat je po zaslugi odličnih rezultatov Jerce Primc in Savati kluba Kamnik vedno bolj priljubljena med Kamničani, tuji in slovenski športniki pa radi obiščejo priprave in mednarodne seminarje v našem mestu.
ŠPORT-ZANIMIVOSTI
21. junij 2013 13
Nedelja, 7. 7., bo dan za 7. Maraton Alpe Scott
Organizatorji napovedujejo rekordno udeležbo na najtežjem kolesarskem maratonu pri nas
Trije alpski prelazi, 2000 metrov višinske razlike in 130 kilometrov so številke, ki zaznamujejo Maraton Alpe Scott. Maraton, ki v zadnjih letih uživa spoštovanje med ljubitelji kolesarjenja, tudi letos nestrpno pričakujejo. O svojevrstnem maratonu in pripravah nanj smo se pogovarjali z Janezom Jarmom, vodjem Maratona Alpe Scott.
7.7. bo na vrsti že 7. Maraton Alpe Scott. Ste ponosni, da se je z leti zasidral med najlepše maratone pri nas, zaradi zahtevne trase pa je pravi izziv za kolesarje?
Trasa Maratona Alpe, ki gre okoli Kamniško-Savinjskih Alp čez tri slikovite alpske prelaze, me je navdušila leta pred prvim Maratonom. Alpske doline, razgledi na okoliške hribe, narava ... Imamo srečo, da lahko kolesarimo po tako lepih krajih v naši bližini. Ko se nam je porodila ideja za maraton (z Metodom Močnikom, Sandijem Srdaijem, Alešem Rutarjem in Iztokom Arbajterem ), smo se vsi zavedali, kaj bo pomenilo prekolesariti to traso kar najhitreje. Za vsakega kolesarja je to lep zalogaj in velik izziv. Na prvem Maratonu leta 2007 nismo vedeli, kaj točno pričakovati, vendar je lepa udeležba že takrat nakazovala na atraktivnost maratona.
Janez Jarm v družbi mladinskega svetovnega prvaka Mateja Mohoriča in državnega prvaka Boruta Božiča, ki sta se to sredo v družbi dvajsetih kolesarjev zapeljala po trasi Maratona Alpe Scott. Poleg Jarma je oba prvaka na Glavnem trgu pozdravila tudi v.d. direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar.
najlepšem in
Kaj je za vas osebno najlepša plat oziroma zgodba Maratona Alpe?
To je zagotovo trasa - v več pogledih. Poleg izziva za kolesarje in vseh lepot, ki jih ponuja, prav trasa povezuje kar 10 občin pri nas in občino Železno Kaplo na avstrijskem Koroškem. Organizatorji vsa leta uspešno sodelujemo z občinami in društvi ob progi, kljub temu pa si želimo, da krog okoli Alp postane še bolj priljubljena in prepoznavna izbira za dnevne ali več dnevne kolesarske ture. Verjamemo, da eni z drugim lahko ustvarimo lepo zgodbo, ki pa ne bo samo enodnevni dogodek. Brez dvoma tu ne gre brez lokalne podpore in vesel sem posluha Občine Kamnik, drugih lokalnih akterjev (družbe Velika planina, itd.) ter sponzorjev, ki so prepoznali pomembnost dogodka in po svojih močeh pomagajo pri ustvarjanju maratona.
Udeležba z leti raste, na vsakem maratonu ste gostili tudi znana imena iz slovenskega kolesarstva in športa nasploh, od Gorazda Štanglja, Marka Baloha do Klemena Bauerja... Kakšna so letošnja pričakovanja?
Glede na zanimanje in število prijavljenih kolesarjev v predprijavah lahko rečem, da pričakujemo rekordno udeležbo preko 700 kolesarjev. Seveda pa je nekaj odvisno tudi od drugih faktorjev, zagotovo vremena. Predvsem si želimo, da bo Maraton Alpe tudi letos »velik dan« za ljubitelje kolesarjenja, ki bodo kljub naporom uživali na poti. Veseli smo, da dogodek vsa leta poteka na visoki ravni kolesarske kulture in v odličnem vzdušju.
Že pred maratonom pa zadnji dve leti poskrbite za atraktivno kolesarjenje okoli Alp z najboljšimi slovenskimi kolesarji. Kdo vse se je letos že zape-ljalpo trasi Maratona Alpe?
Res je. Lani so lahko kolesarski navdušenci krog okoli Alp prevozili z Gregorjem Boletom in Jani-jem Brajkovičem. Letos pa se je na naše povabilo odzval Luka Mezgec, trikrat tretji na posameznih etapah na letošnjem Giro d'Italia, aktualni svetovni mladinski prvak Matej Mohorič in državni prvak Borut Božič. Slednja sta traso ob zbrani družbi kolesarskih zanesenjakov prevozila minuli četrtek.
MTB vzpon iz Snovika na Veliko planino
V nedeljo, 16. junija, je potekal že tradicionalni gorski kolesarski vzpon Snovik - Velika planina, ki ga skupaj organizirajo TD Tuhinjska dolina, Terme Snovik in Velika planina. V lepem sončnem dnevu se je 86 kolesarjev pomerilo na treh različnih progah s startom v Termah Snovik.
Najdaljšo traso z 28 kilometri in 1.500 metri višinske razlike s ciljem pri Zelenem robu na Veliki planini je dobil Marko Čretnik (Ganesha team). Za vzpon je potreboval 1:28:34. Drugo mesto je osvojil Boštjan Brelih, tretje pa Jure Kukovič.
Na 10 km vzponu na Črnivec sta bila najhitrejša Tadej Nadvešnik v moški in Brigita Šinkovec v ženski kategoriji.
V reprezentanci za Evropsko prvenstvo v gorskih tekih šest tekačev KGT Papež
Reprezentanca za nastop na Evropskem prvenstvu v gorskih tekih v Bolgariji je izbrana, med njimi je kar šest tekačev KGT Papež. Mitja Kosovelj je državni prvak med člani, Anže Božič pa podprvak med mladinci. Zupančič ubranil naslov državnega prvaka v gorskem maratonu.
18. gorski tek na Ratitovec je štel kot državno prvenstvo za mladince in člane. V kategoriji mladinci/mladinke je Anže Božič postal državni podprvak, Jošt Lapajne je bil tretji, oba pa sta uvrščena v reprezentanco mladincev za nastop na EP. Nik Mernik je bil sedmi. Istočasno bo v Franciji potekala mednarodna tekma za mlajše mladince, ki se je bosta udeležila Aljaž Božič in Karmen Orehek.
Med člani je Mitja Kosovelj s časom 1:05:26 premočno zmagal pred Simonom Aličem in Gašperjem Bregarjem. 4. in 5. mesto sta dosegla Bojan Ambro-žič in Domen Zupan, Marjan Zupančič je bil osmi, Franci Teraž pa deseti. V člansko reprezentanco za EP so se uvrstili kar trije tekači KGT Papež (Koso-
velj, Bregar, Ambrožič) in tekačica Neja Kršinar.
V	članski kategoriji je Gregor Mlakar dosegel 15. mesto in Aljaž Kožuh 18. mesto. Pri ml. veterankah/veteranih sta bila Urša Trobec in Marjan Zupančič druga, Mirko Janjatovič je bil tretji, Izidor Berčič sedmi, Bojan Kramar devetnajsti. Med st. veterani je zmagal Franci Teraž, Bojan Kožuh je bil tretji.
V	otroških kategorijah je bilo kar osem tekačev KGT Papež na zmagovalnih stopničkah. V kategoriji ml. deklice/dečki sta zmagala Tjaša Čirovic in Igor Cosic (4. Hana Dobovšek, 5. Maša Virant, 8. Tjaša Uršič, 10. Iza Škrtič; 2. Rok Podbregar, 6. Aleš Prelovšek, 7. Miha Podbregar). Med deklicami/dečki sta zmagala Ana Milovic in Rok Sušnik, od 2. - 4. mesta so sledili Miha Oražem, Luka Uranič in Nejc
Uršič, osmi je bil Nik Ben-cek. V kategoriji st. deklice /dečki je bila Lucija Pevec druga, Uroš Čirovic četrti in Urban Arbajter šesti.
V Italiji je potekalo tekmovanje 14. Cortina-Dob-biaco Run. Na 30-kilometr-skem teku, ki vodi po večinoma zelo dobrih makadamskih poteh in tekače popelje v gorate predele Dolomitov, je Sebastjan Zarnik s časom 1:47:06 dosegel odlično 10. mesto absolutno.
Na finalu posamičnega prvenstva osnovnih šol v atletiki v Kopru je Ana Mi-lovič na 600 metrov s časom 1:40.23 osvojila 3. mesto.
Na 12. gorskem maratonu štirih občin v Pod-brdu je Marjan Zupančič s časom 4:17:25 ubranil naslov državnega prvaka.
Sebastjan Zarnik je po vodstvu 4 kilometre pred ciljem žal zgrešil progo. Med mlajšimi dečki je
Najboljša trojka (vsi KGT Papež) v reprezentanci za EP v gorskih tekih.
zmagal Aleš Prelovšek. čestitamo vsem!
MIRA PAPEŽ
Najmlajši tekmovalci pa so se pomerili na razgibani 2 in 4-kilo-metrski progi okrog Term Snovik.
Po povratku v Terme Snovik je ob prijetnem druženju potekala razglasitev rezultatov. Najboljši trije tekmovalci na najdaljšem vzponu so poleg praktičnih nagrad prejeli tudi denarne nagrade.
V petek, 14. junija, pa je progo velikega vzpona Terme Snovik-Velika planina v skupni dolžini 28 km in 1500 metrov višinske razlike pretekel gorski tekač Lado Kve-der in dosegel odličen čas 2:28,14 kljub vročini v prvem delu proge.
BERNARD JARC
12 ur košarke med Stranjami in Vrhpoljem
V soboto, 15. junija, se je na športnem igrišču pri OŠ Stranje odvijala tradicionalna 12-urna košarkarska tekma med ekipama Stranj in Vrhpolj. V peklenski vročini smo spremljali zanimivo srečanje peterk na vsaki strani. Spremljajoče dejavnosti so popestrile dogajanje in animirale tako gledalce kot in tudi igralce.
Bolje so začeli domačini, ki so obdržali vodstvo vse do 15. ure, ko je bil izid izenačen. Nato sta se ekipi izmenjavali v vodstvu do zadnje ure, ko so igralci Stranj prešli v vodstvo in ga zanesljivo obdržali do konca.
Končni rezultat je bil 655:641 za domačine, ki so se tako oddolžili za lanski poraz.
Sledila je himna v izvedbi pevke Tanje Ocepek in slovesna podelitev pokala, ki ga je prevzel kapetan zmagovite ekipe Matjaž Balantič. Nato je bila na vrsti še zabava in prijateljsko druženje do poznih nočnih ur. Posebna zahvala ravnatelju OŠ Stranje, hišniku šole in vsem sponzorjem za dolgoletno podporo pri organizaciji prireditve. Nasvidenje v letu 2014!
JANEZ BALANTIČ
T-
'Zdravja ne moremo kupiti - pazimo nanj, ko ga imamo!"
Maja Oražem, mag. farm., Lekarna Kamnik - Šutna
Dežurni lekarni od 1. 1.2013 do 31. 12.2013:
•	Lekarna Kamnik
sob, ned in praz 17.00 - 20.00
•	Lekarna Domžale
ned in praz9.00-12.00

MEST
EKARNE
zaufianfm
Planinski kotiček
Jadranje za jutri 2013 je nepozaben spomin
Izobraževalno-terapevtski projekt Jadranje za jutri 2013, v organizaciji športnega društva SAPPA iz Kamnika, je zgodba o uspehu. V marini Veruda pri Puli se je v sredo, 22. maja, zbralo 35 otrok s posebnimi potrebami, 12 pedagogov-spremljevalcev in 14 članov posadke. Vkrcali so se na šest jadrnic, ki so jih po štirih dneh najrazličnejših doživetij zapustili v soboto, 25. maja. Jadranja za jutri so se letos udeležili učenci OŠ 27. julij iz Kamnika, OŠ Zavoda CIRIUS Kamnik, OŠ Roje iz Domžal, OŠ Jela Janežiča iz Škofje Loke, Vzgojnega zavoda Kranj in Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana.
V sredo, 22. maja, malo po 7. uri zjutraj je posadka prispela v s soncem obsijano marino Veruda -vseh 13 članov društva SAPPA in Kamničan Zdravc Balantič, ki se je z veseljem odzval na naše vabilo za sodelovanje pri projektu. Deset minut za nami je prispela prva dostava kruha. Tako kot lani so za to dobrosrčno poskrbeli v Slovenskem kulturnem društvu Istra iz Pule. Sledil je prevzem jadrnic, ki je bil končan
vidno mladino Ljubljana, kmalu za njimi pa še vsi ostali. Po vkrcanju na barke je sledila informativna predstavitev in ogled jadrnic pod vodstvom skipperjev. Vreme je bilo idealno za plovbo in ob 11. uri so jadrnice zapustile marino. Ena za drugo so razvile jadra in se prepustile vetru. Po dvourni plovbi smo se skupinsko zasidrali v zalivu Soline pri Verudi. Sledila je priprava kosila, ki pa je za mlade
presenetljivo hitro; Gib Sea 43, tri Bavarie 44, Sun Odyssey 45 in Sun Odyssey 49.
Prvi so se nam pridružili udeleženci iz Zavoda za slepo in slabo-
SIMftX
M* H äsliäß II-100 Demiafe tel. Ol 724 56 Kamnik L-jb ansfca21A (TPC Dup ca| tel. Ol 031 17 96 www.simax-s1o.com
jplelfia Irgwina ttnrvuu. au to e ng liteer liig.st
AVTO DELI - AVTOMEKMIIKA VULKAN1ZERSTVQ Wj
5J0UXI
Montaža in centriranje pnevmatik!
udeležence očitno trajala predolgo, kajti vroče sonce jih je premamilo in morje je bilo kar naenkrat polno plavalcev. Po zasluženem kosilu so tudi gumenjaki drug za drugim zapustili jadrnice in končali v morju. Mladi jadralci so hitro osvojili tudi veslanje, ki je kar trajalo in trajalo in trajalo...
Kar prehitro je prišel čas za po-vratek v marino. Na poti nazaj so se otroci preizkusili tudi kot krmarji, kar sta si z največjim zanimanjem prišla ogledat tudi delfina. Po pristanku v marini je sledila priprava na večerjo - žar piknik v organizaciji društva. Glede na vremensko napoved, s katero smo razpolagali, smo po večerji prilagodili program dogajanja naslednjega dne. Predvidena mornarska prisega je bila zato preložena na naslednji dan.
In res smo se ob žvižganju ladij-
skih vrvi zbudili v precej »buijasto« jutro. Po zajtrku je sledila prva morska učna ura, med katero so mladi udeleženci ob asistenci spremljevalcev in posadke izpolnjevali delovne zvezke projekta JZJ 2013. Vsak je narisal sliko z morskim motivom na eno od razglednic, na katerih smo poslali pisne zahvale sponzorjem in donatorjem, ki so podprli projekt. Takoj po končanem »likovnem pouku« se je pokazalo sonce in sledilo je skupinsko slikanje. Po kratkem druženju je sledila mornarska -Pozejdonova prisega, ki so jo ob prisotnosti Pozejdona in pod vodstvom kapitana Kljuke podali vsi udeleženci, ki še niso jadrali.
Ko smo dočakali primerne vetrovne pogoje za plovbo, smo izplu-li proti Brionom. Z vlakcem smo se odpeljali na ogled otoka, skozi safari park do muzeja. Sledilo je več kot zasluženo kosilo na jadrnicah in kratek počitek, nato pa povratek v Verudo.
Naslednji dan so nas zbudile dežne kaplje. Tudi napoved ni bila obetavna, zato smo morali odpovedati jadranje udeležencev do polotoka Kamenjak in izpust zapečatene steklenice želja v morje - želja, ki so jih napisali mladi udeleženci. Namesto tega je sledil ogled Aqua-riuma v Puli. Po izredno zanimivem ogledu podvodnega sveta in povratku na jadrnice je bil čas za kosilo. Otroci namreč niso le krmarili jadrnic, navijali vrvi in hranili galebe - sodelovali so tudi pri pripravi kosila, pomivanju posode in pospravljanju.
Prenehalo je deževati in prikazalo se je sonce. Ker se želje izpolnijo le, če je steklenica želja odvržena v morje, je prišel Pozejdon in poslal izkušene člane posadke z eno jadrnico na odprto morje ter jim naročil, da odvržejo steklenico na najvišjem valu. In tako se je tudi zgodilo. Sledilo je druženje po barkah, sprehodi po marini, kompletiranje delovnega zvezka in priprave mladih udeležencev na nastope v programu zaključnega večera. Vse je pozdravil predsednik društva SAPPA Darko Malež. Sledila je podelitev nagrad za najboljšega mornarja vsake jadrnice, ki so jih izbrali njihovi spremljevalci. Svojo športno opremo s podpisom so za nagrade velikodušno prispevali naši odlični športniki Vasilij Žbogar, Primož Kozmus, Jakov Fak in Urška Žolnir.
^KOVIT
Na gmajni 17a, Mengeš
ogrevanje | hlajenje | prezračevanje | solarni sistemi
ECOTERM
PRENOVA OBSTOJEČEGA OGREVANJA; DO 75% NIŽJI STROŠKI
CELOVITA REŠITEV ZA NOVOGRADNJO
041 460 380 | www.ekovit.si | info@ekovit.si
PRESTAVITEV POTI
Veliko obiskovalcev Velike planine svojo pot začenja na Volovljeku. Ker je del potekal po dvorišču Rakove domačije, je PD Domžale letos prestavilo del te planinske poti. Tako pot ne poteka več po dvorišču mimo privezanega psa in čez travnik, ampak se začne kakšnih 100 metrov zahodno od odcepa ceste za Veliko planino, takoj na začetku gozda. Na odcep poti s ceste opozarja tudi kažipot na drugi strani ceste.
KAMNIŠKI GORSKI REŠEVALCI ŠE BOLJE PRIPRAVLJENI NA SEZONO
Program se je nadaljeval z nastopom čarovnika Mr. Leeja, ki je s svojimi neverjetni čarovnijami osupnil in navdušil tako otroke, kot njihove spremljevalce in člane posadke. In že je bil na vrsti srečelov. Vsak od otrok je iz vrečke potegnil po eno srečko s svojo srečno številko - seveda so na srečelovih Jadranja za jutri vse srečke brezplačne in vsaka zadane.in imele so kaj zadeti. Od majic in dresov OK Calcit Kamnik, ACH Volley, Filipa Flisarja, dresa Andreja Jermana, do vstopnic za ogled Škocjanskih jam, Blejskega Gradu, izleta s pletno do otoka na Blejskem jezeru, brezplačne vozovnice Slovenskih železnic, letne vozovnice za gondolo in sedežnico na Veliki planini, enodnevnega izleta na Dunaj za dve osebi z agencijo Relax, izleta s katamaranom v Benetke z agencijo Top Line iz Portoroža ter do panoramskega poleta z motornim letalom za tri osebe, ki ga je doniral Aerodrom Portorož.
Po srečelovu je bil čas za palačinke, ki so bile res odlične, kajti »kuharska sekcija« društva SAPPA jih je napekla krepko čez 200. Program se je nadaljeval s tekmovanjem v metanju balinčka iz gume, ki pa je bilo namenjeno le spremljevalcem. Iz vsake šole je bil izbran po eden, ki je z enim samim metom poizkušal svoji šoli najbolj približati res čudovito nagrado - umetniško sliko slikarja Angela Bajuka iz Pirana z motivom jadrnice. Najbolj mirno roko je imela Dragica, tako, da je slika na ogled v Zavodu CIRIUS v Kamniku. Uradnega programa je bil s tem konec, še zdaleč pa ne tudi večera. Sledil je ples, petje, zabava. Ob spremljavi Zdravca na saksofonu se je večer zaključil v ritmu pesmi Zemlja pleše, SAPPA pleše.
Kaj dodati ob zaključku letošnjega več kot uspešnega projekta?
Ne moremo spremeniti smer vetra, lahko pa nastavimo in prilagodimo jadra, da dosežemo svoj cilj... In natanko to nam je uspelo. Ob izdatni podpori sponzorjev in do-natorjev smo se, kot vedno doslej, po svojih najboljših močeh trudili polepšati dneve otrokom, ki se jim nikoli ne da pomagati dovolj. Med druženjem z njimi smo se lahko na lastne oči prepričali, da smo zanje naredili nekaj res dobrega in da je projekt upravičil svoj namen.
BRANE VRANKAR ŠD SAPPA Kamnik
Inštruktor GRS Matjaž Šerkezi prikazuje uporabo prižem.
Pred glavno poletno planinsko sezono je DGRS Kamnik v soboto, 8. junija, izvedlo vajo iz stenskega reševanja na Mali planini v steni pod Curlo. Najprej je potekala priprava na treh točkah. Na eni so vadili prvo pomoč in pripravo za transport pri poškodbi hrbtenice, klasično oživljanje, uporabo avtomatskega defibrilatorja in uporabo kisika. Na drugi točki so bile vaje iz sestave in uporabe raznih vrst nosil - od klasičnega »marinerja« do najnovejših »UT nosil« in polaganje ponesrečenca pri sumu poškodbe hrbtenice na nosila v zahtevnem terenu. Na tretji točki pa je bil spust po vrvi čez navpično steno s pomočjo desonderja z vmesnim prepenjanjem, nato pa hoja ob vrvni ograji in vzpon po vrvi čez navpično steno s pomočjo prižem.
Sledila je še vaja reševanja ponesrečenca, ki je obtičal sredi navpične stene. Pri tem je sodelovalo več skupin. Del vaje si je ogledal tudi
Priprava univerzalnih nosil.
poveljnik štaba CZ Kamnik Matjaž Srša in komandir policijske postaje Sebastjan Juhant. Na vaji so sodelovali tudi reševalci iz GRS Koroške (prej GRS Prevalje), Ljubljane in Zadra.
Vajo je skupaj z inštruktorji in reševalci (Simon Kurinčič, Jernej Lani-šek, Jure Prezelj in Matjaž Šerkezi) organiziral in vodil inštruktor GRS Damijan Kočar. Med vajo se je pokazala velika usposobljenost vseh reševalcev za izvedbo tudi najtežjih stenskih reševanj, pa tudi dobra usklajenost delovanja, čeprav so bili sodelujoči iz različnih postaj GRS. Po analizi vaje so vsi sodelujoči, skupaj jih je bilo kar 38, ocenili, da je bila zelo dobro načrtovana in odlično izvedena ter bi bilo tudi na prihodnjih vaja zelo koristno sodelovanje reševalcev iz sosednjih DGRS.
Bojč
Za bister um - SUDOKU
Vpišite številke v prazna polja tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu, ter v vsakem od devetih kvadratov vse številke od 1 do 9.
							4	
1	3	9			5			
							6	
		6	8					3
							9	
8	1	5			4			
		8		3		7		
9	6				2			
2							8	9
Optika Škcfic že od 1975
Ljibl jans ka-S/r^omžale /nT:'Q1 7*21 40-06
delovni čas: pon.-p^t.: 8-12 in 16-18 sobota: 9"-12
NOVI MODELI SONČNIH OCAL
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 77. letu nas je zapustila mama, stara mama, prababica, sestra in prijateljica
IVANKA REPIČ
z Velike Lašne
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in sveče. Zahvala OI Ljubljana in Centru starejših Gornji Grad, pevcem za besede in pesmi slovesa ter trobentaču za zaigrano Tišino.
Naj vsem nam mama ostane v lepem spominu,
Vsi njeni
Maj 2013
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
FRANCKA PIRC
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem podjetja ETI Izlake in Osnovne šole Frana Albrehta ter znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, podarjeno
cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala osebju UKC Ljubljana KOIIM-a, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem.
Žalujoči: hčerka Slavi z družino, hčerka Mojca z Barbaro in Tonetom in drugo sorodstvo
Maj 2013
Ob koncu pa, Marija,
naj umrem v ljubezni tvoji, končani bodo boji, pri tebi bom doma
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
FRANCKE KOŽELJ
(2. januar 1925 - 1. junij 2013)
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, našim sodelavcem in prijateljem za izkazano spoštovanje in spremstvo na njeni zadnji zemeljski poti.
Iskrena hvala šmarskemu župniku Janezu Gerčarju za redno duhovno oskrbo v času njene bolezni, darovano pogrebno mašo in ganljivo pridigo. Hvala somaševalcem Francetu Urbaniji, Miru Šlibarju, mag. Simonu Onušiču in Robiju Friškovcu; hvala pevski
skupini Grm, trobentačema in pogrebni službi Vrbančič. Posebej se zahvaljujemo požrtvovalni patronažni sestri Romani
Poljanšek ter njeni osebni zdravnici dr. Nadji Pfajfar. Hvaležni smo za mnoga leta, ki smo jih lahko preživeli z njo. Pogrešali jo bomo.
Otroci Anica, Branka, Frenk, Jože in Marta z družinami.
Šmarca, Nasovče, Ljubljana, junij 2013
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal ^u^ izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
m
www.irmi.si
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustila naša draga sestra in teta
TILKA GOLOB
iz Nevelj 24
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete
maše.
Zahvala tudi gasilcem, praporščakom, pevcem ter posebej župniku Francetu Oražmu za lepo opravljen pogrebni obred.
Posebna zahvala tudi oskrbovancem in osebju Doma starejših občanov Kamnik, kateri ste z njo delili zadnja leta življenja.
Vsem iskrena hvala in Bog povrni!
Vsi njeni
Nevlje, junij 2013
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil oče, brat, dedi, stric, svak, tast in najboljši prijatelj
JOŽE POGAČAR
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Bogdanu Logarju in tistim, ki ste mu v času bolezni kakorkoli pomagali.
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Junij 2013
&
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 78. letu se je za vedno poslovil
RUDI URH
upokojeni rudar z Gozda
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo Darinki Šuštar, Ladu in Francki Osolnik, Tonetu Osolniku, župniku Pavletu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem pod vodstvom Karle Urh, trobentaču, praporščakom, rudarjem in gasilcem za poslednje slovo.
Vsi njegovi
Gozd, Črna, junij 2013
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Tiho se je poslovil naš ljubljeni
JULIJAN OGRIN
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče, cvetje, maše in
spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem za zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
Maj 2013
POGREBNTCk&o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-68S,Vww.pogretaik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, -«mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJAPOGREBNEOPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
' UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
JANTAR trade d.o.o,
PC BREZA - DOMŽALE	— "^J—
AKCIJA!
CENA Z MONTAŽO: 520C S
1
KLIMATSKE NAPRAVE ZE OD 249,90€
VEUKA IZBIRA TOPLOTNIH ČRPALK - EKOSKLAD
www
jantarthade
& J
ru
iJTtsli
Sharp
TOSHIBA
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali v hišo Očetovo šli.
(A. M. Slomšek)
ZAHVALA
V 80. letu se je od nas polovila naša draga .'■	J1. i	žena, mama, stara mama in teta
MARIJA GRKMAN
po domače Škletova mama iz Tunjic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, cerkvenim pevcem in pevcem Tunjiškega okteta za lepo zapete pesmi.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Maj 2013
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
IVO ROGINIČ
iz Šmarc
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in požrtvovalnim sosedom za pomoč, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku, pevcem in trobentaču za opravljeno pogrebno svečanost.
Žena Marjeta, hčerke Biserka, Irena in Polona ter brat Štefan z družinami.
Junij 2013
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin nate.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
FRANCA REPNIKA
po domače Zobavnikovega iz Volčjega Potoka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnjo pot, nam izrazili pisna in ustna sožalja, podarili cvetje, sveče in darovali za sv. maše. Hvala gospodu župniku Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno petje in Jošku
Romšaku za ganljiv govor v slovo. Posebna zahvala dr. Jani Plavc, sestri Emi, Blažu, Aniti in Marti iz patronažne službe ZD Kamnik ter sosedi Sabini za vso pomoč v času njegove bolezni.
Žalujoči: vsi njegovi
Junij 2013
PEKARNA KAMNIK
Glavni trg 11, center Kamnika in v Svetilniku, Ljubljanska 3 d
•	VEČ VRST KRUHA IN DOMAČE LEPINJE Sprejemamo naročila za piknike
•	ROGLJIČKI, PIROŠKE, ŽEPKI ...
•	ODLIČEN BUREK - sirov in mesni
DRUŽINSKA PIZZA po vašem okusu
tudi po naročilu tel.: 051/428 194,051/447 766
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 6. do 22. ure.
Trudimo se za naše stranke, zato smo še vedno najboljšapekarna v Kamniku!
r	LANEN CVET	^
tekstilna trgovina
O^	Moste pri Komendi 74,
tel.: 01/8341-660 c
w

:opa



PRIBOR ZA SIVILJSKA DELA
Obiščite nas, saj imamo dobro ponudbo za vas.
Delovni čas: pon.-pet.: 9.-19. ure, sobota: 8.-13. ure
Gore se znižajo, ceste razširijo, vsak ovinekje užitek: z novim peugeotom 2008 je pogled na svet popolnoma drugačen! Sodoben in domišljen kompakten enoprostorec čaka, da ga pobliže spoznate. Že pri pooblaščenem prodajalcu. Pokličite za preizkusnovožnjo!
Poraba V kombiniranem načinu vožnje: 3,8-5,9 I/IOO km. Izpuh CO2: 98 -135 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah
CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku ovarčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga Lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si.
PEUGEOT 308
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367
NA POLETNI OBISK V MEDGENERACIJSKI CENTER
IN KAVARNO BISTRICA
Na sprehajalnih poteh ob Kamniški Bistrici v neposredni bližini Medgeneracijskega centra Bistrica je v teh toplih dneh živahno, saj svoje trenutke v naravi preživlja več generacij.
Medgeneracijski center Bistrica ponuja bivanje v varnem, družabnem in prilagojenem okolju, in sicer v Domu starejših občanov ali v oskrbovanih stanovanjih. Oskrbovancem in stanovalcem sta na voljo knjižnica in internetni kotiček ter več dnevnih prostorov z različno opremo za družabne aktivnosti. V pritličju centra se srečujejo oskrbovanci, stanovalci in zunanji uporabniki. Tu so kavarna, frizerski salon, salon pedikure, nege in masaže,
SENIOR RESORT MGC Bistrica
Cesta talcev 10,1230 Domžale, Slovenija
zobozdravstvena ambulanta ter protibolečinska ambulanta, specializiran Studio vadb za dušo in telo Viktorius ter specialistične ambulante, ki so odprtega tipa in namenjeni vsem.
Vsem, ki vas zanima nakup oskrbovanega stanovanja ali poslovnega prostora ter bivanje v domu, osebje prijazno razkaže Medgeneracijski center Bistrica, v kavarni Bistrica pa vam postrežejo z dišečo kavico, okusnimi slaščicami, sladoledom...
Dobrodošli v objemu življenja!
Več kot donrkp;
mFhw7. - ■ "t W	■
.iJ^g	— • V tfMp fdUHP
Institucionalno varstvo, dnevni center,
oskrbovana stanovanja ter lokali
-P'':;J ': -"P"-v
s ponudbo različnih storitev.
Bogat preplet dejavnosti zagotavlja Jhal IL sLiJ.	m
radostno druženje vseh generacij in
kakovostno življenje v prijetnem okolju
SENIOR RESORT
MGC BISTRICA
V OBJEMU ŽIVLJENJA