Celovita Izgradnja objektov, tehnološke In
rudarske opreme
	d	VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis
SJUDK) PEBfENIK Id: 0631851-981, fm: 0631851 - 614		

MLADINSKI SERVIS
v	I «- n JI c
tel.: 854-831, 853-061
Številka 36, cena 60 tolarjev Velenje, 10. septembra 1992
DOBRA ZAMISEL, LEPE POSODE, LJUDJE PA...
Kako je zaživel 17. avgusta pričet pilotski projekt ločenega zbiranja odpadkov v delu KS Gorica?
Stran 4
HUSEIN MAROŠLIČ
»Ušel sem iz pekla!«
Stran 5
-•-L*1 ISfSp
KO SE ZDRUŽITA KORISTNO IN PRIJETNO
Ce boste od vlaganja in polnjenja shramb utrujeni, se odpravite na potep v Celje na Mednarodni obrtni sejem.
Stran 13—16
Neverjetno kratka seja
V torek je nadaljeval družbeno politični zbor svojo 19. sejo. Na dnevnem redu mu je preostalo kar deset točk. Pod »streho« so jih spravili v dobri uri. To je res več kot neverjetno. Ko so odhajali, so mnogi dejali: »Seveda, na seji ni bilo Gošnika, Rezmana, Meha, Atelška ...«
11 a ta ne padajo!!!
70 odstotkov manjša deponija
Selektivno zbiranje odpadkov
VSe kaže, da bomo tudi v občini Velenje uzakonili selektivno zbiranje odpadkov. Osnova za to je nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki so ga v torek v osnutku potrdili še delegati družbeno političnega zbora velenjske občinske skupščine (ostala dva zbora pa sta ga potrdila že prej).
Odlok opredeljuje kam se razvrščajo posamezni odpadki in kako jih je treba zbirati na posameznih območjih. V strnjenih mestnih naseljih je predvideno dosledno selektivno zbiranje (organski odpadki, papir, steklo, ostali odpadki). Posebna pozornost je v odloku namenjena posebnim odpadkom, predvidene pa so tudi kazni za vse tiste, ki odloka ne bodo upoštevali.
Tako naj bi bil posameznik kaznovan z 2.500 tolarji, če odpadkov ne bi odlagal selektivno, za pravne osebe pa so predvidene kazni v višini 30 tisočakov. S
tem, ko bi odpadke selektivno zbirali in jih v veliki meri tudi predelovali, naj bi se odlaganje na deponijo zmanjšalo kar za 70 odstotkov.
V odloku je opredeljeno tudi področje kanalizacije. Četudi smo v občini že veliko naredili s tem, ko smo velik del kanalizacijskega omrežja že priključili na kolektor, je pomanjkljivosti še vedno veliko, še zlasti, ker kanalizacija meteornih in fekalnih voda v občini še ni razmejena.
(mz)
V prejšnji številki tednika smo v sestavku »Če so pa tako lepe!« opozorili na nevarnost platan v atriju med KSC, Alpino, Loterijo itd v Velenju. Najprej se je odlomila veja z ene, nato z druge... Zapisali smo pregovor: »V tretje gre rado!« Ni-
smo preroki. Toda ob koncu minulega tedna je zgr-mela na tla še krošnja tretje platane.
Gospodje, boste sedaj ukrepali, ali še naprej čakali, da se bo zgodilo najhujše.
(vos)
I I I
Savinjski gaj v Mozirju
i »Živeti s cvetjem 92«
i i i i
i
■
i i i
i i i i
Premagal je opustošenje po vodni ujmi, premagal je dolgotrajno sušo, bil močnejši od prenekatere drugačne zagate; rad ima vsakovrstne izzive. Savinjski gaj v Mozirju. Po popolnem uničenju predlani je letos kljuboval sušnemu obdobju — lepši kot kdajkoli prej. Konec tega tedna bo vabil tisoče ljubiteljev cvetja in vsega lepega. V njegovem imenu bodo seveda vabili tisti, ki so ga z izjemno voljo in delom ohranili in polepšali. To pa so krajani Mozirja. mozirski vrtnar, slovenski vrtnarji in mnogi drugi, ki jim ni vnemar njegova usoda.
Od petka do ponedeljka bo na prostoru ob Savinji velika mednarodna razstava cvetja s pomenljivim naslovom »Živeti med cvetjem 92«. Sodelovalo bo nad 50 razstavljavcev in mojstrov iz Slovenije, Nizozemske, Italije in Hrva-bi jih bilo, pa za nosti ni na voljo nčnih sredstev, bo začetni pro-
Nsg/ij,
ske,
večje razs dovolj fi
fc^Pravijo,
dor v svet in za dokaz možnosti in sposobnosti to dovolj, bo pa prihodnje leto podobna razstava še bolj mednarodna. Ob že siceršnjem bogastvu cvetja in cvetličnih aranžmajev bodo oživili in obogatili etnografski del, pripravljajo razstavo malih živali in še kakšno, pa cel kup prireditev.
Odprli bodo razstavo v petek ob 17. uri, na otvoritvi
pa bodo sodelovali številni gostje, do večernega zabavnega dela ne omenjamo posebej. V soboto dopoldne se bodo izkazali godbeniki, od 17. ure dalje bodo po vsem Gaju prepevali pevski zbori, prava poslastica pa bo na vrsti ob 22. uri — cvetni ognjemet. V nedeljo dopoldne bo pri ribiškem domu velika modna revija, popoldne pa bo obiskovalce zabavala Irena Vrčkov-nik z ansamblom Vesna. Organizatorji želijo poskrbeti tudi za vzgojno poslanstvo, zato bo Gaj v ponedeljek dopoldne brezplačno na voljo šolarjem. Še vstopnina: za odrasle 150 in za otroke 100 tolarjev. PRIDITE.
0'P)

1 I I I I I I I I
I
I I I I I I I I I I I I I
J
Ponarejeni
novci
Nekako je zgledalo, da se nas ne tiče, ko smo brali, da so se razbohotili po Sloveniji ponarejeni tolarji, še zlasti bankovci po 1000, pa tudi po 5000 tolarjev. Zdaj so prišli tudi med nas. Sploh ne mine več dan, da se ne bi velenjska policija ukvarjala tudi s temi vprašanji. Bodite torej previdni!
Nočejo biti na FKK
Pisali smo že, da naj bi se Ulica Veljka Vlahoviča na Gorici preimenovala v Goriško cesto, ulica Vrnjačke banje pa v ulico Frana Koruna Koželjskega. Vsaj z zadnjim predlogom pa zaenkrat ne bo nič. Krajani namreč odločno protestirajo. Frana Koruna Koželjskega sicer cenijo, pa vendar mislijo, da je to ime predolgo in da bi ga hitro začeli krajšati. In njihova ulica bi se imenovala FKK. Tega pa nikakor nočejo.
(mz)
Minister Kacin v Topolšici
Prisrčnega poletnega praznovanja v Topolšici, najstarejšem slovenskem zdravilišču, se je udeležil v imenu slovenske demokratske stranke, slovenski minister za informiranje Jelko Kacin. Kolektivu tega zdravilišča je zaželel še obilo uspehov ob razvoju v Sloveniji vse bolj perspektivne veje turizma. Obiskovalce pa je navdušil s tem, ko se je zavzel za takojšnjo izgradnjo avtoceste od Ljubljane do Prekmurja, brez katere si nadaljnjega ragvoja Slovenija ne more predstavljati. Glede na to, da je Slovenija samostojna država in da se spremembe dogajajo tudi v Evropi, si morajo najti tja ustrezno cestno in železniško povezavo. To je seveda tudi eden glavnih ciljev v predvolilnem programu demokratov.
V\[ovice
Denacionalizacija v občini Velenje
• • v v
Spet manj zaposlenih
V	slovenski industriji in rudarstvu je v letošnjem juliju glede na junij brez dela ostalo osem delavcev na tisoč zaposlenih. To je ugotovil republiški zavod za statistiko. Če se vrnemo leto dni nazaj je bilo v letošnjem juliju glede na lanski isti mesec brez dela ostal vsak deseti delavec. Tudi primerjava letošnjih in lanskih prvih sedmih mesecev je črna. Glede na lansko isto obdobje se je brezposelnim pridružilo 10,5% vseh zaposlenih v industriji in rudarstvu.
V	dobri četrtini panog in dejavnosti je zaposlenost v juliju obstala na isti ravni kot v juniju ali pa se je malenkost povečala. Najbolj se je število zaposlenih povečalo v proizvodnji zrakoplovnih sredstev (za 34,2%, najbolj pa se je zmanjšalo v ladjedelništvu (za 14,5%).
Spet združena regija
Celjska gospodarska zbornica je izdala poslovni katalog v nemškem in italijanskem jeziku (spomladi že v slovenskem in angleškem), v njem pa so dali največji poudarek turizmu. Prav zato so se odločili, da bodo prikazali celotno (nekdaj dokaj enotno) celjsko območje.
V	dogovoru z velenjsko medobčinsko gospodarsko zbornico so tako v katalog pritegnili tudi podjetja iz velenjske in mozirske občine.
Odziv pri pripravi kataloga sicer ni bil tak, kot so predvidevali (želeli), čeprav menijo, da je to vendarle dokaj poceni propaganda. Katalog bodo namreč posredovali partnerjem v več evropskih državah, s katerimi tesno sodelujejo. Ta teden že tudi v Mainzu, kjer se bo sicer predstavila celjska medobčinska gospodarska zbornica.
m
Dvanajsta zlata harmonika
Na Ljubečni pri Celju bo v nedeljo veliki finale letošnje Zlate harmonike. Na njej bo nastopilo 30 igralcev diatonične harmonike, ki so se najbolje izkazali na predtekmovanjih in dveh polfinalih. Letos je v desetih izbirnih tekmovanjih v Platingu v Nemčiji in raznih slovenskih krajih nastopilo 328 frajtonarjev, na vseh teh prireditvah pa se je zbralo nad 15 tisoč poslušalcev. Veliko jih seveda pričakujejo tudi na -nedeljski sklepni prireditvi na Ljubečni, ki se bo pričela ob 14. uri.
Že opoldne istega dne bodo odprli tudi razstavo diatoničnih harmonik, na kateri se bodo predstavili vsi najvidnejši slovenski izdelovalci tega instrumenta. (k)
V	Zamrzovalnih skrinjah delajo v dveh izmenah
Zaradi povečanega povpraševanja po Gorenjevih hladilno zamrzovalnih aparatih so v obratu Zamrzovalne skrinje programa Hladilno zamrzovalni aparati ta mesec znova začeli delati v dveh izmenah. Del proizvodnje obrata Zamrzovalne omare pa bodo že v kratkem preselili v obrat Zamrzovalne skrinje. Sicer pa so zaposleni v programu Hladilno zamrzovalni aparati Gorenja Gospodinjski aparati delali zadnji dve soboti v avgustu, da bi pravočasno izpolnili naročila kupcev, po njihovih izdelkih.	(vš)
Posvet raziskovalcev in razvoj nikov
V	torek je pripravilo Gorenje Inova informativni sestanek raziskovalcev in razvojnikov. Govorili so o razvojno raziskovalni dejavnosti, možnostih pridobivanja dodatnih sredstev in pripravi dokumentacije za kandidiranje na razpisu ministrstva za znanost in tehnologijo.
(vš)
Pomoč tudi družinam serviserjev Gorenja v Tbzli
Te dni so iz velenjskega Gorenja Servis odpremili paketa s prehrambenimi in drugimi predmeti, namenjene družinam 35 Gorenjevih serviserjev iz Tuzle. Pakete so poslali v Zagreb, od tam pa jih bodo v Tuzlo odpremili s pomočjo muslimanske humanitarne organizacije Me-hmed Mešihat. Gorenje Servis pa je s paketi, v katerih so bili prehrambeni in drugi predmeti, pomagalo tudi družinam 3 Gorenjevih serviserjev, ki so bile izgnane iz Doboja in so zdaj v Zagrebu.	(vš)
Okrogla miza Gorenjevega svobodnega sindikata
Svobodni sindikat poslovnega sistema Gorenje pripravlja okroglo mizo o strategiji razvoja skozi ohranjanje delovnih mest. Na okroglo mizo, datum še ni določen, bodo povabili organizatorji predstavniki republiške in občinske vlade, Gospodarske zbornice Slovenije, sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovence, predstavnike vodstev Gorenjevih podjetij in 'Sindikalne zaupnike podjetij.	(vš)
Tradicionalno srečanje Knezovih
Kar nekaj je družin, ki so z istim priimkom v sorodstvu in se vskao leto zberejo v nekem kraju, da se pogovorijo o tem in onem in nenazadnje tudi poveselijo.
Ena takih rodbin, ki se bo srečala v soboto, 12. septembra na Pirševem domu nad Mislinjo, že šestnajsto leto po vrsti, je Knez. Vsako leto se jih zbere okoli 150 iz koroške. Slovenske Bistrice, Ljubljane, Žalca in Velenja. Najprej bodo imeli skupno mašo, zatem pa bodo igrali, prepevali in se pomerili v družabnih igrah. Srečanje pa je tudi priložnost, da se med seboj pogovarjajo, saj se jih veliko sreča le enkrat na leto.
B.M.
Prva zemljišča vrnili lastnikom
V občini Velenje je bilo doslej naslovljenih na komisijo, ki se ukvarja z vprašanji denacionalizacije 84 vlog. V času priprave zakona o denacionalizaciji, ki so informativno zbirali priglasitve, je bilo podanih precej več vlog, torej je mogoče pričakovati do junija prihodnje leto (ko se rok za oddajo zahtev izteče), še veliko vlog.
Komisija, ki jo sestavljajo Franc Lesnik (predsednik), Venčeslav Tajnik (izvedenec gradbene stroke), Milan Pogorevčnik (izvedenec gozdarske stroke), Ivan Tajnik (izvedenec kmetijske stroke), Danica Vuga (odgovorna za
upravni postopek), Blaženka Čujež (predstavnica sekretarka za javne gospodarske dejavnosti) in Ivan Gaber (predstavnik geodetske uprave), je takoj pričela z aktivnostmi in že razrešila 13 vlog.
V občini je tako vrnjenih
nekdanjim lastnikom oziroma njihovim dedičem že 456 ha kmetijskih zemljišč oziroma gozdov. Prejeli so jih Mihael Rezoničnik (Bele vode), Janez Mele (Metleče), Franc Rezoničnik (Bele vode), Elizabeta Kopač (Legen), Franc Navodnik (Bele vode), Leopoldina Mešič (Skorno), Pavla Jelenko (Topolšica), Melhior Mazej (Bele vode), Terezija Goličnik (Bele vode) in Alojz Poznič ( Bele vode). Stavbna zemljišča pa so doslej
dobili vrnjena Ivan Pirš, Franc Obu in Friderik Blagotinšek. Komisija pa je doslej napisala tudi že dve negativni odločbi.
Povejmo še to, da ima komisija zahtevno delo, še zlasti zaradi nepopolnih vlog in ugotavljanja državljanstva.
Pa še to: Vlog za vrnitev nekdanjega Herbersteinovega in Vošnjakovega premoženja, komisija še ni prejela, zahteve pa so bile podane v času pripravljalnega postopka.
(mz)
Občina Mozirje
Že več kot 500 hektarjev
V mozirski občini so do 3. septembra prejeli 106 vlog za vrnitev premoženja. Popolnih vlog je bilo 69, do tega dne pa so izdali 13 odločb in z njimi vrnili preko 500 hektarjev gozdov in kmetijskih zemljišč.
Ob ugotovitvenih postopkih ugotavljajo, da so iz dneva v
dan in od primera do primera bolj zahtevni in zapleteni. Prva težava je znana, to je dolgotrajno in zapleteno pridobivanje ustreznih dokumentov.
Največja ovira na tej poti je vsekakor promet s kmetijskimi zemljišči v času, ko so bila državna. Gre seveda za prodaje, zamenjave, pozidave in druge posege v lastništvo.
Pojavljajo se velike težave v zvezi z nekdanjimi vaškimi skupnostmi, prav tako v zvezi z vračanjem gozdov. Varovalne gozdove vračajo, vendar s pomembnim opozorilom, da morajo nekdanji' in sedanji (bodoči) lastniki z njimi gospodariti v skladu z ustreznim odlokom in v skladu s sprejetimi gozdno gospodarskimi načrti.
Enostavno rečeno to pomeni, da je v teh gozdovih možna le sanitarna sečnja. Dodatni problem so področja in gozdovi, ki so opredeljeni kot krajinski parki, naravni rezervati, naravni spomeniki in podobno. Vse vloge v zvezi s tem bo namreč reševalo ministrstvo za kulturo.
(JP)
Suša v Zgornji Savinjski dolini
Od danes ocena škode
Posamezni kmetje v mozirski občini bodo lahko škodo zaradi suše prijavljali od danes, četrtka, 10. septembra, do prihodnjega četrtka, 17. septembra.
Pripravili so poseben obrazec za prijavo in gceno škode, ki bo istočasno osnova za odpis davka od kmetijstva in prispevka za zdravstveno zavarovanje, olajšave za pokojninsko zavarovanje še niso sprejete.
Kmetje bodo lahko škodo prijavili na vseh zadružnih enotah in na sedežih kmetijske svetovalne službe, slednji so v Gornjem Gradu, Lučah, na Ljubnem in v Mozirju. V pomoč pri tem opravilu jim bodo kmetijske svetovalke in strokovni delavci Zgornjesavinjske kmetijske zadruge.
V mozirski občini so konec prejšnjega tedna ponovno ocenili pkodo v kmetijstvu. Ne-
posredna in dolgoročna škoda skupaj s stroški prevozov vode za živino znaša 630.842.750 tolarjev, kar po novi republiški metodologiji izračunavanja družbenega proizvoda za mozir-sko občino pomeni dobrih deset odstotkov njenega družbenega proizvoda, deset odstotkov pa je (prav tako po novem) kriterij za pridobitev republiških solidarnostnih sredstev. Seveda bo pridobitev teh sredstev zelo težka, ločeno od teh sredstev so na voljo še sredstva republiškega ministrstva za kmetijstvo za regresiranje krme, semen za krmne dosevke in umetna gnojila, ki jih mora uveljavljati Zgornjesavinjska kmetijska zadruga neposredno na ministrstvu.	(jp)
Silvo Koprivnikar, direktor podjetja INSTOR Stell, med simbolično otvoritvijo proizvodnje sodobnih strešnih oken: 'Vesel sem, da ste se tega pomembnega dogodka za naše gospodarstvo udeležili številni poslovneži, kooperantje in gostje. Danes vse bolj poudarjamo pomembnost prestrukturiranja gospodarstva. Zato ne razumem, zakaj med nami ni predstavnika izvršnega sveta. Očitno se dosti ukvarjajo s komunalnimi vprašanji in razvoje m malih gostiln v Starem Velenju, mauj pa z resnim delom prestrukturiranja malega gospodarstva."
Velenjsko podjetjev Instor Stell je prejšnji petek v Šoštanju simbolično odprlo proizvodnjo sodobnih strešnih oken. (O tej novi naložbi smo podrobno pisali v prejšnji številki našega tednika). Po besedah direktorja firme, Silva Koprivni-karja, so se s slovesnostjo želeli zahvaliti vsem, "ki so sodelovali v tem projektu -kooperantom, poslovnim partnerjem, ker smo tudi z njihovo pomočjo in zaupanjem v sorazmerno kratkem času dosegli ta naš pomemben cilj."
Prve vzorčne izdelke so že poslali nemškim kupcem, ki so bili zadovoljni z njihovo kakovostjo, 20. septembra pa bodo prvo količino oken že izvozili.
Novo okno ima vrsto prednosti glede uporabnosti kot tudi cene.	(vos)
Simbolična otvoritev
	ms j«.	
RS" PB«hH		■P'HH Efloi; -«»1111
		KSilBBlf I i ; j9 mm ** mM gž^Ss \ JflHB ImiS
SHflHHggfp; 3SHSH9 Hr . ' jm\ »BES? JP S	B8§L AHT^I	^ JflB
■PHBIIIIi Wm		»i i&g. Miii|WMaiiB|
SAVINJSKO - ŠALEŠKA NAVEZA
Iz klopi v klopi
Te dni so se spet napolnile klopi: tako v šolske kot tudi poslanske. Šolarji so stopili v šolske klopi zato, da bi si pridobili novo znanje, poslanci raznih vrst zato, da bi znanje, ki ga imajo, koristno uporabili v dobro vseh nas. Taka je se\'eda le teorija, praksa pa pogosto ubira svoja pota. Tako si vsi učenci ne želijo ali nočejo nabirati novih znanj in spoznanj, vsi poslanci pa tudi ne pokazati vsega bogatega znanja, da bi stvari pri nas uredili tako kot si vsi želimo. Nekateri šolarji se ne učijo, ker niso sposobni, pa jim je zato treba pomagati. Nekateri poslanci tvorno ne sodelujejo v poslanskih klopeh, ker nimajo tistega, kar bi od njih
pričakovali: znanja in spoznanja, da so vendarle tam zato, da bi pripomogli k temu, da nam bo vsem skupaj šlo bolje. Pri tem so pa še samosvoji. Če učenec dela kaj napak, ga lahko pokaramo in tudi ponudimo pomoč. Ce poslanca kdo samo poskuša pokarati, bo takoj ogenj v strehi. Podobno ali še celo huje je, če ga kdo želi poučiti.
Naš klopi se torej med sabo močno razlikujejo in verjetno je kar prav tako. Pa čeprav morda tudi ne bi bilo slabo, če bi stvari malo zamenjali. Če bi se tudi poslanci bili pripravljeni kaj naučiti in ne bi vedno mislili, da so vso učenost že pogoltnili z največjo mogočo žlico. Morda
m lahko kdaj tudi prisluhniti šolarjem, ko ti o čem razpravljajo brez zlobe, brez strankarske preračunljivosti in ko ti dokažejo, da imajo moč priznati, da ima lahko tudi kdo drug prav. In da za vsako besedo "soseda" ne preži sovražnik te ali one barve, ki ga je treba v kali zatreti, pa čeprav se nam zdi njegova misel ali pobuda še tako simpatična.
Morda tudi ne bi bilo prav, da bi poslanci sedli v šolske klopi, da bi se navadili, da je le prav, če je v neki družbi vendarle še tudi neka "avtoriteta", ki si zasluži vsaj malo spoštovanja, pa čeprav v smislu prvega med enakimi.
Ampak b(B)og ne daj, da bi kdo kaj takega jasno in
glasno predlagal, saj bi si takoj nakopal na glavo nešteto pisem bralcev s podpisi vidnih predstavnikov naše na moč demokratične družbe. Mi smo si pač demokracijo opredelili dobesedno: iz besedic demos -ljudstvo in kratein - vladati, samo smo sftari malo pomešali, pa so nekateri na vladavino ljudstva pozabili, zapomnili pa so si drugo besedo (kratein) in uvedli neke vrste kretenizem.
Mislim, da le ne bi bilo slabo, če bi ob kakem za poslance zapletenem problemu poklicali v skupščinske klopi otroke. Prepričan sem, da bi v svoji nedolžni neobremenjenosti hitro našli kakšno dobro rešitev za navidez nerešljive probleme. Vendar se kaj takega zagotovo ne bo zgodilo. Ker bi lahko potem kdo predlagal, da bi tud: poslanci sedli v šolske klopi.
Tu pa mnogi od njih ne bi "izdelati'.	(Kr)
10. septembra 1992
DOGODKI
naš čas
moja diagonala
Gorenje Elektronika
Novost - monitorji za osebne računalnike
Ob proizvodnji barvnih televizijskih sprejemnikov, ki jih uvrščajo na svetovnih trgih v srednji kakovostni razred, so začeli v Gorenju Elektronika maja letos uvajati tudi proizvodnjo monitorjev za osebne računalnike.
Začeli so z elektronskimi deli - šasijami. Septembra jih bodo naredili že 3.000. Ta mesec pa bodo v Gorenju Elektronika izdelali tudi testno serijo, se pravi prvih 100 kompletnih monitorjev za osebne računalnike. Če bodo prestali vse preizkuse, elektronski deli - šasiie, so jih pred meseci, bodo že oktobra izdelali 1.000 kompletnih monitorjev za osebne računalnike. Za prihodnji mesec pa načrtujejo tudi proizvodnjo 4.000 elektronskih delov šasij. Proizvodnjo elektronskih delov - šasij in kompletnih monitorjev za računalnike bodo še nadalje povečevali. Zadnji mesec v tem letu naj bi, kot računajo v Gorenju Elektronika, izdelali že okrog 6.000 elektronskih delov
in okrog 2.000 kompletnih monitorjev za osebne računalnike.
Tako elektronske dele -šasije kot kompletne monitorje za osebne računalnike pro da Gorenje Elektronika v Italijo. Z italijanskim partnerjem se
dogovarjajo o možnostih skupnega razvoja in skupnega nastopa na trgu, tako na domačem kot na tujih. Tako bi se povečale • tudi možnosti za nadaljnje večanje proizvodnje.	(vš, Foto: H.J.)
lj§jjp:
Novost iz Gorenja Elektronika: Eden od kompletnih monitorjev za osebne računalnike iz testne serije. Pomembno je, da uporabljajo tako za proizvodnjo elektronskih delov - šasij in kompletnih monitorjev za osebne računalnike isto tehnologijo in stroje kot za proizvodnjo barvnih televizijskih sprejemnikov.
Celjsko območje
Skupno nad nevarne odpadke
Če hodu aktivnosti, ki jih ob podpori slovenskega sanitarnega inšpektorata vodi celjska Komunala, uspele, se bomo ne le na celjskem območju, ampak v vsej Sloveniji rešili vsaj nevarnih kužnih odpad-kov. Čeprav natančnih podatkov o tem, koliko jih "pridelajo" slovenske bolnišnice in drugi zdravstveni zavodi, nimamo, grobe ocene kažejo, da gre vendarle za velike količine. In kot je na posvetu v Celju ob predstavitvi mobilne naprave za razkuževanje teh odpadkov dejal minister za zdravstvo Božidar Voljč, ne bi bilo prav, da bi prav odpadki iz bolnišnice lahko nezdravo vplivali na ljudi in drugo okolje.
Na našem območju smo se z nevarnimi odpadki iz bolnišnice -celjske - že srečali. Tedaj so bili odpadki sicer druge vrste, vendar so jasno pokazali vso problematiko, s katero se srečujemo pri nevarnih odpadkih iz zdravstvenih ustanov. Ob selitvi pokvarjenih zdravil iz Celja v v Šoštanj in nazaj se je izkazalo, kako malo možnosti imamo pri nas za primerno skladiščenje ali uničenje takih odpadkov. Mobilna naprava, ki so jo zdaj prikazali, rešuje vsaj del takih odpadkov in sicer nevarne kužne odpadke. Naprava znane firme Saubermacher deluje na osnovi pare (okoli 150 stopinj Celzija), ne potrebuje pa nikakršnih kemikalij. To pa tudi pomeni, da nima kvarnih vplivov na okolje: ne za vode, ne za zrak.
Predvsem Zeleni in člani
društva za varstvo okolja so pozorno spremljali te podatke, saj so seveda stalno na preži, da ne bi dobili naprave, ki bi sicer odpravljala eno nesnago, proizvajala pa drugo. Po njihovem je lahko problem le filter (dvostopenjski), vendar bi po zagotovilu dobavitelja filtre (letno ga je treba dvakrat zamenjati) vozili na strokovno uničenje v Nemčijo, kot velja v za vse te naprave. Zdaj je dejansko le en problem: kje zbrati milijon mark, kolikor velja ta mobilna čistilna naprava. Vendar po mnenju mnogih tudi ministra Voljča in glavne republiške sanitarne inšpektorice Metke Macarol - Hiti-jeve - to ne bi smel biti nepremostljiv problem. Še posebno, ker je po dosedanjih ocenah to zelo primerna naprava. In če
držijo podatki, ki so jih že zbrali (natančne še bodo), bi s to eno napravo lahko uničili vse tovrstne nevarne odpadke v Sloveniji.
Prednost te naprave je prav v mobilnosti, saj jo lahko brez težav prevažajo iz kraja v kraj. To pa pomeni, da bi odpadlo nevarno prevažanje teh odpadkov na eno mesto, ampak bi jih uničevali na mestu nastanka. Seveda pa so tudi ob predstavitvi te naprave vsi poudatjali, da je to prvi korak -končni je urejena sežigalnica vseh nevarnih odpadkov; tudi ostankov, ki nastajajo pri tej napravi. Sicer pa pravijo, da lahko predelane odpadke te mobilne naprave normalno odložijo na komunalno odlagališče. Pri "predelavi" se volumen teh odpadkov zniža do 80 odstotkov.	(k)
I Velenje	I
i Odpoved Super Liju !
I O zapletih okoli lokala Super Li smo v našem časopisu I
že veliko pisali. Predvsem o nezadovoljstvu bližnjih sosedov zaradi pogostega motenja nočnega miru. Ti so bili silno veseli, ko so ta lokal zaprli.
Lastnik Martin Lisjak si v občini Velenje ni pridobil
| ustreznega obrtnega dovoljenja, čeprav je ob pogodbi oblju-i bil, da bo to storil do konca leta 1988.
Glede na številne pripombe občanov, so delegati družbeno | političnega zbora velenjske občinske skupščine menili, da je | j treba nameniti podhod pod Šaleško cesto mirnejši dejavno- I . sti. Lastniku lokala Super Li so izglasovali odpoved. . I Odpovedni rok pa znaša leto dni. (mz) I l--------------------1
r I i 1 I I I I 1 I I I I I I i I I l I I I i l I I I l I I I I I l I I l I I I
trn
Demokracija
pristriženih
peruti?
Današnje nadaljevanje Moje diagonale pišem s prestrašeno povešenim peresom in z gorečim upanjem, da bom nevarno bližajoče se ujme predvolilnega časa na Slovenskem preživel cel in zdrav, da mi strumno nabrušene škarje predsedniškega kandidata Vitomira Grosa ne bodo pristrigle bahavo prhutavih peruti. Ni sicer natančno povedal, čigave perutničke bi rad videl viseti na steni svoje trofejne sobe, ker pa je previdnost dokazana mati modrosti in bližnja sorodnica strahu, nekaj bojazljivosti in previdnosti ne bo odveč. Peruti so le peruti.
Vitomir Gros je na seji skupščinske zakonodajno-pravne komisije pred dnevi rekel nekako takole: "Novinarjem je treba malo pris-triči peruti. Če se bodo med volilno kampanjo spravili s komentarji na kakšno stranko, jo bodo uničili." In še dodal: "Čisto resno mislim." Zakaj je bil potreben ta dodatek res ne vem. Kako pa najbi mislil predsedniški kandidat, če ne resno? Resno očitno mislijo tudi mnogi drugi, ki se v teh dneh po svoje demokratično spravljajo na javnost. Denimo oni, ki so "rodili" predlog zakona o volilni zakonodaji z razvpitim petim členom, ki določa, da morajo mediji strankam
zastonj odstopiti prostor.
Kje na svetu pa sploh počnejo kaj takega, so se že vprašali prenekateri in takoj dobili odgovor iz poznavalskih krogov (n.pr.dr. Kurt Wimmer iz sosednje Avstrije), da bo ta "slovenska demokratična strankarska novost" prav gotovo odmevala v demokratični Evropi. Očitki, ki jih ta inovacija upravičeno posluša niso nedolžni. Za centralizacijo medijev gre, za suspenz avtonomije tiska in novinarjev, za odrekanje z ustavo zajamčene pravice do svobode tiska in do svobodnega izražanja mnenj, za pravico do svobodnega opravljanja svojega dela, potemtakem tudi za suspenz nekaterih določil ustave, za igre, opozarjajo nekateri, ki so hudo nevarne demokracijo...
Natančno za to gre in natančno zaradi tega nas demokratična Evropa ob podobnih popadkih čudno pogleda. Takšne in drugačne ideje seveda niso nevarne za novinarje, ki smo pri tem še najmanj pomembni. Sporna razmerja se ne rojevajo na relacijah politiki - novinarji ampak na zvezi politiki -javnost. Mediji in novinarji v njih morajo biti v službi uveljavljanja interesov svojih javnosti in nikogar drugega. Ali kot bi rekla pronicljiva
opazovalka družbenih dogajanj pri nas, komentatorka in publicistka Dragica Ko-rada: "S tem, ko slovenski politični akterji javno zanikajo avtonomijo medijev, javno odpravljajo tudi sredstva za uveljavljanje avtonomije državljanov... Tisk nastopa v evropskih pojmovanjih demokracije kot kontrolni mehanizem oblasti. Če javnosti vzamemo njeno sredstvo, smo pokončali tudi javnost. In ko smo pokončali javnost, smo pokončali politiko kot tisto sfero družbene dejavnosti, ki omogoča igro različnih družbenih interesov. Zlovešči mir, ki ga proizvedejo vse te naprave, se imenuje diktatura. V takem miru gredo celo diktatorji radi na volitve. Kaj drugega kot zmagati tako ne morejo."
Ne skrbi me preveč, da bi se takšne volilnokam-panjske domislice, kot jih ponuja predlog omenjenega zakona in kot se rojevajo v razpravah o tem, lahko "prijele".
Naš človek razmišlja dovolj "evropsko", da zna ločiti prave namere od tistih, ki to niso. Bolj skrbi ugotovitev, da dajo tisti, ki prihajajo z njimi na svetlo, tako malo nase. Ne zaradi njih samih, zaradi nas!
Avtoservis Jakopec
Nov "nobel" Oplov salon
Prejšnjo sredo dopoldne, točno ob 11. uri, kot je pisalo v vabilu, se je na Selah pri Velenju, natančneje na Kosovelovi 16, pričela uradna otvoritev novega prodajnega salona za avtomobile znamke Opel.
Avtoservis Jakopec, ki ima v Velenju že dolgo tradicijo in si je pridobil zaupanje strank z opravljanjem kvalitetnih uslug, prijaznostjo in konkurenčnimi cenami, je s to pridobitvijo močno razširil svojo dosedanjo ponudbo. Ljubitelji Oplov-ili avtomobilov bodo sedaj lahko tu naročili in kupili katega koli izmed modelov Oplovih avtomobilov; njihova prednost je tudi v tem, da lahko modela Vektra in popularno Astro
dobite takoj! Hkrati vam sedaj pod isto streho nudijo tudi avtoservis za vse modele Oplovih avtomobilov, v sodobno opremljenem Avtoshopu pa tudi rezevne dele in dodatno opremo za te avtomobile. Celotna nova ponudba bo ime Jakopec ponesla tudi preko meja velenjske občine, saj je namenjena tudi kupcem iz celjskega, koroškega in savinjskega območja. To je pomembna pridobitev ne le za družino Jakopec, ampak tudi za velenjsko občino. Velenjski župan, Pankrac Semečnik, je v svojem
govoru ob tej priložnosti to večkrat poudaril. Da je takih, ki zaupajo Avtoservisu Jakopec in tudi znamki Opel veliko, dokazuje tudi število prisotnih na slavnostni otvoritvi. Bilo jih je blizu 300.
Naj ob tem povemo, da v Avtoservisu Jožeta Jakopca poudarjajo, da ne bodo zanemarili svojih dosedanjih zvestih strank, ki se navdušujejo nad avtomobili Daihatsu, Fiat in Renault. Vse usluge, ki so jih nudili doslej, bodo opravljali na enako kakovostni ravni tudi vnaprej!
Jelinčič ante portas
Že nekaj časa je jasno, da bo Zmago Jelinčič, do pred kratkim še slabo poznani predsednik Slovenske nacionalne stranke, za slovensko politično prizorišče in za vso slovensko javnost pretres in presenečenje. Po vseh genocidnih in etno-cidnih ukrepih trenutne slovenske oblasti, se je število Jelinčičevih pripadnikov začelo strmo večati. Vse to pa lahko razumemo predvsem kot simptom obolelosti slovenske politike, hkrati pa tudi kot znak, da se narodno tkivo proti temu raku že postavlja v bran. S svojo antinacionalno politiko (na katero je pisec teh vrstic že mnogokrat opozoril), je sedanja, pretežno liberalistično usmerjena vladna garnitura naravnost provocirala pojavljanje ekstremnih nacionalnih občutij. Politika, ki podeli stotisočem ljudem državljanstvo brez preverjanja in ga da tudi vsem tistim, ki so bili sovražni slovenskemu narodu in njego-
vi osamosvojitvi je kriminalna do svojih ljudi. Tisti, ki so enostavno legalizirali zatečeno družbeno stanje in pustili vse privilegije Neslovencev, ki so jih ti dobili zaradi protislovenske politike v bivši skupni državi Jugoslaviji, so zasejali med nas malodušje in brezvoljnost. Nihče, razen tistih, ki so bili ravno "pri koritu" ni dobil niti zadoščenja, da je bil svojemu narodu zvest in nihče, ki je ves čas pljuval po tem narodu ni dobil niti klofute. Enostavno je vse ostalo kot je bilo. S tem je liberalistična politika ravnala v skladu s svojo deologijo, sebi je olajšala delo, slovenskemu narodu pa spet prizadejala ogromno moralno škodo. Jelinčič kot reakcija na tako politiko je vladnim strukturam vsekakor trn v peti. Jelinčič uporablja pri svoji propagandi jasna, enostavna gesla, ki so nedvoumna in učinkovita. Jelinčič ne analizira in ne filozofira, vendar
njegove besede jasno kažejo krivce. In slovenski mediji, ki so sovražni do Peterleta, Pirnata, Grosa in drugih Demosovih politikov, so sorazmerno razumevajoči z Jelinčičem. Kar seveda navaja na misel, da je vendarle vse vodeno po načelu - tiste, ki se gredo demokracijo bomo pokončali "demokratično" (z medijsko manipulacijo) tiste, ki hočejo silo bomo pa s silo. Jelinčičeva ljubezen do orožja je bila policiji poznana, zato ga je ves čas spremljala in čakala na svoj veliki trenutek. V njegove vrste je. infiltrirala cel kup nekakih revolverašev, ki ga bodo na sodišču obtoževali za vse mogoče in nemogoče. Udar so izvedli prav na dan kongresa Slovenske nacionalne stranke in je bil zato očitno namenjen vsej stranki. Ljudje bi morali miselno povezati to stranko z orožjem in nasiljem. In še z nečim! V času Jelinčičeve aretacije je še vedno tekel
kazenski proces proti morilcu Ivana Krambergerja. To so bili zadnji dnevi, ko je bilo mogoče v mislene procese slovenskih glav spraviti še povezavo Jelinčič - Ivan Kramberger. Časopisi so navsezadnje takoj pograbili z ničemer podkrepljeno teorijo o načrtovanih atentatih na vodilne slovenske politike.
Slovenska liberalistična politika je sicer katastrofalna za slovenski narod, zato pa toliko bolj spretna pri blatenju in političnem uničevanju svojih nasprotnikov. Nekomu podtaknejo nevarnost klerikaliz-ma, pri drugem se mešajo v zakonske zadeve, pri tretjem jimpride na pomoč cankarjan-sko zamorjeni in zapiti sosed, pri Jelinčiču pa so morali uporabiti policijo. Kaj lahko pričakujejo preostali, Gros, Zagatjeva, Podobnik, Buser in drugi? In kaj lahko od tako vodene politike pričakujemo mi vsi?	Borut Korun
Jože Jakopec in Tomaž Adamič, direktor podjetja Avtotehna VIS, sta ob tej priložnosti slavnostno podpisala pogodbo o sodelovanju
Pravice najemnikov stanovanj
Z novo stanovanjsko zakonodajo je ostalo vprašanje pravic najemnikov stanovanj dokaj neopredeljeno in mnogi so se zaradi tega čutili negotove. Svoje pravice bodo lahko v bodoče iskali pri svetu za varstvo pravic
zbora že potrdili na torkovem zasedanju. Pred tem so ga potrdili že delegati zbora združenega dela, včeraj (po zaključku naše redakcije) pa je bil tudi na dnevnem redu zasedanja zbora krajevnih skupnosti. <
Osnovna naloga tega sveta je zaščita imetnikov stanovanj, predvsem na področju spremljanja uresničevanja obveznosti lastnikov oprdeljevanih v najemnih pogodbah.
(mz)
AKTUALNO
4
nas cas
Na Zavodu za zaposlovanje je gneča
TUjci že oddajajo vloge za osebna delovna dovoljenja
Po Zakonu o tujcih, ki je bil sprejet sredi julija letošnjega leta, bodo morali vsi tujini državljani Republike Slovenije do sredine oktobra letošnjega leta zaprositi za oseba delovna dovoljenja, če bodo želeli pri nas še naprej delati. Na Zavodu za zaposlovanje, kjer izdajajo delovna dovoljenja in sprejemajo vloge zanje, imajo v tem času veliko dela.
Nada Vidmar strokovna delavka na velenjski enoti Republiškega Zavoda za zaposlovanje nam je povedala, da so do konca prejšnjega tedna sprejeli že okoli 450 vlog za izdajo osebnih delovnih dovoljenj. "Te vloge, kot veste, morajo oddati vsi tisti delavci, ki so bili na dan 18. julij v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas ali pa so prejemali na Zavodu za zaposlovanje denarno nadomestilo ali denarno pomoč."
Od vseh doslej sprejetih
vlog so na Zavodu za zaposlovanje v Velenju že rešili okoli 100 vlog. "Delavci, ki prihajajo k nam z vlogami za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja so o svojih pravicah dobro obveščeni, poznajo zakon in ne prihaja do večjih vsebinskih težav. Prihaja pa do nekaterih formalnih nesporazumov. Po navodilih morajo tuji državljeni ob oddaji vloge za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja predložiti fotokopijo potnega lista ali osebne izkaznice, delovne knjige, potrdilo o bivanju in potrdilo o zaposlitvi. Največ nesporazumov je okoli prilag-anja potrdil o bivanju. Z oddelkom za notranje zadeve pri upravnem organu se še nismo sporzumeli, ker ne želi izdajati dovoljenj za bivanje, predno ti delavci ne pridobijo dovoljenj za delo. Oboje pa daje podlago za delovno vizo. S tem pa se upravnim organ-
om izdajanje potrdil podvaja. Vendar težave rešujemo sproti in do večjih težav ne prihaja."
Največ tujih državljanov, ki delajo v Sloveniji, prihaja iz republik bivše Jugoslavije. Največ je prebivalcev Bosne in Hercegovine, sledijo jim Hrvati, nekaj Srbov, Makedoncev, iz Vojvodine in Črne gore. Ti ljudje niso zaprosili za slovensko državljanstvo iz različnih razlogov. Najpogosteje po besedah Nade Vidmar zato, ker imajo ali so imeli v delih bivše Jugoslavije premoženje. Bile so to hiše, zemlja in nekoč so se v te kraje želeli vrniti. Mnogo jih je, ki za državljanstvo niso zaprosili, ker jih v teh krajih čakajo družine, nekateri pa slovenskega državljanstva pač niso želeli.
Zanimiva je kvalifikacijska struktura teh, ki iščejo osebna delovna dovoljenja kot tujci pri nas. Večina so nekvalificirani in polkvalificirani delav-
Na sliki od leve proti desni: dipl. ing. Janja Divjak, Ilija Lamšič, Jožica Vodončnik, Zofka Nardin
MMMMMMMilliliiiai^M
10. september 1992
Manj jabolk in slabša kakovost
Ta ponedeljek, ko smo se prvič odločili preveriti, kako poteka pilotski projekt ločenega zbiranja smeti na mestu samem, torej v KS Gorica -levi del, je poteklo točno 21 dni od pričetka akcije. Imeli smo še to srečo, da je nov, veliko lepši in očem prijaznejši avto pobiral odpadke ravno v času, ko smo se približali stanovanjskim blokom. Spremljala ga je Janja Divjak, vodja pilotskega projekta pri Komunalnem podjetju Velenje. Fanta, zadolžena za pobiranje smeti, sta brez večjega truda vozila lične posode do avtomobila, skoraj vse ostalo pa je opravil stroj. Če se ne bi okoli posod širil precej močan smrad, bi bilo njuno delo še lažje. Smrada tudi nove posode in nov način zbiranja odpadkov ni odpravil.
Seveda nas je zanimalo, kako poteka pilotski projekt v praksi, kar smo najprej vprašali strokovnjakinjo, g. Janjo Divjak: "Odkar smo tudi v praksi pričeli z našim pilotskim projektom, sem vsak ponedeljek, ko pobiramo smeti, tudi sama na terenu. Danes prvič odvažamo papir, ki ga bomo v teh poskusnih mesecih odvažali enkrat mesečno. Količine so me presenetile, tako v individualnih hišah, kot v stanovanjskih blokih ga je bilo zelo veliko. Sicer pa se nam zdi, da so gospodinjstva, ki so zajeta v ta projekt, na začetku pokazala veliko več zanimanja in so stvar lepo sprejela. Sedaj pa že opažamo, da se v blokih ne držijo naših navodil. V posodah se že najdejo odpadki, ki tja ne sodijo, nekaj lahko naša delavca še prebereta preden spraznita posodo, vsega pa ne moreta. Poleg tega jima to vzame veliko časa. Ugotavljamo tudi, da. so za nekatera
gospodinjstva v individualnih hišah posode za t.i. ostale odpadke premajhne. Tega ne bo težko popraviti - taki bodo dobili večje posode. Za odvoz bioloških odpadkov enkrat tedensko, ostalih odpadkov na 14 dni in odvoz stekla in papirja enkrat mesečno smo se odločili tudi zaradi pocenitve odvozov, vendar nas, kot že rečeno, količine ponekod presenečajo."
Tako začetek novosti, ki si jo želi še veliko gospodinjstev,ki niso bila zajeta v poskusni projekt, ocenjuje strokovnjakinja. Mnenja 3 naključno izbranih predstavnikov gospodinjstev od 581, kolikor jih je zajetih v akcijo so podobna. Akcijo pozdravljajo. Pred stanovanjskim blokom v ulici Velj-ka Vlahoviča 47 smo ustavili Ilijo Lamšiča:" Jaz osebno to podpiram in se mi zdi zelo dobro, če bi se le ljudje držali
navodil, ki smo jih dobili. Nekateri enostavno niso navajeni in se kljub dobrim navodilom teh ne držijo. Posode, ki jih imamo v stanovanjih so zelo praktične in lepe, le da so hitreje polne. To ni nič hudega, saj do odlagališča smeti nimamo daleč. Želim si, da bi akcija uspela in da bi se to obdržalo, čeprav imam občutek, da bo pri tem kar nekaj težav."
Le stopnišče niže smo ustavi-li upokojenko, Jožico Vodončnik, ki opravlja tudi delo hišnice in čistilke, vendar ne v svojem bloku, ampak na desni strani Gorice, ki v projekt ni vključena. Po treh tednih akcijo ocenjuje takole:" Veste, eni se držijo navodil, drugi pa že kar na začetku ne. Saj ni hudo, če imaš v kuhinji dve posodi in odlagaš v vsako tisto, kar vanjo spada. Nekaterim je to očitno odveč in
ci, ki so zaposleni na manj zahtevnih delih. Več kot polovica je takšnih, ki bodo dobili stalna delovna dovoljenja, saj izpolnjujejo zanj osnovni pogoj, več kot deset let delovne dobe v Sloveniji.
Delavcem na Zavodih za zaposlovanje bi bilo neprimerno lažje, če bi podjetja, ker so ti ljudje zaposleni, pomagala delavcem in bi skupaj za vse te zaposlene zbrala dokumentacijo in jo oddala. To so naredili, kot nam je povedala Nada Vidmar, vzorno na Veg-radu, Gradisu Ravne in na Cestnem podjetju v Dravogradu. "Pohvaliti pa je treba podjetja, saj so delavce o tem dobro obvestila in ga ni, ki o tem, kaj mu je storiti, ne bi bil obveščen."
Zanimalo nas je, če je morda na Zavodu za zaposlovanje že kaj novih prošenj tujcev za delo pri nas. "Nekaj je bilo tega. Predvsem za delavce v gradbeništvu. Imeli smo tudi primer za sezonsko zaposlitev delavcev, tujih državljanov, konkretno je šlo za obiranje hmelja. Vendar smo ta problem rešili z domačo delovno silo. Vključili so se brezposelni, ki so prijavljeni na zavodu."
Milena Krstič Planine
preveč. Akcija bi lahko ppopol-noma uspela, če bi se stranke v blokih le malo potrudile. Meni je všeč, ker vem, da sc da marsikaj še koristno uporabit. Moti me to, da smeti odvažajo le enkrat tedensko. Zdi se mi, da sedaj iz posod bolj zaudarja, ker v njih ni več papirja, ki je prej vpil vso tekočino. Sedaj iz posod včasih tudi teče po cesti in smrad se tako širi."
Tako v blokih, med individualnimi hišami pa smo med klepetom s sosedo zmotili Zofko Nardin, ki nam je takoj povedala, da je pogovor med njima tekel ravno na to temo:" Osebno se mi zdi, da je ločeno zbiranje odpadkov zelo vredu in da je bil že skrajni čas, da je do tega prišlo. No, papirja se je v teh treh tednih nabralo kar veliko. Posodice so praktične in me ne motijo, tako da mislim, da bo z malo volje poskusna doba uspešno minila. Vsaj v individualnih hišah."
Želja, da bi se zavest tistih velenjčanov, ki jim je vsaka koristna novost odveč le spremenila, je torej velika. Tako pri Komunalnem podjetju kot pri občanih samih. Dosedaj je poskusni čas v tistih slovenskih občinah, ki so se s tem že srečale, uspešno potekel. Menda ja ne bo Velenje prva, kjer se bo zalomilo...
(bš), foto: (bm)
Male živali zaman čakale na obisk
Društvo rejcev malih živali iz Velenja je v nedeljo na prostoru gostišča Rajh pripravilo nadvse zanimivo razstavo različnih vrst kuncev, domačih pernatih živali, nutrij in tudi takšnih živali, ki jih zlasti otroci ne videvajo pogosto, ali pa sploh ne.
Omenjena razstava je sodila v sklop otroškega "miš-maša", ki ga je organiziralo gostišče Rajh za najmlajše. Toda vetrovno in mrzlo vreme je naredilo svoje. Kljub dobri zamisli in namenu ter dobrim pripravam je otroško rajanje odpadlo. Tako so tudi male živali bolj samevale. Nekaj naključnih obiskovalcev pa si jo je kljub temu ogledalo, med njimi tudi mali nedebudneži (na fotografiji), ki so se živali še posebej razveselili.	(foto:bm)
Letošnja huda suša tudi sadjarjem ni prizanesla. Strokovnjaki pravijo, da je bilo podobno sušno obdobje pred več kot 40 leti, moderno sadjarstvo pa takšne suše sploh ne pozna. Zdajšnja suša je najbolj prizadela Prekmurje, tam je sadje prizadeto loo-odstotno. V kmetijski zadrugi Šaleška dolina ocenjujejo, da bo na Turnu letos jabolk manj za približno 40 odstotkov in tudi kakovost bo bistveno manjša kot sicer. Kljub vsemu sadjarji menijo, da bi obilni dež le nekoliko omilil sedanje stanje.
Pred dnevi smo obiskali Turn, naš sogovornik pa je bil Matjaž Jenšterle. Na vprašanje, če se bodo posledice suše poznale tudi prihodnje leto, je odgovoril: "Vsekakor. To je tisto kar nas najbolj skrbi, ker ne vemo, koliko so se brsti sploh uspele prehraniti in če so dovolj formirane za prihodnje leto. Skratka, posledice se bodo poznale tudi v prihodnjih letih."
Katere jablane je suša najbolj prizadela?
"Najbolj prizadete so eno in dvoletne jablane, ker še nimajo dovolj koreninskega sistema, pa tudi tiste, ki rastejo na bolj prodnatih tleh. Na močnejši ali ilovnati zemlji so
Gostinstvo Paka
Tudi v gostinstvu Paka težko čakajo na sprejetje lastninske zakonodaje in rešitev primerov, ki jih je zajel Zakon o denacionalizaciji. Bodočnost tega podjetja je namreč močno odvisna od njih. Gostilne Stavel v Starem Velenju ravno zaradi še nerazjasnjene lastnine niso obnovili. Bodo pa zato že v kartkem, če bo šlo vse po načrtih in velikih željah, pričeli z obnovo Pivnice na Cankarjevi, v zadnjem času močno
jablane sušo lažje prenašale, če pa obilnejšega dežja še dolgo ne bo, bodo ogrožene tudi te jablane."
In kako so jablane prizadete?
"Prvič so veliko manjši plodovi. Začeli so rumeneti kar pomeni, da prisilno dozorevajo, tudi zaradi poremočnega sonca. Sušijo se peclji, zato odpadajo plodovi. Kaj storiti s temi plodovi? Praktično nič. Za jesti še niso, le za sok jih lahko uporabimo ali za jabolčnik. Tudi za krmo živine so primerne takšne jabolke."
Boste jabolke torej letos obirali prej?
"Verjetno se bo vse skupaj odvijalo prej kot sicer, čeprav smo letos vsi pričakovali kasnejšo letino. Zaradi obilnega dežja pomladi se je namreč vegetacija zavlekla. Zdaj vidimo, da je suša vse skupaj pospešila in bo zato obiranje jabolk teden prej kot v normalnih letih."
Bodo jabolka zaradi vsega tega dražja?
"Menim, da ne. Sadjarji spoštujemo načelo, da imajo ozimna jabolka standardno ceno. Res pa je, da bodo v zimskem času občutno dražja, če jih bo primanjkovalo."
B.Mugerle
"karanega" KŠC-ja, potem pa bo na vrsti Šestnajstica.
Hotel Paka je trenutno še prevelik "zalogaj", zato bo na novo preobleko moral še počakati. Najmanj do druge pomladi.
Uspelo jim je izpeljati kadrovski program, tako, da so sedaj s kvantitativnim številom zaposlenih zadovoljni, na vrsto pa pride še kvalitativni. Vodstvo se namreč zaveda, da tu še pešajo, (bš)
Lepše, prijaznejše in bolj praktične posode za odpadke lahko zaenkrat vidimo le na levi polovici KS Gorica. Marsikje bi jih namesto starih "kant" radi videli čim prej.
Po poletju spet optimisti
O velikih težavah skoraj na vseh področjih, s katerimi se ži nekaj časa ubada Gostinstvo Paka, smo že večkrat pisali. Zat( smo bili toliko bolj veseli, ko smo izvedeli, da stvari ne drsij( več navzdol, ampak da jesen in zimo pričakujejo prece optimistično. Zato imajo kar nekaj razlogov. V letošnjen avgustu so v Hotelu Paka zabeležili skoraj toliko nočitev, kot st jih imeli v istem mesecu leta 1990. Res, da je povprečje i celotnem letošnjem letu nižje, vendar se stanje izboljšuje Vodstvo Hotela se zaveda, da bodo verjetno že prvi jesensk meseci bolj "sušni".
Sadežev je več na tleh kot na drevesu
10. september 1992
REPORTAŽA
naš čas
Po vsem, kar so doživeli, sedaj iščejo sobico, v kateri bi resnično lahko zaživeli kot družina
Kaj se zgodi s človekom, ki v določenem trenutku, pod vplivom nekoga drugega, pozabi kdo in kaj je. Spremeni se v zver, ki v boju za oblast ne pozna milosti, brat ne brata, sosed ne soseda, prijatelja. Ni mu mar za bolečine, ki jih prizadeva s svojim nerazumnim početjem nedolžnim, ne za strahote, kaj šele človeka vredno življenje. Ne pravijo zastonj: ni je živali na svetu, ki bi se je človek moral bolj bati od človeka.
Nerazumljiva vojna na ozemlju Bosne in Hercegovine je zgovoren dokaz zgoraj zapisane trditve. Njene razsežnosti postajajo vsak dan bolj nerazumljive zdravi človeški pameti. Od bolečin, strahu in nesreče otopeli obrazi s televizijskih zaslonov razkrivajo vso bedo in žalost nekega naroda. Solze na očeh so solze obupa, nemoči, so solze, zgovornejše od vsake besede. Prizori nasilja, etničnega čiščenja človeku stiskajo srce, naganjajo strah v kosti. Če pa človek vse to občuti na lastni koži, je vse toliko huje.
Husein Marošlič je po narodnosti musliman. Pred 21 leti ga je pot vodila iz rodnega Trnopolja v Slovenijo. Tu se je izšolal za strojnega tednika. Svoj kos kruha si služi v mariborski Metalni. Že 11 let je član njene vzdrževalne ekipe v šoštanjskih termoelektrarnah. Čeprav je Slovenija njegova druga domovina, njegovo srce krvavi zaradi vseh grozodejstev, ki jih doživlja njegov narod, njegova družina. Metode etničnega čiščenja pa je
Husein doživel in občutil tudi na lastni koži. O tem nam je pripovedoval prejšnji petek.
Doma pri svojih
Letošnji 1. maj je hotel Husein preživeti v krogu svojih dragih - žene, hčerke in sina. Želel pa se je udeležiti tudi že tradicionalnega množičnega zborovanja občanov mesta Kozarac, kamor je sodil njegov rojstni kraj. Takoj ob prihodu domov se je odločil pomagati sovaščanom pri zaščiti tamkajšnje njifiove oblasti. Pištolo in bombo je kupil od tam živečih Srbov, ki so vsakega kupca tovrstnega blaga zapisali. Vojska, ki se je že prebijala v ta konec Bosne in Hercegovine je tako vedela, kakšen upor jim pripravljajo. Čeprav so vedeli za napad, bili nanj pripravljeni, se z razpoložljivim orožjem mnogo močnejšemu sovražniku pač niso mogli postaviti po robu. "Agresorska vojaka nas je premagala in zajela. Ženske, otroke, mladoletnike
in starce so strpali v eno od stavb v moji rodni vasi. Moške, stare od 18 do 60 let, pa so nas odpeljali v pravi koncentracijski taborišči Omarska in Kiraterm. Kaj pa se je tu dogajalo, pa je težko opisati z besedami." Huseinu zastane dih, povešen pogled, otožne oči, upadla lica in besede, ki nekako nočejo gladko z jezika, povedo veliko.
V taborišču
Se vedno pod močnim vtisom vsega doživetega gorja (psihično in telesno si po dvomesečnem taboriškem življenju še ni opomogel), je Husein po krajšem molku pripoved nadaljeval: "Ob prihodu v taborišče smo nekaj dni ležali kar na betonu. Na borih nekaj več kot 80 kvadratnih metrih se nas je stiskalo več
kot 300. Po nekaj dneh smo dobili "postelje" - palete, na katerih se je stiskalo po 6 ljudi. Pretepanje, mučenje je bilo na dnevnem redu. Udarcev z gumijevko, ki sem je bil deležen, so bili mila kazen za to, ker sem musliman. Kajti, vsi muslimani so zanje ustaši in ti nimajo pravice do življenja. Tako so me spet nekega dne pretepli samo zato, ker sem jedel njihovo hrano - kos kruha in skodelico pasulja. Pa to še ni bilo vse. Včasih se je bilo treba za ta obrok "potruditi" s plazenjem po kolenih v dolžini od 20 do 30 m. 25 minut časa je imelo okrog 560 zapornikov, da je obrok dobilo
in tudi pojedlo".
Le enega obroka na dan zaporniki niso bili deležni vedno. Kadar je zmanjkalo električnega v toka, so ostali lačnih ust. Žejo ob neznosni vročini so si smeli gasiti le z
industrijsko vodo. Vseskozi so bili zaprti v enem prostoru. Smeli so ga zapustiti le v času kosila. Umivali se niso, oblečeni so bili le v oblačila, ki so jih imeli ob zajetju na sebi. "Dva meseca sem preživel v taborišču in shujšal sem za več kot 20 kg, nekateri tudi do 40 kg. To so travme in človek si težko opomore od tega, kar je tam doživel."
Njihov dan je bil eno samo trepetanje za življenje, prežet s strahom in grozo. Nasilje , ki se je odvijalo pred očmi zapornikov vsak dan,je bilo namreč sestavni del taboriščnega življenja. "Spomnim se prehoda noči iz 24. na 25. julij. 98 ljudi so pobili, 46 pa "samo" ranili . Te mrliče smo nalagali naslednje jutro na tovornjak, prav tako na pol žive taboriščnike. Vprašal sem: "Kaj pa z ran-
jenci? "Madona, kaj pa vi mislite, da bomo mi dali kri za ustaše!" je bil osoren odgovor srbskega vojaka. Najbrž so jih skupaj z mrtvimi vrgli v jamo in jo nato zasuli. Streljali so vsepovprek, pretepali in mučili pred očmi žena, otrok tako, da je marsikdo umrl od teh bolečin in povzročenih ran. Pred mano je 7 dni umiral človek, ki so mu z železno cevjo zdrobili kolena in komolce na rokah. Ah, človek preprosto ne more verjeti, da je kaj takega mogoče."
Nekega dne je Huseina v taborišču obiskal njegov sosed Srb (ti so se lahko po mili volji sprehajali po taborišču). Poznal ga je od otroških let dalje, bil je njegov prijatelj, Husein mu je pri gradnji hiše veliko pomagal. Njegov obisk ni bil obisk prijatelja, dobrega soseda, ampak: "Prišel je k meni zato, da bi mu podpisal
list papirja. S podpisom bi se ne samo odpovedal svojemu avtomobilu v njegovo korist, ampak bi se s tem izgubila za namo tudi vsaka sled. "Saj ga tako ali tako ne boš več potreboval," mi je še rekel. Bilo mi je jasno, kaj to pomeni. Vedel je za najhujši spisek. Ropanje moje hiše - iz taborišča sem namreč videl, kako iz nje odnašajo vse: vrata, okna, tap-ison, parket, lestence,., še celo seno - vedel sem, da mi preti smrt, da sta moje ime in priimek zapisana na listi za odstrel. Takrat se je v meni prelomilo. Odločil sem se za beg. Vedel sem, da nimam kaj izgubiti." Lista Husein ni podpisal, splet srečnih okoliščin dan po obisku soseda - pedagoga, ki je v šoli učil njegova otroka - mu je rešil življenje. Nenadoma so se namreč ok-
rog taborišča pojavili novinarji in delegacija mednarodnega Rdečega križa. Vnesli so precej zmede med srbskimi vojaki. V taborišče, kjer je bil Husein, sicer niso smeli. Smeli pa so v taborišče žena, otrok in mladoletnikov, ki je bilo nedaleč stran od taborišča Kiraterm. Uspelo mu je od tam pobegniti. Pomešal se je med ženske, otroke, mladoletnike ter jim pomagal na tovornjake nalagati obleko in druge stvari. Izkoristil je nepazljivost ter zmedo skrbskih vojakov in na enem od tovornjakov tudi ostal. Ker so ženske vedele za njegove namere, so mu pri begu pomagale. Na Huseina so nametale obleko in ga tako skrile. Podrobnejše kontrole na to ni bilo, ker srbski vojaki niso niti v sanjah pomislili, da bi si kdo upal kaj takega storiti. 12 ur je tako Husein potoval neznano kam.
Naposled v Travniku
Tako se je Husein znašel v mestu Travnik. Tu si je našel delo. Čistil, popravljal je orožje v eni od kasarn, hkrati pa se povezal z radioamaterji. Ti so bili vseskozi v stiski z Rdečim križem Posušja. Z njihovo pomočjo je iskal ženo in otroka. Našel jih je v enem od zbirnih centrov, kamor so jih premestili iz taborišča Trnop-olje že pred mesecem dni. Tu njegovih težav še ni bilo konec.
Na poti nazaj v Slovenijo
Ob težko pričakovanem snidenju z njegovimi domačimi, je vedel, kaj mu je naposled storiti. Poklical je v mariborsko Metalno in jih seznanil z dogodki. S telefaksom, telegramom Metalne v roki se je Husein z družino vred odpravil proti slovenski meji. Tu je trčil na novo oviro. Mejo v Dobovi bi smel - po obrazložitvi slovenskega miličnika prekoračiti le sam. Žena in otroka pa bi se zaradi zaprtosti slovenske meje za begunce morali vrniti. "Ko sem mu povedal celo zgodbo, sem ga vprašal: "Bi jih vi pustili, če bi bili v moji koži?" In tako smo sedaj v Velenju."
Skupaj, a še vedno narazen
Za Huseina ob takšnem vsemu navkljub srečnem razpletu skrbi še ni konec. Žena in otroka sedaj živijo v Kolodvorski restavraciji v Velenju, kjer plačujejo polno ceno namestitve, Husein pa v sobi, ki jo je za svoje delavce najela Metalna. Popoldan preživijo skupaj, večer pa vsak na svojem koncu. "Predrago je, če bi prenočil v Kolodvorski še jaz. Iskal sem že sobo, v kateri bi bila lahko cela družina skupaj, pa je v Velenju ni. Pri tem so mi sodelavci že pomagali, pa... Ne potrebujem nobene pomoči, le sobo, v kateri bi naposled res lahko zaživeli kot družina."
Mu bo kdo pomagal, našel razumevanje zanj in za njegove najdražje? Upajmo, da bo za družino Marošlič slovensko sonce toplo in prijazno, čeprav tudi za vse tukaj živeče ne sije enako.
Husein Marošlič pripoveduje:
"M je živali na svetu, ki bi se je človek moral bolj bati kot človeka!"
Na obisku pri družini Mirka Vranjeka v Ložnici
Konji so res nekaj posebnega. Konj izžareva moč. Konj vliva zaupanje. Zaščiti te. Dvigne te nad vsakodnevno povprečje.... Res, čisto nič čudnega ni, da jih je toliko med nami, ki bi ga radi imeli, ki bi se radi z njim pobahali... Pa imeti konja, res ni kar tako in tudi vsakdo si ga ne more privoščiti. Zbrati je treba kar zajeten kupček denarja, postaviti štal-co, potem pa se predati konju. Skrbeti je treba zanj, predvsem pa ga moraš imeti rad. Potem bo to tisti pravi konj.
Prava ljubezen do konj resnično obrodi sadove. Dokaz za našo trditev smo našli pred dnevi v Ložnici pri družini Mirka Vranjeka, zagrizenega konjerejca. Borih 3500 kvadratnih metrov svoje zemlje ima,, pa se je vseeno odločil za konjerejo. V lepo urejenem hlevu stoji kar šest odraslih konj in dva mladiča, breje pa so še štiri kobile.
Neverjetno, na 3500 kvadratnih metrih pa toliko konj!
Mirkovo pojasnilo je prepričljivo: "Če človek nekaj res hoče in mi smo hoteli imeti konje, potem jih tudi ima. Najprej je treba seveda zagotoviti štalco, krma pa se že dobi. Tod okoli jo je veliko." Pojasnilo, ki marsikoga,
ki si želi imeti svojega konja, ohrabruje, a k tej volji, ki jo omenja Mirko, je treba še marsikaj dodati. 'Vse naše žeye, smo podredili konjem. Tako smo se že pred štirimi leti v družini dogovorili, soglašali so tudi otroci, da prihranke namenjene za dopust, porabimo za nakup konja. Najsrečnejši smo bili, ko smo ga pripeljali domov..." Konj je torej bil v hlevu, Mirko Vranjek in njegovi otroci , ki so bili sprva zelo zadovoljni, pa so postajali vse bolj nestrpni, ko so čakali, kdaj bodo na vrsti za ježo. Ni bilo dolgo, ko so pri Vranjek-ovih spet varčevali. Tokrat za drugega konja. Potem za tretjega, četrtega, petega, šestega. Sedmi in osmi pa sta se skotila doma. To je čreda, ki je povsem zapolnila Vranjekov hlev, vendar pa Mirkov odgovor, da je ta čreda dokončna,
ni preveč prepričljiv. Težko bo dal tiste štiri mladiče, ki se bodo skotili, od hiše.
Seveda pa vse ni tako enostavno kot morda zgleda. Mirkov delovnik se prične zgodaj zjutraj. Vsak dan ob pol petih. "Ze; ko stopim iz hiše, glasno pozdravim konje: "Dobro jutro, že prihajam." Takoj mi odzdravimo z značilnim rezgetom, predvsem pa so vsi, ko stopim v hlev, na svojih mestih. Za začetek dobijo vsak malo ovsa, medtem ko se sladkajo, počistim, potem pa jim naložim seno. Vse skupaj opravim v dobre pol ure. Seveda pa z vsakim tudi malce pokram-ljam. In že hitim na delo. Ko pa se vrnem, se vedno najprej ustavim pri konjih."
Zdaj, ko so Mirkovi otroci že veliki (Bernarda 21 let, Mirko 18 in Anka 15 let), ga v hlevu že velikokrat zamenja-
jo. Še zlasti pa so "ta glavni", ko spremljajo obiskovalce na ježi.
Vse smo hoteli povedati v "eni sapi", saj smo se z obiska pri Vranjekovih vrnili resnično polni lepih vtisov. In skoraj bi pozabili povedati, da snujejo Vranjekovi nov rekreacijski center. Novina se bo imenoval, ponujal pa bo veliko.
Že sama pot v Ložnico je nekaj posebnega. Lepo doživetje, pa tako blizu Velenja! Kar naenkrat se boste znašli v idilični vasici. Takoj za prvimi hišami krenite levo in peljite naravnost. In že boste pri Vranjekovih. Sprejel vas bo velik čuvaj Medo. Gostoljuben pes. Nimate se kaj bati. Potem pa bo prihitel kdo od domačih. Vedno je kdo doma. Takoj boste videli, da ste dobrodošli. V tej hiši so gostoljubni vsi, tudi konji v hlevih. Tudi, če
Vranjekovi in sosedovi otroci, postali že pravi akrobati
Hbv v «Č" ** ** ^ ""1KIH BE*L ^HHjKfi ■■ HI*	j|; SBllfcSi
	
■p ryii *	- ' ^'J
	i mm % ■ ■
veliki ljubitelji konj, so
Gospodar Mirko Vranjek s sinom ljubljenci
Mirčem med svojimi
ste se doslej bali teh visokih živali, bo strah tu prešel. In če ste doslej oklevali ali si res upate na konja, se z njim sprehoditi po prelepi okolici, vas bo tu strah hitro minil. Niti se ne boste dobro zavedali, kdaj se boste znašli na njem in že boste hiteli po obronku gozda. Seveda pod skrbnim nadzorstvom koda od domačih. Vedno je kdo, doma, če ni drugega pa je pri konjih sosedov Roman, prav tako velik ljubitelj teh živali.
Konjeniški šport je torej tisto, kar ponujajo v novo nastajajočem rekreacijskem centru v Ložnici. To pa še ni vse. Ob hiši je Mirko uredil bazenček, v katerem se zlasti radi namakajo otroci. Ob obronku gozda pa je lep prostor za piknike. Mirko je tja napeljal tudi vodo, če pa se najavite, vam do takrat, ko pridete, tudi zakuri.
To pa še ni vse. V svojo ponudbo bo Mirko uvrstil seveda tudi ogled prelepe kraške jame Vranje peči, ki leži tik pod njegovim posestvom.
Že sedaj je ponudba zelo pestra. Pripravljajo pa še marsikaj. Ob robu gozda bo uredil Mirko prostor za kampiranje. Že doslej si lahko naročite vožnjo z njegovo kočijo, te vožnje pa bodo v prihodnje sestavni del njegove ponudbe. Imel bo namreč tako imenovane turno vožnje in seveda tudi turno ježe._Pri Vranjekovih v Ložnici je res lepo. Na svoj račun boste prišli tako ljubitelji konj kot narave.
Mira Zakošek, Stane Vovk
^ OVEN od 21. marca do 21. aprila
Čeprav se vam vedno znova zdi, da se nikoli ne boste navadili na način življenja, ki ste ga prisiljeni živeti v zadnjem času, ne bo tako. To že nekaj časa tudi sami opažate. Pričeli ste iskati izzive, ki vam polepšajo dneve, ponoči pa...-za to bo treba še poskrbeti. Če se boste le malo zganili, tudi to ne bo problem, saj se s partnerjem zadnje čase neverjetno razumeta. Cim prej poskrbite za temeljit pregled vašega prevoznega sredstva!
BIK od 22. aprila do 20. maja
Na stare prijatelje ste malo pozabili, bo pa zato ponovno srečanje toliko bolj veselo in zabavno. Tega zadnjega vam zadnje čase malo manjka, kajne? Ko boste začutili, da ste spet pri pravi volji, vam jo zna zagosti bolezen ali kakšna manjša poškodba. Z denarjem bo kar precej težav, sploh, ker se boste odločili za velik nakup, ki ga sami ne boste zmogli. Preden spet prosite sorodnike, bo najbolje, da se pozanimate na banki. Izognili se boste raznim čudnim uslugam, ki bi jih sorodniki za uslugo pričakovali od vas.
H DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Vremenske spremembe ne bodo najbolje vplivale na vas. Sploh se ne boste več znali obleči tako, kot bi se glede na vreme morali, zato lahko že kmalu pričakujete veliko potrebo po robčkih. Tudi splošno počutje in razpoloženje ne bo najboljše, na trenutke boste tečni kot sam hudič. Nekdo se vam bo vztrajno želel približati, vam pa bo popolnoma odveč. Ne zato, ker ga ne bi marali, temveč zato, ker ga sploh ne boste želeli bolje spoznati.
2> RAK od 22. junija do 22. julija
Vse kaže, da boste pri isaknju nečesa, kar vam je zelo pomembno za življenje v prihodnjih mesecih, uspešni. In to zelo, sploh kar se izdatkov pri tem tiče. Pa vam bodo tisti, ki jim še vedno ne gre v račun vaš uspeh spet močno zavidali, vi se jim boste pa le nasmihali. Kaj hočete drugega, saj je jasno, da vam želijo vse najslabše. Poslovni pogovori^ bodo uspešni, dela pa si boste spet nakopali vrh glave. Čas bi bil, da pomisalite še na kaj drugega kot denar!
SI LEV od 23. julija do 23. avgusta
Le kaj bi vas moralo pičiti, da bi vsaj malo popustila vaša neverjetna delovna vnema. Dnevi se vam zdijo vsaj za nekaj ur prekratki, toliko želite naenkrat postoriti. Pa nič hudega, saj ste zadovoljni, čeprav malo živčno napeti. Preizkušnjo, ki vas čaka že konec tega tedna boste prestali več kot uspešno, vendar boste še bolj zavihali rokave in napeli možgane. Pred vami je naravnost idealno obdobje za sklepanje poslov, ki ga ne boste ispustili iz rok. Zdelo se bo, da se je partner na to že navadil!
1TJ> DEVICA od 24. avgusta do 23.septembra
Čeprav je že nekaj časa minilo od začetka vaše prevlade in boste(ali ste že) burno praznovali, tistega pravega zadovoljstav ob tem ne boste čutili. Venomer vas preganja občutek, da ste v življneju dosegli premalo, kar seveda ni res. Žal boste s tem obremenjevali tudi bližnje, ki vas bodo kmalu imeli "poln kufer". Tu in tam bo zato na sporedu slap nič kaj lepih besednih iger, vročekrvnosti pa lahko pripišete tudi kakšen razbit predmet.
TEHTNICA od 24. septembra do 22. novembra
Poskusiti sicer ni greh in je največkart edina pot do uspeha, vendar z glavo skozi zid ne boste mogli. Neuspeh, ki sploh ne bo velik, vas bo tako razjezil, da boste postali rahlo maščevalni. Osebi, ki se bo le držala navodil in zakonov, pa tega nikoli ne boste pozabili. Konec tedna bo vesel in v določenem pogledu za vas zelo poučen. Za čustva bo ostalo bolj malo časa.
Hi ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Od dobre volje vas bo dobesedno razganjalo. Kamor koli boste prišli, boste tisti, ki ga bodo najbolj veseli. Ob tem si boste svoj že tako skromen prosti čas še zapolnili z dejavnostmi, ki vam veliko pomenijo, v njih pa boste vedno znova našli tudi nove izzive. Za vaš najljubši hobi vam bo spet pričelo zmanjkovati časa, zato si ga boste odtrgovali od spanja. To pa dolgo ne bo šlo, saj bodo že prvi jesenski dnevi na plan potisnili stare bolezni.
^ STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Teden, ki je pred vami, si boste še dolgo, dolgo zapolnili. Uspešen in lep bo, da tega še sami ne boste mogli verjeti. Dela še vedno ne bo zmanjkalo, vendar čas, ko se boste lahko krepko nalenarili, tudi ni več daleč. Časa za neumnosti in igranje s svojim za enkrat še zelo urejenim in stabilnim življenjem pa vam ne bo zmanjkalo. Dobro voljo boste prenašali na ljudi okoli sebe, tisto, kar vas teži, pa bo ostala le vaša skrivnost.
^ KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja
Sploh ne boste mogli zadihati s polnimi pljuči, saj se vam bo vse, kar ste se namenili narediti v naslednjih dnevih, rušilo kot domino. Ko boste uspeli na enem zastavljenem področju, se bo zalomilo na drugem, in tako naprej... Izgleda, da pač še ni prišel čas, ko bi se lahko notranje pomirili in zaživeli mirnejše življenje. Se vedno vam bo v "tolažbo" to, da se boste za štirimi stenami svojega doma dobro počutili.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Spet se bo izkazalo, da je čas najboljši zdravnik. Nekaj drobnih, lepih dogodkov vam bo polepšalo dneve, na slabo izkušnjo in šok pa boste počasi pričeli pozabljati. Tudi smejali se boste veliko bolj pogosto, kot zadnje čase, kar je prav tako svojevrsten kazalec. Nekdo, ki ste ga dosedaj videli v povsem drugi luči, se bo izkazal za resničnega prijatelja, njegova pomoč pa bo več kot učinkovita. Tudi na ljubezenskem področju bo lepo!
H RIBI od 19. februarja do 20. marca
Izpolnila se vam bo ena največjih življenskih želja, še posebej veseli boste tega zaradi tega, ker ste že skoraj izgubili vsako upanje. Kljub nekaj šokantnim dogodkom, je sedanje obdobje več kot uspešno za vas. Skoraj vse, kar si boste želeli, se vam bo tudi izpolnilo. Verjetno si boste privoščili še nekaj prostih dni, ki jih boste znali izkoristiti. Le denarja ne bo toliko, kot si ga želite.
KOZM
zadnji plati"
Poletje
dipl. kozm.	se ze
Metka Mujadiič počasi - Kaligaro	preveša v
Tel.: 856-837 jesen, ko boste lahko oblekli prehodna oprijeta krila, hlače, morda še kdaj za kakšno urico kopalke. Malo katera ženska je povsem zadovoljna s svojo "zadnjico".
K sreči je to del telesa, ki se da lepo preoblikovati, še posebno, če smo vsaj malo aktivni in se ne predamo
lenobi. Pomembno je, da se čim več gibamo, telovadimo, si privoščimo kakšno masažo, anticelulitno kuro z myolif-tom in pa seveda pravilno prehrano.
Za začetek boste naredili že dovolj, če ne boste vseskozi sedeli in si izbrali pravilno, udobno spodnje perilo, ki naj ne bo narejeno le iz sintetičnih tkanin. Najbolj zdravo je takšno perilo, ki je narejeno iz čistega, 100% bombaža. Verjetno veste, če je koža preveč stisnjena post-
ane groba in sivkasta, saj je ovirana oz. motena cirkulacija pomembne življenske tekočine - krvi. V tem primeru bi nam dobro dela kopel. Posebno dobro pa se posvetimo ravno temu delu telesa.
Zmasiramo se s kopalno rokavico, tako bomo poživili krvni obtok. S kopalnim oljem se zmasirajmo po celem telesu, posebno pozornost pa nemnimo "zadnji plati". Zadnjica je pravzaprav skupek mišic, njihova vloga pa je
motorna in podporna. Vedeti moramo, da je to najbolj len del telesa ravno zaradi sedenja. Zato hitro spremeni svojo prvotno obliko in ni več takšna, kot bi morala biti: čvrsta, okrogla, ravno prav velika in prav postavljena.
Da bi bile mišice še naprej lepo čvrste poskrbimo s telovadbo. telovadimo lahko tudi med odmori, med dolgotrajnim sedenjem. "Zadnjo plat" potegnemo močno noter in napnemo mišice. To naredimo večkrat na dan, lahko tudi med sedenjem. Tudi nepravilna drža je lahko vzrok za preveliko zadnjico. Zato vam priporočam čimbolj vzravnano hojo in pomislimo, da nas mnogi pogledajo tudi od zadaj.
Kratke hlače, dolga krila
Že bežen pogled po prvih modnih revijah, ki prikazujejo letošnjo jesensko modo pove vse. Mini izginja, skorajda ni več modelov ne kril, ne oblek, ki bi še težile k temu, da bi pokazale ženske noge. Spet bomo morale kupovati večje
kose blaga, saj modna jesenska krila segajo daleč pod kolena, tudi čisto do gležnjev. Tudi takšni modeli so zelo zapeljivi in poudarjajo ženskost, saj je večina modelov tesno oprijeta.
Hlač je prav tako veliko. Največ je kratkih, ki segajo
nekje do kolen, ali pa se končujejo še veliko višje, presojo o lepoti vaših nog je najbolje prepustiti samemu sebi. Veliko je še vedno karo vzorcev, pod take hlače pa oblečete nogavice v barvi enega izmed barv vzorca kar. Bolj kot bodo
JAZZ festival v Saalfeldnu '92
"Vedno se bom rad vrnil"
"We JAZZ to be free" je bil moto letošnjega festivala v Saalfeldnu, ki leži nedaleč od turističnega središča Zellam See v Avstriji. Tudi tokrat so se organizatorji potrudili in na oder postavili izvrstne glasbenike iz: ZDA, GB, BRD, Francije, Švice, Nizozemske, Norveške, Italije, Brazilije, Tuvve in Avstrije. Festival se je pričel v petek, 28. avgusta, odprl pa ga je kvartet iz Francije: LOUIS SCLAVIS ACOUSTIC QUAR-TET. Sam umetniški vodja LOUIS SCLAVIS predstavlja, poleg J.F. Jennya Clarka, Henria Fexi-erja, Alda Romana in Daniela Humairja, eno od najpomembnejših figur francoske JAZZ scene. Njegovo odlično predstavitev je le še dopolnil in s tem še povečal napetost v dvorani kvartet: BLAKE & CINELU & HAQUE & HOL-LAND. "Zame je pomembno, da spremljevalci v mojih skupinah glasbo jemljejo in jo igrajo zelo osebno. Pomembno je tudi, da se generacije v mojih skupinah mešajo, a se ne prekrivajo. Vsaka generacija nudi svoj način občutljivosti. Bolj star kot sem, tem več potrebujem izzivov." je povedal vodja kvarteta Dave Holland iz Anglije.
Sledil je nastop tretjega kvarteta ta večer in tudi nastop JOHNA SURMANA QUARTETA je postavil publiko na noge. "On lahko na tem 'HORNU' (sax) res igra stvari, katerih uresničitev si niti predstavljati nisem mogel" (Pep-per Adams). Res, da smo Johna Surmana (SAX) slišali igrati po njegovem dolgem premoru LIVE igranja, a reakcija na njegovo igranje ni kazala tega. Igral je prav tako sveže in polno, kakor da ne bi preživel nikakršnega odmora, krize. Saxafonist John Surman je navdušil mnoge velike umetnike jazza, med drugim tudi solista Duke Elington orkestra, Harrya Carneya, kot tudi saxofo-niste Coleman Hankins šole. Večer je zaključila skupina devetih glasbenikov, katerih pastirje bil Cecil Taylor (piano). "Cecil Taylor je v ozadju delujoči voditelj jazza. Kralj jazza." (Steve Lacys) Sam Cecil Taytor je na odru zablestel kot to lahko le odličen glasbenik. Improvizacija je na publiko delovala nekoliko zavajajoče, zato mnogi niso dojeli, kaj se je dogajalo na odru. Konec nastopa Cecila Tay-
lorja v Saalfeldnu je bil tudi zaključek prvega dne tega festivala. Nadaljevanje, sobota, 29. avgusta, s skupino SERIOUS FUN (Avstrija, BRD, Tuvva,
USA). V skupini najdemo tudi Muneer Abdula Fataha, kateri je nastopal z zvezdami, kot so Duke Elington, Thelonious Monk, Cecil Taylor in Steve Wonder. Za njimi je nastopila skupina PENTADON (Avstrija), ki je s svojim živahnim ritmom in odličnim trobentačem poživila atmosfero v dvorani. Sledile so skupine FRED FRITH "Just guitars", kvartet kitar iz GB in ZDA; JOHN ABERCROM-BIE TRIO, kombinacija kitare, orgel in bobnov iz ZDA; JULIUS HEMPHILL SEXTET, sextet saksofonov in odlična predstavitev tega, pri nas vedno bolj popularnega inštrumenta; in na koncu prava bomba folk jazza - TREVOR WATTS MOIRE MUSIC DRUM ORCHESTRA WITH UNA SOLA VOZ (GB, Irland, Ghana, Venezuela), ki so na plesišče privabili tudi poslušalce festivala.
Nedelja, 30. avgusta, začetek ob 15. uri s skupino TRIO CLU-SONE (ZDA, Nizozemska) trio Bennink čela, saxafona in bobnov (Ernst Raiseger, Michael Moore, Han Bennink) nastop glasbenikov, katerih igranje je navdušilo tudi povprečno publiko. Za njimi so na oder stopili Gx4, kvarte kitar iz ZDA. Nastop avantgardistične skupine, ustanovljene leta 1991. "Vsak posameznik v skupini pomaga s svojim zvokom in tehniko k oblikovanju imidža skupine" - AVANT-GARDE
GUITAR ARMY. Na glasbenike skupine Gx4 je vplival Blues, Psihodelična glasba, Funk, afro -azijski ritmi, ročk n' roll, (IN-DUSTRIELAMR) industrijski zvok in čista lirika. Nastala je prava čarovnija kitarskega zvoka. Odmor pred nastopom Raya Andersona je minil dokaj mirno, saj je publika komaj čakala njegov vstop na oder s skupino WISHBONE (ZDA). Ray Anderson, pozavnist iz Chicaga, spada med ustvarjalce mehanične glasbe, pri čemer izvira melodija iz enostavne ljudske pesmi, prav tako pa tudi iz visoko komplicirane kompozicije, ki obsega globino nižine in prepihljivo višino registrov. Pozavna v rokah Raya Andersona postane sredstvo kontaktiranja z občinstvom, kateremu poda svoja brezmejna občutja (GEFUHLSWELTEN).
Evropska premiera Dona By-rona z albumom "TUSKEGEE EXPERIENCE" je dokaz, da je umetniško delo lahko tudi moralno delo. "Način na katerega Don Byron pelje poslušalce skozi svoja dela kaže, da je eden najbolj pomembnih mladih glasbenikov, delujočih v poznem dvajsetem stoletju." (The New York Times). Tudi Don Byron, kot mnogi drugi črnci,izraža svoje nezadovoljstvo zaradi zapostavljenosti njegove rase, a to ne le z besedo, ampak tudi z glasbo, ki jo piše in izvaja. Don Byron poizkuša v svojem albumu predstaviti različne aspekte svojih političnih, osebnih in glasbenih izkušenj, jih osvetliti in podati svetu. "Zahvaljujoč Byronu je klarinet v postmodernem jazzu še živ
	m j"™- H. ji	
	m h ifli	W. ^ JpjM
	1	
žive, bolje bo! Nogavice so lahko tudi vzorčaste, vendar morajo takrat biti hlače eno-bravne. Če se boste raje odločale za klasične, dolge hlače, vam ne bo nujno potrebno kupovati novih. Med jesenskimi modeli namreč najdete prav vse kroje - ozke, široke, zelo široke....
Tudi kašnih strogih barvnih zakonitosti ni, čeprav je še vedno veliko živih barv, ki smo se jih navadili že v poletnih mesecih. Seveda pa je jesen tudi čas toplih, naravnih tonov, spet odvisno od vašega stila in okusa.
Več o jesenskih modelih bluz in jaken pa v eni izmed prihodnjih številk časopisa. Kanček tega je viden že na današnjih fotografijah.
in ne zveni komično; odlično se vklaplja v tonsko in svetovno sliko (WELTBIILD)... " Tuskegee Experiments spada na vsak način v odprtost, s katero si lahko človek pridobi ugled in slavo ter dopolnitev." Jazzthetik o alubmu Tuskegee Experiments.
Zadnji koncert tega nadvse zanimivega in kvalitetnega festivala je izvajal Jan Garbarek (Norveška, BRD, ZDA). Svoj nastop je imenoval "Norden, Natur, Gesang und Geheimnis" (sever, narava, pesem in skrivnost) in to mu je v vsej meri uspelo, daj je v dvorano vnesel svežino severnega zraka in bližino morja, prav tako pa je s tako prefinjenostjo vstopal s sax-om v melodijo klavirja, da je vse skupaj delovalo kot da bi bili na mirni obali severa, mimo pa bi plavali kiti in delfini ter nad nami letali galebi.Igral je zelo romantičen jazz s čistim, asketskim in čisto svojim tonom. V poslušalce je vnašal duhovni mir, hkrati pa jim pospeševal bitje srca. Njegova pozornost je usmerjena predvsem v melodijo, na čisti artikulaciji melodične linije. Jan Garbarek pravi: "V svojih najboljših trenutkih, tako upami, lahko dam vsaki noti nek pomem."
Tako se je zaključil tudi letošnji festival, ki ga je organizatorjem uspelo odlično pripraviti, in ki po kakovosti jazzistov spada v sam svetovni vrh. Nedvomno bodo obiskovalci letošnjega festivala prišli tudi naslednje leto. Dogaja pa se tudi v Avstriji, da so na festival prišli tudi takšni ljudje, ki so se le zabavali v množici, pili, jedli ind. Anketa je pokazala, da jih veliko (15 %) ni vedelo kaj tukaj počno, da poslušajo JAZZ itd. Sam pa vem, da se bom v Saalfelden vedno rad vrnil, saj je tako glasba v tem času (festival JAZZA), kot pokrajina izvrstna in vsega občudovanja vredna.
Slapovi, ki se izlivajo v tamkajšnje doline, jezera, reke, gozdovi, gore. travniki, zares spadajo v koncept glasbe. Vse to te umiri ter pripravi na delo. Upamo lahko le, da bi tudi ljudje v Sloveniji postali malo bolj osveščeni in spoznali, kaj je prava glasba in ne le "šund" kot ga slišimo na radiu (Brane Drvarič, Helena Blagne...). Šele takrat lahko upamo na zares velike festivale, ne le v Ljubljani, ampak tudi drugod po Sloveniji.
Let the jazzin' go!
Tomaž Potočnik
10. september 1992
OD VSEPOVSOD
naš čas
Zgodilo se je...
IZ MUZT3& IfeCE^E
10. SEPTEMBRA
LETA 1950
V Slovenskem poročevalcu je bil objavljen članek z naslovom "Izvozni stolp nad novim jaškom v Velenju bo zgrajen do prvih dni novembra":
"Živahno je na zunanjem obratu novega jaška premogovnika v Velenju. Po prebitju zveznega rova med starim in novim jaškom je sedaj najvažnejše in najnujnejše delo zbetonirati in opremiti izvozni vpadnik, stolp, montirati izvozni stroj in vzporedno s tem dobiti vso manjkajočo električno opremo za izvozni stroj. Gradbena dela dobro napredujejo. Strojnica za izvozni stroj je pred dograditvijo, manjkajo le keramične ploščice za oblaganje sten. Severni trakt, v katerega bodo namestili vse električne naprave, bodo mogli končati do oktobra.
Dela pri betoniranju in opremi izvoznega vpadnika bodo do konca letošnjega leta končana, čeprav je občutno pomanjkanje delovne sile. Ker hkrati opravljajo odpiralna dela, bo možno znatno povečati proizvodnjo velenjskega rudnika. Gradbena dela pri izvoznem stolpu napredujejo, kakor je določeno. Izvozni stolp bo visok 43 m, torej bo višji kakor je ljubljanski nebotičnik. Sedaj so ga zgradili že 30 m v višino in kakor pričakujejo bo do začetka novembra končan. Ker gre za velike razsežnosti, je železobetonska konstrukcija stolpa pravzaprav izreden primer tega načina gradnje. Stolp bo eden največjih objektov na Balkanu, po svoji konstrukciji in razsežnosti pa bo težko našel tekmeca po vsej Evropi." Nekdaj ponos, danes pa...!
LETA 1971
V Šaleškem rudarju, ki je izšel na današnji dan, je bil objavljen tudi naslednji oglas:
"VABIMO FANTE, ki so prenehali šolanje na osemletki - ne glede na to, koliko razredov so uspešno končali - da se zaposlijo pri RUDNIKU LIGNITA VELENJE.
Edini pogoj za sprejem je izpolnjenih 15 let in dobro zdravstveno stanje. Fante bomo zaposlili na zunanjem obratu, kjer bodo imeli možnost pridobiti kvalifikacijo v poklicih lesne in transportne stroke. Poklicno izobraževanje bodo opravljali v naših izobraževalnih oblikah.
Vse tiste, ki potrebujejo za svojo odločitev še druge informacije, vabimo na razgovor, kjer se bomo o vsem podrobneje pogovorili. Zglasite se na kadrovsko socialni sektor.j-udnika lignita Velenje - soba št. 26."
Kljub temu, da je danes skoraj nemogoče najti takšen oglas v časopisih, še enkrat poudarjam, da je bil ta oglas objavljen leta 1971. Za konec pa še članek z naslovom "Moramo...", ki je bil objavljen v isti številki Šaleškega rudarja:
"Pri novi knjižnici je nastalo pravo mravljišče. Dogovorjeni rok izgradnje se hitro bliža in priganja ter bremeni vse, ki so obljubili, da bo knjižnica za občinski praznik odprta. Vse hiti; vse je organizirano tako, kakor da bi bilo za vsa gradbena in obrtniška dela dovolj prostora. Moramo, moramo, saj bomo, se danes ponavljajo obljube. Prav bi bilo, da s prizadevanji odbora, z obiskovalci in z vsemi, ki posredno ali neposredno pomagajo pri izgradnji, čutimo enako, kajti novi dom kulture je v izgradnji za vse nas!"
Damijan Kljajič
Res Nullius
Prva ročk skupina na novem rocku
V Križankah je bil to soboto že dvanajstič zapored festival Novi Ročk. Prireditev, ki vsako leto predstavi najboljše in najperspektivnejše mlade nesfirmirane ročk skupine.
Letos je na Novem Rocku 92 nastopila tudi skupina Res Nullius iz Velenja. Komisija je izmed 43 prijavljenih skupin izbrala šest bendov in sicer: Gottche, Spacecakes, Hit et Nun, Bitchers Bili, Howitzwe in Res Nullius. Kot gost večera je nastopila skupina iz Pule Messer-schmit.
Skupina, ki jo vsi resni glasbeni kritiki uvrščajo v sam vrh sedanje ročk scene, Res Nullius (stvar brez lastnika) prvič nastopi leta 1989 v velenjskem mladinskem klubu Stiskama. Začetek resnega delovanja na sedanjih bazah je zaradi objektivnih razlogov pomaknjen v september 1991. Sedaj obstoječi bend formirajo basist Davorin Zagajšek, vokalist Zoran Benčič
in kitarist Boštjan Senegačnik. Kasneje se jim priključi najmlajši, bobnar Davorin Storgelj. Sprva nastopajo na manjših koncertih po Sloveniji. Februarja 1992 prvič zaigrajo v klubu B-51. Obenem gre za prvi koncert v prestolnici. Drugič nastopijo v istem klubu ob predavanju Marjana Ogrinca na ljubljanski univerzi. Mesec dni zatem zaigrajo kot predsk-upina vinkovškim Majkam in širši slovenski javnosti pokažejo, da ne gre pri njihovi glasbi za lokalna preigravanja, marveč, da so bend, ki ve kaj dela.
Vplivi, ki so na določen način zaznamovali specifiko benda se gibljeno med zgodnjim punk-om in današnjim underground-om. Izraznost benda je samosvoja. V njihovem ročk and rollu je očitno spreminjanje ritmov, ki kulminirajo z nepremagljivimi punk vzorci. To je prepričljiva kombinacija za eksplozivnost in destrukcijo, ki jo bend doseže na koncertih. Vendar pa so Res
Nullius-i zaprti v svoj sistem brezizhodnosti.
V soboto so na NOVEM ROCKU '92 dokazali, da so resnično power bend, bend z energijo. Zaigrali so kot drugi in v 20 minutnem programu predstavili devet komadov. Njihov nastop lahko ocenjujemo kot enega sploh boljših od šestih, ki smo jih lahko videli.
Po Novem Rocku se skupina pripravlja na snemanje svoje prve plošče, ki naj bi predvidoma izšla v februarju '93. Obstajajo objektivni finančni problemi povezani z izdajo plošče, vendar so Res Nullius optimisti in upajo na pomoč kulturnih in drugih institucij.
Dejstvo, da ta skupina s svojo glasbo na svojevrsten način prezentira mesto Velenje in kulturni utrip mladih tega mesta, bi lahko bil zadosten vzvod za finančno pokroviteljstvo tej skupini.
(TOM)
Arizona v plamenih
leži prečno nad potopljeno "Arizono", je steklo, da lahko vidiš "Arizono" ležečo na morskem dnu. Nekateri deli ladje, kot nosilec za topove, gledajo celo iz vode.
Obiskovalci vseh ras in narodnosti molče ogledujejo kraj velike tragedije. V vodo mečejo leje in cvetlične kite. Le Japonci so zelo živahni in glasni in veselo komentirajo vse kar vidijo in z rokami kažejo odkod so prišli avioni in kje so bile potopljene ladje in kje je bilo bum, bum, bum! Zraven se pridno fotografirajo.
Maijan Marinšek
OSEM HAVAJSKIH
Sedma zgodba: Ne pozabimo
Zaradi nesorazmerno velikih izgub je napad Japoncev na Pearl Harbor, dne 7. decembra 1941, največja vojaška in mornariška katastrofa v zgodovini Združenih držav Amerike.
(Vojno poročilo kongresu ob koncu II.svetovne vojne)
Ne vem, če me je kak spomenik iz II. svetovne vojne (razen hiše Ane Frank v Amsterdamu) še tako pretresel kot "Arizona Memorial" v Pearl
Harborju. Bisernih školjk, po katerih se imenuje ta pomorska baza ZDA, že dolgo ni več. Še danes pa je Pearl Harbor matično pristanišče ameriške tihomorske flote, ki od tu kontrolira velik del Tihega oceana, kakih dvestopetdeset milijonov km2, kar pa je polovica vseh zemeljskih površin na svetu.
Arizona Memorial
V Pearl Harbor potujem dvakrat. Prvič grem sam in tam preživim skoraj ves dan, drugič peljem tja Lojzeta Kosa, ki se mu med nami vsemi še najbolj ljubi potovati po otokih in si kaj pogledati. Jure Cekuta in Andrej Šifrer se bolj držita prekrasnih plaž na Waikikijuin prijetnih lokalov, kjer igrajo havajske melodije ali plešejo Hulo. Iz Honolula do Pearl Harborja je kakih 15 kilometrov. Tja se peljem z lokalnim avtobusom, ki je seveda hlajen in
Pearl Harbor: Takole so bile zasidrane ladje
Vzpon in padec politikastra
Vsako mesto si želi imeti ugled v širšem prostoru, v regiji ali v državi. Ugled ti prinašajo javne prireditve, turistični sloves, kulturni spomeniki, dobri gostinci in seveda šarmantni in ugledni predstavniki ljudstva. Najboljši reperzent mesta je seveda ugleden meščan, ki kot tak opravlja tunkcijo občinskega župana.
Žalčani s slednjim nimamo sreče. S prihodom gospoda Milana Dobnika smo že srčno upali, da se je obdobje krivične zgodovine za nas ustavilo in da so nastopili boljši časi. Generacije nekaj let nazaj, ki so obiskovale celjsko Ka-juhovo gimnazijo znajo povedati marsikaj lepega o gospodu Dobni-ku. Bil je, upam si vsaj trditi, eden najbolj priljubljenih profesorjev na tej ustanovi. Poln ela-na, bleščečih domislic, slikovitih predavanj iz naše preteklosti in demokratičnih nazorov je ostal marsikateremu, ki jih je učil v lepem spominu. Rojeni Šentjurčan, ki ni bil nikoli preveč naklonjen Celju, saj je večkrat povedal, da je bilo to mesto nemškutarsko, se je nekoliko pred prvimi "pravimi" volitvami preselil na svojo in našo nesrečo v Griže pri Žalcu. V obdobju komunističnega razpada je prevzel krmilo žalskega odbora SDZ in koalicije DEMOS. Po volilnem rezultatu je v dogovoru z žalsko LDS presedlal iz učiteljskega poklica v poklic profesionalnega politika in bil izvoljen za občinskega župana. Verjamem, da je ta svoj življenjski korak že kdaj obžaloval.
Milan Dobnik je vsekakor človek, ki kot župan lahko zapusti zelo pozitiven vtis. Tako mu je potrebno priznati, da se zna obnašati, kadar Žalec obiščejo delegacije, da zna napisati dober učiteljski govor, v katerem poučuje
včasih celo znanstveno fantastične primesi, saj se oseba, ki je nedvomno izredno komunikativna in se da z njim v pravi demokratični maniti pogovarjati o vsem, takrat, kadar pridemo do dogem demosa sprevrže v enosmerno zaverovanega boljševika (ki mu gredo najbolj na živce) in ne vidi razločno niti tri prste pred obrazom.
Njegovi zadnji spori z borci in nenazadnje pismo dr. Janezu Drnovšku mu vsekakor niso v čast. Težko verjamem, da je oseba, ki javno podpre takšno politično afno kot je gospod Gros, državljan, ki si zasluži naziv modernega in uglednega politika. Bolj kot ne je zaton gospoda Dobnika v politiki prinesla njegova odločitev, ko je ob razpadu SDZ presedlal v ekipo Narodnih demokratov, kjer kot človek in dolgoeltni ugledni pedagog nima kaj iskati. Poziv dr. Drnovšku naj odstopi, v kolikor ne misli odkrito odgovoriti gospodu Grosu je sicer legitimen poziv, vendar se sprašujem, ali gospod Dobnik ne čuti odgovornosti, da svoje ime, ki je krepko povezano z občino Žalec, povezuje s strankarskimi igricami, ki mečejo slabo luč na vse Žalčanke in Žalčane.
V naslovu sem zapisal besedo politikaster. Če bi naj politikant beseda za tisto osebo, ki se spušča v politiko brez znanja in s sebičnimi nameni, je politikaster oznaka za slabega politika, t.i. politikuna, to je politka, ki ne dvomi v svoj prav, politika vseveda, kar nedvomno naš župan misli, da je.
Kot absolutističnemu lokal-patriotu mi je žal, da sem moral zapisati teh nekaj vrstic. Do bolj veselih tem na svidenje.
Iz Žalca: Gregor Vovk Foto: Ljubo Korbar
neuko ljudstvo o zgodovinskem bedaku Heglu (po mojem mnenju enemu izmed rjajvečjih živečih filozofov vseh časov), da zna podeljevati razna priznanja in odpirati kulturne prireditve. Večji problem je njegova politična naivnost, ki bi ji našli enakovredno le še morda v Butalah. Kakor je res krivično nekoga obsojati na njegovo drugačno politično mnenje, je potrebno imeti v vidu, da je župan reprezent vseh občanov v Žalcu in je tisto kar je sramotno zanj, sramotno za vse nas. Če kar pozabimo neljubi dogodek v njegovi gostilniški
spozabi, je prav da se spomnimo nekaj cvetk iz obdobja njegove vladavine. Na vseh svojih funkcijah je župan vselej nastopal prej kot predsednik demosa in ne kot reprezent vseh občanov. Na primer: izdajateljski svet Savinjskega očgana, seje občinske skupščine, koordinacije za izgradnjo avtoceste. Župan je pač pozabil, da demos v Žalcu ni dobil absolutne večine in da se ima zahvaliti tudi nekaterim drugim, da je bil izvoljen. Celotno njegovo ^ obnašanje ima
ZGODB
f
Bari Harbor
zelo poceni. Za eno vožnjo plačaš 60 centov. Seveda pa se lahko za ta denar pelješ tudi okoli otoka, če se ti ljubi sedeti v lokalcu 4 ure skupaj.
Spominsko obeležje v Pearl Harbotju se imenuje po bojni ladji "Arizona", ki še danes leži v globini kakih 12 metrov. To veliko ladjo so splovili leta 1914 v Kielu in v njej je našlo smrt 1102 mornarjev, ki še vedno počivajo v podvodni grobnici.
Arizona se je potopila v vsega devetih minutah.
Pekel nad Pacifikom
Na tisoče turistov prihaja dnevno k "Arizona Memorial" in tudi sam potrpežljivo čakam v vrsti kaki dve uri. Pravzaprav, ko prideš, dobiš številko in potem te pokličejo najprej v kinod-vorano.
Film prične s "podvodnimi posnetki potopljene "Arizone". Sledi japonski letalski napad, natančno ob 7.55 zjutraj, ko večina ameriških mornarjev, utrujenih od nočnih zabav, še spi. Vojaški orkester na "Navadi" ravno igra himno "Star Span-gled Banner" ob dviganju zastave,
ko torpedo že pluje proti ladji. Poveljnik Japoncev Fučida v tistem trenutku že pošilja domov šifro za uspeh: Tora, Tora, Tora (tiger, tiger, tiger), čeprav še nobena bomba ne zadene cilja. Potem nastane pravi pekel. Japonska letala potopijo osemnajst ladij in mnoge poškodujejo. Čeprav imajo Američani 402 letali proti 360 japonskim, jih le malo vzleti. Posledice so bile katastrofalne! "Oklahoma" se je prelomila, "West Virginija" in "California" sta se potopili. 'Tennesse" in "Maryland" sta bili resno poškodovani, ladja zastavonoša •*"Pennsylvania" se je prevrnila na bok, "Arizona" in "Utah" sta hitro potonili, le "Nevada" se je rešila. Umrlo je 3.435 Američanov, Japoncev pa nekaj manj kot sfo. Od devetdeset ladij, ki je bilo zasidranih v Pearl Harbotju je bilo 18 potopljenih. Po filmu nas s čolnom prepeljejo do spominskega obeležja "Arizona Memorial". Vse je brezplačno. U.S. Army krije vse stroške.
Japonci ponosni na svoj uspen
Betonsko spominsko obeležje stoji na 36 stebrih in ima poseben prostor za ladijski zvonec in prostor za spominske obrede, z napisi vseh padlih v napadu. V tleh betonske konstrukcije, ki
8
nas cas
ŠPORT
10. septembra 1992
Rudar : Publikum 2:0 (1:0)
Mladi kot prekaljeni igralci
Kakorkoli že - nogomet je tudi v Velenju najbolj gledana stvar. Nedeljski lokalni derbi s Publikumom, si je po podatkih Rudarjeve uprave ogledalo kar 1.200 gledalcev, ki pa so prišli tudi od drugod. Goste so spremljali njihovi zvesti spremljevalci "celjski grofje", ki so se za navijanje pred vhodom v Rudarjev ograjen prostor "ogrevali" z vodko, kar pa kljub hladnemu vetrovnemu vremenu ni bilo potrebno, saj je bilo njim in njihovim ljubljencem na igrišču zelo vroče. Za toploto je poskrbela Rudarjeva mladost, ki tudi da nekaj na tradicijo nepremagljivosti proti Celjanom, ki jo že pet let neguje Drago Kostanjšek s svojimi igralci. Med drugim jih je najprej umiril Rudarjev kapetan Polovšak že v 11.minuti z zadetkom z glavo po lepi podaji Spasojeviča, dokončno pa Jernej Javomik s sijajnim zadetkom po prav tako sijajni podaji Vidoviča. Nogometni tradiciji pa so se izneverili v Mozirju. Očitno lačni dobrega nogometa so mnogi od tam in bližnje okolice prišli v nedeljo navijati v Velenje. Derbi so domači gledalci popestrili tudi z različnimi (evropskimi) vložki. Ob lepih akcijah je bilo slišati tudi poke petard, nekajkrat so na igrišče prileteli tudi računalniški papirnati trakovi.
Tekma je bila zelo zanimiva, predvsem v prvem polčasu polna lepih akcij in številnih priložnosti za zadetek. Na vsaki strani je po enkrat preprečila let žogi v mrežo prečka, pri Rudarju je okvir vrat zadel Karič, pri gostih pa Džafič. Tudi igralci Publikuma so si priigrali nekaj izrazitih priložnosti za zadetek. Ko so že speljali na led domače obrambne igralce, je bila pred njimi v nedeljo še vedno nepremagljiva ovira, Rudarjev vratar Čanič, ki je kar nekajkrat močno ogrel dlani gledalcev, najbolj pa, ko je zaustavil udarca nekdanjega soigralca
Gorska in Pevnika s približno
Pozdrav kapetanov: Stankoviča in Polovšaka, ki je začasno prevzel trak od poškodovanega Cviklja
Atletske novice
v
Štirje naslovi prvakov
Jesenski del atletskih tekmovanj se je to sezono pričel s prvenstvom Slovenije za kategorije starejših mladincev in mladink. Organizator prvenstva je bilo Atletsko društvo Maribor. Vreme tekmovalcem ni bilo posebej naklonjeno, saj je oba dneva pihal močan veter, ki ni ravno zaveznik atletov.
Izkupiček velenjskih atletov je zavidanja vreden. Dobili smo državno prvakinjo v teku na 800 m in 1500 m -JOLANDO STEBLOVNIK, najhitrejšega v teku na 100 m - MARKO ŠTOR in zmagovalnov štafeto 4 x 100 m v postavi: Štor, Janžovnik, Šlrancar, Šalamon.
Lidija Koča je dosegla druga mesta v metu diska in krogle, bronaste kolajne pa sta osvojila - ŠTOR v teku na 200 m in DJEDOVIČEVA na 5000 m.
Tekmovanje je veljalo tudi kot izbirno za mlajše kategorije za uvrstitev v državno reprezentanco. Po uspešnih nastopih pričakujemo, da bodo na Troboju Avstrije, Italije in Slovenije nastopili: Aleš Janžovnik v šprintu, Renato Angeli v suvanju krogle, Tabakovičeva v metu diska in Pražnikarjeva v teku na 800 m.
B.Š.
Sah
Na tekmah Rudarja
Popestrili bodo polčase
Vroče pred gostujočimi vrati; tokrat brez zadetka
petih metrov. Ob njem je treba omeniti še odlično igro Spasojeviča, Vidoviča, Jerneja Javornika in tudi Kariča, novi (začasni) kapetan - zaradi •poškodbe nista igrala Cvikl in Golač - Polovšak se je trenerju za trak oddolžil z zadetkom, sicer pa so seveda za zmago zaslužni vsi.
Po štirih kolih imajo Velenjčani šest točk, enako kot tretjeuvrščeni Maribor Branik in četrta Ljubljana. V vodstvu je s točko več Olimpi-ja. Njen niz zmag je prekinil Koper, ki je z Ljubljančani na svojem igrišču igral 1:1, na
drugem mestu pa je prav tako s 7 točkami za sedaj presenečenje letošnjega prvenstva Nafta, ki se je lani komaj rešila izpada. V 5. kolu se bodo Velenjčani v Kranju sestali z ekipo Braneta Oblaka, Živili iz Naklega. Nakelčani so v nedeljski tekmi kar močno v Soboti "skalili" tamkajšnjo Muro z zmago z 1:0.
Za popoln nedeljski uspeh proti Publikumu so bili zaslužni tudi Rudarjevi kadeti. V predtekmi so celjske vrstnike premagali z 1:0, strelec pa je bil Zoran Pavlovič. •
(vos)
Na eni zadnjih sej upravnega odbora NK Rudar so se njegovi člani odločili, da bodo popestrili prvenstvene tekme I. nogometne lige. Da bi nogomet približali čim večjemu številu ljudi iz naše doline, so razpisali tekmovanje v streljanju 16-metrovk, ki ga bodo sodelujoče ekipe izvajale med obema polčasoma tekme članske selekcije.
V tekmovalni ekipi bo lahko sodelovalo šest strelcev in vratar. Vsak tekmovalec bo izvedel po en strel na gol nasprotnega vratarja, zmagala pa bo ekipa, ki bo dosegla več zadetkov. Če bo rezultat po prvem krogu izenačen, bosta izvajala strele do zmage po en tekmovalec na vsaki strani, ki ju mora vsaka ekipa določiti pred začetkom tekmovanja. Naj dodamo, da pravice do nastopa nimajo igralci, ki so bili v sezoni 1991/92 registrirani pri NZS, zaradi evidence pa morajo tekmovalci nositi majice s številkami. Obutev je sicer lahko poljubna, nikakor pa tekmov-
ERA Šmartno:SET Vevče 2:1 (2:o)
Z muko do prvih točk
V	2.državni ligi so v nedeljo odigrali 3.kolo, Šmarčani pa so po dveh uvodnih gostovanjih prvič zaigrali pred svojimi navijači. Dosedanje njihove igre kažejo, da bo druga liga zanje zelo trd oreh. Očitno se za zdaj enajsterici pozna, da je preskočila eno ligo in prav zato je njihov cilj le obstanek v ligi in si pridobiti izkušnje za prihodnjo sezono, ko bodo njihovi apetiti gotovo večji. V 3.kolu so z zmago sicer razveselili kakšnih 3oo gledalcev, ne pa še z igro. Očitno še nimajo dovolj moči za vseh 9o minut, saj so dobro igrali le v prvem polčasu, ko so dosegli oba zadetka (Žurej v 18.in Da. Ermenc 38.minuti). Gostje so imeli večji del drugega polčasa pobudo, v 65. minuti so znižali vodstvo, kaj več pa jim ni uspelo, tudi zaradi dobre domače obrambe na čelu z vratarjem Magričem.
V	4. kolu bodo gostovali v Kočevju pri Avto-bumu. (jg)
Tbrnir v malem nogometu
Mozirje '92
V soboto je bil v Mozirju turnir v malem nogometu. Sodelovalo je pet ekip. Najboljši so bili igralci Trima Aškerčeva Celje, domačini Kavalirji so zasedli drugo mesto.
Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Drago Kolenc, član zmagovalne ekipe, ki je bil obenem tudi najboljši strelec. Priznanje najboljšemu vratarju so podelili Dominiku Miklavcu, članu mozirskih Kavalirjev.
Dodajmo še to, da so organizatorji turnirja Kavalirji del izkupička namenili v dobrodelne namene.
Sredstva v višini 10.000 SIT je sprejela sekretarka RK občine Mozirje, sredstva pa bodo namenili Društvu za pomoč telesno in duševno prizadetih občine Mozirje.
(Mija M.Pečnik)
Trgovina ŠPORT AS
ELEKTRONSKO NAPENJANJE LOPARJEV TENIS, SQUASH, BADMINTON
Društvo "Modelar" Velenje
Tekmovanju ponagajal veter
Na velenjskem jezeru je bilo v nedeljo mednarodno tekmovanje z modeli daljinsko vodenih motornih čolnov, ki ga je organiziralo domače društvo "Modelar". Tekmovanja se je udeležilo trideset tekmovalcev iz Verone in Milana iz Italije ter iz Ljubljane, Kopra in Velenja, ki so se pomerili v treh tekmovalnih razredih. Nedeljsko tekmovanje si je ogledalo veliko ljubiteljev tega športa, na trenutke pa ga je motil močan veter z valovi in tekmovalci so imeli veliko težav z obračanjem čolnov.
Še rezultati. Daleč najuspešnejši je bil dvakratni svetovni prvak Italijan Alessandro Mazzoni, ki je v vseh treh kategorijah osvojil prva mesta. Velenjčani so se uvrstili takole: v kategoriji 3,5 ccm je bil Škoflek sedmi, Hilda Dobovičnik osma; v kategoriji 6,5 ccm je bil Krepel drugi, melanšerk tretji , Klaus šesti in Šalamon enajsti. Tekmovanje je bilo zgledno organizirano, kar so potrdili vsi nastopajoči.
Na sliki: Dvakratni svetovni prvak pozorno vodi in spremlja čoln, drugi pa njega	B.M.
alci ne smejo imeti nogometnih čevljev.
Organizator tekmovanja obljublja za zmagovalce - mimogrede povejmo, da bo tekmovanje potekalo po sistemu izpadanja - vabljive nagrade: za I. mesto 2.000 DEM v tolarski protivrednosti, za II. mesto 1.200 DEM, za III. mesto pa 600 DEM. Prijave zbirajo v NK Rudar, Cesta na jezero 7, vsak delovni dan med 18. in 19. uro, dodatne informacije pa dajejo tudi po telefonu 856-656, in sicer do ponedeljka 14. septembra, ko bodo ob 18. uri v klubu izžrebali pare tega tekmovanja.
V nedeljo je bil v vasi Matke pri Šempetru hitropotezni turnir v počastitev krajevnega praznika. Udeležili so se ga tudi člani ŠŠD. Zmagal je Dušan Brinovec iz Žalca, ki je v 13. partijah oddal samo 2 remija, ostale partije pa je zmagal in tako osvojil 12 točk. V konkurenci 53. šahistov so se dobro odrezali Drago Kristan, ki je osvojil 9 točk in zasedel 4. mesto, 8. Boris Brešar 8.5. točk. 11. Milan Matko 8 točk, 18. Franc Zupane 7.5 točk. Njihove uvrstitve so štele tudi za ekipno tekmovanje, kjer so osvojili 2. mesto. Zmagala je ekipa iz Žalca, 3. mesto pa so osvojili šahisti iz Šempetra. ki so tudi organizirali turnir. V četrtek pa je bil po dvomesečni poletni pavzi spet hitropotezni mesečni turnir za prehodni pokal ŠŠD. Med 17. nastopajočimi je zmagal Milan Matko 11.5 točk, 2. Drago Kristan 10.5, 3. Peter Voglar 10.5, 4. Milan Goršek 10, 5. Boris Brešar 9.	(an, jg)
Nogomet v Žalcu
Nogometaše NK Hmezada Žalec, ki vodi Živko Stakič iz Velenja so še v tretji slovenski ligi brez zmage. Po treh kolih so igrali takole: v prvem kolu doma izgubili 2:0 na gostovanju NK Rogaševci igrali neodločeno 0:0 in doma NK Ižakovcim 2:2. I. kolo so igrali Stojnico 0:2. V Žalcu ljubitelji nogometa gledajo slab nogomet. Jože Grobelnik
Prijateljski rokomet
Med pripravami na novo tekmovalno sezono so velenjski rokometaši, člani in kadeti, nekaj dni trenirali tudi v Kranjski Gori. Oboji so odigrali tudi po dve tekmi. Člani so premagali Šešir iz Škofje Loke s 25:19 in Infotrade (Predvor) z 28:25, kadeti pa Šešir s 23:17, s Predvorčani pa so izgubili s 17:21.
Maratonski pohod Celje - Logarska dolina
Zanimanje za hojo in tek v svetu hitro narašča. Tako dobiva tudi slovenski mataron CELJE - LOGARASKA DOLINA vse večje razsežnosti.
Letošnjega maratona se je udeležilo preko 500 tekmovalcev; 368 je bilo posameznikov, 150 udeležencev pa je tekmovalo v okviru uniformiranih skupin trojk militercev. Na pohod so krenili ob 01. uri izpred magistrata v Celju. Kljub slabemu vremenu že na startu ni bilo razloga za slabo razpoloženje.
75 kilometrov dolga celotna pot je bila po ocenah dobro označena in zavarovana. Organizacijski odbor je poskrbel za spremstvo, redarje, policijo ter zdravniške ekipe.
Prvi je progo pretekel Stane Rozman, celjski atlet, ki je za to potreboval 5 ur 26 minut in 25 sekund. Med drugim je povedal, da je bilo ob progi presenetljivo veliko število gledalcev in da je bila proga glede na njeno'"dolžino dobro označena. Dodal je, da je želel izboljšati rekord, za kar je v zadnjem času spremenil način treninga. Da mu to ni uspelo, so med drugim bile krive tudi slabe vremenske razmere. Opozoril je na odsek Letuš - Mozirje, ki je bil po njegovih besedah nevaren. Na tem delu je bila proga speljana tik ob Savinji; bilo pa je temno, kamenje pokrito z mokrim listjem. Odkrito je priznal, da ga je bilo strah, in da je izgubil kar nekaj čas. Menil je, da bi bilo v prihodnje primerneje, če bi progo speljali kar po glavni cesti.
(Mija M. Pečnik)
Teden športa
Tudi ta teden je športno v velenjski občini močno razgiban, takšen bo tudi njegov konec.
Podobno kot v drugih krajih Slovenije so tudi v velenjski občini
v ponedeljek začeli različne športne in rekreativne prireditve ob "Tednu športa Slovenija 92". Podroben razpored smo objavili že v prejšnji številki Našega časa, zato v današnji številki omenjamo le dve prireditvi, ki bosta konec tedna.
V	soboto s pričetkom ob 2o.uri bo na rokometnem igrišču v Šoštanju športni ples, uro pozneje prikaz aerobike, ob 22. pa prikaz vadbe starejših rekreativcev.
V	nedeljo planinski pohod na Olševo z odhodom ob 5.3o izpred Rdeče dvorane; v dvorani bo od lo.do 12. ure rekreacijsko igranje malega nogometa, od 16.do 18. pa odbojke.
Kotalkanje
Prvo državno prvenstvo
V	soboto in nedeljo bo v Velenju tudi 1.državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Na njem naj bi nastopilo blizu loo tekmovalk in tekmovalcev iz petih klubov (Olimpija, Stanko Bloudek, Svoboda Domžale, Nova Gorica, Velenje). Prvi dan bodo tekmovanje pričeli ob 8.uri in nadaljevali popoldne ob 14., zvečer ob 19.uri pa bodo kratki programi. V nedeljo bodo tekmovanje nadaljevali ob 8.uri, ob 15.pa bodo prvenstvo uradno odprli in nadaljevali tekmovanje v prostih programih za skupino A, mlajše mladince in mladinke, mladince in mladinke in člane ter članice. Od velenjskih tekmovalk in tekmovalcev bodo nastopili Denis Filipovič, Petra Marinič, Vesna Fece, Tea Tepeš, Tjaša Praznik in Alenka Oven. Praznikova je trenutno najboljša slovenska mladinka, saj je zmagala letos že na dveh mednarodnih tekmovanjih, najprej julija v Velenju in nato še v Novi Gorici. Za Ovnovo pa bo to poslovilni nastop od dolgoletne kotalkarske poti.
Državno prvenstvo v malem nogometu - ženske
Vse kaže, da v nadši državi postaja vse bolj popularen tudi ženski mali nogomet. Od maja do tega meseca je bilo v različnih krajih kar šest turnirjev, na katerih je sodelovalo 21 klubov. Najboljših osem bo zaigralo v soboto (12.septembra) na malonogometnem igrišču v Škalah na sklepnem turnirju 1.državnega prvenstva v malem nogometu za ženske. Po šestih turnirjih so bile najboljše igralke Svečine, druge Carioke (Markovci), tretje Osmica (Škale) itd.
Turnir bodo odprli ob 9.3o, dopoldne bodo igrali šest tekem, popoldne pa ga bodo nadaljevali ob 13.3o. Oh 16.45 bo na sporedu poifinale, ob 18.3o tekma za tretje mesto in ob 19.1o za prvo. Poleg najboljše igralke, vratarke in strelke, bodo izbrali tudi najlepšo (miss) nogometašico tega državnega prvenstva. Najboljša ekipa bo prejela prehodni pokal NZS, prve tri ekipe pa pokale v trajno last.
Klančnikov memorial
Na spominskem turnirju v spomin na nekdanjega mladega košarkarja Elektre bo v soboto v telovadnici OŠ Šalek v Velenju tradicionalni Klančnikov memorial. Na njem bosta nastopili po dve slovenski in hrvaški ekipi, pri gledalcih pa bosta gotovo zbudila zanimanje dva temnopolta igralca, eden v koprski in eden (prvič) v ekipi gostitelja -Elektre.
Razpored: lo.oo - Elektra:Zrinjevac (Zagreb), 11.3o Micom Marcus (Koper):Koteks (Osijek).
I6.00 - za 3.mesto;
18.00 - za l.mesto.
Jarnovičev memorial
V spomin na pionirja rokometne igre v Šaleški dolini bo v soboto v Rdeči dvorani v Velenju "Jarnovičev" memorial, ki ga bo organiziral RK Gorenje (prej Šaleški rokometni klub). I6.00 - otvoritev
16.3o - RK Gorenje:Nova oprema (SG) 17.3o - Nova oprema:Karlovačka pivovara 18.3o - RK Gorenje:Karlovačka pivovara
10. septembra 1992
TO IN ONO	naš čas 9
Radmirsko cerkev Sv. Frančiška Ksaverja prenavljajo. V tej fazi so veliko postorili	za ■ ohranitev zgodovinsko-kulturnih spomenikov, saj so obnovili zunanjost podružnične cerkve Sv. Jakoba v Okonini, ki je sedaj pravi okras temu koncu doline, tudi v samem kraju Radmirje so se lotili zunajščine cerkvice sv. Mihaela, ki je že kar klicala po obnovi. No, sedaj je na vrsti farna cerkev in župnik gospod Vratnar nam je razkril načrt prenove. Kot prvo naj dobi zvonik spet bakreno preobleko, saj jo je pred prvo svetovno vojno imel, pa so potem baker potrebovali za orožje in ga pač pobrali. Hkrati s kleparskimi deli se bodo opravila nujna zidarska popravila, tako bo ospredje cerkve letos gotovo. Potem pa bodo sledila obnovitvena dela skladno z gmotnimi možnostmi, saj so za takšne posege potrebna ogromna sredstva.
Notranjost te znamenite cerkve so pred leti prenovili, tedaj so tudi uredili s pomočjo občinske kulturne skupnosti, razstavne vitrine za del cerkvenega zaklada, se pravi za maŠne plašče. Pozneje so prenovili še vrata na župnišču, ki so sedaj okras posebne vrste.
Prvotna cerkev na Stražah, tako so nekoč imenovali hrib na katerem je cerkev, se hkrati z ono nižje ceste (sv. Mihael), omenja že leta 1395. Tedaj je glavna cerkev bila posvečena
sv. Barbari, zavetnici rudarjev, ki so se sem množično romali in so imeli, vsaj idrijski, tu tudi svoj romarski dom. Ta je stal nekoliko nižje cerkve in je bil že pred prvo svetovno vojno porušen. Na nekdanjo farno patrono spominja kip v niši, desno od zvonika. Ker pa je iz peščenca hitro propada. Na drugi, levi strani zvonika, pa je postavljen kip Angela varuha, ki so ga rudarji tudi častili.
Cerkev sv. Frančiška je prvotno imela na pročelju, skrajno levo in desno, manjša stolpiča, ki so ju potem, ko so leta 1860 zvonik prekrili z bakrom, odstranili. Že predhodna cerkev sv. Barbare je bila znamenita božja pot. Ko pa je v jezuitskih krogih prevladovalo mennje, da kaže na osiromašenih ozemljih častiti sv. Frančiška Ksaverja, ki je prispodoba siromaštva, je gorn-jegrajski dekan Ahacij Steržinar naročil pri ljubljanskem slikarju Janezu Mihaelu Reinvvaldtu veliko podobo umirajočeva sv. Frančiška. V decembru 1715 sta jo, skupaj z nekim duhovnikom prinesla iz Gornjega Grada in jo postavila na oltar Marije v stari cerkvi. Bilo je na 3. decembra, ko je bil praznik Frančiška, na slednji dan pa praznik sv. Barbare. Seveda je bilo veliko ljudi navzočih.
Tedaj so pričeli vernikom prigovarjati čaščenje sv. Frančiška in ga priporočali kot zaščitnika v smrtnem boju
MATERINSKI
Prispevke lahko nakažete na Žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Ljubljana,
štev: 50101-678-45223 s pripisom "za materinski dom" Hvala! Odbor za materiski dom pri reviji Otrok in družina, Muklošičeva 16, Ljubljana, Tel.: (061) 311-658 Pokrovitelji: Janez Hacin, Državna založba Slovence d.d., Cankaijev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste.še pridružili!
in nevihtah. S pomočjo jezuitov je segel glas o sv. Frančišku daleč naokoli, tudi na dvore tedanjih dežel, zato so prihajali ljudje vse bolj v straže, zato ..je postala cerkev pretesna. Leta 1717 so dozidali kapelčo za podobo sv. Frančiška. Lotili so se, ob vsestranski pomoči, gradnje nove cerkve in jo leta 1725 tudi dogradili. Da pa ne bi odgnali množice romarjev, so gradili nad staro cerkvijo sv. Barbare in to šele pozneje podrli.
Že smo povedali, da so prizadevanja za novo cerkev podpirali tedanji vladajoči krogi, domala vseh evropskih držav, zato sotudi darila novi cerkvi bila izredno bogata. Če pogledamo današnjo razstavo mašnih plaščev, si kaj lahko predstavljamo kakšno bogastvo je bilo pri sv. Frančišku zbrano. Veliko je bilozlatih predmetov, skratka prava zakladnica. Pozneje je dunajski dvor zgradil še župnišče, saj so sem prihajali dvorjani na razna drušebrižna opravila.
Jožefinske reforme so mbčno zmanjšale bogastvo cerkve, tudi zakladnico sv. Frančiška. Mašni plašči so ostali, zlato in srebro pa je romalo v državne zakladnice. Stvari so se v manjšem obsegu ponovile med drugo svetovno vojno, ko so okupatorji za vsako ceno hoteli priti do zlata, pa so domačini pravi čas, tisto kar je bilo še cerkvenega, skrili in tudi za ceno življenja tega niso izdali. Zapleti so bili tudi po vojni, ko dragocene moštrance ni bilo nazaj in so se dolgo borili, da so jo končno dobili spet v cerkveno posest, čeprav malo "oškodovano". Monožice obiskovalcev prihajajo na ogled zbirke- mašnih plaščev. Gre za enkratno razstavo v naši domovini. Dejansko so plašči, sprehod skozi zgodovino tistega davnega časa...
A. Videčnik
ob posvetitvi nove kapelice velika množica
Poučna publikacija za vse
Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni
Izšla je publikacija z gornjim naslovom. Gre za lepo urejen zbornik celotnega gradiva, obravnavanem na strokovnem posvetu, ki je bil 14. maja 1992 v Mariboru v organizaciji Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko s sedežem v Celju in Muzeja narodne osvoboditve Maribor, ki sta tudi izdajatelja zbornika. Objavljeni so strokovni prispevki enajstih uglednih avtorjev, dokumentirani s fotografijami in fotokopijami številnih izvirnih dokumentov - tako nemških kot povojnih jugoslovanskih in slovenskih oblasti.
Nemško mobilizacijo na slovenskem Štajerskem in Gorenjskem so v poljudnih strokovnih sestavkih prikazali ugledni zgodovinarji dr. Milan Ževart, upokojeni ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve Maribor in redni profesor Pedagoške fakultete v Mariboru, Lojze Penič, muzejski svetovalec, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Emil Lajh, muzejski svetovalec, Muzej novejše zgodovine Celje, Jože Dežman, višji kustos, Gorenjski muzej Kranj in Monika Kokalj-Kočevar, kustosinja, Gorenjski muzej Kranj.
Dr. Danilo Turk, profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, diplomat in strokovnjak za mednarodno pravo je prikazal mobilizacijo Slovencev z gledišča mednarodnega prava, naslovni škof dr. Vekoslav Grmič pa je osvetlil moralne stiske slov-
enskih mobilizirancev.
Pomemben je prispevek Alojza Žiberta iz Kranja pod naslovom Mobilizirani, zaznamovani, pozabljeni, ki je dokumentiran kar s 13 fotokopijami raznih dokumentov. Franc Fideršek iz Ptuja je podrobno opisal in s številkami podkrepil mobilizacijo nav območju takratne občine Žetale s prikazom usode mobilizirancev. Franc Potisk od Marjete na Dravskem polju pa bolj splošno opisuje Slovence kot vojake druge svetovne vojne.
Posebej je treba omeniti obširen prispevek Rudija Markoviča, predsednika Društva mobiliziranih Slovencev v, nemško vojsko iz Celja, ki je pod naslovom Položaj mobilizirancev v državi Republiki Sloveniji orisal razmere pri nas med okupacijo in po vojni, ustanovitev Društva in dosedanja prizadevanja tega društva, kar vse je dokumentirano z desetimi prilogami, med drugim tudi fotokopije predpisov ZR Nemčije, obširna korespoden-ca društva s predstavniki in organi ZR Nemčije. Ob koncu pa so objavljene fotokopije dokumentov, ki jih je po posredovanju Univerzitetne knjižnice Maribor Društvu poslalo Ministrstvo za ljudsko zdravstvo in socialno,politiko Kraljevine Belgije. Iz teh dokumentov je podrobno * razvidno, kako so zadevo belgijski prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko uredili med Kraljevino Belgijo in ZR Nemčijo - predstavitve
problema v parlamentu do sprejema ustreznih zakonov. To lahko služi kot vzorec vladi Republiki Slovenije, da sklene z ZR Nemčijo podoben sporazum in zakonodajo, ki bo določala -kdo ima lahko položaj mo-biliziranca in kake pravice mu iz tega izhajajo.
Zbornik je uredil Ludvik Puklavec, dipl. ing. in predsednik območnega odbora Maribor, ki je tudi napisal uvod. Pri urejanju sta mu pomagala dr. Bruno Hartman in Albin Presk-er.
Zbornik je izšel v tisoč izvodih. Člani društva ga bodo lahko kupili na sedežih svojih območnih odborov in na sedežu društva v Celju po 800,00 SIT, enako Gorenjci na sedežu Združenja mobiliziranih Gorenjcev v Kranju. Publikacijo bo moč dobiti tudi v knjigarnah, vendar po znatno višji ceni.
Vsebina prav gotovo ne bo zanimiva samo za člane društva, temveč tudi za mlajše, da se seznanijo z resnično usodo desettisočev slovenskih fantov in mož med drugo svetovno vojno, o čemer se je dobrih 45 let molčalo, za svoje pravice pa se še vedno morajo bojevati z močjo argumentov in dokumentov. K temu bo predstavljen zbornik prav gotovo prispeval svoj delež.
Franc Fideršek
Slovesno na Kredarici
Popravljena še ena krivica
•••
Predzadnjo sredo v avgustu se je na Kredarici pod vrhom mogočnega očaka Triglava zbrala množica, kakršne še ni bilo na tem mestu in skoraj upam trditi, da takšne ne bo več tako kmalu. Prišli so od blizu in daleč, z vseh koncev naše dežele. Mladi in stari, verni in neverni. Več kot 5000 glava množica se je podala na to dokaj zahtevno planinsko romanje s ciljem biti navzoč pri blagoslovitvi nove triglavske kapelice. Svečani mašni obred z blagoslovitvijo je vodil skupaj s tridesetimi duhovniki ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuster.
Kapelica na Kredarici je nekoč že stala, in sicer na mestu, kjer je danes vhod v jedilnico doma na Kredarici. Postaviti jo je dal leta 1897 Jakob Aljaž (1845 - 1927) velik domoljub, planinski delavec, pesnik (Oj Triglav moj dom) in planinski pisatelj. Od leta 1889 do smrti, župnik na Dovjem pri Mojstrani. Za en sam goldiner - takratne vrednosti 60 žemelj je Aljaž kupil od dovških oblasti svet na vrhu Triglava in tako postal najvišji posestnik na slovenskem. Na svoje stroške je potem dal postaviti na njegovem vrhu kovinski stolp, ki nosi
njegovo ime in je preživel vse viharje zgodovine. Ob devetdesetletnici Aljaževega stolpa se je na njegovo kupolo zopet povrnila tudi kovinska zastavica, na kateri je vgravirana letnica njegove postavitve 1895.
Povojna oblasf je Aljaževo kapelico leta 1952 odstranila na dokaj sramoten način. Od takrat naprej je spomin nanjo živel samo še v srcih starejših planincev. Toda čas teče svojo pot in vsaka ostrina enkrat postane topa. Tudi mačehovski odnos do vsega kar ni bilo rdeče obarvano je popustil in tako je že vzklila prva resnejša zamisel, da se na Kredarici postavi nova kapela. Leta 1987 pa so stekle prve priprave. Načrte zanjo je izdelal ljub-
ljanski arhitekt g. Jože Marinko. Prvotna kapelica je imela en zvon sedanja ima tri, katerih glasovi se čudovito ujemajo. Le škoda, da ni arhitekt nekoliko drugače zasnoval zvonik. Ko že govorimo o kapelici in njeni gradnji, je prav, da spoznamo tudi človeka na čigar ramenih je slonelo celotno delo. To je Franc Urbanija sedanji župnik na Dovjem. Mnogi ga kličejo kar drugi Aljaž. Preprost, skromen in dobrosrčen človek je župnik Franc. Ko sleče mašno občačilo je takšen kot naj bi bila večina nas. Le izurjeno oko bo opazilo, da opravlja ta človek plemenito poslanstvo. Ne sliši rad, če mu kdo pripisuje zasluge pri ob-
Župnik Jakob Aljaž—
...in njegov naslednik Franc Urbanija
novi Aljaževe kapele v Vratih, dasiravno je tudi to delo sad njegovih prizadevanj. Tudi pri gradnji na Kredarici je bil tisti, ki je vlekel voz naprej in si prizadeval, da je kolikor se je le dalo materiala "nafehtal". Vedno postavlja sebe na zadnje mesto in povdarja, da je to delo vseh. Od posameznikov celo v državnem vrhu do tistih, ki so pomagali po ;svojih močeh. Lepa človeška lastnost, ki bi se podala še marsikomu. Nekoliko se razlikuje od ostalih duhovnikov njegovega ranga po košati bradi, ki mu pokriva velik del obraza, na katerem se že poznajo sledovi številnih poti na Kredarico.
Na pokopališču pri cerkvi
na Dovjem že več kot 60 let počiva župnik Jakob Aljaž, legenda triglavsega sveta. Za časa svojega življenja je veliko storil za naš gorski svet po katerem so se takrat bohotili tujci. Delal je s srcem in ljubeznijo, zato bodo njegovi sledovi še dolgo dolgo vidni. S
ponovno postavitvijo kapelice na Kredarici so se tako planinci in z njimi ves slovenski narod še enkrat poklonil njegovemu spominu in se mu oddolžil za krivico, katera mu je bila storjena. Odslej bo njegov večni počitek mirnejši.
M. Hrusti
Aljaževa kapelica in prva koča na kredarici
V Bevčah nov zbiralnik vode
Vode ne bo zmanjkalo
Suša, ki jc letošnji avgust spremenila v najtoplejši mesec v tem stoletju, je marsikoga prizadela. Ne samo, da mu je s polj, travnikov in hlevov pobrala in bo še pobirala jeseni, vzela mu je vodo. Mar-sikam so jo letos morali voziti, ker so domači vodni viri usahnili. V Bevče je ni bilo treba.
Danes pravijo: "Če smo brez težav premagali ta sušni mesec, se nam tudi v naprej za vodo ne bo bati". Pri tem jim je pomagalo novo zajetje vode, ki so se ga lotili pred približno mesecem dni. Ta zbiralnik vode je v teh dneh že čisto dokončan, je pa med gradnjo izdatno premeščal morebitne težave z vodo krajanom Bevč.
Delali so udarniško, z denarjem je pomagala krajevna skupnost, Franc Sever,to so posebej poudarili, da ne smemo
pozabiti napisati, pa jim je , da so do vode sploh prišli, posodil stroj za izkop zemlje, rovokopača. Strojna dela je opravil Andrej Koren, na gradbišču pa so pridno delali: Ivan Krušnik ml., ki je bil glavni organizator del, Ivan Bačovnik ml., Štefan Videmšek in Vlado Ramšak, predsednik vodovoda v Bevčah.
Vode bo zdaj dovolj za celo krajevno skupnost, za okoli 62 hiš. Dnevni pritok v tem zajetju znaša 36 kubičnih metrov v največji suši, kraj pa jo dnevno porabi okoli 30 kubičnih metrov.
In kar je tudi pomembno, voda, zajeta v novem zbiralniku, ki nastaja ob starem in bo z njim povezan, prihaja iz Lipovega polja in je neoporečna.
(mkp)
Topolšica
Veselje ob Toplici
Obiskovalce so navdušili tudi konovski tamburaši
Hotel Vesna iz Topolšice jc tudi letos organiziral tradicionalno prireditev, imenovano "Veselje ob Toplici". Program je bil zelo pester in raznolik, tako da so številni obiskovalci imali kaj videti. Gost večera pa je tokrat bi! Jelko Kacin, minister za informiranje R Slovenije in član predsedstva slovenske demokratske stranke.
V kulturnem programu so nastopili konovski tamburaši, folklorna skupina Koleda in plesna skupina Queen. Tudi
izbor Miss Topolšice ni manjkal, kot se za takšne prireditve danes spodobi. Za višek vzdušja na veselju ob Toplici pa so poskrbeli Faraoni in Irena Vrčkovnik. In nenazadnje moramo omeniti reševanje ljudi iz višjih nadstropij, ki so ga prikazali topolški gasilci in pa spust po vrvi jamarjev iz Topolšice.
Sodeč po obisku domačih in tujih obiskovalcev, bi kazalo takšne in podobne prireditve negovati in ohraniti.
B.M.
Pašna skupnost tako in drugače
Nov stan na Starih stanih
Veliko je obiskovalcev gorskega sveta in zlasti ljubiteljev opojnosti na snegu, kijih privlačijo Stari stani na Mozirskih planinah. In na tej planšariji ni prijetno le pozimi, lepo in duši prijetno je v vseh letnih časih, tudi poleti. Že stoletja se tod okoli pase živina, tako dolgo kot seže ljudsko izročilo in še več. Danes z 9o hektatji pašnikov upravlja pašna skupnost Stari stani, ki združuje 26 živinorejcev, v glavnem s Tera nad Ljubnim ob Savinji. Najprej je na tej planini paslo svoje žiavli sedem lastnikov, ki so imeli vsak svoj stan in od tod ime Stari stani.
V teh dneh blagodejnost planinske paše uživa okrog 7o glav govedi in še nekaj konjev za
povrh. Urejene so štiri čredin-ke, ki zagotavljajo kakovostno pašo. Rejci so z razdeljenostjo na čredinke zelo zadovoljni, njene prednosti pa spoznavajo tudi na sosednjih pašnikih, čeprav so se spočetka čredink krepko otepa-
Predsednik odbora skupnosti je Jože Hudej, kf ob vseh prednostih planinske paše najbolj seveda pozna probleme pašne skupnosti. "Kar precej jih je, največji pa gotovo oslkrba z vodo v sušnih obdobjih. V takšnih primerih usahnejo mlakuže, precej si pomagamo s strešnico v naših zbiralnikih, v veliko pomoč pa so nam delavci RTC Golte z vodo iz zbiralnika na Medved-jaku. Naj kar povem, da smo po nekaj problemih v preteklih letih
Jože Hudej pravi, da prednosti odtehtajo težave
zdaj res zaživeli v pravem sožitju z njimi.
Težava je v oddaljenosti pašnikov od naših domačij, velika obremenitev je čiščenje prostranih pašnikov, zaradi moratorija ne smemo sekati v dodeljenih gozdovih in si tako ne moremo zagotavljati prepotrebnih sredstev, problem so gladke žice v
ograjah, ker so bodeče prepovedane, a mora biti tako."
Najprej je seveda treba po-tarnati, a ni vse samo črno, tudi lepe plati veliko veljajo. Lani so z veliko naporov in dela povečali in preuredili pastirsko kočo, ki je danes njihovo priljubljeno zbirališče. Sem ne hodijo le na ogled živine, velikokrat se srečajo, sprostijo in poveselijo, seveda vsi člani kmečkih družin. Celo nogometno igrišče so si na tej višini uredili in zdaj izzivajo sosednje in druge pašne skupnosti. Štrokovne službe ZKZ in kmetijska zemljiška skupnost jim tudi nudijo pomoč in živina se mirno pase.
"Res smo radi tukaj", pravi Jože Hudej. "Radi imamo našega pastirja Franca, ki ob vsej svoji skrbnosti vsakokrat s svojo hudomušnostjo, vedrostjo in šalami poskrbi za naše skupno veselje. Še posebej veselo je ob odgonu živine s planine, ko med drugim podeljujemo venca lastnikoma največjega in zlasti najmanjšega vola."
Op)
V Mengšu tekmovali gasilci veterani
Dva Ivana: Krušnik in Bačovnik mlajša ter Štefan Videmšek med kratkim predahom. (Foto: B.M.)
V Mengšu je bilo v soboto 1. državno gasilsko tekmovanje starejših gasilcev - veteranov. Tekmovale so članice v starosti nad 45 let, člani pa nad 50. Tekmovanja se je udeležilo pet ženskih in 54 moških ekip, od tega iz občine Velenje 13.
Velenjčani so se na tem
tekmovanmju odlično predstavili. Med veterankami je prvo mesto osvojila ekipa Šaleka, druge pa so bile Bevče.
Pri veteranih je med 45 ekipami zmagala ekipa Bevč. Ekipa Šalek I je bila šesta, Šalek II osma, ekipa Velenja pa dvanajsta.	(bm)
Tale posnetek je nastal na Paškem Kozjaku 51, pravzaprav le nekaj metrov nad to domačijo, kjer se po domače reče pri Blažičih. Nekaj več kot tri mesec star Bambi je k družini prišel kmalu po tem, ko je prišel na svet. Blažičeva domačija je namreč čisto ob cesti, kjer je neznan voznik povozil Bambijevo mamico. Najraje ima gospodinjo Slavi-
co, ki jo ves čas hrani na flaško
za dojenčke. Sicer pa se je Bambi že čisto udomačil, le tujcev, kot sva bila tudi midva, se boji. Kdo ve, ali ga bo narava priklicala nazaj, ali bo ostal kar v prijetnem novem domu?
(bš, bm)
Alojzija in Adolf Brglez - zlatoporočenca
"Včasih je bilo hudo..."
Te dni smo obiskali zakonca Brglez na cesti Pod parkom v Velenju, ki sta 22.avgusta praznovala 50 - letnico skupnega življenja. To častitljivo življensko pot sta proslavila doma, med svojimi domačimi, skromno, kot sta skromno živela vse življenje, v katerem jima je bilo vse prej kot lepo.
Alojzija se je rodila 7. junija 1917 v Ravnah nad Šoštanjem. Njena družina je štela deset otrok, zato je morala že zelo zgodaj, še kot deklica, služiti nemški gospodi. Tu je marsikaj pretpela, tudi "tepežke". Vedno je sanjala, da bi postala učiteljica, vendar s tem ni bilo nič. Ko je spoznala življenskega sopotnika Adolfa, se je petindvajsetletna poročila.
Adolf se je rodil 2.julija 1913 v Zavodnjah. Doma so imeli veliko kmetijo, zato je Adolf mladost preživel doma. Kmetija mu je bila tudi obljubljena, vendar se je drugače zasukalo in došel je v službo na šaht.
Blizu njegovega doma sta si za silo uredila majhno kajžo, v kateri sta živela trideset let. Adolf se je po vrnitvi iz vojske zaposlil v TUŠ-u, tam se je leta 1972 tudi upokojil, žena Alojzija je občasno obirala hmelj. Z ugodnim borčevskim kreditom sta zakonca Brglez skupaj s hčerko zgradila lep in topel dom v Velenju Pod parkom kjer danes v skupnem gospodinjstvu živijo že enajsto leto. Mama Alojzija ne more pohvaliti zeta
Zakonca Brglez sta v življenju veliko pretrpela
in dodaja: "Kako hudo je bilo včasih, danes pa je tako lepo."
V njuni družini so se rodile štiri hčerke, ena je v drugem letu umrla zaradi davice. Alojzija se še danes živo spominja zdravnika, ki je odklonil zdravljenje hčerke češ, da ne bo zdravil otroka partizanov. Brgl-ezova imata danes pet vnukov in pravnukinjo. Alojzija se je pred meseci vrnila iz Maribora po težki operaciji, Adolfa pa muči križ. Kljub temu sta srečna in zadovoljna. Z moževo skromno pokojnino še kar dobro shajata.
Po teh nekaj življenskih podatkih o zakoncih Brglez ne morem mimo tega, da ne bi zapisal besed, ki jih je Alojzija napisala na listek pred mojim prihodom. "Redki so prazniki v mojem življenju, 22.avgusta pa je le posijdla zvezda v Staro vas. Napovedala je 50 - letnico Alojziji in Adolfu Brglez. Le koliko gorja je skritega v teh najinih mračnih letih. Najin urnik je bilo delo. Oba izhajava iz Jo - članske družine. Grenko je bilo moje otroštvo poleg očeta, ki je vse zapil. Nisem mogla končati željene šole, ko je nekega dne oče rekel - služit bo treba iti. Toda, ko sem služila, mi niso dali dovolj kruha, tudi batine so padale po drobnem otroškem telesu. Sanjala sem, da bo bolje v zakonu, pa ni bilo tako. Mož je odšel k partizanom in me pustil samo z dvema malima otrokoma, pa brez stanovanja. Nisem videla ne morja ne planin. Pred nekaj meseci sem imela težko operacijo, iz Maribora so me pripeljali skoraj umirajočo. Na pomoč so mi priskočile tudi dobre sosede, zlasti gospa Zagoričnikova, ki se ji ob tej priliki iskreno zahvaljujem."
Za zlato poroko tudi naše iskrene čestitke! B.Mugerle
Domače zdravilstvo in zdravilci (xni)
Piše:
Aleksander Videčnik
Tako, kar mimogrede, pove Golobova, da so največkrat kakšno žensko na grmadi zažgali kot coprnico, "ker se je ded babe naveličal, pa jo je naredil za coprnico...". Sicer pa še marsikatero pove ta stara ženica, med drugim tudi, kako je na Kranjskem neki župnik preganjal vaškega zag-ovarjalca, češ, da kliče hudobca. Sel jc celo tako daleč, da možaku ni dal odveze, takemu pa so ljudje tekli "zdaj so ga pa v pleve vrgli", če se je razvedelo, je bil pač predmet vaškega posmeha. Pa se jc zgodilo, da je župniku pes zbolel in nič ni pomagalo kar so mu nudili. Tako je župnik-ova kuharica prišla po zago-varjalca naj vendar psa zagovori, da bo ozdravel. Mož je odklonil in odvrnil kuharici "ko bo župnik odvezo dal, pa bom jaz njegovega psa pocajtal". Končno je le zagovoril na kruh in pes je ozdravel, župnik pa mu je pred cerkvijo dejal "le zagovarjaj naprej, saj vidim, da so tvoji zagovori močnejši od mojih...".
I Golobova uporablja pri zagovarjanju bradavic tole besedilo: "V imenu Marije device
(in svete Trojice mora ta bradavica 'zgint", pred tem in potem zmoli skupaj s prizade-
I-
tim očenaš in naredi križ čez obolelo mesto telesa. Vse to se ponovi trikrat. Sicer pa so ljudje nekoč verjeli, da bradavica izgine, če ob mlaju pobereš nekaj naključnega s tal in gledaš v mesec govoreč: "Kar vidim naj raste, kar mažem naj izgine" in ob tem drgneš bradavico s pobranim predmetom.
Golobova je zelo uspešna pri jemanju ognja (zdravljenje opeklin). Vse prične sa tem, da se tako ona kot bolnik prekrižata. Opečen del poškropi z blagoslovljeno vodo, vmes pa govori: "Jaz te škropim s tisto vodo, ki je Janez krstnik škropil Jezusa, ko ga je krstil v reki Jordan." Ves čas zagovora, ki se mora trikrat ponoviti, dela znamenje križa čez opečeno mesto. Ob koncu obreda se spet pokriža, tako tudi bolnik.
Znani solčavski kronist Valent Vider je zapisal nekaj primerov zagovorov Roka Klemenška, uglednega ovčjerejca in gospodarja v Solčavi. Ob tem naj povemo, da je Rok Klemenšek veliko potoval in sdi pri tem ogledoval ovčjerejo drugod, dobil je številna visoka odličja za rejo "solčavske ovce". V družinsko kroniko je Rok vpisal tudi nekaj besedil svojih zagovorov, saj je bil znan, da je uspešno pomagal pri zdravljenju ljudi in živali.
Prisad.
"O ti luftni prisad, bodi ogenj ali voda, pojdi iz tega mesa in kosti v divji kraj, kjer bo življenja bitje pred teboj varno". Tako je govoril trikrat in med tem krožil z roko nad telesom bolnika. Končno jc vzkliknil: "Prisad bejži, ker te preganjam v najsvetejšem imenu Boga + Očeta + Sina + Svetega duha + Amen."
Bramor.
(Gre največkrat za rano v nogi živine.)
"Naj bo bramor ali bramor-ica, ti črv te zemlje, si mislil eno rano narediti. Jaz te zaro-tim pri živem Bogu, da ne napraviš rane, v imenu sv. Petra in Pavla, v imenu Marije, prečiste device, ker nam je rodila Kristusa, jaz te zaro-tim pri živem bogu, posuši se od nebeškega sonca." Ta zagovor je trikrat ponavljal, nato z žebljem zarisal krog okoli bolne noge (v zemljo) in zabil podkev v zemljo.
Da krava ne žaluje za odvzetim teletom.
Teletu se vzame drobec blata z leve zadnje noge, zraven tudi nekaj dlake, oboje se namaže na kruh in da kravi pojesti. Potem ne bo mukala zaradi izgube teleta.
Da teleta lesa in zidu ne jedo.
Cunjo namočiti v brinovo ali črno olje, z njo les in zid naribati, pa se ga živali ne dotaknejo.
.'.■.t- .v.
Andreja v finalu
Stane Jamnikar
tos ne bom delala zaloge, ker bo za to zmanjkalo denarja. Kredita za nakup hrane doslej še nisem jemala, če bi bili večja družina, bi ga pa gotovo morala."
JOŽICA JURINEC: " Na ozimnico še nismo mislili, bo pa treba. Doslej ni bilo denarja. Treba je bilo opremiti za šolo otroka, poskrbeti še za drugega, ki je čisto majhen, živimo pa z eno plačo. Običajno za nakup ozimnice vzamem kredit, kako bo letos, bomo pa še videli. Odvisno bo od pogojev."
STANE JAMNIKAR: " Za dva sc veliko pripravljati tako ne splača. Kupiva 120 kilogramov krompirji nekaj pa-
Že vrsto let opazujem znanCa, ki je pred kratkim končal z gradnjo hiše. Začel je tako rekoč iz nič. Tako vneto se je vrgel v gradnjo, daje vse ostalo dal ob stran. Kadar ni bil v službi je bil na parceli. Na druga pota je enostavno pozabil. Večino del pri hiši je opravil sam in kot delavec bi lahko bil marsikomu za vzgled. Na nekaj pa je pozabil ta moj znanec. Zmanjkalo mu je časa za zdravo življenje. Prva leta je še šlo, nato pa je postajal čedalje bolj živčen. Za vsako malenkost je kričal na ženo in otroke, na dopust je enostavno pozabil in tudi na "špricer" s prijatelji ni več šel. Tik preden se je selil, je staknil še rano na želodcu. Sedaj ima lepo, novo in preveliko hišo, žena in otroci pa so se mu odtujili; pravijo, da težko živijo s takšnim tečnežem. Lahko bi užival, mi je potožil - sedaj pa vse to...
Strinjali se boste z mano, da živimo danes s pospešeno hitrostjo; tako, da nam enostavno zmanjkuje časa za življenje. Za vse najdemo čas, samo za življenje ne. Posledica te hitrosti je, da nam tudi za zdravje zmanjkuje časa. To se sliši pretirano, porečete. Pa je kar kruto resnično. Ne utegnemo živeti in zato ne utegnemo biti zdravi. Ne gre toliko za stisko posameznika, bolj je to družbena stiska, ki je posameznik ne bi občutil, če ne bi živci v današnji, potrošniški družbi.
V porabniški družbi kot je naša, človek usodno zamenjuje cilj s sredstvi in lestvico vrednot postavlja na glavo. Kar bi mu moralo biti cilj, se mu sprevrže v sredstvo. Tako divjamo in garamo s pospešeno hitrostjo, da pri tem zanemarjamo življenje samo. Tako si škodujemo na zdravju, si izčrpavamo življenske moči, namesto da bi si jih na primeren način krepili in množili.
Spomnil vas bi rad na prejšne čase in na njihovo družbo, ko življenski standard še zdaleč ni stal tako visoko kakor danes, hlastanja in hitrosti v njej še niso
poznali. Toda, prav zato so imeli čas živeti. Ko še niso poznali množice, družbenih občil, so si privoščili bolj številne medsebojne stike. Mar ni to paradoks: več je družbenih občil, manj je pristnih medsebojnih odnosov.
Še nekaj je, kar že kar usodno posega v naše bivanje: nimamo časa živeti, pri tem pa zanemarjamo življenje in medsebojne stike tako, da nam danes človeško življenje ali aksistenca ne pomeni več človek sam s svojo osebnostjo, temveč nam je tako imenovana eksistenca vselej že nekaj zunanjega, zgolj materialnega in odtujenega. Imeti eksistenco, danes pomeni imeti denar, hišo, avto in še kaj povrhu. Toda, eksistenca vendar ni to, kar imamo, temveč to, kar smo. Naša eksistenca ni naša hiša ali avto ali služba, temveč smo to mi sami, to sem jaz sam, moja osebnost je moja eksistenca. Kakor hitro pa sem izgubil višino svoje osebnosti, ko nimam več časa biti osebnost, sem kot človek ogrožen, pa naj imam še tako velik avto ali lepo vilo.
Za osebnostno življenje nam torej zmanjkuje časa, zmanjkuje pa nam časa tudi za osebno zdravje. In to se čuti na celotni družbi. Pravimo, da je postala hladna in brezosebna. Začeli smo s primerom, pa še končajmo z njim. Da se često počutimo kot številke, vemo. To še posebej občutimo v bolnici ali zdravniški ordinaciji. Vse je oštevilčeno. Ime in priimek sta postranska, glavno je, da se ujema številka; jasno, saj v laboratoriju lepše zveni, če rečete urin št, 37, kakor urin prof. Soviča. Zdravnik danes pacienta skoraj niti prav ne pogleda. Mu ni treba; saj mu vse povedo diagnostične številke, ki so mu na voljo. Pacient se resnično počuti kot številka. Čas za zdravje si moramo enostavno najti in vzeti. Pa naj bo to zdravje telesne ali mentalne narave. Oboje se namreč prepleta bolj kot si mislimo. Tako pa nas često šele bolezen strezni, da si vzamemo čas zase. Je vredno tako dolgo čakati?
Ozimnica
Avgust in september sta meseca, ko odrasle najpogosteje boli glava. Razlogov za to je precej, vsi pa so povezani z denarjem. Kupček za dopust, kupček za šolo, kupček za ozimnico... In zaradi tega kupčkanja mora marsikdo poseči po aspirinu.
Kleti, shrambe in zamrzovalne omare pa že ne smejo ostati prazne. Treba jih je napolniti za čas, ko bo zelenjava in sadje drago in za čas, ko se za vsako malenkost ne bo ljubilo v trgovino. Mar-
sikje so veliko kozarcev vloženega sadja in zelenjave že odnesli v klet. Ta čas pa se ukvarjajo že s krompirjem, čebulo, mesom...
Kako se pripravljajo Velenjčani?
SONJA STRNAD: "VloiMa
sem že papriko, ki sem jo plačala po 80 tolarjev za kilogram, pa ajvar, fižol, rdečo peso, spravila že tudi korenček. To pripravljam vsako leto. Z mesom pa lc-
prike, fižola, tistega pač, kar je potem drago. Meso kupujemo sproti, tako da kredita za ozimnico recimo, ne vzamem nikoli.
ALOJZ UDOVIČ: "Prav ta trenutek vozim ozimnico skupaj. Krompir sem že nabavil, plačal sem ga po 19,90 tolarjev, reče se lahko kar po 20. Po čebulo grem pa na trg. Tam je po 30 in 35 tolarjev, za kilogram, kupil jo bom okoli 20 kilogramov. Vlagamo sproti, tisto pač, kar sami pridelamo, potem pa kupimo šc svinjsko polovico. Brez kredita, za ozimnico prej nekaj prihranimo, da gre lažje."
(mkp, B.M.)
Žalca, ki je bila že nekajkrat v vrhu lepotnih tekmovanj, v soboto pa je bila tudi "najlepša" v Topolšici in dosegla našlov Mis Toplica.
Veleigčanka Andreja je za Naš čas povedala:
"Uvrstitve v zaključno tekmovanje nisem pričakovala, ker se s podobnimi nastopi (razen v Črni na Koroškem) še nisem ukvarjala. Izkazalo se je, da imajo na lepotnih tekmovanjih poleg lepe zunanjosti prednost tudi izkušnje, obvladovanje lepe hoje in oblačila. To pa je povezano z veliko časa in nekaj denarja. Z doseženim sem zadovoljna, želim pa seveda ostati v družbi, ki pripada svetu mode, reklame, medijev. Ob tem pa nameravam študirati ekonomijo.
Na Bled grem še po eno izkušnjo, Južna Afrika pa najbrž čaka na kakšno mojo kolegico iz predtek-movanj."
Jože Miklavc
Za zdravje pa ni časa
Alojz Udovič
Po sobotnem polflnal-nem tekmovanju za najlepšo Slovenko, ki je bilo v Vevčah, se je Andreji Petrovič sreča nasmehnila še enkrat. V hudi konkurenci lepih deklet se je uvrstila v finalni nastop za Miss Slovenije, ki bo 25. septembra na Bledu.
V Novi Gorici so tekmovale še tri Velenjčanke, ki pa te sreče niso bile deležne. Na Bled bo potovala tudi Vlasta Jevnišek iz
Varno v šolo
Poleg policistov, espevejevcev, učiteljev, učencev prometnikov, so -a varno pot r šolo svojih otrok poskrbeli tudi starši (kakor kje in kakor kdo).
Prepričljivo skrb za otroke so pokazali tudi starši s Ceste i V. (Gorica), ki so med gostiščem GARAŽA in križiščem Ceste V. in Vrnjačke Banje okiestili smreke ter skopali polpločnih za varnejšo pot po tem "kanalu".
No, pa je spet hudič.
Ker tega ni storil kakšen poklicani komunalec, cestar ali občinski uradnik z odločbo, je dejanje (baje) "bogokletno".
Se bolj "kletno" pa je bilo, da se v desetih letih tarnanja staršev in krajanov na tem območju, prometni režim ni uredil. Krojijo ga namreč tranzitniki. ki žgejo v Avstrijo po bližnjici.
Naš čas izdaja skrivnost
Vse do začetka akcije inšpektorjev in policistov je bila pot, ki smo jo ubrali, skrbno varovana. Kam gremo smo zvedeli tik pred odhodom. Niti inšpektorji do takrat niso vedeli kod vse bodo hodili, koga vse obiskali. Tako so (izdelovalci programa) preprečili morebitno izdajo v naših vrstah. Danes, ko je akcija za nami, vam lahko zaupamo, koga smo imeli za tisto noč še na seznamu, pa ga nismo obsikali iz dveh razlogov: prvič zato, ker je bilo zaprto in drugič zato, ker je zmanjkalo časa: Šangaj, Sonček na Kidričevi, Floyd bar, Bistro L, Bistro S, Bistro Ančka.
Ste si oddahnili?
Napovedovalec bom!
Kaj pa, če bo zdaj hotel biti napovedovalec? "Za danes je oddaja končana, če boste pa žvižgali, kar ni po bontonu, je pa jutri ne bo!" S temi odločnimi besedami je nastop Helene Blagne v Starem Velenju zaključil glavni organizator tamkajšnjih prireditev.
"ležeš Marija, kaj pa čc bo zdaj hotel biti še napovedovalec," se je prijela za glavo urednica radia Mira.
"Pobi, zdaj bomo pa začeli delati!"
„ S temi besedami je ondan pritekel v redakcijo naš urednik Stane. Tega se spomni vsak teden vsaj enkrat. Pozablja pa, da glavnino redakacije predstavljajo ženske, (4:3). Pobi, delajte torej!
Sonja Strnad
Jožica Jurinec
Miza za visoke
Ce boste šli kdaj jahat (konje) k Mirku Vranjeku v Ložnico, boste lahko videli, da ima mizo pripravno za vsakega gosta. Dolgo smo gruntali, komu je namenjena tale (glej posnetek) in Mirko nam jc povedal, da visokim (po funkciji) gostom. Ker je na "šrauP, jo lahko po potrebi še poviša. Čaka samo še na najvišje.
Lojze Peterle je stal čisto blizu nas
"O Bog, nikoli nam nisi bil tako
blizu", je komentiral kolega, ko je skozi okno redakcije Našega časa občudoval bivšega državnega premiera.
Puharjeva pppeš ppo Velenju
Ko sta bila pred nedavnim na obisku Severjevega trga dva ugledna funkcionarja, namreč "delovna" ministrica Jožica Puhar in radikalni podpredsednik vlade Jože Pučnik, je nekdo izpod kostanja ddddeklamiral ppppesmico: PPPPučnik... ppppa Puhhhhharjeva... ppppeš... po pppppromenadi... po partizansko v gasilski muzej in "Šanghaj"...! Da, zares sta si v družbi uglednih imenitnežev iz Velenja ogledala gasilsko zbirko, gasilski veteran Miha Valenci pa je spet pristopil po gasilsko in na terasi Šanghai zaplesal s Puharjevo. Baje si je izbral mlajšo (hčero Jožice Puhar namreč).
Depo d.o.o. - da vam bo lepo
Točneje, da boste imeli mir.
Fantje na sliki so pripravljeni na nalogo. Zavarovati prireditev, kontrolirati ljudi in objekte, nadzorovati dogajanje javnih lokalih in poskrbeti za red in mir. Če želite, da vam bo lepo, spomnite se na DEPOJEVCE pravočasno.
Ce kanite prelisičiti depojevce, se vam utegne kaj neprijetnega toriti... npr., da vas DEPONIRAJO v kletnih prostorih PM.
*
Ekološka nevednost -katastrofa za okolje
Odprto pismo:
1.	Požarni inšpckciji občine Velenje
2.	Komunali občine Velenje
3.	Kmetijski skupnosti občine Velenje
4.	Stranki zelenih občine Velenje
5.	Vsem vrtičkarjem
V času največje suše letošnjega leta so ljudje v naravi kurili v največji vročini, polivali travnike z gnojnico, kurili odpadke na vrtovih, pečeh centralnih kurjav, skratka povsod zelo neodgovorno, ne glede na občinski odlok o prepovedi kurjenja v letnem obdobju in v času suše,na kar so opozarjali tudi mediji. Da je temu tako, so "zaslužne" tudi zgornje ustanove, ki so hudičevo malo ali pa sploh nič naredile za naše okolje. Letošnja jesen bo ena sama baklja. Vrtičkarji že kurijo fižolovko in ostalo suhljad (najraje zvečer), tako, da z onesnaženim zrakom (dimom) marsikomu zagrenijo celo noč, in te prisilijo, da spiš pri zaprtih oknih. Sprašujem in želim javni odgovor od vseh zgoraj navedenih:
Požarna inšpekcija!
Koliko prijav ste poslali sodniku za prekrške, kaj ste naredili za preventivo okolja iz požarnega osveščanja?
Komunala!
Prepričan sem, da niste zainteresirani, da bi pobirali denar od občanov, (ker obirate lažjo pot, in sicer z višanjem cen tistim, ki vam plačujemo za komunalno dejavnost). Precej lastnikov hiš v Šoštanju nima urejenega odvoza smeti, kar je skrajno malomarno in narazum-ljivo, lahko pa vidite kesone v hribovskih kmetijah. Lastniki hiš kurijo vse mogoče odpadke in tudi plastiko. Pri tem si zaslepu-jemo oči. Tisti, ki vedo, da je to prepovedano, kurijo ponoči v centralnih pečeh, med njimi so tudi nekatera podjetja. O nepravilnostih sem komunalo že dvakrat obvestil po telefonu, sedaj pa sem se odločil za javno opozorilo. Bojim se, da mi bodo samo odgovorili: mi nismo nič krivi.
Kmetijska skupnost!
Obvestite svoje kmete - ko-
operante, da je strogo prepovedano kuriti na njivah, travnikih in na gozdnih površinah skratka, povejte, da se lahko tudi fižolovka in druga suhljad koristno uporabi za humus. Skratka, manj kemije in več domačega gnoja.
Stranka zelenih!
Več energije za boljši zrak, ne samo v obdobju volitev.
Vrtičkarji!
Naredite si jame za odpadke, ki v enem letu strohnijo v odličen gnoj - humus. Trud bo poplačan. Tekmujmo v bio hrani.
Na koncu prosim: imejmo usmiljenje do straih bolanih ljudi, ki težko dihajo v onesnaženem zraku. Samo malo dobre volje je potrebno.
Ivan Ojsteršek Gasilski tehnik
Protest republikanske zveze Slovenije
RZS najostreje protestira zoper postopke Ministrstva za notranje zadeve, ministra g. Bavčarja in g. Brejca, v zadevi SNS in njenem predsedniku g. Jelinčiču.
Kje ste bili gospod Bavčar, ko je neki tujec, znan pod imenom Marojevič, sredi Ljubljane kričal in klical na pomoč jugovojsko, ki naj bi po njegovi želji poteptala Slovenijo? Kje ste gospod Brejc z vašim VIS-om, da ne veste, kaj vse počno tuje organizacije po naši državi? O srbsko-teroristični skupini Črna roka vam ni nič znanega, pa o tem da določeni krogi tuje delovne sile zbirajo denar in ga pošiljajo v Srbijo za podporo vojni in veliki Srbiji, vam tudi ni nič znanega. Saj vam ne more biti, ko pa vaši agenti sledijo in napadajo zavedne Slovence, tiste, ki so se med vojno borili proti okupatorju. Tiste pa, ki so sodelovali z okupatorjem, tudi bivše delavce KOS, pa pustite, da v naši državi počno, kar želijo.
Tukaj je Slovenec gospod Zmago Jelinčič, tu je Slovenska nacionalna stranka in to bi morali biti zadnje, kar bi vas motilo. Motijo vas naj tuje stranke, kot so SDA, HDZ, SDS itd, ki nimajo na ozemlju Slovenije kaj iskati, šele potem vas naj moti stranka, ki se bori za Slovenca in Slovenijo. Ko bo vaše ministrstvo očistilo to državo do te
ZRAKA
V tednu od 31. avgusta do 5. septembra so povprečne 24-urne koncentracije S02 prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo:
125 mikrogramov/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m3 za neindust, zaščitena in rekreacij, območja. 31. avgust:
AMP Šoštanj	250 mikro-g/m3
AMP Graška gora	120
2. september:
AMP Topolšica	110
AMP Zavodnje	240
Sekretariat za varstvo okolja
MAKS. POLURNE KONCENTR.
od 31. 8. do 6. 9. 1992
konc. SO 2 (mikro gram(/m3 zraka)
TOP. V.V. ZM/. VEL.
MERILNE POSTAJE
31. a.
4. 9.
1. 9.	GD 2. 9.
CZII 6. 9. WM e. 9.
■•kratarlat za varstvo okolja
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 31. 8. do 6. 9. 1992
konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka)
TOP.	V.V.	ZAV. VEL.
MERILNE POSTAJE
■i 31. 8.	B» t.«.	ED 2.».	HI 3. a.
Gm 4.9.	□ s.».	■i B. 8.	
mere, da v njej ne bo več niti enega tujca, ki je bil izdajalec, kriminalec, morilec, potem tudi nacionalizma v Sloveniji ne bo več. Zavedati se morate, da v vsaki državi nacionalizem nastaja in se krepi sorazmerno z dotokom tujcev v državo. Zato pa ste vi boter SNS, saj ste nam jih naselili pred nos kar sedemdeset tisoč v nekaj mesecih, poleg kdo bi vedel koliko stoti-soč že prej živečih je pri nas. Tega, kar so naredile z nami določene vladajoče stranke v kooperaciji z notranjim ministrstvom, si Slovenci nismo zaslužili, niti se za kaj takega nismo borili. Kot je opaziti, ravno notranje ministrstvo prevzema vlogo bivše JLA, pa ne po funkciji obrambe, ampak po montiranju aretacij, raznih podtikanj in diktature, ki je iz dneva v dan bolj navzoča. Zato gospod minister Igor Bavčar, vas RZS poziva, da storite tisto, kar si večina Slovencev po tihem želi; rešite slovenski narod pred stalinistično diktaturo in odstopite. Mi, republikanci, se vas ne bojimo, ne bojimo se vašega represivnega aparata, ne vaših specialcev, ki tako radi lomijo lesene vkole na glavah Slovencev. Želimo pa si sesti z vami za okroglo mizo pred slovensko javnostjo in vam s pričami in dejstvi dokazati, kdo in kaj ste v resnici. Mi, gospod Bavčar, vas ne spoštujemo, celo zviška gledamo na vas, ker smo res pravi, zavedni Slovenci. Žal pa za vas kaj takega ne bi upali trditi. Bodite demokrat in se odzovite pozivu RZS, kateremu se že toliko časa tako spretno izmikate. Ker sedaj pripravljamo kongres, si po tihem želimo čimmanj "lovskih" strelov, prometnih nesreč in režiranih aretacij.
Za RZS: Adolf Štorman
Pravica je zmagala !
Menim, da je prav, da se javno zahvalim svojim prijateljem in znancem, ki so mi stali ob strani, mi pomagali, da zavarujem svoje pravice in pravne koristi v zvezi z izdajo lokacijskega dovoljenja za izgradnjo že tretjega prizidka k stanovanjski hiši Zdravka in Mare Satler s Tavčarjeve 16 v Velenju.
Republiško ministrstvo je z odločbo 17. avgusta letos razveljavilo lokacijsko dovoljenje za omenjeno gradnjo.
Občinskim oblastem priporočam, da me obravnavajo, predno izdajo peto soglasje za izgradnjo tretjega prizidka k stanovanjski hiši Satlerjevih, kot enakovredno občanko. Obenem zahtevam, da v skladu s predpisi legalizirajo prva dva prizidka, ki sta bila zgrajena po dokumentaciji, ki sem jo marca letos prejela v pisarni gospe Cilenškove, povsem ilegalno. Občinskim inšpekcijskim službam priporočam dosledno kontrolo , komisijo za vloge in pritožbe pri občinski skupščini, pa prosim, da razrešijo moj marčevski dopis. V nasprotnem primeru bomo zadevo posredovala po sporočilu sekretarja Jerneja Rovška v Ljubljano.
Pripominjam, da bi si občinske oblasti, če ne bi bile pristranske in bi dosledno upoštevale predpise, pridobile ugled in zaupanje. Tako pa smo navadni občani vsak mesec bolj razočarani.
Še to: Gospod Rezman je moj primer opisal in prav mu dajem, ko pravi,v da ima moja zgodba že brado. Če bi si občinske oblasti ne dovolile izsiljevanja gospoda Atelška, bi bila rešitev zagotovo lažja , cenejša in krajša.
Z mnogimi ljudmi sem se pogovarjala o mojih tegobam (tudi v drugih državah), pa niso mogli veijeti moji zgodbi. Tudi gospod Kac, ki sem ga obiskala letos marca, mi je dejal, da so med hišami obvezni odmiki, pa je "kljub temu izdal lokacijsko dovoljenje Satlerjevim. Se ve, zakaj !?.
Po upravni poti je bilo sedaj odpravljeno že 4. lokacijsdko dovoljenje. Ali bo izdano še peto.
Svojo izpoved bom končala z resnico A. Martina Slomška:" Kdor si hišo na krivico stavi, si svojo srečo davi."
Fanika Fece
TENIS
VELENJE
TK AS VELENJE organizira:
1. TENIŠKI TURNIR DVOJIC v ob 15. URi. Pisave na iqmšč}
pRiČErkoM turnirja. prijavni
. SEpTEMbRA
A

2. ZAČETNI TEČAJ TENISA Z/KlD^SLFv času od
M.^eroib^ 1 SEpTEMbRA v3\LdAN
Uure. Cena 5 500 SIT/10 ur.
OVE ČLANE V TENIŠKO ŠOLO AS 5 Iet. Cena za 1. mesec 1800 SIT.
NA?E9EME AKTIVNOSTI 3«9«
PEfCEMIH ICStlŠCIH P99 VELEMJSKJM 9AZfN«M. Ypit P99 TOČKAMA 2 IN 3 5# V TilC •VI NI SPtitT AS V PETEK II. SEPTEM3RA 09 IS. >• 19. KRI INV S030T0 12. SEPTEM3RA •9 9. B« IS. VSE.
VABLJENI!


SOBOTA 12. 9. 1992 OB 9. URI
V VELENJU
ČOLNARJENJE, JADRANJE, SURFANJE
PR OORAM
09.00 URI ZBOR UDELEŽENCEV IN PRIJAVE ZA REGATNA TEKMOVANJA 09,30 URI DEMONSTRACIJA ČOLNARJENJA
10.00 URI REGATA JADRALCEV NA DESK! V KLASI :RACEBOARD, LECHNER, FUNN 11.00 URI DEMONS FRAČI J A VOŽNJE Z SKY - JET MOTORJI NA VODI 12.00 URI REGATA JADRALCEV ZA RAZREDE OPTIMIST, EVROPA, LECHNER A-390 PREDSTAVITEV SPONZORJEV
PREDSTAVITEV ŠPORTNIKOV UDELEŽENCEV OLIMPIJSKIH IGER V BARCELONI
PREDSTAVITEV IN DEMONSTRACIJSKO TEKMOVANJE
RADIJSKO VODENIH MODELOV
13.00 URI RAFTING VESLANJE NA MIRNI VODI
DVOBOJI EKIP TURISTIČNIH PROTI ŠPORTNIM NOVINARJEV DVOBOJ EKIP RL VELENJE PROTI EKIPI RL TRBOVLJE 15.00 URI PONOVITEV REGAT PREDSTAVITEV SPONZORJEV
ŽREBANJE NAGRAD MED UDELEŽENCI REGAT IN REKREACIJSKIH TEKMOVANJ 17.00 URI PIKNIK UDELEŽENCEV SREČANJA OB VELENJSKEM JEZERU
Q0i T
Na kaj pomislite, ko zaslišite besedo jesen ? Morda na sprehod po šumečem listju, ki v zlatih barvah odpada z dreves? Morda na meglo, ki se zjutraj vlažna in mrzla plazi pod jopice in plašče? Kakršnokoli asociacijo v vas zbudi beseda jesen - dejstvo je, da se tudi letošnje poletje počasi, a vztrajno nagiba h koncu, z njim pa prihaja vonj po jeseni in različnih dobrotah, ki jih skrbne gospodinje ali gospodinjci pripravijo v svoji ozimnici.
Splošen napredek ponuja velike možnosti za shranjevanje živil. Seveda smo vlagali in shranjevali živila že poleti - julija in avgusta -ampak tudi v prvem jesenskem mesecu bomo imeli pri pripravi ozimnice dela čez glavo.
Če vaše shrambe še niso polne, če je v vaših zamrzovalnih omarah še kaj prostora, če še ne veste, kje bi kupili kurjavo za zimo - je tale priloga kot nalašč za vas I Prepričani smo, da boste v njej našli marsikakšen koristen namig sili nasvet za kar najboljšo, najbolj kakovostno in seveda tudi čim cenejšo ozimnico.






d.o.o.
AKCIJSKA PRODAJA PREMOGA po najugodnejših cenah -no obročno odplačevanje
2 03R0KA - 3R£2 03RSSTI
UN
J
Informacije Tel.: 063/ 893-884 TCI/FCDC 061/ 893-715 HRflSTOVEC 24
SMO VODJEflJE, %l UDOBJE I^CTOVLI9{p LJUDEM Z Mmtf TTEO^VKJA.
$£CEPTZA (DOMAČO ŽOLCO
Sestavine: svinjskiparklji, kos glave, kožice, rep, jezik, šop jušne zelenjave, poper v zrnu, iovovrov list, sol, 31 vode
Vse sestavine kuhamo v odkriti posodi toliko časa, daje meso popolnoma mehko, količina vode pa mora povreti na približno 1,5 I. Ko je meso kuhano, ga ločimo od kosti in zrežemo na majhne kocke. Na narezano meso precedimo
juho in postavimo na hladno, da se juha z mesom strdi. Strjeno žolco zvrnemo v primerno
posodo, ko okrasimo s trdo kuhanimi jajci, začinimo s kisom in oljem ter po želji ponudimo z narezano čebulo.
JELCOM d.o.o.
MARKET VITA
Stantetova 14, Velenje
Za vse, ki radi kupujete v prijazni trgovini In za vse, ki želite kupovati ceneje, smo tukaj mi - MARK6T VITflJ Založenost našega marketa je bogata, poleg ŽMl ČISTIL in PIJRČ boste na naših policah našli še kajl
Odprto imamo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 15. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure.
lOiiim« bomo mm
i.' *
t
Cenjene stranke •sveičam«,
9a smt pripravili 3kat« pini1h mesa in mesnih iz9elkvv za »zimnic«
piščanci	331,00	SIT/kg
junjetina (prednja četrt)	285,00	SIT/kg
(zadnja četrt)	450,00	SIT/kg
telečja polovica	550,00	SIT/kg
svinjsko polovica brez glave	300,00	SIT/kg
obdelana svinjska polovico	395,00	SIT/kg
v
INFORMACIJE: tel.: 852 - 592
Delovni čas:
vsak dan od 7.30 do 1 9.00 ure sobota od 7.30 do 1 5.00 ure
J
V Erinih prodajalnah z živili smo se letos se posebej potrudili in pripravili pestro ponudbo ozimnice po konkurenčnih cenah in pod ugodnimi plačilnimi pogoji:
*	kredit SKB banke na 3 do 6 obrokov brez pologa - 5% popust
♦	prodaja na čeke in sicer:
❖
❖
❖
na 3 čeke (1+2) brez obresti za nakup nad 12.000 SIT na 4 čeke (1+3) s 5% obrestmi za nakup nad 16.000 SIT na S čekov (1+4) s 7% obrestmi za nakup nad20.000 SIT
♦ pri plačilu z gotovino v vrednosti nad 10.000 SIT - 5% popust
ČE BOSTE OZIMNICO KUPILI V ČASU OD 4.9. DO 16.10. 92 BOSTE VKUUČENI V NAGRADNO IGRO.
Za vsak nakup v znesku 3.000 SIT prejmete en kupon.
14 stran naš bas
OZIMNICA
10. september 1992
OE
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o.

/ : \f \ ( |
i!
MtAlI
iP l;il lil lil


krompir jabolka meso čebula
kurjava (olje, premog, drva) in vse ostalo
Plačilo je možno na potrošniški kredit (1+3) obroke ali s čeki (1+3) obroke BREZ OBRESTI.
Vse informacije lahko dobitevtudi po telefonu 831- 046 (g.lvan Čopar) ali 831 - 521 int. 211 (g. Alojz Pungeršek).
Vabijo vas vse meš&ne m živilske \>roi>3i]*\ne ZKZ Mozirje*
O^E^H O MEStl
Da je meso osnova vsake glavne jedi, še vedno marsikje drži kot pribito. Marsikdo si sploh ne zna predstavljati dobrega ali prazničnega obeda, če na mizi ni vsaj ene mesne jedi.
Stokovnjaki trdijo, daje pri mesu izjemnega pomena tudi njegovo shranjevanje. V hladilniku se meso najlepše ohrani zavito v celofan ali v vrečki iz plastične snovi. Če želimo meso spraviti za malo dalj časa, ga lahko damo v marinado - mešanico kisa, soli, olja in drugih sestavin ter začimb.
Suho meso in izdelke iz suhega mesa hranimo obešene v hladni in zračni shrambi, posebnost pa je shranjevanje suhega mesa v slanici. Za soljenje s slanico potrebujemo 10 kilogramov dobro ohlajenega mesa, 7 I vode , I kg soli in začimbe. Sol in vodo dobro prekuhamo (vre naj 20 minut), potem slanico ohladimo. Hladno meso prelijemo z ohlajeno slanico in ga postopoma obtežimo, da voda prekrije vse meso. Slanico večkrat zamenjamo.
NON-STOP DISKONT Kajuhovd 12, Šoštanj
Police našega NON-STOP diskonta so res bogato založene. Tokrat vam še posebej priporočamo:
pivo^aboj	995,00 SIT
različna vina	že 20 67,00 SIT
Lozovača II	270,00 SIT
buteljčna vina	že za165,00 SIT
pralni prašek Persil 3kg	781,00 SIT
pralni prašek Oskar	455,00 SIT Paioma program 20% cenejši olje Zvezda t/l Bar kava 1 kg a 1 k<
112,00 srr
477,00 SIT
Zlata kava 1 leg	357,00 SIT
VSI PA€HfiflMB€NI IN V10Ž€NI IZDCUfl PO Z€LO UGODNIH C€NRH. NOVOST: Prodaja živilskih krmil!
V V&B&ii ibamo v&š&g$£» ofoi&k.ss!
/O Ij	ubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d.	
organizira
NAGRADNO IGRO
z naslovom
MLADINSKO VARČEVANJE
1.	Namenjena je dijakom srednjih šol v Velenju v okviru razrednih skupnosti in študentom posameznikom.
2.	Igra se prične 1. oktobra 1992.
3.	Investitorji fiktivno vložijo 5.000 DEM v nakup vrednostnih papirjev
in trgujejo z vrednostnimi papirji do 31. decembra 1992.
4.	Igra se konča 31. decembra 1992.
5.	Zmagovalec je razredna skupnost oziroma študent posameznik, kije vlagal v najdonosnejšo naložbo.
6.	Nagradi: - 1.000 DEM v tolarski protivrednosti prejme najuspešnejša razredna skupnost
200 DEM v tolarski protivrednosti prejme najuspešnejši študent posameznik.
7.	Vse informacije dobite po telefonu 855-964 ali 854-251, int. 285.
ŽELIMO VAM VELIKOUSPEHA!
HH
iaraclc	9900 DM
plausc 15.120 DM
IN dAJATVE
SE PRIPOROČAMO!
rMJTO SHO?
KOSOVROVAI* VRENJE 355-975
10 - 35% POPUST
^ A TAKO J Š N J E PLAČILO
OKNA * SENČILA * VRATA
vrtne garniture - notranja vrata " FOREL "
+5% SEJEMSKI POPUST
B©QATTA DZI8DD3A = y@@©NE ©EME
BREZOBRESTNO POTROŠNIŠKO POSOJILO
UGODNE CENE STANOVANJSKIH HIŠ IN STEN
JE
JELOVICA

Lesna industrija Škofja Loka, tel.: 064/631-241, fax: 064/632-261
NA CELJSKEM SEJMU
CELJE Božičeva 3, tel.: 063/25-881
INDUSTRIJA KOVINSKIH IZDELKOV IN OPREME p.o. KOVINSKO POHIŠTVO 63230 ŠENTJUR, telefon: 063/ 741 411 telex: 33565, teletu: 063/ 741 61S

ZA VRTN6 GRRNITURG, L€STV€ IN OPR6MO ZR LOKRL6 in poseben sejemski popust zo določene artikle
S S"?
žTEiBRJI¥ HALI E (stolnica 2) ter
/ v v v
i v	*
irodajo v »entjurjij:
vsak delovni dan o4 6. do 16. ure, v soboto od S« do 12. ure.

gorenje servis
NAKUP IZ PR^E ROKE
K
PRAVI RAZLOGI ZA OBISK GORENJE SERVISA NA MOS 92 V CELJU OD 1120.9. v HALI H.
24 MESEČNA GARANCIJA ZA NAKUP BELE TEHNIKE IN TELEVIZORJEV
ŠIROKA IZBIRA IZDELKOV
♦	VELIKI IN MALI GOSPODINJSKI APARATI
♦	TELEVIZORJI
♦	KUHINJE
♦	KOPALNICE
♦	KLIMA NAPRAVE	X
♦	SATELITSKE ANTENE	Z
♦	REZERVNI DELI
SEJEMSKA PONUDBA
♦	BARVNI TELEVIZOR ZASAMO 57113 SIT
♦	TESNILNI MEH Z OBROČEM ZA PRALNI STROJ LE ZA 590 SIT
♦	SATELITSKE ANTENE
UGODNI PLAČILNI POGOJI
♦	GOTOVINA
♦	BREZOBRESTNO PLAQILQ NA 2, 3,4 ČEKE
♦	6 MESEČNO POTROŠNIŠKO POSOJILO
♦	ZAKUP (LEASING) NA 25 ALI 36 MESECEV
UGODNA PONUDBA ALARMNIH SISTEMOV ZA VAROVANJE OBJEKTOV
PRODAJA IZDELKOV NA ZAKUP OMOGOČA
mn po
♦	OBROČNO ODPU\CEVANJE NA 25 AU 36 MESECEV
♦	TAKOJŠNJO UPORABO IZDELKA
♦	BREZPLAČNO VZDRŽEVANJE IZDELKA VES ČAS ZAKUPA
TAKO LAHKO DOBITE BARVNI TELEVIZOR ŽE ZA 48 DEM MESEČNO NOVO: SEDAJ NA ZAKUP TUDI KUHINJE IN KOPALNICE
NA SEJMU BOMO ZAKUPNE POGODBE TUDI POTRJEVALI!
čas dela za dobre gospodarje
HCM
OPREMA
Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153
OPREMA
Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Grade«, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153
CO
NA 25 "MOS" V	VAM NtipiMO PRI NAKUPU
VZMETNIC, LEZISC IN SEDEŽNIH GARNITUR 25% POPUST OB GOTOVINSKEM PLAČILU. ZATO - OBIŠČITE NAS NA CELJSKEM SEJMU V
HALI E IN IZKORISTITE UGODEN NAKUP! Informacije: Tel. (0602) 44 185 ali (0602) 41 144
«5»'Sbm <rt.t®«» 79rV«m
SjH
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.0.
OBRTNIKI!
OLAJŠAJTE SI POT DO KUPCEV, SODELUJTE Z
OBRTNO KOOPERACIJO
pri Mercator ■ ZKZ Mozirje!
tel.: 831-018, dir.832-282
Obutih nai na Obilnim sejma a (kiju - zunanji pMiifl* -
(Immanea) pmL hala (BL _/

Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P.o.
V času kmetijskega sejma v Gornji Radgoni in Obrtnega sejma v Celju-od 24. avgusta do 20. septembra 92
strešnih oken in podstrešnih stopnic
v proizvodnji Gorenje GUN Nazarje In v proizvodnji M-ZKZ MozIrJe-KPC Ljubijo
strešno ohno P0K3K 15.084,00 SIT strešno ohno E - 13 17.699,00 SIT strešno ohno £ - 14 18.840,00 SIT strešno ohno E - 16 19.616,00 SIT itd...
podstrešne stopnice 14.451,00 SIT podstrešne stopnice 15.938,00 SIT
itd...
Navedene cene so znižane za 20% in maloprodajne z vračunanim prometnim davkom. Kupci, Id so upravičeni do nabave brez p. d., predložijo ustrezno Izjavo!
Omogočamo plačilo: s ČEKI 1+3
na potrošniški kredit 1+4 Nudimo tudi vezana, termo zastekljena okna, po izjemno ugodnih cenah
INFORMACIJE:
telefon 063/ 831-040, fax 063/ 832-140 vsak delovni dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ue
\top/c Mod obrtnim sejmom v Celju REKLAMNA CENA KAVE Tropic!
I k£ samo 350 SIT
Upražarnl v Ža(cu in na novi avto6usnipostaji v Ce(ju.
MEiiNIC4 VRHUNSKIH
coffo Tropic d.o.o., žoiec telefon: 714-285
c3ffe
m»mmM
SAJ NI RES, PA JE«. BISTRO ALF
CESTA TALCEV 3, ŠOŠTANJ
AKCIJSKA PRODAJA - NO PROBLEM!!!
od 13,9. do vključno 20.9.92 polna steklenica hladnega LAŠKEGA PIVA SAMO
NEMOGOČE?? HA-HA-HA
OGOČE JE MOGOČE!
samo v BISTROJU ALF, kamor vas vljudno vabita g. ALF in gospodična ALFKA
PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN: od 9. do 22. ure
TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH!
Proste trenutke vam obogatimo tudi s:
sadnimi kupami ananasovimi kupami sladolednimi kupami raznovrstnimi cocktaili kavami vseh vrst
POHITITE, DA ŠE DOBITE!
Vaš bistro ALF
KO SANJE POSTANEJO RESNIČNOST
MI M
MIZARSTVO VELENJE, d.o.o. Koroška 54 TEL: (063) 853 - 312, int. 1563
Iz našega proizvodnega programa vam nudimo:
• izdelava in montaža zahtevnejšega stavbnega pohištva standardnih in nestandardnih dimenzij ter oblik
■	pohištvene elemente za pisarniške, stanovanjske ter bivalne prostore
■	izdelavo in montažo opreme za razne lokale in poslovne
prostore
' izdelavo in montažo lesenih stopnic, ograj, podestov ter predelnih sten po naročilu
1 izdelavo vrtnih klopi in miz
1 zaključna gradbena mizarska dela
'	izdelava zaključnih letev, stenskih oblog, podov in brun
1	serijsko izdelavo lepljenih elementov za stavbno pohištvo
1	in drugo uporabo
izdelavo nekaterih elementov za strešne konstrukcije izdelavo toporišč v večjih in manjših serijah
popravilo raznega pohištva in druga sanacijska dela
Našo ponudbo lahko po potrebi razširimo po uskladitvi z željami naročnika in naših kapacitet.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO,DA SI LAHKO NAŠE IZDELKE OGLEDAJO IN KUPIJO V PRODAJALNI NEKURANTNE OPREME IN M A TERIJALA NA STAREM JAŠKU.
SE PRIPOROČAMO!
TAIME IN STENSKE OBLOGE ZDAJ TUDI V CELJU!
-k
+ vrti ^orce^l *	P tžtpe
urvetn

"■"•k
TRGOVINA MULLER V STAVBI RAZVOJNEGA CENTRA
v CELJU, ulica xiv. divizije 14. Telefon: 27-306
t'J,|Mi|fftm am MasMctiifo titMtfliMNF
1 Izza za štora
Na svoji zemlji (IX)
in ho fto^tmiai zadnjo	zadnjo t m dal jo
iz zavel tvoje, jiolaiinz [a&otc.
tzMfdj
al D^ocJjsA, <S konicami
Pise: Peter R ezmari
Pravi kmetje so v času intenzivnega podružbljanja zemlje znali obdržati zavest o pomenu lastništva. Biti na svojem, sam svoj gospodar, biti odvisen od svojega dela; to je le en segment zdrave kmečke zavesti. Drugi je bolj globok. To je čustvena navezanost človeka na svoje naravno okolje, na svojo zemljo, ki mu ob primernem vlaganju, vrača vse potrebno za preživetje!
Lastništvo zemlje prinaša koristi. Poleg znanega rekla: biti gospodar na svoji zemlji, je močneje prisotna težnja po gospodarjenju na svoji zemlji! Ko sprejmemo dejstvo, da je človešto za lastnino vzelo tudi zemljo (prostor), rabi ta najbolj skrbnega gospodarja!
Za Šaleško dolino je znano, da je poleg socialistično-komunističnih razlastitev, to področje posebej prizadeto zaradi črnega zlata v njenih nederjih. V procesu rasti proizvodnje električne energije, se je na Rudniku lignita Velenje pod krono t.i. rudarskih škod, zgradila posebna filozofija do zemlje, ki je na las podobna zdravi kmečki pameti. Ta pravi:"Več bom imel zemlje, bolj bom bogat". Temu rudniškemu cilju je bila podrejena tudi občinska prostorska politika.
Zaradi mehke variante razlaščanja, ki jo je zgradil slovenski komunistični režim in hkratne, bolj zvite politike podružbljanja privatne lastnine, je v Šaleški dolini danes velika zmeda. Nastal je videz, da bi lahko tukaj živeli tako od proizvodnje energije, kot turizma in kmetijstva hkrati, čeprav se te tri panoge, kot donosne, med sabo izključujejo! Domala vsi posegi v prostor v tej dolini, so direktno ali posredno povezani z odkopavanjem premoga in proizvodnjo električne energije. T.i. rudarske škode pa so v preteklosti poskrbele, da je večina odkopnega polja Rudnika lignita Velenje postala tudi njegova last! Rudnik je lastnik skoraj vse zemlje od Šoštanja do Turnske graščine in od Pesja, do' severne obvoznice. Da o samem Velenju sploh ne govorimo. Rudarske škode so desetletja gradile psihozo, da se na zemlji, pod katero je premog, ne splača nič graditi, ker se bo ta pogreznila. Občina pa je roko v roki z rudnikom skrbela, da je zemlja, pod katero ni premoga, za bagatelo prehajala v kategorijo družbene lastnine. Na takšni lastnini so potem občinski planerji risali nadomestna naselja. Tam so imeli izključno predpravico za gradnjo ogroženci z odkopnega polja RLV. Med graditelji hiš v Šaleški dolini je krožil slogan, da so srečni tisti, ki so dobili status ogrofenca. Znano je namreč, daje navaden smrtnik, ki ni bil z odkopnega polja RLV, (ali ki ni imel dobrih zvez na RLV, ali na občini) le s težavo odkupil ustrezno parcelo za gradnjo (pogostokrat celo na svoji "razlaščeni" zemlji). Parcele v občini Velenje so bile in so še, v primerjavi s sosednjimi občinami, drage, kot žefran. Mnogokrat se pa takšnih parcel sploh ni dalo dobiti drugače, kot da si bil ogroženec. Seveda bi se bilo mogoče s politiko dragih gradbenih parcel strinjati, če bi bil to vzvod za zaščito obdelovalne zemlje. Pa ni šlo za to. Šlo je pač za zaščito rudniških interesov, kajti za rudnik cena nikoli ni bila problem. Ko danes vidimo, kaj vse se je zgradilo z rudniškim denarjem (od nebotičniške klasirnice, do tenis hale), vidimo, da se je rudnik dobesedno valjal v denarju. Na podlagi odkopavnaju premoga podrejene prostorske politike v občini, se je v primerjavi z desetletji nazaj, struktura prebivalstva po prostorskih enotah občine popolnoma spremenila. Koder se pa to zaradi neugodnih bivalnih pogojev (hribi nad Šaleško dolino) ni zgodilo, tja sežejo strupeni vplivi sežiganja premoga v elektrarni! Tako smo dobili "idilično" sožitje, ko ljudje "jedo" premog in premog žre dolino! Le vprašanje, kaj bo, ko bo premoga zmanjkalo, si premalokrat postavimo in s tem izkazujemo svojo lakomnost in sebičnost do svojih otrok!
Dejstvo, da si je Rudnika lignita Velenja pridobil lastništvo nad skoraj celim odkopnim poljem, ni slabo samo zato, ker si danes rudnik brez ustrezne presoje dovoli na svoji zemlji posege, ki temu prostoru in prebivalcem Šaleške doline bolj škodujejo, kot koristijo! V tem lastništvu se skriva velika past za prihodnost Šaleške doline. Vemo, da bo Rudnik lignita tak, kot je zrasel, slejkoprej prišel v državne roke. Kam drugam, kot pod nadzorstvo Ministrstva za energetiko. Tako je prav moaio, da bo vsa zemlja, ki je v lasti Rudnika lignita Velenje, bolj v rokah energetskega ministra (v Ljubljani), kot pa denimo bodočih županov (v Šoštanju in Velenju). Ta zemlja, ko bo sanirana, ne bo vrnjena prejšnjim lastnikom, (ki dobivajo nadomestno ;sic!; zemljo), saj jo je Rudnik lignita Velenje pa zakonih, kot so bili (in so še!), od njih pošteno kupil! Zna se zgoditi, da bo velik kos Šaleške doline v državni lasti, medtem ko bodo bodoče občine upravljale zgolj, z danes osiromašeno, zemljo v "družbeni lastnini". Ta potrebuje, zaradi slabega vzdrževanja v preteklosti, veliko vlaganj. Potrebe po takšnih vlaganjih dokazuje primer prenove Starega Velenja, ki bi ne uspela brez velikih vložkov denarja davkoplačevalcev.
Toda največja nevarnost, ki štrli iz morebitnega upravljanja odkopnega polja RLV iz Ljubljane, ni v slabem gospodarjenju! To območje bi Ministrstvo za energetiko slejkoprej obravnavalo, kot svojo zemljo in bi se na njej obnašalo tako, kot se danes obnaša Rudnik lignita Velenje! Znano je pa, daje Ministrstvo za energetiko "lastnik" raznoraznih odpadkov, ki nastajajo pri pridobivanju energije. Tudi radioaktivnih iz Krškega. Vse to bo treba nekam spraviti in gotovo bodo pod rešetom ministrstva vse parcele na zemlji, ki je (bo) v njegovi lasti! Ministrstvo za energetiko bo skratka najceneje prišlo skozi, če bo uspelo odpadke pri proizvodnji energije, odložiti na lastni zemlji.
Zato je v interesu prebivalcev Šaleške doline, da bi Rudnik lignita Velenje "prodal" vso svojo zemljo sedanji Občini Velenje in tako preprečil morebitne črne scenarije in možnosti upravljanja s Šcleško dolino iz Ljubljane. Ta se itak ne bo mogla izviti iz klešč energetske politike Slovenije in posledic, ki iz tega izhajajo! Naj se takšna "prodaja" zdi še tako ne-umna in z duhom po preteklosti (brezplačni prenosi lastništva), bi to bd dokaz, da vodstvo Rudnika lignita Velenje resnično želi Šaleško dolino rešiti iz krempljev odvisnosti od premoga! Žal pa se občina še vedno obnaša, kot dobra soc-realistična mati in nikogar na tej občini ne zaboli srce, ko se kakšen višji občinski uradnik po inerciji iz preteklosti spomni, da bi brezplačno odpisali parcelo (pa čeprav samo 500 kvadratnih metrov), v korist Rudnika lignita Velenje. Na tak način prebivalci Šaleške doline ne bomo nikoli gospodar na svoji zemlji, v svoji občini!

film (Robert Montgomery, John Wayn-ne). 1.10 Poročila (teletekst). 1.15 Tisoč mojstrovin.
9.50 Dimnikarček se potepa po svetu. 10.00 Pepelka na obisku: Po motivih Ele Peroci, glasbena pravljica. 10.30 Šolska TV, pon. 11.30 Slovenci v zamejstvu, pon. 12.00 Poročila. 12.05 TV dnevnik BiH. 14.50 Športna sreda, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Priča, norveška nadaljevanka. 17.35 M Matičetov: Zverinice iz Rezije. 18.28 Svetovalno-izobraževalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Tvariete. 21.10 Tednik. 22.00 Grajske stavbe na Slovenskem. 22.05 Dnevnik 3. 22.55 Poslovna borza. 23.15 Sova: Dragi John, amer. nanizanka: Druga stran paradiža, angl. nadaljevanka.
SsSffl
16.35 Sova, pon. 18.00 Regionalni pro-grami-Koper. 19.00 Videolestvica. 20.30 O raku, angl. poljudnoznanstvena serija. 21.25 Umetniški večer: Zakaj. Havel?, kanadski dok. tilm. 23.00 T. Tršar: Vernisaž, enodejanka. 0.30 Video strani.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Humor, serija, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 14.40 Modre čelade. 15.05 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 18.05 Znanstveni program. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1, 20.05 Da prijetno mine čas. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila
TV fiVSTRIJfl 1
9.00 Čas v sliki 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Argumenti, pon. 12.15 Klub seniorjev, pon. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Bosi v posteljo, serija. 14.35 Služabnik, amer. komedija (Jerry Levvis, Jill St. John). 16.00 Sanjska ura, risanka. 16.25 Sama v divjini, avstralska serija za otroke. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Otok sanj. 19.20 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Je to dopust? tv film. 21.20 Pogled od strani. 21.30 Obrekovanje, amer. film IMartin Sheen. Barbara Babcock). 23.00 Hitri čolni, amer. vojni
umiram TV
sat i
9.05 Besedna igra. 9.30 Hotel. 10.20 Ljubezen na Tirolskem, ponovitev komedije. 12.00 Kolo sreče. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlet? 20.15 Hunter. 21 15 Ulrich Meyer: Ugovarjam! 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 23.00 Zeleni led, akcijski, 1981 (Ryan O Neal, Anne Archer). 0.50 MacGyver.
rti plus
8.50 Ovven Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara (861). 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Šef. 15.55 Čips. 16.45 Tenis, US Open, prenos. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini Playback Shovv. 21.15 Klic v sili. 22.15 Ure obupa, kriminalka, 1990 (Mickey Rourke, Anthony Hopkins). 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Hammer. 1.30 Tenis, prenos.
pro 7
6.25 Vegas, Trick 7, Colt za vse primere. 11 .20 Pustolovščine grofa Bobbyja, ponovitev komedije. 13.00 Starsky in Hutch. 13.55 Prst na sprožilcu, vestem, 1955 (Fred MacMurray, Dorothy Malone). 15.20 Perry Mason. 16.15 Hartovi. 17.05 Trick 7. 18.50 Morilci v vrsti, kriminalka, 1966 (Dean Martin, Ann Margret, Kari Malden), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Idi k vragu, ljubi, detektivka, 1975 (Robert Mitchum, John Ireland. Charlotte Rampling). 22.50 Starsky in Hutch. 23.50 Petrocelli. 0.50 Torpedska koža, ponovitev.
super channel
6.00 Super shop, mix. 11.00 Video moda. 12.00 CNBC program. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Poročila. 14.30 Črna serija, mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun, serija. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Film Europe. 22.00 Poročila. 22.30 Možgansko valovanje, znanstveno fantastični, 1982 (Tony Curtis, Vera Miles).
10.15 Smrkci. 10.55 O raku, angleška poljudnoznanstvena serija, ponovitev. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 12.05 Tv dnevnik BiH. 13.35 Video strani. 13.50 Zakaj, Havel?, kanadski dokumentarni film. 16.20 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Prigode Toma Sawerya, serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka. 21.15 Oči kritike. 22.15 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Roseanne, ameriška nanizanka; Druga stran paradiža, angleška nadaljevanka; Beau Pere, francoski film. 2.05 Video stra-

16.45 Sova. ponovitev. 18.00 Regionalni program —Maribor. 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Razvedrilna oddaja. 20.30 Slovenski magazin. 21.00 Studio City. 22.00 Koncert Irene Grafenauer in Marie Graff. 23.40 Video strani.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Murphy Brovvn, ponovitev. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.45 Poročila. 13.50 Serijski film. ponovitev. 14.40 Modre čelade. 15.05 Serijski film, ponovitev. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 18.00 Poročila. 18.05 Morje. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Zabavni program. 20.55 Poslovni klub. 22.45 Dnevnik 2. 23.10 Slika na sliko. 0.10 Poročila. 0.20 Film.
BaagBEaa
9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina, serija. 9.30 Ruščina. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Usoda Jac-kie O., ameriška serija. 12.10 Video razglednica: Sejšeli. 12.15 Reportaža iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Bos v posteljo, serija. 14.30 Favorit, ameriški film (Kirk Douglas, Bella Dar-vi). 16.00 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v slik: 18 05 Mi 18.00 Otok sanj. 19.20 Znanje. 19.30 Čas v sliki.
20.15 Primer za dva, kriminalka. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Vihravec, francoska kriminalka (Jean-Paul Belmondo. Marie Laforet). 23.00 Flushing Meadovv: Tenis. 23.50 Grozljiva bitja s tujega sveta, angleška srhljivka (Tom Skerritt, Sigourney VVeaver) 1.40 Poročila (teletekst). 1.45 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA. TV
sat 1
8.30 Sosedje. 9.05 Sanjsko potovanje. 9.30 Hotel. 1020 Hunter, ponovitev. 11.10 U. Meyer: Ugovarjam! 11.55 Kolo sreče. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedje. Hotel 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18 45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett? 20.15 Kolo sreče, komedi|a. 1983 (Dan Aykroyd, Eddie Murphy, Don Ameche). 22.25 Aliens—Vrnitev, znanstveno fantastični, 1986 (Sigour-ney VVeaver, Carrie Henn, Michael Bi-ehn). 0.45 Šolarkin raport, 12. del. 1978
laiilSiiiillii!
9.00 Radovedni Taček: Ovca. 9.15 Bratovščina sinjega galeba, serija. 9.45 Modro poletje, pon. španske nadaljevanke. 10.50 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Tv dnevnik BiH. 14.30 Tednik, pon. 15.20 Bes, ameriški film. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Metode preprečevanja, angl. dok. oddaja. 18.00 Prisluhnimo tišini. 18.30 Dober tek!, kuharski nasveti Paula Bocuse-ja. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Križkraž. 21.35 J. McGinnes: Slepo zaupanje, amer. nadalj. 22.25 Dnevnik 3. 22.55 Sova: Murphy Brovvn, amer. nanizanka; Druga stran paradiža, angl. nadalj.; Zdaj in za vedno, avstralski film.
menek. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šov Rudija Carella. 21.50 Zlata dekleta, serija. 22.15 Gleaming Heart, ameriški kriminalistični film. 23 55 Čas v sliki. 0.00 Ognjeni zmaj, amer. film (Raquel VVelch, Tony Francoisa). 1.35 Poročila (teletekst). 1.40 Ex libris 1.45 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
m
rtl plus
8.50 Ovven Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby 11,00 Viva, v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Šef. 15.55 Čips. 16.45 Tenis, US Open. prenos. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Narodna glasba. 22.00 Nogomet. 22.15 Karate Tiger 4. (Best of the Best), karatejski, 1989 (Eric Roberts).
pro 7
9.00 Super shop. 11.30 Tednik. 14.00 Najstniški magazin. 15.30 Znanost. 16.00 Divja Amerika. 16.30 Fokus. 17.00 Tednik. 18 30 Video moda. 19.00 Filmska matineja. 21.30 Film Europe.
WWWWWnw«www^M«XXXXmW^^	...............................
10.20 Mr. Belvedere. 10.55 Zlomljena sablja, ponovitev vestema. 12.30 Star-sky in Hutch. 13.25 Tujca, ko se srečava, romanca, 1960 (Kirk Douglas, Kim Novak). 15.25 Perry Mason. 16.15 Hartovi. 17.10 Trick 7 19.00 Grof Bobby, strah in trepet Divjega zahoda, vestrn-ska komedija, 1965 (Peter Alexander), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21,00 General Patton. vojni, 1969 (George C, Scott. Kari Malden).
super channel
12.00 CNBC program. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija. 17.00 V 2ivo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Znanost. 22.00 Novice. 22.30 Bitje srca, klasična komedi|a, 1946 (Ginger Rogers).
17.15 Sova, ponovitev. 18.30 Domači ansambli: Ansambel Braneta Klavžar-ja. 19.00 Šaljivec, slovaška humoristična serija. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Klasika. 20.25 Načelo domin, ameriški film. 22.00 Tračarije. 23.00 Video strani.
8.15 Santa Barbara. 9.00 Poročila. 9.15 Slika na sliko, ponovitev. 10.00 Poročila. 10.05 Poletni šolski program. 12.0C Poročila. 12.05 Game, Set, Match, serija, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.15 Izbor iz sporeda za tujino. 14.45 Opera. 15.15 Dokumentarna oddaja. 16.00 Poročila. 17.45 Risana serija. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Pot v vesolje, ameriški film. 23.05 Dokumentarna oddaja. 23.40 Dnevnik 2. 0.00 Slika na sliko. 1.10 Poročila.
TV fiVSTRIjfi l
9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina, serija. 9.30 Angleščina za naprednejše. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Bela skrivnost, francoski tv film. ponovitev. 12.30 Hello Austrija. oddaja v angleščini. 13 00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Iščem te, nemški film (O. W. Fischer. Nadja Tiller). 15.15 Burleska 15.30 Boule in Bili, risanka 15.35 Najboljše zgodbe Jima Hensonsa. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Poletno jezero. 17.35 Knjižna polica. 18 00 Čas v sliki 18 30 Otok sanj. zadnji del serije. 19.20 Po-
sat 1
10.55 Lepotica in zver. serija. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Čar gora. 13.35 Pot na Zahod, serija (Richard Chamberlain). 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.00 Črno na belem, komedija, 1943 (Hans Moser). 16.30 Čudoviti svet živali. 17.00 Srce je adut. 17.30 Besedna igra (Mike Krueger). 18.00 Nogomet. 18.25 Patagonija, dokumentacija. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Raj na pokuši-no, TV film. 1986 (Loni Anderson, Per-ry King) 22.00 Jux in Dallerei. 23.00 Nadaljuj. Emmanuelle. komedija, 1978 (Suzanne Danielle). 0.35 Poročila. 0.40 Šolarkin raport, 12. del.
rtl plus
9.00 Beverly Hills Teens, Peter Pan, Robocop. 12.35 Michel Vailant. 13.00 Želve. 13.30 VVinspector. 14.00 Ameriški gladiatorji. 15.00 Knight Rider. 16.00 A-team. 16.55 Tenis, prenos. flB*45 Poročila. 19.05 Trening formule ena. 19.20 Beverly Hills, 90210, 20.15 Zdraviliški gost, veseloigra. 22.00 Zabavna oddaja. 23.00 Erotični filmi po želji: Up!, 1976: Emmanuelle 4, 1988, in Josephine Mutzenbacher in njenih 365 ljubimcev, 1972. 0.30 Igre mladih deklet, erotični
pro 7
10.50 Grof Bobby, ponovitev komedije. 12.25 Mr. Belvedere. 12.55 M.A.S.H. 13.25 Petrocelli. 14.20 Šifra »Mačkica«, komedija, 1962 (Kathy Dunn). 15.55 Angel na Zemlji. 16.50 Povsem normalno. 17.20 Blagoslovljeni par. 18.20 V puščavi Gobi, vojni, 1953 (Richard VVidmark, Don Taylor). 20.00 Dnevnik 20.15 Veliki Jake, vestem, 1971 (John Wayne. Richard Bo-one. Maureen 0'Hara) 22.30 Grizli, grozljivka, 1975, 0.15 Vojna svetov.
Eznomma
N€D€Ufl
septem
lota. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Krompir z omako, serija. 21.10 Matere znanih otrok. 21.55 Vizije. 22.00 Flushing Meadovv: Tenis, nato poročila (teletekst), nato Tisoč mojstrovin.
p>ON€D€U€Kj
j 14. september
9.25 Ziv žav, pon. 10.10 Priča, pon. 10.35 Revija MPZ Slovenija, Zagorje '92. 11.05 Kronika, pon. kanadske serije. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 TV dnevnik BiH. 12.55 Begunci, tu z nami. 14.30 Ljudje in zemlja. 15.00 Domači ansambel Braneta Klavžra, pon. 15.00 Šaljivec, pon. humor. serije. 16.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 V prihodnost in nazaj, amer. film. 18.55 Tv mernik. 19.30 Dnevnik 1. 20.30 Zdravo. 21.35 Svet narave: angl. serija. 22.25 Dnevnik 3. 22.55 Sova: ameriške video smešnice; Druga stran paradiža, angl. nadalj.
SATELITSKA TV
sat 1
10.45 Raj na pokušino, ponovitev filma. 12.30 Kino. 12.55 Zdravje. 13.25 Moško gospodinjstvo. 13.55 Enterprise. 14.55 Noro kampiranje, komedija, 1969 (Sidney James). 16.30 TV-stava. 17.00 Zakon , ljudi brez zakona, vestem, 1963 (Dale Robertson, Yvonne de Carlo). 18.30 Nogometni šov. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Vesela vdova, glasbeni, 1962 (Peter Alexander, Karin Hubner). 22.05 Pogovor v stolpu. 23.25 Poročila. 23.30 Hoganovi heroji. 0.00 Noro kampiranje, ponovitev filma.
i—■ rtl plus
14,50 Športna nedelja. 18.00 Sova, pon. 19.30 TV dnevnik BiH. 20.00 Vi-deogodba. 20.27 Tv prodaja nepremičnin. 20.00 Vizionarji, angl. dok. serija. 21.20 Očetje in sinovi, nadaljevanka. 22.20 Mali koncert. 22.30 Športni pregled. 23.00 Formula 1, posnetek iz Monze. 23.40 Video strani.
i.45 Slika na sliko, pon. 10.00 Poročila. 10.50 Risanke. 11.05 Smogovci, serija, pon. 11.35 Slavonija, oddaja narodne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubljenci. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser M. 15.00 Daktari, serija. 15.50 Risanka. 16.00 Poročila. 16.10 Opera Box. 16.40 Dokumentarna oddaja, 17.15 Stange Door Canteeri, ameriški film. 18.50 Ovidije, risana serija. 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Zaljubljen v Lidijo, serija. 21.05 Preteklost v sedanjosti: Istra. 21.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
10.00 Mož iz Atlantisa, fantazijska serija (Patrick Duffy). 11.05 Boragora. 12.00 Tropical Heat, serija. 13.00 Moj oče Zunajzemljan, Munsterjevi, Ultra-man. 14.30 Formula ena, reportaža. 15.00 Formula ena, prenos iz Monze. 17.00 Fletch živi, komedija, 1988 (Che-vy Chase, Hal Halbrook). 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Evropa. 20.15 Žrelo 4, grozljivka, 1987 (Michael Cai-ne). 21.50 Tenis, US Open, prenos. 0.00 Formula ena, povzetek. 0.25 Kanal 4. 0.50 Angel Heart, kriminalka, 1986 (Mickey Rourke).
pro 7
samnaj
9.00 Čas v sliki. 9.05 Kultura. 9.30 Katoliško bogoslužje (Škocijan). 10.15 Peter, ribič in skala, nasprotja v podobi svetega Petra. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Številna družina, serija. 13.35 Renegade, italijanska komedija. 15.05 Pasta italiana. 15.25 Če ti praviš, ljubi Bog. 15.30 Octous kviz. 15.55 Pregled sporeda. 16.15 Ena, dva ali tri, uganke. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Parada uspešnic. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Hišnica, serija. 19.15 Žrebanje
6.05 Lassie, Divje kraljestvo, Planet velikanov. 9.05 Kozarec vode, komedija, 1960 (Liselotte Pulver). 10.40 Podmornice napadajo, vojni, 1955 (John Mills). 12.10 Povsem normalno, 12.40 M.A.S.H. 13.10 Blagoslovljeni par 14.05 Zvezde in živali. 14.15 Divje kraljestvo, dokumentarec. 15.15 Dvoboj v Dodge Cityju, vestem, 1958 (Joel McCrea). 16.45 Maciste proti vampirju, pustolovski, 1961 (Gordon Scott). 18.35 Superforce. 19.00 Hardcastle in McCormick. 20.00 Dnevnik. 20.15 Ameriške divje mačke, komedija, 1986 (Goldie Havvn). 22.25 Volkovi, grozljivka, 1981 (Albert Finney, Diane Veno-ra). 0.35 Simon Templar. 1.45 Haryjeve sodbe.
super channel
16.00 Probike. 17.00 Športni šov. 17.30 Video moda. 18.00 Variete. 19.00 Dokumentarec. 19.30 Evropski žurnal. 20.00 Daytonovi vragi, akcijski, 1968 (Leslie Nielsen). 22.00 Poročila. 22.30 Izgubljeni medeni mesec, drama, 1947 (Ann Richards).


9.25 Rdeča kapica. 9.45 Srečanje s slikarjem. 10.00 J. Mortimer: Odloženi raj, pon. 10.50 Tv mernik, pon. 11.05 Forum, pon. 11.25 Utrip, pon. 11.40 Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 15.50 Slovenski magazin, pon. 16.20 Dober dan, Koroška. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Rak. 17.25 Bratovščina Sinjega galeba. 17.55 Norčije v živalskem vrtu. 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 Moja knjiga o džungli. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Dosje. 20.50 Časovna stiska, drama TV Sarajevo. 21.50 Dnevnik 3. 22.50 Sova: Broo-klyn bridge, Policajski ročk, Ameriška kronika.

15.10 Oči kritike, pon 16.00 Sova, pon. 17.30 Športni pregled, pon. 18.00 Regionalni programi — Ljubljana. 19.00 Videošpon. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Razvedrilna oddaja 20.30 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov. 21.00 Sedma steza. 21.30 Ciklus filmov znanih režiserjev: Miklos Jancso: Horoskop Jezusa Kristusa, madžar. film. 23.00 Kriminal. 23.30 Video strani.
7.45 Santa Barbara, pon. 8.30 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila, 10.05 Tv v šoli. 12.00 Poročila. 12.05 Dragi John, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Poletel bom, serija, pon. 14.40 Unprofor. 15.05 Serija za otroke. 16.00 Poročila. 16.10 Učimo se hrvaško. 16.40 Risani filmi. 17.10 Bangkok-Hilton, serija, pon. 17.40 Risanka. 18.00 Poročila. 18.05 Podvigi in usode: Šest sekund za življenje. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.55 Lisinski, hrvaški film/ 22.36 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
TV fiVSTRIJfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina, serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro poglej. 10.00 Knjižna polica. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Ifigenija, grški film (Irena Papas, Costa Carras). 12.35 Spletke, nemški - kratek film. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Konflikti. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Bosonog v posteljo, serija. 15.05 Nils Holgerson, risanka. 15.30 Am, dam, des. 15.50 Poletno jezero, otroška-serija. 16.15
Strelovod. 16.30 Ding Dong. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah
18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Hišnica, serija 19,22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Športna arena. 21.08 Mojstrsko kuhanje, 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Miami Vice, serija. 22.10 Giganti avtomobilske ceste, film. 0.25 Cas v sliki. 0.30 Svoboden kot veter, film. 1.55 Poročila (teletekst). 2.00 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
sat 1
16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hallo, Heino. 21.15 Bjorndolska dediščina, domovinski, 1960 (Joachim Hansen, Maj-Britt Nilsson). 23.00 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Štipendija Chiemsee, pogovor. 0.20 Postaja Jazz VVelle 92,4. 0 35 MacGyver.
mMsimmmm
9.30 Zgodbe iz školjke. 10.30 Nekoč je bilo ... življenje. 11.00 Sedma steza, pon. 11.00 Prisluhnimo tišini, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 15.20 Horoskop Jezusa Kristusa, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Lonček kuhaj: Ocvrta zelenjava., 17.20 Bis-kvitki. 17.40 Potovanje ob reki Zali. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Osmi dan. 20.55 Novosti založb. 21.10 F. He-brard—L. Velle: Ambasadorkin soprog, franc. nadalj. 22.00 Grajskea stavbe na Slovenskem. 22.05 Dnevnik 3. 23.00 Kronika, serija. 23.35 Sova: Land of Hope and Glorija; Poli-' cajski ročk, amer. nadalj.; G. Rossi-ni: Viljem Teli.
Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 20.15 Palače podzemlja, film o fantastičnih votlinah v gorovju Nove Zelandije. 21.00 Popravi sam. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Legenda nastaja: Dokumentarni film o nastajanju znamenitega ameriškega filma V vrtincu. 23.20 VValkabout, avstralski film (Jenny Agutter). 0.50 Čas v sliki. 0.55 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
sat 1
rtl plus
B
10.20 Dediščina Bjomdala, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-bor-za. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 Regionalni raport. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Malo akcije, drama. 1977 (Sidney Poitier, Bili Cosby). 22.35 Fanatik, psihološka kriminalka, 1981 (Lauren Bacall, James Garmer). 0.20 Poročila. 0.25 Mac-Gyver. 1.25 Na begu.
9.45 Bogat in lep. 10.10 Dr. Welby. 11.00 Viva v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne 12.30 Takšno je življenje, mlad in pokvarjen. 13.0 Santa Barbara (863). 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Šef. 16.00 Hans Meiser, TV pogovor. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99, v živo. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Umor a la carte, kriminalka, 1978 (Louis Jour-dan). 21.45 Na življenje in smrt.
pro 7
5.50 Planet velikanov, Trick 7. 10.45 Skozi rumeni pekel, ponovitev vojnega filma. 12.20 Shortlist. 12.35 Starsky in Hutch 13.30 Nov način ljubezni, komedija, 1962 (Joanne VVoodvvard, Paul Nevvman). 15.20 Agentka s srcem 16.10 Hartovi. 17.00 Trick 7. 18.50 Mostovi Toko Rija, vojni. 1954 (VVilliam Holden, Grace Kelly), vmes ob 20. uri " Dnevnik. 21.00 Pokonci, vojska, erotična satira, 1985 (Ann Dusenbery) 22.40 Starsky in Hutch. 23.40 Petrocelli. 0.40 Superforce.
super channel
13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Novice. 14.30 Črna serija. 15.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19 30 Črna serija. 20.00 Vohun (Bili Cosby). 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Dokumentarec. 22.00 Novice. 22.30 Sher-lock Holmes in skrivno orožje, detektivka, 1942 (Nigel Bruce).
15.00 Dosje, pon. 15.40 Sova, pon. 17.20 Svet poroča. 18.00 Regionalni programi—Koper. 19.00 Orion. 19.30 Dnevnik BiH. 20.30 Glasba, shovv in cirkus. 21.20 Omizje, kontaktna oddaja. 23.20 Svet poroča, pon. 0.00 Video strani.
7.45 Santa Barbara, pon. 8.30 Dobro iutro, Hrvaška, vmes poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Mali svet. 12.00 Poročila.
12.05	Hudobni moški, humoristična serija, ponovitev. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.45 Poročila. 13.50 Dvorec na soncu, serija, ponovitev. 14.40 Unprofor. 15.05 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Učimo se o Hrvaški. 17.10 Rakuni, risana serija, ponovitev. 18.00 Poročila. 18.05 Ne zlomimo jim kril, izobraževalna oddaja. 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Begunci, dokumentarna serija 21.05 V ospredju 22.40 Dnevnik 2. 23.05 Slika na sliko. 0.05 Poročila.
EEzaEsmnai
9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina, serija. 9.30 Angleščina za naprednejše. 10.00 Miti pri narodih, serija. 10.30 Columbo, smrtonosna ljubezen, amer. kriminalka (Peter Falk). 12.00 Športna arena. 13 00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča, telenovela. 14.00 Bosonog v posteljo, konec serije.
15.06	Živalski magazin. 15.30 Am dam des 15.50 Poletno jezero, otr. serija. 16.15 Detektivi okolja. 16.30 Game-shovv. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10
rtl plus
11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Šef. 16 00 Hans Meisner, TV klepet. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18 45 Poročila. 19.15 Explo-siv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kolegi, kolegi, novi šov Linde de Mol. 21.15 Video očividcev, katastrofe, nesreče, strah, voditelj Olaf Kracht. 22.15 Explosiv, vroči stol. 23.10 Ninja policisti. 0.00 Grozno prijazna družina 0.30 Baretta. 1.30 Šef.
pro 7
6.30 Planet velikanov, Trick 7, Agentka s srcem. 11.25 Mostovi Toko Rija, ponovitev vojnega filma. 13.15 Starsky in Hutch. 14.10 Poslednji iz Fort Kanda-harja, pustolovski, 1965 (Oliver Reed). 15.35 Kobra, prevzemite. 16.25 Hartovi. 17.35 Trick 7. 19.00 Vzorčni fant, komedija, 1963 (Peter Alexander, Conny Froboess), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Kavboji, vestem, 1972 (John Wayne). 23.30 Starsky in Hutch. 0.30 Petrocelli. 1.30 T.H.E. Cat.

6.30 Poslovne novice, mix. 9.00 Channel E. 11.00 Potovalni magazin. 12.00 CNBC program. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Novice. 14.30 Črna serija. >6.00 Mix. 17.00 V živo. 18.30-Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Media Europe. 22.00 Novice. 22 30 Film.
WUUUUUUOOQQflfl«WWWWHgWMM»»Minf^	.........................................
9.50 Biskvitki, ameriška risana serija 10.10 Popotovanje ob reki Zali, ponovitev. 11.00 F. Hebrard L. Velle: Am-basadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke. 12.00 Poročila. 12.05 Dnevnik BiH. 14.45 Omizje, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Živ žav. 17.55 Klub klobuk v Čateških toplicah, ponovitev. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport. 20.05 Film tedna: Svetlikajoča koža, angleški film. 21.45 Kratek film. 22.00 Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče. 23.00 Sova: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka; Policaj-ski ročk ameriška nadaljevanka. 0.15 Video strani.
15.55 Osmi dan. ponovitev. 16.45 Sova. ponovitev. 18.00 Regionalni programi — Maribor 19 00 Psiho. 19 30 Dnevnik BiH 20 00 Športna sreda. 22 15/23.50 Koncert zbora VViener-saengern. 0.50 Video strani.
m
m
7.45 Santa Barbara, pon. 8.30 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 10.05 TV v šoli. 12.00 Poročila. 12.05 Drž^/-nik novega kova. humor, serija, pan. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Dvorec na soncu, serija, pon. 14.40 Unprofor. 15.05 1001 Amerika, risana serija. 15.20 Busove zgodbe. 16.00 Poročila. 16.10 Učimo se o Hrvaški. 16.40 Rakuni, risana serija. 17.10 Nezlomljivi, serija, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Videobo-om: Tigri. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.00 Dnevnik 1. 20.55 The Lat of The Mobile Hot Shots, ameriški film.
TV fiVSTRI^
9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina, serija. 9.30 Francoščina. 10.00 Miti narodov. serija. 10.30 Ognjeni zmaj. ameriško-argentinski film (Raquel Welsh, Tony Francoisa). 12.10 Reportaže iz tujine: New York. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča, tele-novela. 14.00 Dom za živali, serija. 14.45 Conny vedno uspe. 14.55 Laurel in Hardy, risanka. 15.05 Niklaas, fantič iz Flandrije, risanka. 15.30 Dagi, divja kokoš, lutke. 15.50 Poletno jezero, otr. serija. 16.15 Helmi, otroški prometni klub. 16.20 Nekoč je bil . . Zvezdniki pripovedujejo pravljice. 16.30 Mini leksikon. 17.00 Mini Čas v sliki 18 10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske 18.30 Hišica, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 VVillija to ne more pretresti, nemška
komedija (Heinz Erhardt). 21.35 Pogledi od strani. 21.45 Model in vohljač, serija. 22.30 Bitka za Midway, amer. vojni film (Charlton Heston, Henry Fonda, James Coburn). 0.05 Čas v sliki. 0.40 Temna usta, franc. film (Nicole Garcia). 2.10 Poročila (teletekst). 2.15 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
sat 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Kino. 9.20 Drops! 9.45 Nekaj akcije, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver, 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Prvi sestanek, romantični. 1955 (Adrian Hoven, Nicole Hee-sters). 22 00 Akutno, afere, analize. 22.30 Schreinemaksers v živo. 23.35 Poročila.
rtl plus
11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba 15.00 Šef. 16.00 Hans Meiser, TV klepet. 17.00 Tvegani"! 17.30 Cena je vroča 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila 19.15 Explosiv 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Zahvalni dan. komedija, 1990 (Marty Tyler Mo-ore, Tony Curtis). 22.05 Stern TV. 22.35 Gong shovv. 23.05 Pa prav Ala-ska, serija. 0.00 Grozno prijazna druži-
pro 7
6.20 Vegas, Trick 7, Kobra, prevzemite. 11.10 Dvoboj v Dodge Cityju, ponovitev vestema. 12.35 Starsky in Hutch. 13.30 Dekle na žametni gugal-nici, romanca, 1955 (Ray Milland, Joan Collins). 15.20 Colt za vse primere. 16.10 Hartovi. 17.00 Trick 7. 18.55 Mož brez strahu, vestem, 1955 (Glenn Ford, Rod Steiger), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Skrivnostni oboževalec. komedija 1985 (C. Thomas Ho-vvell, Lori Loughlin). 23.00 Starsky in Hutch. 0.00 Petrocelli. 1.00 Avtošto-par.
Enummia
6.30 Poslovni kanal, mix 9.00 Channel E. 11.00 Onkraj jutri. 12.00 CNBC program. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Novice. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Fokus. 22.00 Novice. 22.30 Tam-lin, melodrama. 1971 (Ava Gard-ner, lan MacShane).
Velenje
Oddajamo na uttrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 16 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA: 6.00 Doro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
PETEK, II. SEPTEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč.
SOBOTA, 12. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 9.00 Na svidenje.
NEDELJA, 13. SEPTEMBRA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 Epp sporočila); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 16.00 duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 14. SEPTEMBRA: 15.00 Po zdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje.
TOREK, 15. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije^ 11.00 Na svidenje.
SREDA, 16. SEPTEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Živ žav; 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje.


U®A
(več kol plesna šola
V DOMU KULTURE
VPIS
za sezono 1992/93
vsak delovni dan od 16. do 18. ure
OTROKE od 6. leta dglje v CELOLETNO PLESNO SOLO
in v tečaje ODRASLE v tečqj'e DRUŽABNEGA PLESA in AEROBIKE
AVTOELEKTRIKA HRIBARŠEK IVAN
Prodaja in montaža alarmnih naprav. Vgradnja centralnega zaklepanja. Vinska gora, Lip-je 57, tel.: (063) 851-985
Vabimo vse, ki bi želeli da se zglasijo v Kultur-sodelovati na Pikinem nem centru Ivan Napo-odru ali na Pikini paradi, tnik.
P I K I N FESTIVAL
Cel teden se bodo
letošnji gpst-
Zaključek festivala: P I K I N D A N v soboto, 10.10.1992 od 9.00 dalje
-	Pikin oder
-	Pikine delavnice
-	Pikin sejem
-	Pikina parada
( Vginizal.orja -
llurni ceni cr lv,in Napol nik Velenje in ( i| vinska zveza j iri|alel|ev mladine Velenje
f Vijave | lo.-sameznikov in izvajalskih skuj. nn za reisl op na Pikinem odru zbiramo do konra.seplombra na naslov: Kult.umi center Ivnn N<tpol.nik.Til.ov Velenje
Id. 061 853 574 la.\. 063 853 747
Posebej vabimo gostinske in trgovske organizacije, da se vključijo v Pikin festival tako, da pripravijo posebno Pikino ponudbo, na primer Pikino torto, Pikine palačinke, Pikino čokolado, Pikin koktajl, Pikin sendvič in ustrezno pripravijo tudi izložbe. Material za izložbe bo na razpolago v Kulturnem centru Ivan Napotnik.
Vrtce in šole prosimo, da otroke pripravijo na Pikin festival in da bodo spremljali Pikine prireditve čez ves teden, ki bodo letos zelo kvalitetne. Vsak večer ob 18.00 bo na sporedu po ena najboljših prireditev za otroke iz Slovenije. Otroke pripravite za nastop na Pikinem odru (glasbena, pevska, plesna ali športna točka) ali za Pikino parado (maska kateregakoli junaka iz otroške ali mladinske književnosti, kot so Sne-guljčica, Janko in Metka, Barbapapa, Kekec, Butalci, zlasti pa Pikina skupina in Ostržkova skupina).
Kulturni center Ivan Napotnik
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 60,00 tolarjev, mesečna naročnina 240,00 tolarjev, trimesečna naročnina 700,00 tolarjev, polletna naročnina 1.400,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 1.180,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
Kdor išče, ta najde!
8S3 451
855 450
Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v četrtek.
' Boutique Gospodična Šoštanj
se zahvaljuje vsem Šoštanjčanom in gasilcem, ki so pomagali pri hitrem posredovanju ob požaru. Obenem vabi po nakupih: Tople otroške podložene jesenske jeans jakne, pelerine, otroške trenirke (od 1900,00 SIT dalje), atraktivno spodnje perilo. MODNI HIT: kavbojke DALLAS
TRGOVINA ELAN, FOITOVA 4, VELENJE
UGODNE CENE: bund — puhovk od 7423,00 SIT dalje, otroških jakn po 3592,00 SIT in zimskih moških puloverjev po 4487 00 SIT.
KOTNA SEDEŽNA GARNITURA BARBARA S TABUREJEM
za gotovino samo 59.900,00 SIT
velikost 200 x 220 cm, 5 različnih modnih barv. dobava takoj! Plačilo je možno tudi s tremi čeki ali na kredit! Biodom Celje, Teharska 111, tel. 29-144

SlASCICARMA METKA
Kersnikova 13 (nasproti stare Name)
Vse vrste peciva ter okasne in prijazne torte: medvedki, avtomobili, srčki, ovčke..
aa±
OBČINA VELENJE
SEKRETARIAT
ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
objavlja
RAZPIS
ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV KULTURNE USTVARJALNOSTI MLADIH ZA LETO 1992
Sekretariat za družbene dejavnosti razpisuje financiranje programov kulturne ustvarjalnosti mladih na področjih:
—	glasbe
—	literature in publicistične produkcije
—	gledališča in filma
—	likovne umetnosti
—	mladinskih prireditev in dejavnosti.
Programi se morajo vključevati v trende mladinske kulturne ustvarjalnosti v sodobnih urbanih okoljih.
Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe s sedežem v občini Velenje, ki izvajajo dejavnosti namenjene mladini v občini.
Prijava mora vsebovati:
—	vsebinski opis programa
—	organizacijo, rok in kraj izvedbe programa
—	finančni predračun potrebnih sredstev s specifikacijo.
Prijave sprejema Sekretariat za družbene dejavnosti, Področje kulture, Efenkova 61, Velenje do 21. 09.1992.
Programe bo pregledala in izbrala posebna ekspertna skupina.
Prioriteto pri dodelitvi razpoložljivih proračunskih sredstev bodo imeli programi z lastnimi (avtorskimi) projekti.
O izidu razpisa bodo predlagatelji obveščeni in z njimi sklenjene pogodbe o izvajanju programov do 05. 10. 1992.
sme ©dM\i
tel. 883 481,888 480 faz 881990
UAji&Un ocjtai, ocjtas, ir nal šai
PRODAM REZKALNI STROJ ZNAMKE VANDE-RER, letnik 1975, dimenzije 1000 x 360, v zelo dobrem stanju, z veliko orodja, eks-fcentrično stiskalnico (štan-co), 65 ton, znamke Veinger-ten, letnik 1970 in stroj za brizganje AL-legur — (Špijater). © 851-174.
KVALITETNO DOMAČE, GA-ŠENO APNO, za pleskarstvo, prodajam. Franc Rošer, Loka 1, Dobrna.
BIKCA TEŽKEGA 100 kg in drva prodam. © 882-146. DVE KRAVI SIMENTALKI,
breji 7 mesecev in prašiča 120 kg za zakol, prodam. © 893-785. ZASTAVO 750 neregistrirano, vozno, z novimi gumami, letnik 1971, prodam za 200 DM ali po delih. ® 855-818. HONORARNO ZAPOSLIMO DEKLE, vajeno strežbe, za pomoč v bistroju. Delovni čas popoldne in zvečer, © 778-220. 50 LITERSKI HLADILNIK GORENJE, rabljen tri mesece, prodam. © 858-573. R-4 GTL, letnik 90, registriran do 7/93, prodam. Cena 6300 DEM. © 853-628. NA LEPI SONČNI LEGI V HRAMŠAH prodam parcelo 1000 m\ © 892-077. GARSONJERO V VELENJU ALI OKOLICI NAJAME PROFESOR. © 857-116 (Peter). ZAMENJAM TRI SOBNO KOMFORTNO STANOVANJE (71 m!) v Banja Luki, Ulica Ante Jakiča 6 (I. nadstropje) za enako v Velenju. Informacije po © 831-855, 832-585 in 061-572-214. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Šalek — Gorenje 27625/številka vozovnice 1133 na ime Jela Jurič, Salek 83, Velenje.
PERZIJSKE MUCKE PRODAM. © 853-925 zvečer. KUHINJSKI JEDILNI KOT,
dva stola, vse tapecirano, zelo ugodno prodam zaradi selitve. © 858-788.
KARTO ZA PREMOG PRODAM. © 857-497 zvečer. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK Chicco, avtosedež, stol za hranjenje, prodam. Prodam tudi ženski bel plašč št. 42—44 in novo jakno iz nutrije št. 40—42. © 857-598.
ŽENSKA, NEVEZANA, brez otrok, mirna, čista, zaposlena išče garsonjero ali sobo z možnostjo kuhanja. Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Dobra in hvaležna plačnica«. KRAVO SIMENTALKO BREJO 5 mesecev in dve plemenski telički za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. © 778-512. CITRE STARE, generalno obnovljene, odlične, ugodno prodam. Marjan Marinšek © 855-052. DVOREDNI PLETILNI STROJ KR 830 s karticami in utečenim delom jesen, zima, pomlad ter kultivator Standard, nerabljen s plugom, ugodno prodam. © 892-049 od 20. ure dalje. MLAD PAR NAJAME SOBO ALI STANOVANJE. © 851-267.
POSTANITE SVETOVALEC za
poceni zavarovanje pred vlomilci. Dober zaslužek. © 858-201.
OBVESTILO: KEMIČNA ČISTILNICA KOLAR iz So
štanja, obvešča vse prizadete stranke, ki so imele blago na čiščenju, da je zaradi požara prišlo do popolnega ali delnega uničenja blaga. Upoštevamo vse reklamacije blokov od številke 300 naprej. Blago, ki je bilo v čiščenju pred 27. 4. ne upoštevamo. Stranke brez odrezka niso upravičene do reklamacije. Delovni čas sreda in četrtek od 8. do 18.
MARIJA ŠPEGEL IZ MU-
TE sporoča, da bo prodajala kokoši nesnice, pasme Hisex, dvakrat cepljene, ki že nesejo, v nedeljo, 13. 9. 1992 ob 9. uri v Šaleku pri Kolavtarju. Informacije po © 0602/61-202.
PODJETJE NOVI DOM
Trg mladosti 3. © 856-899 sporoča, da kupi eno trisobno stanovanje na Kardeljevi ploščadi v Velenju, dve eno-sobni v Velenju ali Šoštanju ter zazidljivo parcelo v Vinski gori.
DNE 7. 9. 1992 se je v Šaleku izgubila mlada rumeno bela nimfa. Najditelja prosimo, da sporoči na © 855-874. Čaka ga presenečenje.
4V 9>om%&
Občina Velenje:
Janez Marico, Velenje, Ul. Vrnjačke banje št. 1 in Darja Ve-lunšek, Velenje, Ul. Vrnjačke banje št. 1, Franc Lenko, Ravne št. 86 in Bernardka Veternik, Ravne št. 47, Birko Boršič, Lokovica št. 103 in Suzana Temnik, Lokovica št. 103, Alojz Mežnar, Florjan št. 16 in Cvetka Polak, Skorno št. 22.
50 let skupnega življenja st? praznovala zakonca: Rozalija in Karol Koželj, iz Velenja, Ljubljanska c. št. 46. Občina Mozirje
Simon Štorgelj, roj. 1965, Luče 32 in Jasmina Vuga, roj. 1973, Mozirje, Aškerčeva ulica 51.
Q SMRTI
Občina Velenje
Simon Vezonik, roj. 1914, Sv. Vid št. 68, Neža Kem, roj. 1905, Tepanje št. 21. Občina Mozirje
Uršula Tiršek, roj. 1900, Ter 70, Frančišek Robnik, roj. 1922, Krnica 57, Pavla Tajč, roj. 1925! Bočna, Otok 2, Julijana Kolenc, roj. 1915, Homec Brdo 12.
Občina Velenje: Zdravstveni dom: Zdravniki:
Četrtek, 10. septembra — dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Rus, nočni dr. Renko in dr. Janežič
Petek, 11. septembra — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Rus in dr. Kozorog
Sobota, 12. septembra in nedelja, 13. septembra — dr. Grošelj, dr. Seher in dr. Zupančič
Ponedeljek, 14. septembra — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Slavič in dr. Friškovec
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 13. septembra — dr. Zvonka Petek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enour-no prekinitvijo med 12. in 13.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 11. septembra do 18. septembra — Franc Blatnik, dr. vet. med., Stanetova 47, tel.: 857-875.
Občina Mozirje: Veterinarska postaja:
Do 13. septembra — Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel.: 841-769.
Od 14. septembra do 20. septembra — Marjan Lešnik, dr. vet. med., Ljubija, tel.: 831-219.
Obvestilo
Družbeni pravobranilec skupščine občine Velenje bo od 14. septembra 1992 dalje posloval v novih poslovnih prostorih v Velenju na Šaleški 19 a, in to v sobi št. 9/1. Uradne ure bodo odsej vsak ponedeljek od 8. do 12. ure ter vsako sredo od 13. do 17. ure. Teefon 856-272.
nubn
PRODAJALNA
Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a
Tel.: 0602/ 55-237
Trgovin« z melanim titanom
Koroška 8 c. Velenje Tel.: B55-BS8
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, brata in strica
Martina-Branka Primožiča
* 6. 12. 1919-26. 8. 1992
se zahvaljujem sorodnikom, sostanovalcem na Tekavčevi 13, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč. Hvala za cvetje in svečke, izrečena pisna in ustna sožalja in
spremstvo na zadnji poti.	*
Hvala govornikom g. Medvedu, Ževartu in Bolhi za poslovilne besede. Enako hvala za zaigrane žalostinke in Tišino DPD Svoboda Šoštanj, ZB, SDP, SSS
in Vegradu Velenje ter vsem pevcem za zapete žalostinke. Hvala Bogu in Anici Gnezda za vso pomoč in dr. Lazarju za večletno zdravljenje.
Žalujoča žena Dragica in sorodniki.
I	...............................................
in ves ostali montažni material po sistemu KNAUF.
Nudimo tudi dostavo in montažo.
Obiščete nas lahko tudi na Celjskem sejmu v hali F.
ITE d.o.o. Žalec, Gotovlje 76
Tel.: 711190 Fax: 712 154
<c \
flVTO
ŠK0RJANEC
O ovtostekla O rezervni deli O odkup poškodovanih vozil
Šentjur, m.: 063/ 74i - oos
C€U€ - TRGOVINA Mariborsko 115, tel.: 38 - 811
marun d.o.o.
centralno ogrns-mn/m
i eleidro matonal
tel.: 6S4 - 524.854 - 745
ZELEZZRNA MARTIN
Prešernov trg 5, Šoštanj, tel.: 881 ■ 307 IZJEMNO UGODNE CENEI
1
TOPLOTNA TLHNIKA TON F
Ljubljanska 15/b 63320 Velenje
Telefon: 063/851-210 063/853-495 Fax: 063/853-674
ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA.
UNIKROJ
Podjetje za proizvodnjo, kooperacijo In trgovino na debelo In drobno d.o.o.
Florjan 37, Šoštanj Inf: tel.: 063/ 881 -175
Izredno ugodna ponudba izdelkov lastne proizvodnje:
visoki ženski čevlji
za 3500 srr
usnjene ženske in moške [akne že
za 13000 srr
usnjene torbice že od 1500 do 6500 SIT šolski copati po 350 SIT
Posebna ugodnost: plačilo na 2 čeka
Del. čas: vsak dan od 8. do 15 ure, ob letrthlh od 15. do 19. ure
nama
SAMOPOSTREŽBA:
testenine MIRAMAR 500 gr keksi PIKNIK 1/1 sardine IZOLA BRAND
zav/SIT 67,00 zav/SIT 189,30 kom/SIT 81,60
OTROŠKI ODDELEK:
plenice PAMPERS	5-11 kg	zav/SIT 2.174,50
plenice PAMPERS	11 — 16 kg	zav/SIT 2.007 50
plenice PAMPERS nad 13,5 kg	zav/SIT 1.923 60
TEKSTILNI DISKONT:
ženske spodnje hlače jeans jakne ženska krila moški sako
kom/SIT 247,20 kom/SIT 3010,90 kom/SIT 1.146,40 kom/SIT 2.947,90
ODDELEK ŠPORTA:
akcijska prodaja vezi TIROLIA
KDOR IŠČE, TA NAJDE... V NAMI.
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
IUV PE Šoštanj razpisuje dodatnih 15 ŠTIPENDIJ za izobraževanje — smer konfekcionar (šivilja, krojač), IV. stopnja.
Pisne vloge z vsemi potrebnimi dokazili naj kandidati dostavijo v roku 15. dni po objavi na naslov: Industrija usnja Vrhnika Proizvodna enota Šoštanj Trg bratov Mravljakov 2 Šoštanj.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s stalnim prebivališčem v občini Velenje.
izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
sl ntov trg 2, Velenje
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE BO V S. L. 1992/93 poleg nalog, ki jih zahtevajo zakonski predpisi ter opravljanja storitev po naročilih delovnih in drugih organizacij IZVAJALA še NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE:
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (7. in 8. razred v 1 šol. letu)
-	šote IV. st. zahtevnosti za pridobitev poklicev: VOZNIK, ŠIVILJA-KROJAČ, KUHAR-NATAKAR, KEMIK, ADMINISTRATOR, GRAFIČAR, USNJARSKI GALANTERIST
-	šote V. st. zahtevnosti za pridobitev poklicev: UPRAVNI EKONOMSKI, ŽIVILSKI IN GOSTINSKI TEHNIK TER GOSTINSKI IN TRGOVINSKI POSLOVODJA
-	zaradi tudi 1______ ____
»VEKŠ-U« (VI. st. zaht)
* * *
Poleg navedenih šol bomo izvajuli še naslednje oblike:
-	TEČAJE USPOSABLJANJA ZA DELO (viličaristi, snažilke, skladiščniki, varnostniki, polagalci talnih in stenskih oblog, vodenje poslovnih knjig)
-	TEČAJ STROJNEGA PLETENJA
-	TEČAJ STROJEPISJA
-	TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA
-	TEČAJ KUHANJA
-	TEČAJE ROČNIH DEL (vezenje, pletenje, vozla-nje...)
-	TEČAJE ZA PRIDOBITEV RAZNIH VEŠČIN (delo v zelenjavnem in sadnem vrtu, igranje na synthesi-zer, delo z video kamero, avtogeni trening ipd)
-	LIKOVNA DELAVNICA (slikanje ter oblikovanje gline-otroci in odrasli)
-	JEZIKOVNI TEČAJI - ODRASLI (Nemščina, Angleščina, Italijanščina, Francoščina in Slovenščina) -PREDŠOLSKA IN ŠOLSKA MLADINA (Nemščina, AngleščinA, Latinščina)
Prijave za vse navedene izobraževalne oblike bomo sprejemali do 16. 9. 1992. ob prijavi vam bomo posredovali še dodatne informacije. Prijavite se lahko osebno ali po tel. na št. 853-576, in sicer vsak delovni dan med 8. in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 15. in 18. uro.
Greste z nami?
so praznovali
Namenili smo se k Mačkovnikovim v Skorno, kjer je 14. točka Šaleške planinske poti. Njihovo gostoljubnost so spoznali že mnogi planinci. Sem je lepo priti zaradi pogovora in zaradi bregov, ki se stiskajo drug k drugemu.
Dostop do kmetije je možen peš iz doline reke Pake in od kmetije Punčuh iz Šoštanja, ali pa z avtomobilom mimo Šoštanja v Šentflorjanski graben in nato strmo v hrib.
Pri Mačkovih je povsod red in mnogo cevtja. Psu Runu je vroče in niti ne zalaja, toda budno spremlja vsak naš korak. Medtem nas pozdravi mati Amalija, povabi nas v predpr-ostor in na mizi se rumeno zaiskri jabolčnik. Prisedeta še hčerka in zet,utrujena ker sta spravljala drva iz hoste. "Nič ni tako hudo kot letošnja suša," zaskrbljeno ugotavlja zet Andrej. "Morali bomo zmanjšati čredo krav. Travniki se sušijo,"
Mlada družina in mama Amalija
Domačijo, ki leži v sedlu ob Šaleški planinski poti smo obsikali sončno nedeljo sredi avgusta. Obisk je bil namenjen Mihaelu in Mariji Andreje. Med te lepe brege smo se namenili zato, da Arnežnikovemu atu stisnemo roko za visok jubilej, 92. rojstni dan. Jubilant in njegova 12 let mlajša žena sta imela pred štirimi leti zlato poroko. Njuna velika družina je takrat pripravila slavje, ki se ga rada spominjata. Življenje jima v ničemer ni prizanašalo, živita pa v slogi in ljubezni.
Rodilo se jima je deset otrok. Vzgojila sta jih v poštene in- pridne ljudi. Najbolj sta srečna, kadar se zbere vsa velika družina. Tako kot je
bilo na predvečer visokega jubileja.
Jubilant je bil pred 92. leti rojen prav tu, kjer zdaj gospodari sin Dolfe z ženo Marjet-ko in kjer rastejo štirje vnuki. Kmetija lepo napreduje.
Pogovor se vrne v mladost. Kot 18 let star fant je moral na fronto. Bil je vojak stare jugoslovanske vojske. Med drugo svetovno vojno je doživel veliko hudega. Bil je v koncentracijskem taborišču v Nemčiji. Tudi ženo so s tremi otroki odpeljali v Nemčijo. Med tem časom so jima Nemci domačijo požgali do tal.
"Domov sem sc vrnil 12. avgusta 1945 kot številka 96026 in treba je bilo začeti znova. Postavila sva si nov dom in
gospodarska poslopja," pravi Arnežnikov ata.
Včasih je bil lovec, rad je tudi kolesaril, do nedvanega se je še vozil z mopedom. Zdaj ju v dolino odpelje sin ali snaha, rad še kaj prebere, gleda televizijo, posluša radio. Vesel je, če dobi pošto. Mnogi planinci jima pišejo in se zahvaljujejo za gospoljubje. Všpisna knjiga kaže, da je to domačijo obiskalo že okoli 4000 popotnikov. Vesel je vsakega obiska in rad se sprehodi med poslopji domačije, na kateri je trdne korenine pognal njegov rod.
Julijana Hočevar Foto: Sftane Jamnikar
doda žena Ivica. "Nič več ne vemo, kam naj napeljemo pastirja. Krave se vseeno rade pasejo, le manj mleka dajo," zamišljeno doda mama Amalija-
Popsestvo meri 36 ha, od tega 24 ha gozda, 12 ha njiv in travnikov. "Včasih smo imeli tudi po 50 ovac, velik vinograd, gojili smo hmelj in različna žita ter krmne rastline. Bila sem deveti otrok," zunaj v senci kasneje pripoveduje Amalija. "Razumeli smo se, zdaj pa je živ le še en brat. Mama so pozimi predli volno in delali platno, s sestro pa sva včasih pozitni spletli tudi po trideset jopic. Ko smo odrasli, smo imeli celo tamburaški orkester. Nastopali smo na proščenjih ali pa zaigrali kar doma. Včasih se je veliko pelo in plesalo, še zlasti po opravljenih večjih opravilih, ko smo omeli proso, po žetvi, košnji, kožuhanju, obrezovanju pese.."
Amalija še vedno rada dela zunaj hiše, skuha kaj dobrega, vsakih 10 do 12 dni pa peče kruh v veliki kmečki peči. Leta 1951 sta se poročila s sosedom Valentinom. Mlada in zagnana sta kmetijo peljala naprej. Ukvarjala sta se z živinorejo. Imela sta tri hčere Dragico, Ivico in Jožico, vse tri so že poročene. "Imam zelo pridne zete," pravi Amalija " in osem vnukov. Na domačiji od leta 1982 umno in uspešno gospodarita hči Ivica z možem Andrejem, ki imata tri hčere. V urejenem hlevu je dvajset krav molznic.
Kadar postane mami Amaliji dolg čas vzame v roke daljno" gled in opazuje po okolici. Osem let je od tega, kar ji je umrl mož.
Naš obisk pri njih je bil namenjen vabilu na izlet, ko se bo skupaj z drugimi okoliškimi kmeti odpeljala proti Dolenjski.
Arnežnikov ata prvi levo ob harmonikarju na planinskem izletu.
Pri Arnežnikovih
modro bela kronika
Trčila sta
Na Šaleški magistrali sta 1. septembra letos okoli polsedme ure zjutraj trčila voznika osebnih avtomobilov Tatjana Oc-virk iz Velenja in Viktor Reberšak iz Letuša. Slednji se je pri tem hudo telesno poškodoval, voznica Ocvirko-va pa lažje.
Zbil kolesarja
Prav tako 1. septembra, popoldne nekaj po 16. uri, sta trčila na lokalni cesti v Škalah, mopedist, štiriinšestdesetletni Avgust Pirnat in voznik osebnega avtomobila, enainštiri-desetletni Rupert Tašler. Pri tem se je mopedist hudo telesno poškodoval.
Stanodajalec je moral zbežati
Na Kraigerjevi 2 v Velenju sta se prvega septembra zvečer hudo sprla stanodajalec Anton G. in podnajemnik Anton K. Prepiru je sledil hud pretep, ki se je končal tako, da je najemnik zbežal iz stanovanja. Vse skupaj pa bo seveda dobilo epilog pri sodniku za prekrške.
Pretepli varnostnika
Hudo pretepen - težko telesno poškodovan se je zatekel Marko O., varnostnik na velenjskem bazenu,- 1. septembra na policijo. Ko je skušal preprečiti dostop na velenjski bazen S.K., B.Z. in D.D. so ga ti pretepli tako hudo, da se zdaj zdravi v bolnišnici.
Odnesel vzvratno ogledalo
V noči na 2. september je nekdo vlomil v osebni avto
Lada samara parkiran na parkirišču Šalek 84, last Šah-raza J.
Odnesel pa je le vzvratno ogledalo.
Kar tri kraje avtomobilov
V noči na 2. september je izgnil osebni avto Daihatsu charade Rajka G. z Brega pri Polzeli. Parkiranega je imel na parkirišču pri velenjskem zdravstvenem domu.
Naslednjo noč je izginil osebni avto s ceste I v Velenju. Izpred stanovanjske hiše Petra G. ga je neznanec očitno odrinil do Stantetove v Velenju, kjer so ga miličniki odkrili že naslednjo dopoldne. Neznanec ga je hotel na silo vžgati, a mu ni uspelo. Pri tem pa je zlomil volan.
Ponoči 5. septembra pa je izginil tudi osebni avtomobil last hrvaškega državljana Antona B. Parkiranega je imel na ulici Veljka Vlahoviča. Doslej ga še niso našli.
Pretepel jo je mož
Na policijsko postajo v Velenju se je 2. septembra zateka Kata L. iz Šaleka in povedala, da jo je pretepel mož. Miličniki so sicer napisali predlog sodniku za prekrške, Kato pa napotili na Center za socilno delo, kjer ji bodo morda pomagali s kakšnimi koristnimi nasveti.
Spor zaradi otrok
Najprej so se sprli otroci, nato pa še starši. Med prepirom je vrgel Davor M. posodo za odpadke v Vero V. s Šlandrove v Velenju. Pri tem jo je telesno pošodoval. Grozil
pa ji je tudi z nožem. Čaka ga obisk pri sodniku za prekrške.
Kdo je kriv ?
Sodnik za prkreške bo moral ugotoviti, kdo je tisti, ki je koga pretepel. V kroniki velenjskih policajev je zapisano, da sta se na velenjski bencinski črpalki 3. septembra sprla in stepla Janez K. in Dragutin Š. Oba sta prihitela na policijo in drug drugega prijavila.
Hude telesne poškodbe
Na lokalni cesti v Skornem pri Šoštanju sta 3. septembra trčila voznika osebnih avtomobilov Vojko M. in Miran P. Slednji je zadobil pri tem hude telesne poškodbe.
Polil osebni avtomobil
Na parkirišču pred bistro-jem M4 v Velenje 3. septembra zvečer doslej še neznani Storilec z neznano snovjo polil osebni avto Andreje S. S tem ga je tako močno poškodoval, da ga bo treba prepleskati.
Ukradena denarnica
Ponoči, 5. septembra letos je nekdo z obešalnika garderob velenjskega rudnika v Prelogah odnesel denarnico z vsemi dokumenti in bloki za malico last Ferda M.
Tatica so prijeli
Kolo z motorjem, ukradeno ponoči 5. septembra, so velenjski policisti hitro našli. Okoli 16. ure so zalotili otroka A.B. in 1.1., ki sta se peljala z njim.
Nacionalni spor
5. septembra okoli 16. ure so se v lokalu Osmica v Velenju sprli gostje srbske in hrvaške nacionalnosti. Tema pogovora pa je bilo stanje v Bosni.
Posredovati so morali miličniki, ki so zoper vročekvneže napisali predlog sodniku za prekšrke.
Ogledalo so skrili prijatelji
Okoli polnoči , 5. septembra letos, sta izginili obe vzvratni ogledali z motornega kolesa, ki ga je Simon O. parkiral na parkirišču pred M4. Izkazalo se je, da so mu ogledali skrili prijatelji.
Nočna zabava
Pri Marku K., na Bračičevi 3 v Velenju so 6. septembra pozno v noč bučno praznovali in s tem motili sosede, ki so poklicali policaje. Ti so seveda napisali prijavo sodniku za prekrške.
Razgrajači v Lazah
Več občanov iz Laz je 6. septembra nekaj po drugi uri ponoči poklicalo policijo , ker je skupina , ki je odhajala iz diska Bunderla v Lazah, močno razgrajala. Miličniki ragrajačev niso odkrili, ustavili pa so se v tej diskoteki, ki je bila kljub pozni uri še vedno odprta. Zoper natakarico so napisali prijavo sodniku za prekrške in inšpekcijskim službam.
Hudo jo je poškodoval
Fehim in Hatidža sta se 6. septembra hudo sprla in stepla. Ferim je ženo tako hudo poškodoval, da se zdravi v bolnišnici.
Neopravičena pomoč
Na velenjskem Rdečem križu se vse pogosteje ustavljajo nekdanji gostitelji beguncev, ki še vedno dvigujejo pakete pomoči, do katerih seveda niso več upravičeni.
Proti takšnim bodo miličniki seveda ukrepali in pred dnevi so že napisali prve prijave.
Skoraj nemogoče je mogoče
Ali lahko skoraj nemogoče postane mogoče? Ce bi to vprašanje zastavili v teh dneh Igorju Roglju iz Šmartnega ob Paki, bi zagotovo odgovoril pritrdilno. Razlog za to ima.
Kot blisk se je prejšnji teden po Šmartnem ob Paki in najbrž še kam dlje razširila novica, kako je Igorja in Mojco pred letom dni zaradi ukradenega njunega golfa zapustila sreča in kako ju je spet našla. Po svoje je razumljivo - v Šmartnem pač težko ostane kaj "skritega", konec koncev pa se takšne stvari ne dogajajo vsak dan. In kako je sreča spet našla Mojco in Igorja?
Zaslužna za to sta Igor-jeva bivša sodelavca. Bila sta na celjskem avtomobilskem sejmu. Med ogledom železnih konjičkov sta zagledala temno rdečega golfa. Zdel se jima je znan. Zapisala sta si številko registrske tablice in o tem obvestila Igorja. "Poznala sta ga, saj sta mi pri popravilu precej pomagala," pojasnjuje Igor. Po informaciji o novem lastniku se je Igor kot kupec podal v Slovensko Bistrico. Za 13 tisoč DEM bi mu ga prodal novi lastnik, mlajši av-toserviser. "Da je avto res moj, sem bil prepričan že ob pogledu nanj. Ko pa sem si ogledal nekoliko še motor, njegovo notranjost, je bilo moje prepričanje dokončno. Ker sem "igral"
vlogo kupca, sem čas za premislek izkoristil za obisk na izpostavi policijske postaje v Poljčanah. Skupaj z možmi postave sem se pri novem lastniku oglasil še enkrat. O presenečenju, ki ga je doživela vsa družina, najbrž ni treba posebej govoriti. Čeprav se številke šasije niso ujemale, sem bil pri dokazovanju svojega lastništva nadvse prepričljiv. Preveč sem vedel, kaj vse sem zamenjal, popravil, da bi bilo lahko kako drugače." Tako kot Igor je tudi novi lastnik kupil karambolirani avtomobil in ga popravil. Prodati pa ga je nameraval zato, da bi lažje opremil svojo pred štirimi meseci odprto delavnico. Na temeljitejšem pregledu na UNZ v Mariboru - naslednji dan - so ugotovili, da so številke motorja presekane, da se nekatera oprema ne ujema z novo letnico avtomobila,...
Sedaj avtomobil čaka v garaži celjske uprave za notranje zadeve, Igor in zaenkrat še golfov novi lastnik pa na odločitev sodnika o lastništvu. "Avto je moj in pika," pravi Igor. Ko bo zadeva rešena, ga bo prodal, da ga morebiti sreča spet ne bi zapustila. Najbrž takšna sreča v nesreči lastnikom preostalih 10 ukradenih avtomobilov v velenjski občini ne bo tako mila.
(tap)