(14)SLOAN S. W., HOULSBY G. T., An im-
plementation of Watson's algorithm for 
conturing 2 - dimensional Delauney trian-
gulation, Adv. Engineering Software, 1984, 
Volume 6, Number 4. 
(15)SLOAN S. W., A fast algorithm for 
constructing Delauney triangulation in the 
plane, Adv. Engineering Software, 1987, 
Volume 9, Number 1.(16)ŠUMRADA R., 
Predstavitev točkovno posnetega modela 
z izolinijami, FAGG, yubljana, junij 1985. 
(17)VITEK A., KOVACIČ l., Grafični paket 
P (Verzija 3.2), IKPIR - publikacija številka 
29, Ljubljana, april 1987. 
(18)WATSON D. F., PHILIP G. M., Survey : 
sistematic triangulation, Computer Vision, 
Graphics and lmage Processing 26, 
(1984). 
(19)WATSON D. F., Computing the n-di-
mensional Delauney triangulation with ap-
plication to Voronoi · polytopes, The Com-
puter Journal 1981, 24 (2). 
(20)Zbornik Instituta za geodezijo, /Broj 
20/, Beograd 1981, Univerzitet u Beogra-
du, Gradevinski fakultet. Članek - Grafička 
prezentacija primarnih kartografskih poda-
taka koriščenjem uredaja za automatsko 
crtanje. 
'61000 Ljubljana, YU, RGU, dipl. ing. geod. 
'* 61000 Ljubljana, YU, IGF, dipl. ing. geod. 
36 
Božena Lipej* 
Janko Rozman** 
UDK 711.001.4 
ROTE IN EHIŠ V POVEZAVI Z DRUGIMI 
BAZAMI PODATKOV KOT STROKOVNA 
PODLAGA ZA UREJANJE PROSTORA 
1.Register območij teritorialnih enot (RO-
TE) in Evidence hišnih številk (EHIŠ) 
ROTE in EHIŠ sta evidenci, ki lokacijsko 
opredeljujeta izbrane teritorialne enote in 
stavbe s hišno številko v prostoru. Občin­
ski in medobčinski geodetski organi 
(OGU), Republiška geodetska uprava 
(RGU) in Zavod SR Slovenije za statistiko 
(ZSS) vodijo in vzdržujejo podatke za 
30991 teritorialnih enot (osnovnih), 8650 
ulic ter 436 206 stavb s hišno številko1. 
1.1. Vsebina ROTE-ja in EHIŠ-a (2) 
V ROTE-ju se vodijo in vzdržujejo podatki 
o mejah, površinah, šifrah, imenih in cen-
troidih za teritorialne enote: upravna obči­
na, krajevna skupnost, naselje, katastrska 
občina in druge enote. V EHIŠ-u se vodijo 
in vzdržujejo podatki o hišnih številkah in 
ulicah ter podatki o pripadnosti stavb s hi-
šno številko posameznim teritorialnim 
enotam v okviru naselij. 
ROTE sestavljajo: 
- kartografski prikazi (osnovni v merilu 
1 :5000, izjemoma 1 :10000, pregledni ozi-
roma zbirni v merilu 1 :25000, generalizirani 
v merilih 1 :50000, 1 :250000, 1 :400000, 
1 :750000, 1 :1000000 in drugi); 
- računalniško vodene baze podatkov za 
raven občin in republike (za posamezno 
teritorialno enoto se vodijo in vzdržujejo: 
raven, šifra, ime, centroid, površina2, da-
tum nastanka ali spremembe); 
- dokumentacija za raven občin in republi-
ke. 
EHIŠ sestavljajo: 
- kartografski prikazi (osnovni v merilu 
1 :5000, izjemoma 1 :10000 ter drugi); 
- računalniško vodene baze podatkov za 
raven občin in republike (za ulice in hišne 
številke se vodijo in vzdržujejo: šifre in 
imena ulic v okviru 'naselij, hišne številke s 
centroidi hiš3 v okviru ulic oziroma naselij, 
datum nastanka ali spremembe ulice ozi-
roma hišne številke); 
- dokumentacija za raven občin in republi-
ke. 
1.2. Pristop do podatkov ROTE-ja in 
EHIŠ-a4 
Strnjen pregled razpoložljivih podatkov 
ROTE-ja in EHIŠ-a s pregledom izdajanja 
in dostopnosti je podan v tabeli. 
PODATEK 
Preglecm oz. osnovni kartografski prikaz 
OOI'E-1a in EHIŠ-a 
Zbirni . -sld nrJI,,,-,, ROl'E-1a 
Generalizirani ...:ski ori.kaz ROI'E-.1a 
Rao.nalniško vodene baze poda.ti«,v ROI'E-.ia 
Rao.nalniško vodene baze oodati«,v EHIŠ-a 
Dilti.t.non;atki rrei terit.enotza ol:moČ.ie r-h?<i,.., 
Digi t. poda.tki rrej teri t. enot :za oon. replhlike 
Centroidi teritorialnih enot 
Centroidi hišnih številk 
2. Skupni registri 
2.1. Splošno 
Skupni registri predstavljajo večnamenske 
baze podatkov družbenega sistema infor-
miranja. 
Na ravni občine se vodijo in vzdržujejo: 
- Register stalnega prebivalstva 
- ROTE, EHIŠ 
- Register obratovalnic. 
ZSS vodi in vzdržuje za območje SR Slo-
venije (1): 
- Centralni register prebivalstva SR Slove-
nije (CRP) 
- Enotni register organizacij in skupnosti 
(ROS) 
- Register teritorialnih enot kot del regi-
stra prostorskih enot5 
- Enotni register obratovalnic za SR Slove-
nijo (ERO). 
!'ERI- :tzl)l.JANJE S'ImUA 
COIKA FCD\TWV TAJN. 
VOIE'UE vzm- ·j 1 POOA.fflJV WA- Em- 00-- URArnA NJA SIOJ- LIKA TA.Jt-03T rmr 
1 ; 1~ h ·;1 ~ § l j l'I l ji 9 §~ ~'-' j l•F ,s l1l ~ 
• • • • • ••• 
• • • • • • . ••• 
• •• • • • • . • • • • • 
• • • . • • 
• • • • . • 
• • . • • • . • • ,o • . • 
• • • • . • 
37 
V CRP-ju se vodijo in vzdržujejo podatki o 
stalno prijavljenih občanih z enotno identi-
fikacijo za osebe: enotna matična številka 
občana (EMŠO). V ROS-u se vodijo in 
vzdržujejo podatki o organiziranih subjek-
tih družbenega sektorja z enotno identifi-
kacijo za te subjekte: matična številka 
(MŠ) za organizacije in skupnosti. V Regi-
stru teritorialnih enot kot delu Registra 
prostorskih enot so enotne identifikacije 
standardne šifre teritorialnih enot ROTE-ja 
in hišne številke (HŠ) EHIŠ-a. V letu 1986 
je ZSS vzpostavil enotni register obrato-
valnic za SR Slovenijo (ERO) za vodenje in 
vzdrževanje podatkov o delovnih ljudeh, ki 
samostojno opravljajo gospodarske in 
druge dejavnosti z osebnim delom in 
sredstvi, ki so lastnina občanov. 
V skupnih registrih se vodijo in vzdržujejo 
osnovni podatki o enotah za njihovo opre-
delitev. Povezave podatkov o človeku, or-
ganizaciji in prostoru so možne prek eno-
tnih identifikacij, ker obstajajo medseboj-
ne operativne povezave med skupnimi re-
gistri. Ti podatki se povezujejo še z drugi-
mi večnamenskimi bazami podatkov s po-
dročja statističnih raiskovanj, matične evi-
dence zavarovancev Skupnosti pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja, registra 
uporabnikov družbenih sredstev Službe 
družbenega knjigovodstva in drugih. Upo-
rabljajo se agregirani podatki, za določene 
namene pa tudi individualni. 
ROTE in EHIŠ predstavljata teritorialno 
opredeljeno lokacijo podatkov na načrtih 
in kartah. Digitalizirajo se meje terotorial-
nih enot in centroidi hiš iz osnovnih karto-
grafskih prikazov ROTE-ja in EHIŠ-a v me-
rilu 1 :5000 (1 :10000)6. Ko bo izvedena di-
gitalizacija za vse upravne občine v SR 
Sloveniji (pogojena je z zagotavljanjem 
sredstev za izvajanje republiškega in ob-
činskih programov geodetskih del), bo 
možen prehod na eksaktno, stalno, enot-
no identifikacij_o za HŠ, ki bo povezana s 
centroidom HS oziroma njegovimi koordi-
natami (x,y). 
Podatki skupnih registrov so elementi 
strokovnih podlag za pripravo dolgoročnih 
in srednjeročnih družbenih planov republi-
ke in občin ter planskih aktov kot tudi po-
sebnih strokovnih podlag za pripravo pro-
storskih izvedbenih aktov. 
38 
2.2. Register prostorskih enot (RPE) 
RPE je urejena evidenca prostorskih enot, 
ki ima za osnovo evidenci ROTE in EHIŠ.7 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo 
FAGG je bil izvajalec raziskovalne naloge 
Register prostorskih enot (3), kjer so ob-
delani nekateri topološki problemi ROTE-
ja in EHIŠ-a. Poudarek je bil na grafični in-
terpretaciji, aplikacijah in možnostih pove-
zav teh dveh evidenc z drugimi registri in 
evidencami. 
Osnovni gradniki teritorialnih enot so: to-
čka, veriga in lik. Točke predstavljajo vsi 
koordinatno podani lomi verig in vozlišča. 
Verige so poligoni med posameznimi vo-
zlišči. Liki so sestavljeni iz verig. Ti pred-
stavljajo osnovne in najmanjše teritorialne 
enote ROTE-ja. Vse višje teritorialne enote 
ROTE-ja je možno sestaviti iz najmanjših. 
Iz tega izhaja, da morajo biti meje terito-
rialnih enot med seboj usklajene. V razis-
kovalni nalogi je bila osnovnim gradnikom 
dodana še topolška komponenta. Topolo-
gija predstavlja medsebojne relacije med 
posameznimi prostorskimi oziroma terito-
rialnimi enotami. Topologija in relacijski 
model sta v veliki meri olajšala oblikovanje 
likov za posamezne prostorske enote. Le-
ta enolično določa položaj prostorske 
enote v odnosu do njenih sosedov. 
Topologija je osnova za vse "geo" orienti-
rane informacijske sisteme. Ti sistemi 
omogočaj"o povezavo geografskih podat-
kovnih baz z bazami z atributnimi podatki. 
Tako dobimo sintezo oziroma korporati-
vne podatkovne baze. V ospredju geograf-
skih informacijskih sistemov sta predvsem 
dve funkciji, v katerih ti sistemi nastopajo. 
Prva je upravljalska, druga planerska. Re-
zultati so različne prostorske analize in 
modeli, ki so najzanimivejši za planerje. 
Geografsko komponento v teh sistemih 
tvorijo zemljiški kataster, geodetske točke 
ter evidenci ROTE in EHIŠ. Vsem trem 
skupinam je dodana še ena tehnična evi-
denca in sicer digitalni model reliefa 
(DMR). 
Poleg teh se vodijo in vzdržujejo še CRP, 
ROS in različni uporabniško orientirani re-
gistri ter evidence, katerih večino vodi sta-
tistika. 
Povezovalni element med obema skupina-
ma evidenc in registrov je lokacija. Tako 
lahko vpeljemo v prostor socialnoekonom-
ske pojave in jih prikazujemo na enega od 
načinov v tematski kartografiji. Združeni 
podatki so dobro orodje za planiranje. 
Bistvena lastnost geografskih informacij-
skih sistemov je, da omogočajo naslednje 
operacije: vnos in urejanje podatkov,'izde-
lavo analiz, ocen, modeliranje ter izdelavo 
različnih oblik izhodnih podatkov. Najpo-
membnejši produkt so tematske karte. Te 
nazorno prikazujejo disperznost posa-
meznih pojavov in so razumljive širokemu 
krogu uporabnikov. Tematske karte so 
lahko sinteza ali presek različnih režimov 
ozirnma podatkovnih sklopov. Geografski 
informacijski sistemi omogočajo prikazo-
vanje skupin podatkov po različnih vsebin-
skih ravneh oziroma "layerjih". Med temi 
so možne nekatere logične operacije: se-
števanje, razlika, presek ipd., kar je po-
membno predvsem pri obdelavah večjega 
števila režimov. 
V sklopu raziskovalne naloge je bila izdela-
na tudi eksperimentalna programska opre-
ma za delo s podatki iz evidenc ROTE in 
EHIŠ. Programska oprema je izdelana na 
osebnem računalniku IBM PC AT. Pro-
gram omogoča izdelavo preglednic, razli-
čne matematične operacije s prostorskimi 
enotami in grafiko. Matematične operacije 
vključujejo izračun površin, iskanje sose-
dov po horizontalni in vertikalni smeri ter 
določitev enote, ki ji pripada izbrana to-
čka, trasa ali poljubna funkcionalna enota. 
Grafika omogoča izrise prostorskih enot, 
avtomatske izrise sosednjih prostorskih 
enot, določitev in izris oken, pridobitev 
atributne informacije o prostorski enoti iz 
grafične informacije, izris slike na tiskalnik, 
povezavo podatkov ROTE-ja in EHIŠ-a z 
drugimi registri in evidencami in izris v 
obliki tematskih kart. Program še ne izra-
čunava presekov med posameznimi reži-
mi. 
Funkcija modeliranja in različnih prostor-
skih analiz vključuje še DMR kot dodatno 
tehnično evidenco. Vsi pojavi se dogajajo 
v realnem prostoru, ki ima tri dimenzije. Te 
zahteve delno pokriva programski paket 
DMR. Oba paketa, RPE in DMR, se med-
sebojno dopolnjujeta. 
Opisana programska oprema bo v prvi fazi 
sestavni del širše zasnovane programske 
opreme za vodenje in vzdrževanje poda-
tkov ROTE-ja in EHIŠ-a v občini, s ciljem 
hitre, točne in pravočasne obdelave poda-
tkov tam, kjer spremembe nastajajo. Po-
datki ROTE-ja in EHIŠ-a oziroma RPE-ja 
se bodo vključevali v občinske informacij-
ske sisteme in se tako povezovali po hori-
zontali s sistemi ostalih informacijskih 
služb v občini. Za te podatke bo vzposta-
vljena vertikalna povezava z ZSS. 
3. Uporaba evidenc ROTE in EHIŠ na po-
dročju urejanja prostora 
Uporabo RPE oziroma do njegove vzpo-
stavitve evidenc ROTE in EHIŠ predpisuje 
že prostorska zakonodaja iz leta 1984 in 
19858 • Izkušnje v praksi so različne. 
Stanje vodenja in vzdrževanja evidenc 
ROTE in EHIŠ9 na ravni občin in republike 
pogojuje njuno uporabo. Večji zaostanki v 
oštevilčevanju stavb v naseljih pomenijo 
neažuren EHIŠ, ki je v povprečju slabši od 
ROTE-ja (od popisa leta 1981, ko sta bili 
evidenci vzpostavljeni, je bilo mnogo manj 
sprememb teritorialnih enot v primerjavi z 
novimi ali spremenjenimi hišnimi številka-
mi). Tudi ažurnost centroidov teritorialnih 
enot in centroidov že določenih hišnih šte-
vilk še ni dosežena, vendar načrtujemo, da 
jo bomo vzpostavili do konca naslednjega 
leta. 
3.1. Uporaba v planiranju 
Uporabo evidenc ROTE in EHIŠ v planira-
nju lahko ocenimo za majhno in nezado-
stno. Razlogi so v nepoznavanju evidenc 
in podatkov le-teh, slabši ažurnosti v ne-
katerih občinah, "togosti" in neprilagajanju 
sistema obstoječih teritorialnih enot po-
trebam uporabnikov, neprilagajanju upo-
rabnikov obstoječemu sistemu evidenc in 
drugi. 
Iz ROTE-ja so v uporabi10 predvsem po-
datki o mejah upravnih občin in krajevnih 
39 
skupnosti (kartografski prikazi, računalni­
ško vodene baze podatkov) za pripravo 
strokovnih podlag oziroma prostorskih se-
stavin dolgoročnih in srednjeročnih druž-
benih planov republike in občin. V manjši 
meri se uporabljajo še podatki o naseljih 
in statističnih (popisnih) okoliših pri pri-
pravi prostorskih izvedbenih aktov. 
Podatki EHIŠ-a se uporabljajo v večji meri, 
saj se na stavbe s hišno številko enolično 
vežejo izbrani novi podatki. Stavbe s hišni-
mi številkami so primernejše tudi zato, ker 
je možno po njih oblikovati nove, poljubne 
prostorske enote za urejanje prostora, ki 
niso vključene v ROTE . .Kartografski in ra-
čunalniški podatki EHIŠ- a se uporabljajo 
pri izdelavi prostorskih izvedbenih načr­
tov: zazidalnih, ureditvenih in lokacijskih. 
Po izvedeni digitalizaciji mej teritorialnih 
enot in centroidov hiš ter po vzpostavitvi 
ažurnega stanja digitaliziranih podatkov 
lahko pričakujemo večjo uporabo obstoje-
čih podatkov teh dveh evidenc. Povezovali 
se bodo z matematično definiranimi po-
datki, ki jih bodo za svoje potrebe določali 
planerji in načrtovalci. 
3.2. Uporaba v projektih 
Podatki ROTE-ja in EHIŠ-a se v različnih 
oblikah vključujejo v raziskave s področja 
prostorske informatike. V največji meri jih 
izkoriščajo geografi11 EX (bivalno okolje, 
promet, geografska pokrajina), v manjši 
kmetijci (agrokarta), vodarji (vodnogospo-
darske osnove) in drugi uporabniki. 
V nadaljevanju povzemamo še nekaj pri-
merov različnih uporab: 
V občini Ljubljana Center je vzpostavljen 
in vzdrževan Informacijski sistem za ureja-
nje prostora (ISUP) 12 za podporo proce-
som prostorskega vidika družbenega pla-
niranja. Med podatkovnimi bazami, ki tvo-
rijo sistem, so tudi osnovni kartografski 
prikazi ROTE-ja in EHIŠ-a v merilu 1 :5000, 
računalniško vodene baze podatkov ulic, 
hišnih številk, krajevnih skupnosti ter po-
datki o popisnih okoliših, statističnih okoli-
ših in katastrskih občinah. 
Zavod za izgradnjo Ljubljane vodi projekt 
Informacijski sistem stavbnih zemljišč 
40 
(ISSZ) 13 , ki je v prvi fazi realiziral nastavitev 
Informacijskega sistema za zajemanje na-
domestila za uporabo stavbnega zemljiš-
ča. Osnova tega sistema so kartografski 
prikazi ROTE-ja (upravna občina, naselje, 
krajevna skupnost) in EHIŠ-a v merilu 
1 :5000 (1 :10000) ter računalniško vodene 
baze podatkov ulic, hišnih številk, teritori-
alnih enot in digitalizirani podatki centroi-
dov hiš. 
Urbanistični inštitut SR Slovenije je nosi-
lec naloge Informacijski sistem namenske 
rabe prostora v mestu Ljubljana14 , ki pred-
stavlja informacijsko podporo spremljanju 
izvajanja namenske rabe prostora. Poleg 
kartografskih prikazov ROTE-ja in EHIŠ-a 
v merilu 1 :5000 (1 :10000) so v podatkovno 
bazo vključene krajevne skupnosti in 
upravne občine ter podatki o naseljih, uli-
cah in hišnih številkah s centroidi hiš. 
Ekonomski center Maribor raziskovalno 
razvija Model računalniško podprtega in-
formacijskega sistema za delovanje siste-
ma družbenega planiranja v občini 1 5, kjer 
so kot viri podatkov za prostorska območ­
ja povzeti podatki ROTE-ja in EHIŠ-a. 
Evidenca stavbnih zemljišč, kot del Infor-
macijskega sistema v komunalnem gospo-
darstvu 16, povzema podatke o upravnih 
občinah, katastrskih občinah, krajevnih 
skupnostih, popisnih okoliših, naseljih, uli-
cah in hišnih številkah. 
Univerza v Mariboru razvija Model infor-
macijskega sistema stanovanjskega go-
spodarstva za področje gospodarjenja s 
stanovanjskim skladom17 . V računalniško 
podprtem informacijskem sistemu stano-
vanjskega gospodarstva se uporabljajo ra-
čunalniški podatki o upravnih občinah, 
krajevnih skupnostih, naseljih, ulicah in 
hišnih številkah. 
VIRI 
(1) Djordjevic, L.: POVEZOVANJE IN IN-
TEGRIRANJE NEKATERIH VEČNAMESN­
KIH BAZ PODATKOV TER NJIHOVA TERI-
TORIALIZACIJA ZA POTREBE PROSTOR-
SKEGA PLANIRANJA, Baze podatkov in 
njih metode uporabe za urejanje prostora, 
Maribor 1986, B 5. 
--;_:t~,-·,. 
/ 
•• ~,1'. 
t,-7,-,-/ 
\ 
... \ "I_ •. ,, 
...... ~.'.1 · ] 
-
~: ··:.1._.--:, _:------· ... ~-.. , .... -,. 
--· -.. ... ..J/ ·,, 
----------- -----------~~ l ____ _ 
't -~i' 
-'-"----~-------------------- ___ J______ , __ '::..... 
(2) Lipej, B. et al.: REGISTER OBMOČIJ 
TERITORIALNIH ENOT - ROTE, EVIDEN-
CA HIŠNIH ŠTEVILK - EHIŠ, Republiška 
geodetska uprava in Zavod SR Slovenije 
za statistiko, Ljubljana 1988. 
(3) Rozman, J.: REGISTER PROSTOR-
SKIH ENOT, raziskovalna naloga, Inštitut 
za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Lju-
bljana, 1986- 1988. 
OPOMBE: 
'Vir: Zavod SR Slovenije za statistiko: Sta-
tistične informacije 172, stanje 30.6.1988. 
2Centroid in površina še nista vključena v 
tekoče vzdrževanje. 
3Centroidi stavb s hišnimi številkami ( cen-
troidi hiš) še niso vključeni v tekoče vzdr-
41 
ževanje. Določajo se v postopku digitaliza-
cije. 
4Republiška geodetska uprava: Katalog 
podatkov geodetske službe, Ljubljana 
1985, 15. 
5Register teritorialnih enot kot del Regi-
stra prostorskih enot je ime za računalni­
ško vodene baze podatkov ROTE-ja in 
EHIŠ-a. 
6Do konca novembra 1988 je bilo digitalizi-
ranih 32 upravnih občin SR Slovenije (vir: 
RGU). 
7V SR Sloveniji je v pripravi zakon o RPE. 
Letos je bil sprejet zvezni zakon o enotni 
evidenci prostorskih enot, po katerem naj 
bi tudi v ostalih federalnih enotah SFRJ 
vzpostavili evidence s podobno funkcijo 
kot jo imata ROTE in EHIŠ v SR Sloveniji. 
8Ur.l. SRS št. 14/84, 20/85. 
9Lipej, B.: ROTE in EHIŠ - evidenci, ki živi-
ta, Geodetski vestnik (31) 1987, štev. 4, 
347- 348. 
10Povzetki iz odgovorov planerjev na Vpra-
šalnik - anketo o ROTE-ju, EHIŠ-u in RPE-
ju, Ljubljana 1987-1988 (priprava ankete: 
B. Lipej). 
11Vir: Republiška geodetska uprava: Upo-
rabniki ROTE-ja in EHIŠ-a na ravni republi-
ke - seznam. 
12Souvan, T. et al.: ISUP, Občina Ljubljana 
Center - Komite za urejanje prostora, Za-
vod za družbeno planiranje Ljubljana, Lju-
bljana 1985. 
13Jelenc, M.: Projektna naloga za razvoj 
ISSZ, ZIL, Ljubljana 1986. 
14Zakrajšek, F., Benedik, K.: ISNRP, Urba-
nistični inštitut SR Slovenije, Ljubljana 
1987. 
15Bauman, J. at al.:Model računalniško 
podprtega IS za delovanje sistema druž-
benega planiranja v občini, Ekonomski 
center Maribor, Maribor 1985. 
16Bogataj, M. et al. :ISKG kot podpora pro-
storskim evidencam , Baze podatkov in 
njih metode uporabe za urejanje prostora, 
Maribor 1986, C 5. 
17Seljak, T. et al.: Model ISSG za področje 
gospodarjenja s stanovanjskim skladom, 
Univerza v Mariboru, Maribor 1987. 
'61000 Ljubljana, YU Zavod SRS za statistiko 
dr., dipl. ing. agr. 
42 
UDK 528.8 
Ana Tretjak* 
FOMI - CENTER ZA UPORABO DALJIN-
SKO ZAZNAVNIH PODATKOV NA MAD-
ŽARSKEM 
Za gospodarstvo Madžarske je kmetijstvo 
pomembna panoga, kar je posledica na-
ravnih danosti , ki Madžarski omogoča 
razvoj velikih kmetijskih sistemov v obliki 
kooperacij in tudi na ravni državnih kombi-
natov. Kmetijske proizvodne enote sesta-
vljajo velika posestva s 5.000 - 7.000 ha. 
Za najpomembnejše kmetijske kulture 
(ozimna pšenica, koruza, sladkorna pesa 
in sončnice) je velikost povprečne parcele 
80 ha (za primerjavo v Zahodni Evropi je 
povprečna velikost njiv manj kot 10 ha). 
Z modernizacijo kmetijstva na Madžar-
skem se je pojavila tudi potreba po so-
dobnejšem spremljanju in načrtovanju 
kmetijske proizvodnje. Tako so leta 1981 v 
okviru Centra za uporabo daljinsko za-
znavnih podatkov na FOMI zbrali skupino 
strokovnjakov, ki razvija sodobne metode 
teledetekcije za potrebe kartiranja vegeta-
cije in kmetijskih kultur in za napoved 
kmetijskih pridelkov, to je za oceno letin. 
FOMI (Foldmeresi lntezet), ki je del razvoj-
nega in raziskovalnega oddelka ministr-
stva za kmetijstvo, je od leta 1982 tudi 
NPOC (National Point of Contact) za Ma-
džarsko. Na ta način je Madžarska od leta 
1982 vključena tudi v program Evropske 
vesoljske agencije ESA (European Space 
Agency). 
Njihov Center za uporabo daljinsko za-
znavnih podatkov je opremljen z inštru-
menti za obdelavo analognih posnetkov 
letalskih in satelitskih snemanj. Za proce-
siranje digitalnih, satelitsko skaniranih po-
datkov pa imajo interaktivno delovno eno-
to PERICOLOR 2000 E, a/d skaner OP-