KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 28 št.1 leto 1980 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXVIII 1980 IZDAJA IN ZALAGA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO SEKCIJA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA IZDAJATELJSKI SVET: DR. TONE FERENC, DR. FERDO GESTRIN (PREDSEDNIK), OLGA JANŠA-ZORN, AN- ; TOSA LESKOVEC, NIKO LUKEZ, BOZO OTOREPEC, SLAVICA PAVLIC, DR. MIRO STIPLOVŠEK, DR. J02E \ SORN, DR. SERGEJ VILFAN. VIDA WEDAM, DR. TONE ZORN, SALVATOR ZITKO, DR. JOZE ZONTAR i i UREDNIŠKI ODBOR JANEZ BOGATAJ, FRANCE DOBROVOLJC, MARIJAN DRNOVŠEK, DR. TONE FERENC, DR. FERDO GE- ' STRIN, STANE GRANDA, OLGA JANSA-ZORN, BOZO OTOREPEC, DR. JOZE SORN, DR. SERGEJ VILFAN, DR. ; PETER VODOPIVEC, DR. JOZE ZONTAR, — GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: DR. PETER VODOPIVEC — i LEKTOR: FRANCE DOBROVOLJC — TEHNIČNI UREDNIK: VAŠKO SIMONITI — OPREMIL: JULIJAN MI- KLAVCIC — ZA UPRAVO ODGOVARJA UREDNIŠTVO — SOFINANCIRA RAZISKOVALNA SKUPNOST SLO- VENIJE — TISKA TISKARNA TONE TOMSIC V LJUBLJANI — KLISEJE IZDELUJE KLIgARNA LJUDSKE j PRAVICE V LJUBLJANI KAZALO AVTORSKO KAZALO RAZPRAVE IN ČLANKI Bruckmüller Ernst: Uspehi in problemi avstrij- ske regionalne zgodovine — 77 Ciperle Jože: Ljubljanska gimnazija (1773—1808), I. del — 111 Ciperle Jože: Ljubljanska gimnazija (1773—1808), II. del — 175 Curk Jože: Kratek oris komunalne in gradbene zgodovine Maribora med obema vojnama — 194 Demšar Viktorijan: Grajsko življenje Apfaltrer- nov na Križu v 19. stoletju — 191 Dolenc Milan: Bolezni vimena v ljudskem živi- nozdravništvu —26 Drnovšek Marjan: Projekt za zgodovino Ljub- ljane in nekatere raziskave iz ljubljanske zgo- dovine do leta 1918 — 51 Ferrari Liliana: Socialna, lokalna in nacionalna zgodovina: razprava v teku — 153 Grafenauer Bogo: Hinko Smrekar »Slovenski zgodovinarji« — 9 Granda Stane: Razpad posesti knezov Auersper- gov na Kranjskem — 200 Jakopič Bogo: Ob 80-letnici centra za rehabili- tacijo sluha in govora v Ljubljani — 212 Knez Tone: Novo mesto kot arheološko najdišče (raziskovanja-dagnanjanproblemi) — 82 Kopriva Silvester: Latinski napis na studencu pod gradom ob Sodarski stezi — 54 Marušič Branko: Na Primorskem ob razpadu Avstro-Ogrske — 32 Marušič Branko: Slovensko-italijanski odnosi v Avstrijskem Primorju v šestdesetih letih 19. stoletja — 183 Mihelič Darja: Življenje in poslovanje nekaterih Peronijev v srednjeve.škem Piranu — 14 Mlinaric Jože: Malteška komenda na Polzeli — 101 Pavlic Slavica: Ivan Simonie (1905—1979) — 136 Prelovšek Damjan: Šolanje kiparja Francesca Robba — 107 Reisp Branko: Mladostna potovanja J.V.Valva- sorja — 99 Ryhaf Miloš: V spomin dr. Lavu Cermclju — 217 Simoniti Vaško: Sistem obveščanja pred turško nevarnostjo v 16. stoletju — 93 Sasel Jaroslav: Začetki Poetovione in nekaj stra- ni iz njene zgodovine v starem veku — 157 Stular Hanka: Kranjski zavod za umetniško tka- nje v Ljubljani (KZUT) 1898—1909 — 122 Švajncer Janez: Udarništvo in naši udarniški znaki — 43 Vaje Ignacij: Ob podelitvi odlikovanja Zgodo- vinskemu arhivu v Ljubljani — 5 Voje Ignacij: Ljubljančani v srednjeveškem Du- brovniku — 171 Vovko Andrej: Iz zgodovine osnovne šole pri Sv. Gregorju nad Ortnekom — 22 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV Bogataj Janez: Mojster-va j enee — 223 Kambič Mirko: Projekt fontane v ljubljanski Zvezdi — 138 Kambič Mirko: Požar v Slovenj Gradcu leta 1903 — 221 DELO NASIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Bogataj Janez: Muzejska zbirka Radenska v Ra- dencih — 58 Ciperle Jože: Razstava učbenikov za pouk zgodo- vine na Slovenskem — 225 Gombač Metka: Razstava publikacij o zgodovini mesta Ljubljana — 229 Kobe-Arzenšek Katarina: Zapis ob razstavi Go- renjsko sitarstvo — 227 Kopač Janez: Kamnik v arhivskih virih — 59 Sorn Jože: Portoroški oddelek piranskega po- morskega muzeja — 57 NOVE PUBLIKACIJE Bogataj Janez: Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978 — 62. Drnovšek Marjan: Arhivi, Glasilo arhivskega društva Slovenije, Ljubljana 1978 —63 Drnovšek Marjan: France Stukl, Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Skofja Loka, 1861 do 1918, Skofja Loka 1979 — 64 Gombač Boris: Diana De Rosa, Sviluppo della citta e movimento operaio tra la fine dell' ottocento e il principe del novecento a Trieste, Trst 1979 -- 237 Gombač Metka: Marjan Pertot, 100 let dramske- ga delovanja na Proseku in Kontovelu 1878 da 1978, Prosek-Kontovel 1978 — 66 Gomhač Metka: Sv. Jakob, Trst — 144 Granda Stane: Jože Dular, Metlika skozi stoletja, Metlika 1978 — 67 Granda Stane: Valentin Benedik, Hiše na Va- čah in njih prebivalci s stanjem 31.12.1978, Vače 1979 — 70 Grum Martin: Leksikoni Cankarjeve založbe — družboslovje, Ljubljana 1979 — 141 Güstin Damjan: Zoran Hudales, Občina Trebnje v NOB, Ljubljana 1975 — 144 Janša-Zorn Olga: Zbornik občine Domžale, Dom- žale 1979 — 61 Janša-Zorn Oiga: Goriški letnik — zbornik Go- riškega muzeja, 6/1979, Nova Gorica 1979 — 231 Juvan Marko: Dokumenti slovenskega gledališ- kega in filmskega muzeja, Ljubljana 1979 — 65 Klemenčič Marijan: Svetozar llešič, Pogledi na geografijo, Ljubljana 1979 — 236 Mihelič Darja: Jože Smej, Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga, Maribor 1975 —88 Nečak Dušan: Miroslav Stiplovšek, Razmah stro- kovnega sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918—1922, Ljubljana 1979 — 140 Peršič Janez: Acta ecclesiastica Sloveniae, Ljub- ljana 1979 — 68 Rajšp Vinko: Zbornik Idrijski razgledi, 1978— 1979 — 234 Stergar Nataša: Loški razgledi, XXIV, Skofja Laka 1977 — 235 Stres Peter: Nova Gorica v prostoru in času, No- va Gorica 1979 — 148 Stres Peter: Potresni zbornik, Tolmin 1980 — 236 Som Jože: Poštni promet v Sloveniji — 146 Soš Stefan: Varga Sandor — Pivar Ella, Dobra- nak, Gönterhaza, Kot helytörtenete, Lendava 1979 — 145 Sumrada Janez: Joštov mlin, Ljubljana 1979 — 69 Vodopivec Peter: Franc Rozman, Socialistično delavska gibanje na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1979 — 143 Vodopivec Peter: Slovensko morje in zaledje, letnik 2-3, Koper 1979 — 233 Vovko Andrej: Kristina Samperl in Jakob Emer- šič. Prosti j ska cerkev sv. Jurija — vodič, Ptuj 1978 — 69 Vovko Andrej: Rudi Lešnik in sodelavci, Samo- rastniki ob Sotli, samoupravna šola Podčetr- tek, Ljubljana 1979 — 147 Zorn Tone: Kämter, Leistung, Fortschritt, Ent- wicklung, Klagenfurt 1979 — 65 Zorn Tone: Fran Zwitter, Die Kärtner Frage, Celovec 1979 — 65 Zorn Tone: Verfassungsrechtslage und Rechts- wircklichkeit der Volksgruppen und Sprach- minderheiten in Österreich 1918—1938, Wien 1980 — 69 Zorn Tone: Spominski zbornik ob 60-letnici bo- jev za severno slovensko mejo 1918—1919, Ma- ribar 1979 — 141 Zorn Tone: Vatraslav Gril, Med dvema svetovo- ma, Ljubljana 1979 —146 Zorn Tone: Wahlresultate ab 1945 in Kärnten, Klagenfurt 1979 — 147 Zorn Tone: Herbert Pachinger, Kärnten: Eine geographische Landeskunde, Klagenfurt 1979 — 238 Zorn Tone: Gero Fischer, Das Slowenische in Kärnten, Wien 1980 — 239 KAZALO SLIK POKRAJINE, GRADOVI, NASELJA IN PODOBNO Ladislav Benesch, Jesenice, žaga — naslovna stran 1. zvezka Osnovna šola pri Sv. Gregorju nad Ortnekom — 24 Ladislav Benesch, Mlin v Ratečah — zadnja stran 1. zvezka Franz Kurz zum Thum und Goldenstein, Zage na izvirih Ljubljanice — naslovna stran 2. zvezka Pročelje gimnazijskega (licejskega) poslopja — 112 Franz Kurz zum Thum und Goldenstein, Mlini pri Mrzlem studencu na Ljubljanici — zadnja stran 2. zvezka Alojz Schaffenrath — Carl Schubert, 2aga in mlini pri izviru Unca —¦ naslovna stran 3. zvezka Pogled na polzelsko malteško komendo — 162 Redutno poslopje — 181 Graščina na Križu — 192 Zaga Rog — 203 Zaga Rog po požaru — 206 Slovenj Gradec po požaru, 1903 — 222 Sitarska hiša v Zgornjih Bitnjah — 227 Ferdinand Runk — Carl Posti, Zaga in mlini pri izviru Unca — zadnja stran 3. zvezka NAČRTI IN ZEMLJEVIDI Arheološka najdišča v Novem mestu — 84 Pogled na fontano v Zvezdi v Ljubljani, projekt — 139 Zemljevid, ki ponazarja kraje in pokrajine v razpravi Jaroslava Sašla, začetki Poetovione — 160 Zemljevid, ki ponazarja urbarialna naselja v razpravi Jožeta Mlinarica, Malteška komanda na Polzeli — 166 Risba komende, njenih dominikalnih posesti in podružnic komendi inkorporirane župnije sv. Marjete na Polzeli — 169 OSEBE Josip Broz Tito — 1 »Slovenski zgodovinarji« Hinka Smrekarja — 11 Ivan Simonie — 136 Karl Auersperg — 201 Upokojena delavec in delavka pred vojno — 209 Dr. Lavo Cermelj — 217 Sitarica A. Cof pri navlačevanju žime — 228 Mojster in vajenec 1910/1930 — 223 RAZNO Listina odlikovanja, ki ga je dobil Zgodovinski arhiv v Ljubljani — 7 Stran iz A. Janška, Arcnijske bukve — 27 Zadnji javni proglas Pokrajinskega odseka Na- rodnega sveta v Gorici — 34 Proglas goriškega Governo provisoria o prev- zemu oblasti 2. 11. 1918 — 36 Proglas Pokrajinskega odseka Narodnega sve- ta o ustanovitvi »narodne obrambe« — 37 Zvezni udarniški znak, različici v latinici in ciri- lici — 43 Udarniški znak Slovenija ceste — 45 Udarniški znak, podeljen v Ajdovščini 1946 — 46 Udarniški znak Gradisa — 49 Latinski napis na studencu ob Sodarski stezi v Ljubljani — 55 Odbijač (vogelni kamen) na oglu Gornjega trga v Ljubljani — 55 Maketa ladje Martina Krpana Splošne plovbe Piran — 57 Dokumentiranje predmetov za muzejsko zbirko Radenske — 59 Bronasta čelada iz groba ilirskega kneza — 85 Trojna posoda iz žgane gline iz halštatskega ča- sa — 88 Brušena steklena čaša z grško napitnico »na mnoga leta« iz rimskega časa — 89 Naslovna stran »turškega glasa« — 93 Del iz spiska krajev, kjer so stali v 16. stoletju opozorilni ognji — 95 Slika iz knjige Adama Sebastiana von Sietzen- heimba iz leta 1659 — 102 Faksimile naslovne strani leges academica — 115 Fragment instrukcij za gimnazijske direktorje in njihove namestnike, 1781 — 118 Zimska krajina, tapiserija — 123 Račke, tapiserija — 125 Jesenska krajina, tapiserija — 128 Faksimile vira Dotium notariae — 172 Faksimile šolskega spričevala, 1804 — 179 Trojezičen predpis goriškega okrajnega glavar- stva, ki govori o poti po kateri morajo iti ude- leženci šempaskega tabora skozi Gorico 1868 — 183 Naslovna stran časnika Umni gospodar — 185 Protest vasi Šmarje pri Kopru zoper prošnjo istrskih Italijanov, da bi vlada nemško gim- nazijo v Pazinu spremenila v italijansko, 1863 — 187 Pismo policijskemu načelstvu v Trstu, v kate- rem se najavlja občni zbor čitalnice v Rojanu, 1868 — 189 Zaključni del dopisa zadružnega vodstva Zbor- nici za trgovino in obrt v Ljubljani, 1913 — 228 Spoštovani! SLOVENSKA MATICA nudi vsem naročnikom Kronike ugodno možnost, da si nabavijo njene laijige in še posebej spodaj navedene zgodovinske laijige: F. Stele, Slikarstvo v Sloveniji > 90.- N. Sumi, Arhitektura XVIII. stoletja 70.- Pleterski-Ude-Zom, Koroška plebiscit 150.- E. Cevc, Poznogotska plastika 90.- J. Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo 70.- L. Cermelj, Med prvim in drugim tržaškim procesom 50.- P. Fister, Arhitektura protiturških taborov 100.- I. Stopar, Razvoj srednjeveške grajske arhitekture 190.- M. Britovšek, Razkroj fevdalne agrarne strukture 70.- T. Glavan, Lužiški Srbi 50.- I. Komelj, Goitska arhitektura na Slovenskem 120.- V. Melik, Volitve na Slovenskem 70.- I. Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem 120.- J. Pleterski, Narodna in politična zavest na Koroškem 70.- Zemljevid tržaškega ozemlja__________________________^___ 120.- Gre za knjige, ki so trajnega pomena in jih je treba večkrat vzeti v roke. Dobite jih s popustom, to je po članski ceni (precej nižji od knjigotrške) in pri večjem odvzemu tudi na več obrokov, v poslovnih prostorih Slovenske ma- tice, Ljubljana — Trg osvoboditve 7/1 SLOVENSKA MATICA Ribniška Kovinska Industrija Ribnica na Dol. Proizvodni program: — Hidravlični kamionski in traktorski nakladalci; — Hidravlične stiskalnice odpadniti surovin; — Oprema za zimsko vzdrževanje cest; — Oprema za letališča. JOSIP BROZ TITO 1892 -1980 Iz govora Josipa Broza-Tita v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ob razglasitvi za častnega člana 16.11. 1948 (Odlomek o nacionalizmu in internacionalizmu) ... O prvi temi, o nacionalnem vprašanju ne govorim zato, ker bi se to vprašanje zdaj pri nas v tej ali oni obliki postavljalo. Ne, nacionalno vprašanje je pri nas rešeno, in sicer zelo dobro rešeno v splošno zadovoljstvo vseh naših narodov. Rešeno je tako, kakor sta učila Lenin in Stalin. In v tej rešitvi nacio- nalnega vprašanja pri nas se zrcali značaj naše revolucije. Uspeh, ki ga dose- gamo v graditvi socializma, najmočneje potrjuje pravilnost rešitve nacionalnega vprašanja v naši državi. Brez pravilne rešitve, to se pravi, tako kakor smo ga rešili mi, bi ne mogli graditi socializma, kajti brez notranje enotnosti, kon- struktivnega bratstva in enotnosti narodov naše dežele bi ne mogli obnoviti dežele, kaj šele izpolniti petletni plan in mnoge druge ukrepe ter doseči doslej takšne uspehe. Nobena dežela ljudske demokracije ni tako mnogonacionalna, kakor je naša država. Samo na Češkoslovaškem sta dve sorodni nacionalnosti, v neka- terih ostalih pa so samo manjšine. V teh deželah ljudske demokracije torej ni bilo treba reševati tako velikih problemov, kakor smo jih morali pri nas. Pri njih je pot v socializem manj komplicirana kakor pri nas. Pri njih je osnova razredni moment, pri nas pa nacionalni in razredni. To, da smo mi lahko tako temeljito rešili nacionalno vprašanje, je v tem, da smo ga reševali revolucio- narno, v procesu osvobodilne vojne, v kateri so sodelovali vsi naši narodi, v kateri je vsak narod po svojih možnostih prispeval svoj delež v splošnih napo- rih za osvoboditev izpod okupatorja. Niti Makedonci niti ostali dotlej zatirani narodi Jugoslavije niso dobili svoje nacionalne osvoboditve z dekretom. Ne, za to nacionalno osvoboditev so se borili s puško v roki. Vloga Komunistične par- tije je v tem, da je vodila to borbo, da je bila garancija, da se je po končani vojni nacionalno vprašanje dokončno rešilo tako, kakor so ga komunisti po- stavljali že dolgo pred vojno in med vojno. Vloga Komunistične partije je zdaj, v fazi graditve socializma v tem, da postanejo pozitivni nacionalni momenti spodbuda, ne pa ovira za razvoj socializma v naši državi. Vloga Komunistične partije je zdaj v tem, da budno pazi, da se pri nobeni nacionalnosti ne pojavi in razvija nacionalni šovinizem. Komunistična partija si mora prizadevati in si prizadeva, da vsi negativni pojavi nacionalizma izginejo in da se ljudje vzgajajo v duhu internacionalizma. Kateri pojavi so to kot pojavi nacionalizma? Omenjam jih nekaj: 1. egoi- zem, iz katerega izvirajo mnoge druge negativne poteze nacionalizma, kakor na primer težnja za osvajanjem tujih dežel, težnja za zatiranjem drugih na- rodov, težnja za gospodarskim izkoriščanjem drugih narodov itd.; 2. nacionalni šovinizem, iz katerega tudi izvirajo mnoge druge negativne poteze nacionaliz- ma, kakor na primer nacionalna mržnja, omalovaževanje drugih narodov, oma- lovaževanje njihove zgodovine, njihove kulture, njihovega znanstvenega živ- ljenja, njihovih znanstvenih pridobitev itd., glorificiranje v svoji zgodovini tistega, kar je bilo negativno in kar velja z našega marksističnega stališča kot negativno. Kaj pa je negativno? Negativne so osvajalne vojne, negativno je zasužnjevanje in zatiranje drugih narodov, negativno je gospodarsko izkori- ščanje, negativno je kolonialno podjarmljanje itd. itd. Vse to je marksizem ocenil kot negativno in obsodil. Vsi ti pojavi v preteklosti se lahko sicer pojasnijo, toda z našega stališča jih nikdar ni mogoče opravičiti. V socialistični družbi takšni pojavi morajo izginiti in bodo izginili. V stari Jugoslaviji je nacionalno zatiranje, ki ga je izvajala velikosrbska kapitalistična klika, jačilo gospodarsko izkoriščanje zatiranih narodov. To je hila neogibna usoda tistih, ki so nacionalno zatirani. V novi, socialistični Jugoslaviji nacio- nalna enakopravnost onemogoča sleherno gospodarsko zkoriščanje enega naroda po drugem. To je zato, ker zdaj pri nas ni več hegemonije enega naroda nad drugim. Neogibna posledica vsake take hegemonije bi bilo v tej ali oni meri, v tej ali oni obliki, gospodarsko izkoriščanje. To bi nasprotovalo načelom, na katerih sloni socializem. Samo gospodarska, politična, kulturna in vsestranska enakopravnost sploh nam omogoča, da se v teh velikanskih naporih naše skupnosti vse bolj okrepimo. Nad 20 let so živeli naši narodi v razmerah neenakosti; nad 20 let so poskušali doseči enotnost vršičkov, ne pa enotnosti narodov. Nad 20 let je buržoazni tisk pisal, da so Jugoslovani dosegli svojo enotnost, toda v resnici je nacionalni razdor vedno bolj naraščal prav zaradi nacionalnega zatiranja in neenakopravnosti, zaradi gospodarskega izkoriščanja itd. Sele v jazi osvobo- dilne vojne smo postavili odnose med narodi na drugačne, nove, boljše temelje. Razdružili smo se formalno, da bi se dejansko bolje združili. V tej naši današ- nji skupnosti so priznane enake pravice tako večjim kakor tudi manjšim naci- jam. Zdaj pri nas ni več hegemonije ene nacije nad drugo, in prav to je tisto, kar nas dela tako čvrste in monolitne ... Zdaj pa še nekaj o internacionalizmu in nacionalizmu, torej o temi, ki se zdaj cesto omenja v zvezi z napadi na našo državo. Internacionalizem ni ab- straktnost. Temeljiti mora na dejstvih, ne pa samo na besedah. Internaciona- lizem temelji na dejanjih, na tem, kako naprednejši razred, delavski razred, ali dežele, ki že gredo v socializem, oziroma ga grade, pojmujejo svoje interese. Ali jih pojmujejo kot del splošnih interesov ali kot svoje ozke, nacionalne ali državne interese. Ali ta razred ali državo zanima ali ne zanima, kaj se dogaja z drugimi, z delavskim razredom drugih dežel, kaj se dogaja z drugimi, z de- lavskim razredom drugih dežel, kaj se dogaja z drugimi podobnimi državami, ali se vesele uspeha drugih dežel, ki gredo v socializem. Kaj so osnovne poteze nacionalizma, smo povedali že prej, a kaj je internacionalizem, to lahko vidimo iz dneva v dan v praksi v tem, ali kak naprednejši razred ali država, ki gre v socializem, podpira ali pomaga tistemu naprednemu gibanju ali državi, ki je te pomoči in podpore potrebna, važno je tudi, v kolikšni meri se nudi ta pomoč ali podpora. Podpirati po svojih možnostih napredna gibanja v svetu ali druge socialistične dežele, ki jim je takšna pomoč nujno potrebna, to je internacio- nalizem v pravem pomenu besede. Nam nenehno očitajo, da smo nacionalisti, ne da bi pri tem navedli le en pravi razlog za takšne neodgovorne trditve. Kakšno je bilo v tem pogledu naše stališče med osvobodilno vojno? Razume se, da je bilo inter nacionalistično, ker smo v tej vojni vestno izpolnili ne samo svojo nacionalno, marveč tudi interna- cionalno dolžnost. Kakšno je bilo v tem pogledu naše stališče po končani vojni? Razume se, da je bilo internacionalistično, ker smo z vsemi silami pomagali tistim deželam ljudskih demokracij, ki jim je bila naša pomoč potrebna, ne glede na to, ali so za našo pomoč zaprosile ali ne. Nikoli nismo opustili prilike, da smo nudili možno pomoč tistim napr ednim gibanjem v drugih deželah, ki so bila naše pomoči potrebna, ne oziraje se na to, ali so za to pomoč zaprosile ali ne. Takšnih naših stališč niti do danes nismo opustili. O tem, ali smo nacionalisti ali ne, lahko rečem tole: mi smo prav toliko nacionalisti, kolikor je potrebno, da razvijemo v naših ljudeh zdrav socialistič- ni patriotizem, a socialistični patriotizem je v svojem bistvu internacionalizem. Socializem ne zahteva od nas, da bi se odrekli ljubezni do svoje države, soci- alistične države, da bi se odrekli ljubezni do svojih narodov. Socializem ne zahteva od nas, da bi si ne prizadevali z vsemi svojimi silami čimprej zgraditi socialistično državo, da bi tako ustvarili našim delovnim ljudem boljše živ- ljenjske razmere. Naš ustvarjalni polet v graditvi naše dežele, to je ustvarjalni polet naših delavcev, naše mladine, naše ljudske inteligence ter vseh naših delovnih kmetov in državljanov, ki v Ljudski fronti prostovoljno prispevajo svoj delež pri tej graditvi, vsega tega ne smemo in ne moremo karakterizirati kot nekakšen nacionalistični odklon. Ne, to je socialistični patriotizem, ki je po svojem bistvu globoko internacionalističen in zaradi tega smo mi nanj tudi ponosni. Prej sem se dotaknil teh vprašanj kratko, to se pravi, navedel sem samo nekaj primerov. Nisem konkretno navajal bistva raznih ovir in nepravilnosti ukrepov proti naši državi s strani dežel ljudske demokracije, oziroma vseh tistih, ki v nobenem primeru ne bi smeli tako ravnati. Vse to puščam za drugič; čeprav bi to momentalno vso stvar bolj osvetilo, vendar bi v dosedanji situaciji to skupni stvari ne koristilo, marveč škodovalo. Tovariši akademiki morda se boste vprašali, zakaj sem danes tu govoril prav o teh stvareh? Zdelo se mi je potrebno govoriti prav pred tem visokim zborom o teh stvareh, ker so globoko povezane z našo stvarnostjo v deželi, z našim družbenim življenjem. Te stvari so čvrsto povezane ne samo z vpra- šanjem zmagovite zgraditve socializma v svetu. Napredni svet pazljivo gleda na dežele, ki ustvarjajo doma najnaprednejši družbeni red — socializem, toda prav tako zasledujejo tudi to, kakšne odnose ustvarjajo te dežele med seboj. Toda ne samo, da najnaprednejše sile na svetu budno zasledujejo, kaj se do- gaja v socialističnih deželah, marveč to prav tako budno zasledujejo tudi reak- cionarne sile sveta, ki si nedvomno prizadevajo izkoristiti zase vse negativne pojave, ki nastajajo v odnosih med socialističnimi deželami. Vprašanje teh odnosov ni tako preprosta stvar, da lahko zanima, oziroma zadeva nje same, to se pravi same socialistične dežele, ali bolje rečeno dežele, ki grade so- cializem. Ne, to vprašanje je velikanskega pomena z internacionalnega stali- šča. Pravilno postavljanje teh medsebojnih odnosov v dani etapi, ko obstojijo vzporedno s socialističnimi tudi kapitalistične dežele, ko imamo še narode, ki so nacionalno zatirani, ko imamo še brezdušno kolonialno podjarmljanje itd., na tej etapi družbenega razvoja v svetu morajo biti odnosi med deželami, ki grade socializem, urejeni tako, da ohrabre vse, zlasti pa male narode v borbi za nji- hovo nacionalno in socialno svobodo in enakopravnost; ti odnosi morajo biti zgled ali bolje rečeno spodbuda za nadaljnji razvoj socializma v svetu, ne pa da so zavora tega razvoja... KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28. letnik Ljubljana 1980 1. zvezek Ignacij Voje: Ob podelitvi odlikovanja Zgo- dovinskemu arhivu v Ljubljani — Stran 5 On the Occasion of Conferring a Decoration on the Historical Archives In Ljubljana Bogo Grafenauer: Hinko Smrekar »Sloven- ski zgodovinarji« — Stran 9 Hinko Smrekar "Slovenski zgodovinarji" (Slo- vene Historians) Darja Mihelič: Življenje in poslovanje ne- katerih Peronijev v srednjeveškem Pira- nu — Stran 14 The Life and Functioning of Some of the Pe- ronis in the Mediaeval Piran Andrej Vovko: Iz zgodovine osnovne šole pri Sv. Gregorju nad Ortnekom — Stran 22 From the History of the Elementary School at St. Gregor above Ortnek Milan Dolenc: Bolezni vimena v ljudskem živinozdravništvu — Stran 26 Udder Diseases in Popular Veterinary Medi- cine Brank Marušič: Na Primorskem ob razpadu Avstro-Ogrske — Stran 32 At Prlmorje by Time of Avstro-Hungarian Dis- integration Janez Švajncer: Udarništvo in naši udar- niški znaki — Stran 43 Shock-working and our shock-workers' sings Marjan Drnovšek: Projekt za zgodovino Ljubljane in nekatere raziskave iz ljub- ljanske zgodovine do leta 1918 — Stran 51 A Project for the History of Ljubljana and Certain Investigations in the History of Ljubljana Until 1918 Silvester Kopriva: Latinski napis na stu- dencu pod gradom so Sodarski stezi — Stran 54 The Latin Inscription on the Well Under the Castle on Sodarska Lane Delo naših zavodov in društev — Stran 57 Notes on the activity of our institutes and associations Nove publikacije — Stran 61 Mew publications Na ovitku: Ladislav Benesch, Jesenice — žaga, tuš, okoli 1880, Narodni muzej v Ljubljani (foto Srečo Hablč) Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik dr. Peter Vodopivec. Tehnični urednik Vaško Simoniti Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. — Tiska tiskoma Tone Tomšič v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, PZE za zgodovino, Aš- Icerčeva 12. Tekoči račun 50101-678-49040 (Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana — za »Kroniko«). Letna noročnina 160 din za posamezne naročnike, 240 din za usta- nove, posamezna številka 80 din OB PODELITVI ODLIKOVANJA ZGODOVINSKEMU ARHIVU V LJUBLJANI (Slavnostni govor ob podelitvi odlikovanja 5. novembra 1979) IGNACIJ VOJE v posebno čast in zadovoljstvo mi je, da v imenu predlagatelja za odlikovanje, odbora Zgodovinskega društva za Slovenijo, prvi če- stitam članom kolektiva Zgodovinskega ar- hiva v Ljubljani za visoko odlikovanje »Red zaslug za narod z zlato zvezdo«, s katerim vas je odlikoval predsednik republike Josip Broz- Tito ob 80-letnici delovanja vaše arhivske ustanove. Naj mi bo dovoljeno, da v tem slovesnem trenutku podam utemeljitev za odlikovanje, vendar se pri tem ne morem izogniti navaja- nju najnujnejših podatkov iz historiata Zgo- dovinskega arhiva v Ljubljani. Mestni arhiv ljubljanski je začel delovati leta 1898, ko je bil nastavljen pesnik Anton Aškerc kot mestni arhivar. Takrat je prišlo do ločitve Zgodovinskega gradiva ljubljanske mestne uprave od tekoče registrature. Čeprav je ustanovitev arhiva zasluga takratnega žu- pana Ivana Hribarja, ki je Aškerčevo namesti- tev dosegel z namenom, da v prvi vrsti po- maga reševati eksistenco tedaj vodilnemu slovenskemu pesniku, izpričuje istočasno do- ločno zavestno kulturno prizadevanje. Spe- cifičnost pri nastajanju Mestnega arhiva ljubljanskega je v tem, da ta ne izhaja iz zbirateljske dejavnosti, ki bi segala v po- ljubno provenienco, marveč se polagoma organsko razrašča iz ene same prove- nience, mestne uprave in njenih uradov. S to odločitvijo ljubljanske občine je postal Mest- ni arhiv najstarejša ljubljanska kulturna ustanova. Aškerc ni službe arhivarja jemal koü sinekuro, temveč je v svojem poklicu vi- del resno službeno obveznost. Pod arhivarjem Aškercem je Mestni arhiv doživel prvo obdobje stalnega arhivskega de- la, ki je bilo po vsem, kar nam je znanega o njem, vseskozi na strokovni ravni. Kot ar- hivar je Aškerc organiziral tudi mestno stro- kovno knjižnico, prvi uvedel zbiranje slo- venskega časopisja in opravljal še druge bib- liotekarske posle. Poleg tega je imel obvez- nosti z zbiranjem slik ter raznih muzejskih predmetov, ki so bili pozneje podlaga za usta- novitev Mestnega muzeja. Tako je postal ar- hiv pod Aškercem tisto jedro, iz katerega so. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 se sčasoma razvile druge samostojne kulturne ustanove v Ljubljani: Mestni muzej in Slo- vanska knjižnica. Kot pri vsaki tovrstni ustanovi tudi pri Mestnem arhivu ljubljanskem ločimo več ob- dobij, med katerimi so bila nekatera bolj, druga manj uspešna. Po Aškerčevi smrti leta 1912 pa vse do leta 1935, torej okrog 23 let, je mesto Ljubljana sicer imela arhivarja, včasih celo po dva hkra- ti, toda resničnega dela na arhivalijah skoraj ni bilo. Prevladalo je stališče, da je bilo me- sto arhivarja ustanovljeno z namenom, da se slovenskim pisateljem-leposlovcem preskrbi primerna eksistenca, tako da bi se čim manj ovirani mogli udejstvovati v svojem pisatelj- skem poklicu. Na tem mestu najdemo Otona Župančiča, Manico Komanovo in druge. Leta 1923 je bil za mestnega arhivarja imenovan Vladislav Fabjančič, s čimer je bil ta princip prekinjen. Vendar je tudi Fabjančič v prvem obdobju deloval predvsem kot publicist in o kakšni izrazitejši aktivnosti pri ahrivskem de- lu ni sledi. Vključitev Mestnega arhiva ljubljanskega v sestav leta 1933 ustanovljenega Kulturnega odseka pri mestni upravi pomeni dokončno afirmacijo arhiva. Arhiv začne redno poslo- vati ter dobi prve statutarne določbe (1936). Izboljšali so se pogoji dela. Konec leta 1935 se je arhiv preselil iz neustreznih prostorov na Rotovžu v novo pridobljeno Auerspergovo palačo na Križevniškem trgu. Arhivski fondi so se bistveno razširili s prevzemom novej- še mestne registrature. K spremenjenemu po- slovanju je v mnogočem prispeval prav V. Fabjančič, ki je po vrnitvi v arhiv spreme- nil svoj odnos do njega in mu je tako postal arhiv poglavitno delovno področje. Poudarim naj še dejstvo, da je bil v stari Jugoslaviji Mestni arhiv ljubljanski sploh edini mestni arhiv s posebnim arhivarjem. Po osvoboditvi leta 1945 se začne za Mestni arhiv ljubljanski novo obdobje izredno dina- mičnega razvoja. Tudi v tem obdobju se po- javljajo krize -n nihanja, mnogo je bilo iska- nja novih poti in usmeritev, mnogo projektov in pobud, velikokrat je kolektiv Mestnega ar- hiva pri svojem strokovnem delu oral ledino na dotlej neobdelanem arhivskem polju. Prva leta po osvoboditvi so maloštevilni arhivski delavci reševali predvsem arhivske fonde raz- puščenih ustanov, delovnih organizacij, pod- jetij in društev na področju Ljubljane. Po njihovi zaslugi je b:lo rešeno mnogo drago- cenega arhivskega gradiva. V prehodnem obdobju 1945 do 1950 so bili ustvarjeni osnovni kadrovski pogoji za na- daljnji razvoj in opravljene bistvene spre- membe v namembi in dejavnosti Mestnega arhiva ljubljanskega. V drugi polovici leta 1950 je MALj začel poslovati kot proračunska ustanova, kar je omogočilo bolj samostojno in sistematično delo ustanove. Konec leta 1950 je prevzel vodstvo MALj dr. Sergij Vilfan. Z njegovim prihodom se začne pravi razmah MALj kot sodobne arhivske ustanove. Nadaljnja faza v razvoju arhiva je nasto- pila leta 1953, ko se je pričelo reševanje ar- hivskih prostorov. Pridobivanje in adaptacija prostorov na Magistratu je trajala do leta 1960, ko je pridobil arhiv v severni stavbi Magistrata nova skladišča, vsaj tedaj verjet- no najbolj sodobna v Jugoslaviji. Od 60 tm v Aškerčevem času so se kapacitete arhivskega gradiva na Magistratu ustalile na približno 3000 tm. Novi delovni pogoji so omogočili, da je dosegla urejenost gradiva tisto stopnjo, ko je postala večina fondov vsaj v glavnem upo- rabna. Pospešeno delo na inventarizaciji je dalo podlago za objavo splošnega pregleda fondov iz zbirk arhiva, prvega tovrstnega pre- gleda v Sloveniji. V tem času so bili položeni temelji za in- tenzivnejše udejstvovanje sodelavcev MALj na področju zgodovinopisja. Pospešeno se je začelo razvijati znanstveno-raziskovalno delo na preučevanju zgodovine Ljubljane. Ker po- manjkanje prostorov ni omogočalo širše ak- cije za dokončno ureditev arhiva, zlasti ne za sistematično vključitev novejših arhivalij v sestav arhiva, se je v tem času strokovno ar- hivsko delo usmerilo na obdelavo starejših arhivalij. Temu primerno je bila usmerjena personalna politika. Predvsem se je povečalo število uslužbencev z visokošolsko izobrazbo, sposobnih za znanstveno raziskovalno delo. Glavni cilj te usmeritve arhiva je bila izde- lava raznih monografskih spisov o zgodovini mesta Ljubljane. Reorganizacija ljudskih odborov, ki je 1. septembra 1955 uvedla temeljne spremembe v upravni razdelitvi in strukturi organov ljud- ske oblasti, pomeni tudi za MALj nadaljnji mejnik zlasti glede njegove perspektive stvar- ne in krajevne pristojnosti. Tako so začeli pri- hajati v takratni MALj prvi fondi, ki so na- stali na območju Ljubljane po osvoboditvi. Prevzeti je bilo treba zelo mlado gradivo, po- gosto v slabem ali docela neurejenem stanju. Arhiv je od vsega začetka posvečal posebno pozornost temu gradivu, zavedajoč se da predstavlja ta dokumentacija izredno po- membnega obdobja v našem družbenem raz- voju primarno arhivsko gradivo. V zadnjem času so bili pri obdelavi tega sodobnega gra- diva doseženi vidni rezultati. Ti rezultati pa se povezujejo z napori delavcev arhiva, da bi se ohranilo najpomembnejše gradivo, ki se- daj nastaja. Med prvim je MALj organiziral KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 stalno evidenco na terenu. Vzporedno s tem je bilo mogoče pripraviti analizo o stanju ar- hivskega gradiva iz časa po osvoboditvi, pri čemer je ta analiza prerasla v prikaz stanja na področju Sloven je. Na začetku leta 1957 se je tudi v MALj uvedlo družbeno upravljanje, ki je kmalu pokazalo pri delu ustanove pozitivne rezulta- te. Fo sprejetju zakona o arhivskem gradivu in o arhivih (leta 1966) ter na podlagi zakona yprej,eti republiški program arhivskega omrežja je bila ustvarjena podlaga za prerast, Mestnega arhiva ljubljanskega v regionalni zavod. Arhiv je začel delovati na območju 24 občin. Povečana dejavnost je terjala organi- \ zacijsko preosnovo zavoda. Izoblikovane so bi- le štiri enote: za Ljubljano in ljubljanske ob- čine — ta enota je obdržala stari naziv Mest- ni arhiv ljubljanski, za zunanjo ljubljansko regijo (tudi s sedežem v Ljubljani), za Gorenj- sko (s sedežem v Kranju) in za Dolenjsko ter Belo krajino (s sedežem v Novem mestu). Ta- : ko zasnovani program se je začel izvajati v letu 1972, ko je prevzel vodstvo zavoda dr. Jo- i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 Že Zontar. Reogranizacijo so omogočili pred- vsem izboljšani materialni pogoji. Leta 1973 je zavod prevzel naziv Zgodovinski arhiv Ljub- ljana. Iz pretežno znanstveno-raziskovalne usmer- jenosti v prejšnjem obdobju se je Zgodovin- ski arhiv preorientiral v izvajanje temeljnih nalog arhiva na podlagi zakonskih določil, to je, službe varstva arhivskega gradiva. Vse bolj je prihajala v ospredje arhivsko strokov- na usmeritev. Seveda so se pri tem sodelavci zavoda zavedali, da znanstveno delo ne sme biti zapostavljeno. S svojim aktivnim delom dokazujejo, da povezujejo arhivsko strokovno in znanstveno dejavnost. Organizacijska preosnova je terjala izbolj- šavo materialnih pogojev dela. V Ljubljani je bilo vprašanje prostorskih kapacitet zado- voljivo rešeno, na izvenljubljanskem območ- ju pa je bilo vprašanje skladiščnih prostorov izredno težko rešljivo. Z dogovarjanjem in neutrudnim prizadevanjem je arhiv tudi to vprašanje v precejšnji meri rešil. Danes raz- polaga arhiv s 13 skladišči, primernimi za hrambo arhivalij. Arhivsko gradivo se je namreč izredno povečalo. Od okrog 3000 tm leta 1972 hrani Zgodovinski arhiv danes preko 7000 tm arhivskega gradiva. Vodstvo arhiva stremi za tem, da bi čimbolj posodobilo op- remo. Omeniti je treba, da imajo v Zgodovin- skem arhivu najmodernejšo aparaturo za mi- krofilmanje arhivalij. Posebno pozornost posveča vodstvo arhiva kadrovskemu vprašanju. Zelo se je v zadnjem ča.su povečalo število zaposlenih, pri tem je naglašena orientacija po oblikovanju ustrez- ne kadrovske strukture. Pozornost je usmer- jena tudi v izobraževanje kadrov. Izdajateljska dejavnost je bila izredno bo- gata in plodna. Arhiv je dosegel pomembne rezultate pri preučevanju zgodovine Ljublja- ne. Po eni strani gre za veliko število razprav o zgodovini Ljubljane, ki so jih objavili so- delavci arhiva v raznih revijah in časopisih, po drugi strani pa za serijo publikacij, ki jih je izdal arhiv. Od predvidenega načrta, po katerem naj bi Zgodovino Ljubljane v ka- kih treh zvezkih obdelali v kolektivnem delu zaokroženo in kot celoto, je izšla leta 1955 samo 1. knjiga (Geologija in arheologija). Kasneje o sodelavci arhiva pripravili in iz- dali krajši poljudnoznanstveni prerez skozi mestno zgodovino »Ljubljana, podobe iz nje- ne zgodovine« (Ljubljana 1962, na 182 stra- neh, z ilustracijami in zemljevidi; leta 1965 je izšla bolj ugledna trojezična slovensko- italijansko-nemška izdaja). Velik uspeh in napredek pomeni dvanajst zvezkov »Gradiva za zgodovino Ljubljane v srednjem veku« (Ljubljana 1956—1968), ki jih je v veliki ve- čini pripravil za objavo Božo Otorepec. S tem da je to doslej v veliki meri neznano gradivo postalo dostopno, se tudi odpirajo nove na- loge. Za preučevanje razvoja Ljubljane po osvoboditvi pomeni »Gradivo o razvoju Ljub- ljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945 do 1955« (izšlo 1956) dragocen priročnik. Ar- hiv je izdal tudi serijo monografskih študij o razvoju Ljubljane v zbirki »Razprave«. V štirih zvezkih v letih 1958—1977 so izšle štu- dije iz ljubljanske družbene in gospodarske zgodovine od najstarejših časov do srede 19. stoletja. Tehten prispevek k arhivistični stro- ki je prvi celoviti pregled fondov Mestnega arhiva, objavljen v publikaciji »60 let Mest- nega arhiva ljubljanskega>< (s sodelovanjem kolektiva ustanove sestavil dr. Srgej Vlfan, Ljubljana 1959). Leta 1979 je začel Zgodovin- ski arhiv izdajati novo serijo »Gradivo in razprave«. Kot prva številka te serije so izšli ^^Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz ar- hiva Skofja Loka od 1861—1919« (zbral in uredil France Stukl). V načrtu je v okviru te serije izdaja Vodnika po fondih in zbirka arhiva kot temeljit pregled dosedanjega stro- kovnega dela od zadnjega tovrstnega pregle- da leta 1959. Živahna je tudi splošna publicistična de- javnost, ki ima namen popularizirati arhiv- sko stroko in prispevati k osveščanju naših občanov. O delu in namenih arhiva je bilo objavljenih več prispevkov v lokalnih časo- pisih, tovarniških glasilih in priložnostnih brošurah. Vidna dejavnost arhiva je prirejanje ar- hivskih razstav. S pridobitvijo novih prosto- rov na Magistratu 1957 je bila urejena tudi razstavna dvorana, ki pa danes ne služi več temu namenu. Prva zelo odmevna razstava je imela naslov »Razstava ljubljanskih do- kumentov«. Imela je poučen pa tudi praktičen namen. Od drugih razstav naj omenim pred- vsem razstavo »Starejša ljubljanska industri- ja« in razstava z naslovom »O obnovi in so- cialistični graditvi v letih 1945 do 1947«. Ta razstava je pokazala, da kolektiv posveča po- sebno pozornost obdelavi gradiva po letu 1945. Izrazito krajevno-zgodovinski značaj je imela razstava ob I. simpoziju slovenskih zgo- dovinarjev o krajevni zgodovini v Domžalah 1977. leta in razstava ob 750-letnici Kamni- ka, ki je bila odprta oktobra 1979 v Kamni- ku. Ne moremo iti mimo pomembne vloge Zgo- dovinskega arhiva na družbenem in kultur- nem področju mesta Ljubljane in širšem slo- venskem prostoru. Da bi delo na preučevanju krajevne zgodovine potekalo čimbolj načrt- no in strokovno, je Zgodovinsko društvo za Slovenijo ustanovilo leta 1952 sekcijo za kra- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 jevno zgodovino. S tem je bil ustvarjen po- goj za uresničitev zamisli, ki je bila izrečena na občnem zboru ZDS leta 1948. Predlog je bil, naj bi ZDS poleg Zgodovinskega časo- pisa začelo izdajati še revijo za zgodovino slovenskih mest, ki bi imela poseben pouda- rek na gospodarski zgodovini. Sedež »Sekcije za krajevno zgodovino« je postal Mestni ar- hiv ljubljanski. Tako so znanstveno razisko- valne naloge na področju krajevne zgodovine dobile pomembno mesto med nalogami Mest- nega arhiva ljubljanskega, pomembnejše me- sto, kot ga imajo take naloge pri podobnih arhivih pri nas. Utemeljenost take usmeritve dokazujejo tudi rezultati, ki so bili doseženi pri tem delu. Ena od konkretnih nalog sekcije je izdajanje »Kronike, časopisa za krajevno zgodovino^^. Priprave za izdajanje te druge, specializirane revije Zgodovinskega društva za Slovenijo, so bile izvedene v okviru Mest- nega arhiva leta 1952. Tu deluje uprava Kro- nike do letošnjega leta je bil sedež ured- ništva. Revija izhaja sorazmeroma redno, tri številke letno. Doslej je izšlo 27 letnikov. Z zamenjavo se je bogatil fond knjižnice Zgo- dovinskega arhiva. V založbi Kronike so za- čele izhajati (daljše monografije v posebni seriji »Knjižnica Kronike«. V okviru te seri- je je do leta 1971 izšlo 5 zvezkov. S prispevki so sodelovali tudi sodelavci Mestnega arhiva. Visoko priznanje od naše družbene skupnosti obvezuje kolektiv Zgodovinskega arhiva v Ljubljani, da še naprej kot arhivska ustano- va, ki: je najbolj poklicana za delo na področ- ju krajevne zgodovine, daje zatočišče »Sek- ciji za krajevno zgodovino ZDS« in prispeva k rednemu izdajanju Kronike ter sodeluje pri njenem oblikovanju. Ne moremo tudi mimo dejstva, da je Zgodovinski arhiv dosledno uveljavil samo- upravne odnose in se samoupravno organi- ziral. Kljub problemom, ki se pojavlja- jo zaradi dislociranosti kolektiva, je uspelo uvesti visoko storilnost na področju ar- hivistike. O vseh odločitvah vodstva je redno seznanjena delovna skupnost. Po- membno vlogo igra svet arhiva, ki ga sestav- lja 7 voljenih zastopnikov kolektiva in 7 de- legatov družbenih skupnosti. Delegatsko je Zgodovinski arhiv povezan z vsemi kultur- nimi skupnostmi, ki finansirajo poslovanje arhiva. Enote zunaj Ljubljane se povezujejo z bazo, to se pravi, s samoupravnimi interes- nimi skupnostmi in občinskimi skupščinami. Zgodovinskemu arhivu je v precejšnji meri uspelo, da izvaja svobodno menjavo dela z družbenopolitičnimi skupnostmi in združe- nim delom. Visoko državno odlikovanje in današnja proslava predstavljata nadaljnjo moralno vzpodbudo kolektivu Zgodovinskega arhiva v Ljubljani pri strokovnem delu in pri deležu preučevanja slovenske krajevne zgodovine. Predlog za odlikovanje, ki ga je dal odbor Zgodovinskega društva za Slovenijo, je dokaz plodnega in uspešnega sodelovanja med arhi- varji in zgodovinarji. LITERATURA 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega (S sode- lovanjem kolektiva ustanove sestavil dr. Sergij Vilfan), Ljubljana 1959; Jože Žontar, 75 let Zgo- dovinskega arhiva Ljubljana, katalog Starejša ljubljanska industrija, Ljubljana 1973, str. 9 do 11; Sergij Vilfan, Stanje in perspektive sintetič- nih 'prikazov zgoddvine Ljubljane, Razprave, zv. 2, Ljubljana 1971, str. 3—8 10 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 HINKO SMREKAR, »SLOVENSKI ZGODOVINARJI« BOGO GRAFENAUER - Slovenski slikar in karikaturist Hinko Smrekar' je v zgodnji dobi svojega dela po vrnitvi v domovino (v Kranj 1907, v Ljub- ljano 1911, izdelal več karikatur skupin slo- venskih upodabljajočih umetnikov in litera- te v: »Slovenska umetnostna razstava« (okr. 1910 — z obešennim Peruzzijem, Gasparijem, Jakopičem, Groharjem in avtorjem samim,^ »Legija slovenskih umetnikov« (jeseni 1912),' -Slovenski literati« (januarja 1913),* »Maška- rada slovenskih upodabljajočjh umetnikov«- (pred 23. januarjem 1913)" in »Ma.škarada slovenskih literatov« (1913);* do neke mere sodi v to skupino še karikatura »Bazar v prid od krajnske dežele zapuščen-m slovenskim igralcem« (14. avgusta 1913, spet predvsem s karikiranjem slovenskih upodabljajočih umet- nikov).' Pod konec svojega — po okupatorju nasilno pretrganega — življenja je izdelal še dve podobni kolektivni podobi (vendar ne več karikaturi), in sJcer »Impresionisti« (30. novembra 1941)^ in plakat za umetnostno raz- stavo (Gaspari, Santel, Smrekar, Sajevic) (maja 1942).^ Poleg teh skupinskih karikatur in z njimi izoblikovanega prereza dveh strani slovenskega umetniškega življenja, ki jih je vse omenil in tudi reproduciral Karel Dobida v svoji monografiji o Hinko Smrekarju, pa hrani Zgodovinski arhiv Ljubljane tudi sku- pinsko karikaturo zgodovinarjev, signirano -HS 41«. Prostor, kamor je Smrekar stlačil skupno devetih zgodovinarjev, je vsekakor vogal nek- danje muzejske čitalnice, v kateri je bil po- stavljen tudi del arhiva — poleg knjig pri- ročne bibl oteke. V drugi vrsti stoje od leve proti desni tesno drug ob drugem (tudi v le- gendi popisani) »Josip Apih, Josip Stare, Si- mon Rutar, Ignac Orožen, Anton Koblar, Jo- sip Gruden«, pred njimi sedita za pisalno mi- zo s peresnikom nad svojimi rokopisi Ivan Vrhovnik in Ivan Vrhovec, med obema vr- stama pa stoji kot osrednja postava Franc Kos, ki z lupo prebira neki dokument. Podoba je v nekem smislu sorodna kon- cepciji karikatur umetnikov in literatov iz leta 1912 in 1913, v drugem pogledu pa se vendar razlikuje od nje. Sorodnost je v času, iz ka- terega izbira Smrekar vodilne zgodovina^rje: v podobi, narisani 1941, ne prikazuje sodob- nega stanja slovenskega zgodovinopisja, mar- več zgodovinske delavce nekako iz prvega desetletja našega stoletja. V času nastanka te podobe so bili vsd na sliki upodobljeni zgodovi- narji že mrtvi in to skoraj vsi že kar lep čas (zadnji je umrl Vrhovnik, 1935, trije med 1922 in 1928 — Gruden, Kos in Koblar, Apih 1911, štirje pa celo že med 1900 in 1907 — Orožen, Vrhovec, Rutar in Stare). Očitno je šlo Smre- karju za podobo, ki bi ustrezala časovno ko- likor mogoče obdobju obeh drugih skupin, li- kovnih in literarnih umetnikov. Razlika pa je v tem, da so bile karikature obeh skupin umetnikov karikature avtorjevih sodobnikov in da je risal skoraj samo žive ljudi: pri li- kovnih umetnikih ni hotel izpustiti le že po- kojnega prijatelja Ivana Groharja (u. 19. IV. 1911), zajetega med »obešenci« okr. 1910 še za življenja, pri »literatih« pa markantnih oseb Janez Trdine (u. 14. VII. 1905) in Antona Aškerca (u. 10 VI. 1912), toda vse tri pokojne je z angelskimi perutni- čkami zaznamoval kot pokojnike in jih s tem ločil od še živeče druščine. Pri zgodovinarjih pa ni nič takega razlikovanja, čeprav jih je bilo 1912/13 mrtvih že pet (Orožen 1900, Vr- hovec 1902, Rutar 1903, Stare 1907, Apih 1911). Slikar, rojen 1883, jih prav gotovo ni \seh osebno poznal. Tako se ob tej podobi postavlja kot prvo vprašanje, po kateri podlagi je Smrekar izbral za upodobitev dovolj zaslužne zgodovinarje iz začetka našega stoletja. Zdi se, da odgo- varja nanj po Janku Šlebingerju urejeni Al- bum slovenskih književnikov, objavljen v Ljubljani 1928."» Kulturni delavci so raz- porejeni po obdobjih, zgodovinarji konca prejšnjega in začetka našega stoletja na stra- neh 40—45; razvrščeni so takole: Josip Stare, Josip Apih. Simon Rutar, Franc Kos, Ivan \rhovec, Ivan Vrhovnik, Anton Koblar, Jo- sip Gruden, Ignacij Orožen, Matej Slekovec, Frančišek Kovač č, Avguštin Stegenšek. Do Orožna natanko ista vrsta, kakor jo zajema Smrekarjeva podoba. Za zadnje tri je iz Šle- bingerjevih kratkih podatkov o življenju in delu v tej knjigi lahko razložiti vzrok, zaradi katerega jih je slikar izpustil: Slekovec je bil izrazito štajerski krajevni zgodovinar," Kova- čič je na prvem mestu označen kot bogoslo- vec in filozof,'- Stegenšek kot cerkveni in umetnostni zgodovinar." Domnevo še potrju- je dejstvo, da se je vsaj pri štirih zgodovinar- jih (pri Apihu, Staretu, Rutarju in Vrhovni- ku, morda pa še pri petem, Orožnu) slikar oprl prav na njihove podobe, ki jih je našel v Slebingerjevem Albumu. Tako pa je nastala slika, ki nikakor ni naključna, pa tudi ne ustreza več letoma 1912/13. Ce od na podobi predstavljenih slo- venskih zgodovinarjev odštejemo nekoliko premladega Josipa Grudna (1869-1922)'-' in 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 za zgodovinsko raziskovanje ne posebno po- membnega Josipa Stareta (1842-1907)»^ — oba sta spadala seveda med ljudstvu najbolj zna- ne slovenske zgodovniarje kot avtorja mo- horjevske Zgodovine slovenskega naroda oz. Obče zgodovine za slovensko ljudstvo —, prištejemo pa Frana Sukljeta, ki ga je Šle- binger v Albumu postavil med politike,"' in- Antona Kaspreta, ki ga je Album sploh spre- gledal, dobimo res tisto skupino zgodovinar- jev, ki je v zadnjih desetletjih prejšnjega sto- letja začela postavljati temelje za odtlej ne več pretrgan razvoj slovenske zgodovinske znanosti. Postavila je znanje o slovenski pre- teklosti na trdna tla kritično pretresenih vi- rov, ki jih je sistematično iskala in zbirala. Uveljavila je načelo, da je treba gledati zgo- dovino slovenskega naroda kot celoto, ne pa razdeljeno po posameznih zgodovinskih po- \ krajinah, tj. slovensko zgodovinsko koncepci- i jo, ki jo je postavil prvi že Anton Tomaž L-n- i hart, pa so nato za tričetrt stoletja domala po- j zabili nanjo. V obravnavanju slovenske zgo- j dovine je uveljavila slovenski jezik in je dve j desetletji za pravniki (Slovenski pravnik i 187C-72, od 1881 naprej), a skoraj trideset let ; pred slavisti (Časopis za slovenski jezik, knji- j ževnost in zgodovino, 1918-1931, Slovenski j jezik od 1938 naprej) ustanov.la poleg sta- j rejših splošnih znanstvenih publikacij poseben i slovenski zgodovinski časopis (Izvestja Mu- ] zejskega društva za Kranjsko od 1891 naprej) \ in temu dodala kmalu še drugega v Mariboru i (Časopis za zgodovino in narodopisje od 1904 j naprej). V obravnavanju preteklosti je gleda- j la obenem boj za krepitev položaja slovenske - j 12 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 ga naroda v njenem času; ob dokazovanju, da imajo tudi Slovenci svojo zgodovino, pa so se začeli že obračati od pojitične zgodovinske koncepcije — značilne za tedanje avstrijsko zgodovinopisje — k zgodovini ljudstva, zlasti k zgodovini kmečkega prebivalstva pa tudi k zgodovini mest na Slovenskem in slovenske kulture. Ce iščemo širše vzroke za prelom od lju- bitelj stva (diletantizma) k zgodovinski zna- nosti pri Slovencih, tega seveda ni mogoče ločiti od razvoja visokega šolstva v habsbur- ški monarhiji. Do 1948 tu ni bilo filozofske fakultete v današnjem smislu: fakulteta s tem imenom (ali zunaj univerz »licej«) je imela po šestletni gimnaziji vlogo priprav- ljalne prve stopnje za pravi visokošolski štu- dij na teološki, pravni ali medicinski fakul- teti. Le na tej pripravljalni stopnji je na- stopala tudi zgodovina kot eden izmed različnih »predmetov«, nekako kot doslej na višji gimnaziji. Pravo poglabljanje v prete- klost so v teh razmerah odpirale le obsežne knjižnice, bodisi samostanske (tako jezuitu Marku Hanziču), bodisi lastne (tako Valva- sorju), bodisi mecenske (tako Linhartu Zoisova), seveda ob siceršnjih dovolj zagoto- vljenih življenskih pogojih, da je za takšna zanimanja ostajalo dovolj časa. V Ljubljani je bilo le eno poklicno zgodovinarsko mesto (profesorja zgodovine na liceju.) Thunova reforma gimnazije — z razširje- njem na osem let, uvedbo predmetnega pouka od prvega razreda naprej in z znatnim raz- širjenjem prostora zgodovine in z njo zveza- nega zemljepisa — je potrebovala mnogo več poklicnih zgodovinarjev, zahtevala pa je tudi mnogo boljšo izobrazbo srednješolskih pro- fesorjev. Tej nalogi je imela namen ustreči Thunova reforma vseučiliškega študija v Avstriji po 1848. Šele odtlej so nastale v Avstriji filozofske fakultete v današnjem smislu z organiziranim študijem za poklic srednješolskih profesorjev in šele z nastan- kom zgodovinskih seminarjev (na Dunaju 1849, poleg njega 1854 še Inštitut za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje kot posebna usta- nova za gojitev pomožnih zgodovinskih ved in za izobrazbo kvalificiranih arhivarjev; v Gradcu zgodovinski seminar 1866, v Innsbru- cku 1871) je študij zgodovine dobil moderno obliko, ki je povezala učenje z lastnim študen- te vim delom. Prvi slovenski profesorji, ki so izšli iz te šole, še preden je ta reforma povsem dozorela (med njimi Josip Stare, praški štu- dent 1862 dol866, ter Ivan Steklasa, graški študent 1867 do 1871, so imeli več znanja, a glede vzpona slovenskega zgodovinopisja še niso mnogo pomenili ;kolikor so se lotili pra- vega raziskovalnega dela, so to storili šele pod vplivom svojih mlajših tovarišev v že zrelih letih (npr. Steklasa šele okrog 1890 kot petinštiridesetletnik in ne s posebno velikimi rezultati)." Pravi prelom pa je zvezan s skupino šestih zgodovinarjev, rojenih okrog 1850, dunajskih in graških študentov v sedemdesetih letih (njihov sedmi vrstnik Fran Orožen, 1853 do 1912, dunajski študent 1873—1881, se je po- svetil skoraj izključno zemljepisu in pla- ninstvu).'^ Po letih rojstva razvrščeni so bili to Fran Šuklje (1849-1935, dunajski študent 1867—1872, s prvo objavo 1870, z znanstveni- mi publikacijami po 1878),'^ Anton Kaspret (1850—1920, graški študent 1873—1877, s prvo znanstveno publikacijo 1889),^" Simon Rutar (1851—1903, graški študent 1873—1877, s prvo znanstveno objavo 1874)^' in kar trije du- najski študentje, rojeni 1853: Josip Apih (1853—1911, štud. 1873—1876, s prvo objavo 1885),22 Ivan Vrhovec (1853—1902, štud. 1873 do 1878, s prvo objavo 1879, a z začetkom pra- vega znanstvenega raziskovanja po 1883)''' in Franc Kos (1853—1878, štud. 1874—1878 s prvimi objavami 1880, s prvimi znanstvenimi deli 1882).2'* Tu moremo pustiti ob strani skoraj enako število ljubiteljev zgodovine, ki so se ob prak- tičnem zgledu naštetih in ob svojem talen- tu, nekateri pa tudi s kakim dopolnjevanjem svojega znanja na vseučilišču, naučili upo- rabljati nove tehnike in metode zgodovino- pisja ter dosegali pomembne rezultate pri svojem raziskovanju (tako Ignac Orožen, Vr- hovnik in Koblar) in celo zelo vidno mesto pri nastajanju slovenskih zgodovinskih časo- pisov (Koblar kot ustanovitelj Iz vesti j MDK). Znanstveno delo teh mož se torej začenja okrog 1880, pred sto leti. Tako naj objava Smrekarjeve karikature spominja prav na to stoletnico nepretrganega razvoja slovenskega zgodovinopisja, ki ji tudi vsebinsko — kakor smo videli — najbolj ustreza; mnogo bolj kot položaju slovenskega zgodovinopisja okrog 1910, ko se na trdnih temeljih dela prve ge- neracije začenja v vedi že nov in pomemben kvaliteten dvig, katerega nosilci pa na Smre- karjevi podobi niso predstavljeni. Podrobnejša analiza razvoja slovenskega zgodovinopisja v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja bo še letos predmet po- sebne obravnave na zborovanju slovenskih zgodovinarjev. Tu naj zadošča le kratka oz- načba dela njegovih glavnih naštetih šestih nosilcev. Brez dvoma je bil najpomembnejši med njimi najmlajši, Franc Kos, ki je najbolj do- sledno sledil svojemu cilju — sistematičnemu zbiranju virov za slovensko srednjeveško KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 13 zgodovino v celoti, uveljavljanju slovenske zgodovinske koncepcije, pripravljanju znan- stvene obravnave slovenske zgodovine do 10. stoletja; gotovo je bil med vsemi tudi najbolj kritičen in menda tudi najbolj dosleden pri uveljavljanju slovenskega jezika v znanosti. Ob prebiranju dela vseh naštetih zgodovinar- jev pa se je težko ubraniti vtisa, da so si ne- kako načrtno delili delo. Kos je delal na srednjem veku, Anton Kaspret na agrarno- zgodovinskih vprašanjih od 15. do 17. sto- letja, Vrhovec na zgodovini mest v istem ob- dobju in še kaj naprej, Apih na širokih slo- venskih zgodovinskih vprašanjih 18. in 19. stoletja. Svojevrsten položaj ima Šuklje z ne- kaj pomembnimi objavami ne le iz domače, marveč tudi iz obče zgodovine — tako iz 9. stoletja kot iz francoske revolucije — toda kmalu je zamenjal zgodovinarsko delo za po- litično, k zgodovini pa se je na neki način vrnil na stara leta s pisanjem svojih spominov. Še več posebnosti kaže Simon Rutar, ki je segal v zelo različne smeri od arheologije in zgo- dovine vseh obdobij preko zemljepisa do na- rodopisja, včasih zelo ostro poudarjal potrebo po skupni obravnavi vse slovenske zgodovine, pa ob tem ohranil vendarle tudi posebno za- nimanje za slovenske primorske dežele in jim v zadnjem desetletju svojega življenja po.sve- til tudi največ svojega dela. OPOMBE 1. Karel Dobida, Hmko Smrekar, Ljiibljiana 1957 (poslej le Dobida); SBL III (10. zv.), Ljub- ljana 1967, 397—399. — 2- Dobida, 53 in reprod. št. 69. — 3. Dobida, 15. — 4. Dobida, 54 in reprdd. 77. — 5. Dobida, 53 in reprod. 78. — 6. Dotoida, 52 in reprod. 71. — 7. Dobida, 52 in reprod. 66. — S. Dobida, 56 in reprod. 89. — 9. Dobida, 53 in reprod. 69. — 10. Album slovenskih književ- nikov, uredil J. Šlebinger, Ljubljana (brez let- nice; za čas izida gl. SBL III (11. zv.), 1971, 656), poslej ASK. — 11. ASK XXII, SBL III (10. zv.), 360 (poleg SBL navajam le tisto literaturo, ki v članku še ni navedena). — 12. ASK XI; SBL I, 1925—32, 539—40; Fr. Baš, Prelat dr. Fran Ko- vačič, CZN 34, 1939, 1-39. — 13. ASK XXIII; SBL III (10. zv.), 457—458. — 14. SBL I, 269—271. — 15. SBL m (10. zv.), 449—451. — 16. ASK 108 in XXIV. — 17. SBL III (10. zv.), 463—464. — 18. SBL II, Lj. 1933—1952, 231. — 19. SBL III (11. zv.), 716—718. — 20. SBL I, 430—431. — 21. SBL III (9. zv.) Lj. 1960, 175—177; B. Marušič, Simon Kutar in njegova »Zgodovina Tolminskega«, No- va Gorica 1972, XVI str. (dodatek reprintu knji- ge); S. Rutar, Dnevnik 1869—1874 (izd. B. Ma- rušič), Trst—^Nova Gorioa 1972; več avtorjev: Go- riški letnik 3, 1976, 5—41; B. Pleničar Bibliogra- fija Simona Rutarja, Goriški letnik 4/5, 1977/78, 139—183. — 22. SBL I, 13—14. — 23 I. Vrhovnik, Ivan Vrhovec, Ljubljana 1933, 71 str. —24. SBL I, 524—527; B. Grafenauer, Pomen dela Franca Kosa v razvoju slovenskega zgodovinopisja, ZC 8, 1954, 118—124. 14 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 ŽIVLJENJE IN POSLOVANJE NEKATERIH PERONIJEV V SREDNJEVEŠKEM PIRANU DARJA MIHELIC Po ohranjenih virih si lahko predstavimo kolikor toliko zadovoljivo sliko življenjskega utripa srednjeveškega Pirana šele v osemde- setih letih 13. stoletja.' To je obdobje usta- Ijevanja beneške nadoblasti nad zahodnim, obmorskim delom Istre, katere notranjost so imeli v posesti Goriški in kasneje Habsbur- žani.2 Življenje tedanjega Pirana so poleg omenjenih političnih v veliki meri usmerjale tudi naravne danosti: plodno, vinorodno za- ledje in morsko okno v svet.-' Različni poli- tični činitelji v zaledju, razdrobljenost po- sesti med mesta in fevdalce, obdavčitve in nevarnosti suhozemnih poti so oteževale po- vezave Pirana z notranjostjo." Na drugi stra^ ni je pomorske povezave mesta poleg drugih tveganj omejeval monopolistični položaj Be- netk. Kljub temu pa je morje tedaj med de- želami na različnih obalah predstavljalo pot in ne prepada. Zato tudi ni čudno, da so v Piran prihajali številni tujci z druge obale ¦Jadrana. To so bili zlasti poslovneži, ki so se neredko v mestu ustalili in si pridobili pra- vice meščanov. P>ronika je že pred časom pisala o vlogi in delovanju tujcev — Florentincev predvsem v finančnem življenju srednjeveškega Pirana.' Morda bi si bilo k temu zanimivo ogledati še drugo plat: kako so se doseljenci v Piranu znašli v vsakdanjem poslovanju. Predstaviti želim toskansko družino Peronijev, ki je bila po vsestranosti in uspešnosti poslovanja svo- jih članov izredno opazna od zadnjih desetle- tij 13. do druge polovice tridesetih let 14. sto- letja. Najstarejši podatek, ki sem ga zasledila v piranskem arhivu o enem izmed njih — bil je to Lapo, sin Rainerija Peroni j a iz Firenc — je kar se da »obetaven«. Gre namreč za že- nitno pogodbo.* To gotovo potrjuje dolgoroč- nejše načrte Florentinca, da se v Piranu usta- li. Njegove težnje po družbeni uveljavitvi v mestu nakazuje socialni izvor njegove izbran- ke Istrije. Bila je namreč potomka znane pi- ranske plemiške rodbine Apolonijev.' Dota, ki jo je prinesla v zakon, ni bila posebno velika. Obsegala je vinograd s pritiklinami v zaledju Pirana na področju »Pagugum« (danes Pacug), vrt v Marčani ter 3 beneške marke,^ katerih izplačilo je bilo razdeljeno na dva roka v dveh If.tih. Ob poroki je dobila posteljnino ter po tedanji navadi še hišno opremo (»infra do- nius«). V tako opremo so pogosto sodili (ba- kren) kotel, (železna) veriga za obešanje kotla, klop, vinski sodi, prt ipd. K bali je bila všte- ta tudi obleka, tunika iz svilenega damasta (.'Camore«). Vse našteto premoženje se v po- godbah o doti pa tudi v oporokah pogosto po- javlja. V tedanjem času so vsi omenjeni pred- meti predstavljali precejšnjo vrednost. Taka poročna tunika je stala npr. od 5 do 10 liber (malih denarjev). Za isto vsoto bi tedaj kupec lahko dobil 5 do 10 um (po. pribl. 80 litrov') vina. Kljub temu pa je marsika- tera bogataška hči prinesla v zakon več ne- premičnin in gotovine kot Istrija. Omenjena pogodba je bila sklenjena v piranski cerkvici Sv. Štefana. Poslovno je bil Lapo zelo uspešen. Z bratom Gracijem sta se v osemdesetih letih 13. sto- lelja preizkusila in potrdila na najrazličnejših področjih gospodarstva. Največ sredstev sta vlagala v trgovino. Oba sta se ukvarjala s pro- dajo žita, ki je v Piranu vedno našlo hvaležne odjemalce. Proizvodnja žita je bila šibka toč- ka piranskega gospodarstva. Čeprav je obči- na strogo nadzorovala domačo proizvodnjo'" ter količine žita, ki so ga domačini prinesli od drugod," in čeprav se žito tujcem ni smelo prodajati brez dovoljenja podestata,'- je bil Piran primoran žito uvažati. Za protiutež uvo- ženemu žitu je imel na razpolago vino, olje in sol. Piranski kupci so zlasti Laponu žito po- gosto odplačevali v olju domače proizvodnje. Toskanska brata sta trgovala in prekupčevala z vinom, ki je bilo ob olju glavno bogastvo piranskega zaledja. Bila sta med tistimi pre- možneži, ki so od občine jemali v zakup do- hodke od »tabern« in ostale prodaje vina na diobno, dohodke od gostinske obrti," peka- rij,'* pravico do prodajalne (»stacio«), v ka- teri sta prodajala različne tkanine, sol, kože V prodaji žita je bila vloga obeh Floren- tincev dokaj opazna, čeprav nista bila niti edina niti največja prodajalca tega živilskega blaga. Popolno prevlado v preskrbi Pirana z žitom je namreč imel (sodeč po ohranjenih vi- rih) v osemdesetih letih trgovec Martinus Lu- gnanus iz Caorla. Vendar pa tudi pomen La- pona in Gracija» v žitni trgovini ni zanemar- ljiv. V letu 1285 sta npr. na kredit prodala ži- ta za malo manj kot 130 liber." To bi pri pri- bližni ceni žita 30 soldov (sold je dvajseti del libre) za star (83,32 litra'«) znašalo blizu 87 starov žita, prodanega na up. Naslednjega le- ta je ta vsota znašala celo čez 140 liber," kar bi bilo nekaj pod 95 starov. Na žalost nimamo podatkov o izvoru in dovozu tega žita. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 15 Lapo je v decembru 1286 kupoval večje ko- ličine olja, ki gai je (z žitom ali denarjem) plačal vnaprej. V začetku januarja 1287 naj bi od svojih dolžnikov — prodajalcev — prejel nad 10 urn olja (cena ki so jo v drugi polo- vici leta 1286 kupci plačevali za urno olja, je znašala od 4 liber do 4 liber in 7 soldov'**). Tega olja seveda ni potrošil sam, spet pa ne vemo, na katerem trgu je zanj našel odje- malce. Občina je nadzorovala izvoz večjih množin olja. Za natovorjenje olja v količinah nad 3 urne na ladje ali tovorne živali z name- nom, da bi ga odpeljali iz piranskega okoliša, je bilo potrebno podestatovo izrecno dovolje- nje.'" Nikjer ni omenjeno, da bi Lapo tako do- voljenje dobil. Verjetno je šel sam z oljem trgovat na tuje. O tem in o smeri njegovih trgovskih potovanj pa pregledani viri ne da- jejo podatkov. Poslovanje Lapona in Gracija je bilo raz- nolično tudi nai področju vinske trgovi- ne. Brata sta pogosto kupovala večje količine vina, redkeje pa sta ga prodajala. Vino sta ob nakupu običajno plačevala takoj, v pri- merih prodaje na debela pa sta ga (sodeč po virih) kupcem pogosto dajala na kredit. Na tak način sta večkrat prodajala vino, ki ga je kupec odpeljal prodat na trgovsko; poto- vanje, »viagio«, »viaticum«. Tudi za nato- vorjenje vina v množinah nad 3 urnami z na^ menom izvoza iz piranskega področja je bilo potrebno podestatovo dovoljenje (gl. op. 19). Smeri vinske trgovine so pogosto vodile čez morje v italijanske dežele. Tam je trgovec, ki je v Piranu na kredit nabavil »vinum viati- cum«, vino prodal ter se z izkupičkom vrnil v Piran. V določenem roku (osmih dni do enega meseca) po vrnitvi je prodajalcu vina iz Pirana plačal že ob nakupu določeno ceno. 1'veganje in dobiček potujočega trgovca pri tem poslovanju prodajalca nista prizadela. Eačunal je lahko le na vnaprej dogovorjeno plačilo za prodano vino. V nakupe vina je Lapo vlagal visoke vsote. 20. decembra 1283^" je npr. od šestih prodajalcev nakupil 200 urn vina za 200 liber, ki jih je plačal takoj. Z na- kupljenim vinom sta Toskanca gotovo tudi sama odhajala trgovat drugam. Taka trgovska potovanja so pomenila določeno tveganje, ki je prinašalo dobiček ali izgubo. Za izkupi- ček od vina (in olja), prodanega na tujem, sta verjetno kupila žito, ki sta ga nato pripeljala v Piran in ga tam tudi prodala. Gracij je včasih tudi sam na kredit kupil »vinum viati- cum«, gotovo z namenom popotnega trgo- vanja.^' Tik pred koncem osemdesetih in v začetku devetdesetih let 13. stoletja tudi La- ponu trenutni finančni položaj ni dopuščal \naprejšnjega plačevanja kupljenega vina. Tako se je v novembru 1289 pri nakupu vina zadolžil za 77 hber in 12 soldov.^- Gracij je v letih 1283 do 1288 zelo pogosto nastopal kot upnik za »vinum taberne«. Naj- brž tu ni šlo za njegovo prodajo vina v gostil- ni. Verjetneje je od obč.ne vzel v zakup do- hodek od drobne razprodaje vina. Svoje do- hodke od gostiln, mesarije, solin, ribiških po- dročij, »hostarij« (za razliko od navadnih go- stiln »taborna«, kjer so točili le vino, je »ho- staria« nudila gostu hrano — kruh, vino in prenočišče) in mer je namreč piranska občina na vsakoletni dražbi dajala v zakup najvišjim ponudnikom. Glasnik jih je oklical vsako leto prvo in naslednje nedelje v maju, zadnjo ne- deljo maja pa so jih dobili najvišji ponudni- ki. Pogoj zanje je bil, da so piranski, meščani ali da ž.vijo v Piranu dalj kot eno leto,^^ polagati pa so seveda morali tudi s precejšnji- mi sredstvi. Zakupniki občinskih dohodkov od »tabern« so nadzorovali prodajo vina na drobno in imeli pravico prejeti po 6 soldov od vsake nai drobno prodane urne vina.^*» La- pona srečamo v taki vlogi leta 1284^^ in 1304.28 Gracij je v osemdesetih letih 13. stoletja pro- dajal različno sukno (»linum«, »lana«, »fusta- neum«) v prodajalni (»stacio«). Lapo ga je v vlogi prodajalca te robe zamenjal v prvih le- tih 14. stoletja. Poleg naštetega je omenjen tudi v zvezi s trgovanjem z lesom." Oba brata sta se pogosto pojavljala kot stranki v različnih zadolžnicah, katerih vse- bina (trgovina, posojilo itd.) v večini primerov ni razvidna. V zadolžnicah sta v glavnem nsstopala v vlogi upnikov, redko dolžnikov. Kot posojevalca denarja ali prodajalca blaga na kredit sta se večkrat zavarovala pred pla- čilno nezmožnostjo dolžnika s tem, da sta sprejela v zastavo nepremičnine ali druge vredne predmete. Če je bil dolg pravočasno poravnan, je seveda upnik dolžniku pravice do imetja vrnil. Ce pa upnik ni v roku prejel izplačila dolga, je zastavljeno premoženje za- padlo in prešlo v upnikovo last. Na ta način je Lapo novembra 1286 pridobil hišo v piranski četrti »porta Campi«.^^ piranskem statutu so sicer tujci lahko dobili v last nepremičnine v piranskem okolišu le ob poroki z ženino do- to ali kot dediščino, sicer pa ne.^' Kaj pa je vplivalo na to, da je doseljenec prenehal ve- ljati za »forensem« — ali poroka z domačinko ali določen čas bivanja v mestu ali pa je za^ doščala že poslovna uspešnost — ni znano. Na stara leta, ko ni več sam potoval, si je Lapo pomagal s sklenitvijo družabništva (ko- mende^") s partnerji, ki so namesto njega od- hajali na trgovska potovanja. Maja 1325 je izročil 4 libre grošev (128 liber malih denar- ]ov=') Henricu pokojnega Siverija in Matheu 16 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 pokojnega Dominika Zivagle. Sla naj bi v Za- da r ali kam drugam, kupila sir ali drugo ro- bo v korist ali škodo obeh strani. Kupljeno bi nato prodala, kjer bi se jima zdelo naj- bolje. Robe ne bi smela tovoriti proti bene- škim uredbam. V roku enega meseca po skle- nitvi pogodbe bi z Laponom obračunala svoje poslovanje. Vrnila bi mu vloženi kapital ter tretjino dobička (ali pa mu odračunala tretji- no izgube).*^ Ta trgovska pot je bila verjetno uspešna, kar je Lapona spodbudilo, da je še istega leta sklenil novo pogodbo. Eden od dru- žabnikov je bil že omenjeni Henricus, drugi pa Caninus pokojnega Hengaldea. Z dvema librama grošev sta krenila v »Polissano« ali kam drugam kupit sir, žito ali drugo blago, pač po lastni izbiri. V pri- merjavi 9 prejšnjo pogodbo naj bi robo sedaj pripeljala v Piran in jo tam prodala. Uspeš- nost poslovanja bi družabniki na zgoraj, opi- sani način obračunali 15 dni po njuni vr- nitvi.'^ Iz obeh pogodb je razvidno, da Lapo m s togimi določili »traktatorjema« vezal rok in omejeval njune podjetnosti. Ob trezni pre- soji obeh potujočih trgovcev je bilo to gotovo koristno za uspešnost posla. Poleg tega se je Lapo udejstvoval tudi na drugih področjih. Aktivna udeležba pri na- kupih in prodajah nepremičnin daje slutiti na, velikost njegovega premoženja. Gracija sre- čamo v takem poslovanju redko. Leta 1285 je z bratom kupil vinograd z neobdelano zem-; Ijo v »Nucetu« (Nožed),'" 1290 pa je prodal vinograd v »Calcarigni« (Calcarigle).''' Lapo je bil v tovrstnih poslih še okretnejši. Leta 1285 je prodal kočo v mestni četrti »porta Campi«,^* kupil pa vinograd z neobdelanim zemljiščem v »Carbonaru« (Karbonar).'' Na- slednjega leta je z nakupom svoji posesti pri- družil še vrt v Marčani.^8 Leta 1305 je na dražbi kupil vinograd v »Cavrigle« (Kaveri- je).ä9 Dvajset let kasneje, leta 1325, je kupil dve hiši v Piranu, od teh eno na dražbi."" Kratek čas pred smrtjo, ki ga je doletela v prvi polovici leta 1328, je verjetno kupil še dva vinograda v okolišu »Cellola« (Cedola). Občinski glasnik, ki je moral oklicati prodaje nepremičnin, je ta nakup razglasil z zamudo, šele februarja 1329."' V nekoliko drugačni zvezi je omenjen še kot lastnik vinograda v »Oalcinaru« (Kalcinar), ki ga je leta 1325 od- dal v najem,"2 ter kot lastnik hiš v piranski četrti »porta Mixana«: te je namreč obravna- vala njegova oporoka in pogodbe v zvezi z njo."3 To je seveda le del Laponovega nepre- mičnega premoženja-."" Ce bi se našel njegov testament, bi morda lahko dobili popolnejši vpogled v imetje, ki ga je Lapo v življenju nakopičil. V letu 1295 se je Lapo ukvarjal tudi z ži- vinorejo. Konec maja 1295 je namreč s štirimi partnerji sklenil tri pogodbe o »socidi«,"' družbi z živino. Vanje je vložil nad 200 glav odrasle drobnice in nad 150 jagnjet. »Socide« z družabniki, ki so prebivali »in Carso« (Sa- vudrija), naj bi trajale štiri leta in pet mese- cev. V takih družbah so morali družabniki (v interesu obeh strani) skrbno paziti na živino, ki se je po preteku trajanja »socide« s pri- rastkom vred delila. Laponu kot »patronu«, ki je v družbo vložil drobnico, sta v vsaki cd omenjenih »socid« pripadli dve tretjini drobnice in njenega prirastka, pastirjem, »so- cidalisom« pa ena. Vzporedno z razširjanjem poslovanja in rastjo njegovega premoženja je potekal tudi Laponov družbeni dvig. 14. novembra 1301 ga srečamo z vzdevkom »civis Pirani« v vrsti gospodov, ki naj bi si kot zastopniki piranske občine izposodili od Benečana Mihaela Totola 120 liber grošev,"" bil je med izbranimi »sa- pientes«, modreci, ki so leta 1307 sestavljali piranski statut."' Tako je s svojimi (gospo- darskimi) zaslugami za mesto uspel uresničiti svoja stremljenja in bil uvrščen v vrste pa- tricijev. Zlasti v dvajsetih letih 14. stoletja se ni več pojavljal brez vzdevka gospod, »domi- nus«, »ser«. Tudi pri poslu ni bil več navezan na lastno delo, ampak si je lahko privoščil na- jetega, vnaprej plačanega delavca za pomoč, kot je npr. storil leta 1302."^ Posredno se po njegovi smrti omenja njegov nekdanji »servi- cialis«, ki je bil po poreklu iz Vidma."" Znanih je tudi nekaj podatkov iz njegovega osebnega družinskega življenja. Žena mu je rodila tri sinove, Bonsignora, Gracija in Rai- nerija. Umrla je pred njim. Lapo se je vnovič poročil z gospo Aldigardo iz rodbine Marche- si j ev. Tudi sin Bonsignor je umrl pred oče- tom, zapustil pa je dva otroka, Francisca in Istrijo. Sin Gracij je omenjen le enkrat kot upnik v zadolžnici leta 1303,'* to pa je tudi vse, kar nam je znanega o njegovem življenju. Sin Rainerij je podedoval očetov poslovni duh in razširil njegovo dejavnost še na druga področja. V zakonu z gospo Blango pa ni imel moških potomcev, ampak štiri hčerke, Istrijo, Staxio, Lapo in Catarino. V pregledanih virih je Laponov brat Gra- cij poslednjič omenjen leta 1290 (prim. op. 35). Zapustil je sina Mingolina, ki ga sicer še nekajkrat srečamo, v svojem poslovanju pa ni imel kaj prida srečne roke. Lapo je dal zapisati oporoko 8. novembra 1327," umrl pa je pred majem 1328.^2 V pi- ranskem arhivu te oporoke žal ni najti. De- litev tako velike dediščine, kot je bila njego- va, pa seveda v virih ni ostala brez sledov. Za izvajalki testamenta je imenoval svojo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 17 vdovo, gospo Aldigardo, in vdovo po gospodu Sclavonu de BJono.^^ Njegov glavni dedič je bil edini moški potomec, ki bi še lahko na- daljeval Laponovo lin j io Peroni j ev — vnuk Lranciscus. Lapo je zapustil ogromno vsoto 400 Iber za blagor svoje duše.^^ Prav toliko je znašala tudi odpravnina oz. povrnjena dota gospe Aldigarde."'» Laponovi nasledniki, Aldi- garda, Raineri j in Franciscus so po njegovi smrti sicer še naprej prebivali v hišah četrti »porta Mixana«, vendar so morali zanje pla- čevati letno najemnino v višini ene marke sa- mostanu Sv. Klare v Kopru. Poravnavam te obveze lahko sledimo do leta 1335 (prim. op. 43). Največje volilo, ki je našlo odmev v vi- rih, pa zadeva Laponovo vnukinjo, Francisco- vo sestro Istrijo. Ded ji je zapustil 800 liber, k temu pa še dve obačili iz škrlata, vredni 150 liber, za doto. Njen soprog Marquardus, sin pokojnega lohanesa plemiškega rodu Petrog- na (prim. op. 47) je hladnokrvno izterjeval že- nino doto od svaka.°8 Morda je to vplivalo na Francisca, da si je hitro poiskal nevesto iz bo- gate rodbine Cavianijev, Marchesino. Tudi njena dota ni bila zanemarljiva, znašala je namreč 600 liber. Da ne bi bil prikrajšan za kak delec te vsote, je dal Franciscus skupaj z bodočim tastom oceniti dva vinograda, ki sta bila obljubljena nevesti za doto."' S pomočjo ženine dote je Franciscus uspel por terjatve sorodnikov. Gospa Aldigarda, Laponova vdova, se sama ni ukvarjala z »moškimi« posli. Svoja sred- stva je raje izročila v upravo drugim, bolj iz- kušenim. V začetku leta 1331 je za dve leti vložila 300 liber v trgovanje Francisca Zuc- harinija na piranskem področju. Dogovorila sta se, da ji bo nato vrnil vložena sredstva in pol dobička (izgube) od poslovanj a.Tudi za oi:krbo in delo s svojo živino si je našla dru- žabnika. Leta 1330 je za pet let sklenila »so- cido« za svojo živino z dvema partnerjema. Za dva vola, kravo in tele so se dogovorili, da se bo korist od dela z živino kakor tudi živina sama s prirastkom vred enakovredno razdeli- la med obe strani. Drugačni pogoji pa so velja- li za telico in tele, od katerih naj bi dve tre- tiini koristi pripadli Aldigardi."' Laponova vdova je napisala oporoko 5. 3. 1336.*"' V njej je očitna popolna odtujitev od družine Pero- nijev: premoženje je namreč namenila svoje- mu sorodstvu. Laponova smrt je na drugi strani odprla možnost za razmah podjetnosti njegovega si- na Raineri j a in vnuka Francisca. Dokler je ži- vel oče (ded), sta namreč poslovala v njegovi senci. Zlasti Rainerij je dejavnost Peronijev raz- širil še na nova področja. Tudi on je vlagal sredstva v trgovino. Na področju žitne trgo- vine se je pojavljal od srede dvajsetih let 14. stoletja dalje, vendar ne kot dovoznik in pro- dajalec večjih količin žita. Srečujemo ga kot kupca nekaj staro v žita letno, pri čemer je račune poravnaval vnaprej. Le v letu 1325 je večkrat nastopil kot prodajalec rži."' Pripom- niti je treba, da uvoz in prodaja žita v 14. stoletju v Piranu skoraj nista bila več pre- puščena nenačrtnim pobudam žitnih trgovcev, marveč ju je vzela v roke občina. Njeni za^ stopniki so nabavljali ali naročali dostavo ve- likih količin žita, ki so ga shranili v občinski žitni kašči, »fonticu«.°ä Upravnik te kašče in njegov pomočnik sta o nakupu in prodaji ob- činskega žita vodila lastno evidenco dohodkov in izdatkov,^ ki pa, žal, ni ohranjena. Vpo- gled v nihanje žitne trgovine in pomen po- sameznih trgovcev v njej ostaja zato okrnjen. Rainerij se je ukvarjal z grosističnim na- kupom vina. Junija 1333 je nabavil 110 urn vina (po ceni 6 grošev — 16 soldov za urno),"" 90 urn je plačal takoj. Že čez nekaj dni je del vina na kredit prodal dalje drugemu trgovcu, ki se je odpravljal na »viaticum«."" Srečamo ga tudi kot upnika za dohodek od vina, pro- danega na drobno v gostilni."" V primeri z očetom je Rainerij v svoje tr- govsko poslovanje vpeljal novo robo, živino in kože. Ta trgovina je usmerila njegovo de- lovanje proti celinskemu zaledju. Dokaj šte- vilne pogodbe z družabniki, ki jih je pošiljal s svojimi sredstvi na trgovska potovanja, ka- žejo na to, da se je v svojem poslovanju ustalil v vlogi »stansa«, medtem ko je sam redkeje potoval. Prva družba, v katero je že leta 1325 vložil kapital, ne omenja trgovskega blaga, ampak pušča potujočima družabni- koma proste roke v poslovanju."' Naslednje pogodbe v letih 1328 in 1330 so bolj določne: omenjajo pot v »Sclavonio« ali drugam, na- men potovanj pa je nakup živine ter njena dostava in prodaja v Piranu."* V povezavi z Rainerij evo preusmeritvijo na trgovino z ži- vino je tudi dejstvo, da ga pogosto srečuje- mo kot prodajalca kož."" Poleg omenjenega je nastopal kot upnik še v vrsti zadolžnic, ki so nastale ob njegovem trgovskem ali denarnem poslovanju. Pri tem je zelo verjetno pobiral obresti, kar je bilo za tedanjo krščansko miselnost pregrešno. Ne- redko je prejemal v zastavo nepremičnine.'" S temi je na veliko kupčeval, jih kupoval in prodajal." Tudi najemnine od hiš'- in (zastav- ljenih) vinogradov (prim. op. 70) so bile med njegovimi viri dohodkov. Novost v Rainerijevem poslovanju glede na očeta, ki je povezana z delovnim področjem vinske trgovine, je njegovo poseganje na področje obrti —• sodarstva. Podatek o tem omenja, da so nekateri prebivalci Oprtal j a 18 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 njemu in sinu mojstra Blancha, kletarja iz Pirana, v Sečovlje dostavili doge in dele dna za izdelavo sodov." V nasprotju z Laponom je Rainerij izko- r.ščal tudi morsko bogastvo. Ribolov se je v Piranu odvijal po natanko določenih pravilih. Občina je dajala ribiška področja vsako leto v zakup (prim. op. 23), zakupniki pa so iz svojih vrst izbirali nadzornika.''' Zakupniki, ki so imeli deleže v ribiških področjih pred Piranom, so smeli tam ribariti (ali dati riba- riti) v svojo korist v času med Sv. Mihaelom in koncem marca." Samo oni so lahko dobre štiri mesece med Sv. Mihaelom (29. septem- bra) in prvim dnem štiridesetdnevnega posta (pepelnično sredo) naslednjega leta ribarili z vlečno mrežo med Mogoronom in Pusterlo ter med Sečovljami in Savudrijo.'* Pač pa so bila ribiška področja v ostalem delu leta na voljo in uporabo vsakomur (prim. op. 75). Rainerija srečamo med takimi zakupniki »piscarije«. Za odškodnine so zakupn.ki pravico do ribolova podeljevali dalje izbranim ribičem. Ti so za dovoljenje za ribolov plačali včasih vnaprej dogovorjeno vsoto, včasih pa so po dru- žabniškem načelu (ki je vključevalo določeno tveganje) zakupniku izročili dogovorjen del (iztržka od) ulova. Rainerij se je gotovo poslu- ževal drugega, morda pa tudi prvega omenje- nega načina." Druga panoga, ki jo omogoča morje, je so- larstvo. Na osvojenem področju so Benetke vsiljevale svoj monopol ter omejevale in nad- zorovale proizvodnjo soli. Ce odmislimo tega vrhovnega oblastnika, je imela višje lastni- štvo nad solinami v Piranu občina. Od njih je pobirala sedmino donosa.'^ Tudi ta davek je letno dajala v zakup (prim. op. 23). (Pogojni) lastniki so soline pogosto oddajali v najem. Najemnik je za svoje delo običajno prejel do- ločeno vsoto v denarju ter polovico pridoblje- ne soli, od katere je bila že odtegnjena ob- činska sedmina. Lastniku solin je za plačilo najemnine izročal drugo polovico (ali pač do- govorjen delež) soli. Redkeje je najemnino plačeval v vnaprej določeni vsoti denarja ali soli. Rainerij je za najemnina oddanega dela solin zahteval plačilo v določeni količini so- li." Pogosto je najemal tujo delovno silo,*" nje- govo družbeno veljavo pa v letu 1336 potrjuje vloga izterjevalca, ki naj bi od Pirančanov iz- terjal občinski dolg kreditorju gospodu Ser- giju iz Pule.^' Rainerij napisal testament približno mesec in polža svojo mačeho, gospo Aldigardo.Bo- gaboječi mož je namenil cerkvi vrsto volil (de- nar za blagor svoje duše, za maše, olje, vo- sek), od katerih je zanimiva zapuščina 40 li- ber za duše tistih, od katerih je po krivici je- mal dohodke. Da bi odkupil svojo dušo, je del denarja zapustil tudi revežem. Po njegovi smrti je vdova gospa Blanga v skladu z izročilom oporoke vračala nekdanjim dolžnikom »male ablata«'^ in »usure«.*" Raz- prodala je tudi nekaj nepremičnega premo- ženj a.**' V poslu se je kar dobro znašla: ni le sklepala družb za svojo ž.vino,*« najemala de- lavcev za obdelavo polj,*' nastopala kot upnica v zadolžnicah,** ampak je celo na- daljevala z naročili za dele sodov dobavljalcu iz Oprtalja.«" Za zadnjega nosilca Laponove veje Peroni- jev, Francisca, bi mogli reč , da je v uspeš- nosti poslovanja nekoliko zaostajal za svojim dedom in stricem. Na kredit je prodajal vino (potujočim trgovcem"" ali pa gostilničarjem za razprodajo na drobno"'), se pojavlja] v vrsti zadolžnic, sklepal družbe za pašo svoje živi- ne,"^ živahno kupčeval z nepremičninami"' in najemal pomožno delovno silo."" Zlasti do stričeve smrti se je v pogodbah redno pojav- ljal kot upnik, kasneje pa se je pogosto zadol- ževal. S svojim udejstvovanjem pa je tudi on izpopolnil sliko poslovanja Peronijev. Decem- bra 1338 je namreč omenjen ob Matheu, sinu pokojnega Pappi del Senno iz Pirana kot so- prodajalec (torej dotedanji solastnik) »burc- la«, vrste tovorne ladje. Kupec je bil ladje- delniški tesar (»galaffarius«) Bertolomeus Pascualis iz Benetk."' Obenem z Laponovo pa je v Piranu živela in delovala še ena veja Peronijev. Njen prvi in glavni nosilec Nerij bi lahko sodil v Lapo- novo generacijo, čeprav je bil verjetno neko- liko mlajši. Prvič se je v pregledan-h virih pojavil kot upnik »Nerus Toschanus« v za- dolžnici leta 1304,"" nato pa naslednjega leta kot »Nerus, filius condam domini Peroni« iz Firenc."' Ponovno ga lahko najdemo v virih iz dvajsetih let 14. stoletja. V tem času je že imel vzdevek gospod (»dominus«, »ser«) ter pravice piranskega meščana. Tudi njegovo bogastvo je občina znala izrabiti. Ko se je le- ta 1329 zadolževala pri zastopniku kreditorja, gospoda Sergija »de castro Pole«, je bil Nerij omenjen v vrsti občinskih porokov upniku."* Kljub pestri sliki Laponovega poslovanja ga je Nerij, sodeč po virih, prekašal po višini sredstev, ki jih je vlagal v poslovanje. Po- javljal se je kot prodajalec žita,"" redkeje vina'"" olja,'"' tkanin,'"^ kož,'"'za oskrbo svoje živine je >klepal »socide«.'"" Pri delu se je po- gosto posluževal najetih delavcev.'"' V letih 1328 do 1330 se je redno pojavljal kot zai- kupnik piranskih ribiških področij.'"" Zani- mivo je, da se z ribiči — najemniki, ki jim je dovoljeval ribolov, nikdar ni dogovarjal po načelu družabništva. Od njih je vedno zahteval najemnino v vnaprej določeni višini. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 19 Izredno široko je bilo tudi njegovo poslo- vanje z nepremičninami. Za ponazoritev omenimo le, da je v aprilu 1330 kupil hišo za 130 liber,"" v novembru hišo s kuhinjo za- daj za 290 liber,'"* ter še eno hišo na dražbi za 216 liber;'"" v decembru istega leta je pro- dal hišo za 300 liber,"" drugo s kuhinjo pa za 400."' Nepremičnine so mu omogočale tudi sprejemanje najemnin in zakupnin."^ Ob vsem tem je izredno veliko sredstev vlagal v posojila (»mutuum«). Samo v letu 1329 je seštevek kreditov (za trgovino s pre- mičninami) in posojil, za katera je bil upnik, znašal bajno vsoto nad 1000 liber. V primer- javi z Laponovim najuspešnejšim letom (1286, ko je nastopal kot upnik za nekaj več kot 170 liber) so bile Nerijeve investicije skoraj šest- krat večje. Upoštevati pa moramo, da so po- datki za Nerijev čas številnejši. Lapo je po- sloval v Piranu le nekaj mesecev na leto, s posojili pa se je le malo ukvarjal. Zdi se, da je tehnika trgovanja in kreditiranja od osem- desetih let 13. do dvajsetih let 14. stoletja do- živela precejšnje spremembe. Tudi Nerij je bil dvakrat poročen. Imel je štiri sinove, lohanesa, Lapona, Marka in Pe- rona ter hčerko Dolceto. Ko so odrasli, je bil včasih do njih prav neočetovsko posloven. Ko je v letu 1328 občini poravnal dolg za sina Marka, je kot zastopnik Markove matere, gospe Glirose, zahteval uradno dovoljenje, da si sme stroške povrniti iz sinovega imetja."^ Umrl je pred 19. aprilom 1333. Zapustil je ovdovelo drugo ženo Antolino, ki je skupaj, z Laponovim vnukom Franciscom izplačevala nekdanjim dolžnikom pokojnega moža »ma.~ le ablata«."* Od sinov se v poslu nihče ni posebej uveljai- vil. Razen Perona so se ostali trije pojavljali v glavnem kot dolžniki. Zaradi terjatve so jih večkrat sodno klicali na odgovor. Kadar se dolžniki tudi po tretjem pozivu niso javili in poravnali dolgov, so morali plačati posebno globo (poleg tretjinske, ki je bila posledica prekoračenja roka za poravnavo). Trije Ne- rij evi sinovi so doživeli take neslavne postop- ke."^ Pri Laponu je neporavnan dolg sprožil uradno dovoljenje upniku do posega v nje- govo premoženje, v skrajni posledici pa celo zaplembo pridelka njegovega vinograda."" Kdo je bil kriv teh poslovnih neuspehov, ali nesposobnost upravljanja s premoženjem ali mačehovski odnos nove domovine, pa ostaja za zdaj nejasno. OPOMBE 1. To je čas, ko se običajnim listinskim virom v Piranu pridružijo še notarske knjige (v na- slikajo razdobje od 1281 do 1320. Od 1325 je no- daljevanju NK). Notarji so vanje v skrčeni ob- liki vpisovali vsebine listin. Te knjige (zaradi neenabomeme ohranjenosti) različnoi podrobno tarskim sledila serija vicedomskih knjig (v na- daljevanju VK). Funkcija piscev teh knjig, viice- domov, se je za razliko^ od notarjev postavljala v isto vrsto z občinsldmi uradniki. Vse originalno gradivo, ki sem ga pri delu uporabljala, hrani piranski arhiv (v nadaljevanju PA). Za opozorila in podatke se zahvaljujem dr. F. Gestrinu, dr. ¦ M. Pahorju, J. Peršiču in M. Žvanut. — 2. Za zgodovino Istre poleg splošnih del prim. C. de Franceschi, L'Istria — note storiche, Parenzo 1879; B. Benussi, Nel medio evo, Pagine di sto- ria istriana, Parenzo 1897; isti, L'Isitria nei suoi due milleni di storia, Trieste 1924; S. Rutar. Pregled isterske zgodovine, Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra, Slovenska zemlja II. del, Ljubljana 1897, 230—280; W. Lenel, Vene- zianisch—Is-trische Studien, Schriften, der Wis- senschaftlichen Gesellschaft in Strassburg 1911; D. Gruber, Povijesit Istre, Zagreb 1924; G. de Vergottini, Lineamenti storici della costituzione politica dell'Istria durante il medio( evo' I, Roma 1924, II, Roma 1925; M. Kos, Istra in. Slovensko Primorje v zgodovini, Od naseUtvei do konca 18. stoletja, Slovensko Primorje in Istra, Beoigrad 1953, 40--62; V. Bratulič, Pregled povijesti Istre, Rijeka 1954.— 3. Prim. A. Melik, Slovenija, Ge- ografski opis II, Opis slovenskih pokrajin 4, Slovensko Primorje, Ljubljana I960, 67—71, 144—146. — 4. Prim. F. Gestrin, Trgovina slo- venskega zaledja s primorskimi mesti od konca 13. do konca 16. stoletja, SAZU, Razred za zgo- dovinske in družbene vede, Dela 15, Ljubljana 1965. — 5. Prim. J. Peršič, Florentinec Francis- cus Benzini, banliir v Piranu (1338—1348), Kro^ nika 23/1975, 138—148; isti, Dmzba florentinskih bankirjev Soldanieri in Piran, Kronika 25/1977, 12—18. — 6. Zapisana je bila 1. 6. 1282; 3. 5. 1290 je inotar Sclavionus condam Bilonis to- pogodbo obnovil, prim. PA, NK 6, f(olio) 22'. — 7. Zastop. nika te družine najdemo med sestavljale! pi- ranskega statuta leta 1307, prim. C. de Frances- chi, Gli statuti del comime di Pirano del 1307 confrontati con quelU del 1332 e del 1358, Ve- nezia 1960, uvod k prvi knjigi statutov, 18; gl. še M. Pahor, Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja, Ljubljana—Piran, 1972, 2,7—32. —8. V dvajsetih letih 14. stoletja je marka znašala 8 Uber, prim. PA, VK 1, f. 99'—100—16. 10. 1325. — 9. Prim. F. Gestrin, Pomorstvo srednjeveš- kega Pirana, SAZU, Razored za zgodovinske in družbene vede, Dela 21, Ljubljana 1978, 124.-10. Piransld, statut je določal, da so, morali piranski prebivalci dati popisati svoje žito, ki so ga prido- bili v piranskem okolišu, v roku osmih dni po tem, ko so ga raztovoirili v svoji hiši, prim. C. do Franceschi, n. d., 9/36, 133. — 11. Pirančani so moralni dati popisati tudi žito, ki so ga pripeljali od zunaj v piransko področje in ga tam razto- vorili, v roku treh dni po tem, ko so ga raz- tovorili ali pripeljali v Piran, prim. C. de Fran- ceschi, n. d., 9/37, 134.— 12. Prim. C. de Frances- chi, n. d., 9/39, 134. — 13. Gracij je a dvema dru- žabnikoma dal 22. 9. 1288 Lionu lohanis de Mora 20 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 za odškodnino dovoljenje, da sme po lastni izbiri v svoji hiši kuhati in prodajati, komur že- li, prim. PA, NK 2, f. 49. — H. Lapo je bU 11. 6. 1285 upnik za dohodek od pekarije »pancogou larije«, prim. PA, NK 2, f. 16'. — 15. Za lažjo presiojo omenimo, da je po ohranjenih virih vi- šina sredstev, vloženih v žitno trgovino v tem le- tu v Piranu, znašala nad 565 liber. Pri tem je za več kot 385 liber žita prodal žitni trgovec Martinus Lugnanus. — 16. Prim. S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem si po- sebnim ozirom na ljubljansko mero (16.—19. stoletje). Zgodovinski časopis 8/1954, 41. — 17. V tem letu omenjajo viri skupno vsoto sredstev, vloženih v žitno trgovino, v višini, okrog 600 li- ber, nad 345 liber od te vsote je odpadlo na Martina Lugnana. — 18. Omenjeni skrajnosti sta najpogosteje omenjeni ceni za urno vina v letu 1286. PA, NK 1, f. 72' — 21. 9. 1286 npr. navaja ceno 4 libre in 7 soldov; PA, NK 1, f. 75 — 24. 10. 1286 pa omenja ceno 4 libre. — 19. Prim. C. de Franceschi, n. d., 9/44, 136. — 20. Prim. PA, NK 1, f. 21.' —21. Prim. PA, NK 2, f. 38' — 31. 10. 1826. — 22. Prim. PA, NK 5, — 20. 11. 1289 in PA, NK 5, f. 6' — 30. 11. 1289. — 23. Prim. C. de Franceschi, n. d., 9/17, 127-128. — 24. Prim. C. de Franceschi, n. d., 9/11, 124—125. — 25. Prim. PA, NK 2, f. 2a—30. 11. 1284. —26. Prim. PA, NK 13, 22 — 30. 10 1304.-27. Prim. PA, NK 1, f. 14' —22. 10. 1282. —28. Prim. PA, NK 2, f. 40 — 29. 11. 1286: dolžnikova hiša je zapadla zaradi neporavnanega dolga za žito ;iz 25. 4. istega leta. — 29. Prim. C. de Franceschi, n. d. 6/20, 87—88. — 30. Za komendo gl. F. Gestrin, Pi- ranska komenda v 14. stoletju. Prispevek k pro- blemu tehnike trgovine v srednjem veku, SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede. Raz- prave 5, Hauptmannov zbornik, Ljubljana 1966. — 31. V času od 1286 (prim. PA NK 1, f. 73—73 — 2. do 7. 10. 1286, kjer je cena žita istočasno izražena na oba načina) do 1338 (prim, podatke o prodaji žita PA, VK 7, f. 180'—191' — 25., 2. do 11. 3. 1338) je stalni odnos med grošem in malim denarjem 1 : 32. — 32. PA, VK 1, f. 42' — 14. 5. 1325. — 33. PA, VK 1, f. 71 — 18. 7. 1325. —34. PA, NK 2, f. 23 — 14. 10. 1285 ; za vinograd in zemljo ob njem sta brata plačala 20 liber. — 35. PA, NK 10, f. 4' — 1. 10. 1290; za izkupiček je prejel 18 Uber. — 36. PA, NK 2, f. 16 — 3. 6. 1285; kup- čija mul je prinesla 79 liber. — 37. PA, NK 2,, f. 20 — 13. 7. 1285; nakup zemljišč ga je stal kar 150 liber. —'38. PA, NK 2, f. 40' — 1. 12. 1286; za vrt je plačal 51 soldov. — 39. PA, listina iz 13. 6. 1305; za vinograd je plačal 92 liber. — 40. Na dražbi je kupil hišo za 240 liber, prim. PA, VK 1, f. 121 — 24. 11. 1325; za nakup druge hiše pa je plačal 18 mark (po 8 liber, prim. op. 8), PA, VK 1, f. 105 — 23. 10. 1325. — 41. Klicar je 12. 2. 1329 objavil, da je Lapo za kupljena vi- nograda v Cedoli plačal 200 liber, prim. PA, VK 2, f. 225'. — 42. Čevljarskemu mojstru Armanu je dal Lapo 27. 3. 1325 za 6 liber v najem ome- njeni vinograd do 1. 11., prim. PA, VK 1,112'.— 43. Za najemnino omenjenih hiš so bili po nje- govi smrti dediči, vdova, sin in vnuk, dolžni pla- čati samostanu Sv. Klare v Kopru 1 marko letne najemnine, prim. PA, VK 2a, f. 113 — 26. 2. 1331, dalje PA, Idlstinj iz 24. U. 1332 in iz,' 28. 2. 1334, ter PA, VK 4b, f. 215 — 5. 2. 1335. — 44. To nam dajejo slutiti nekatere omembe Laponove posesti, kadar so drugi Pirančani skušali opisati, lego svojih nepremičnin. 16. 8. 1289, je npr. Adalgerius Rufus dal hčerki v doto vinograd »in planu Re- xente apud Laponi Toscani et apud viam plubi- cam«, prim. PA, NK 6, f. 7—8. — 45. PA, NK 9, f. 1'—2 — 29. 5. 1295. Za »socido« gl. D. Mi- helič, Socida v Piranu od 1280 do 1340, Sloven- sko morje in zaledje, Zbornik za humanistične družboslovne in naravoslovne raziskave 2/3, Koper 1979, 63—78. —46. Pa hrani original lis- tine z omenjenim datumom. — 47. Prim. C. de Franceschi, n. d., uvod, k prvi knjigi statutov, 18. — 48. PA, NK 13, f. 12' — 27. 12. 1302; za tri- najstmesečno plačo je Lapo plačal delavcu 10 soldov grošev (16 liber). — 49. PA. VK 2a, f. 50 — 4. 8. 1330; omenjeni nekdanji Laponov slu- žabnik je bil lacobus Furlanus »de Utino«. —• 50. PA, NK 13, f. 16 — 18. 9. 1303. — 51. Njegovo oporoko omenja PA, listina iz 28. 2. 1334. — 52. 1, 5. 1328 je že omenjeno prvo izplačilo njegove dediščine: Franciscus je svaku izplačal 300 liber od 800 liber, kar je Lapo zapustil za dotoi Fran- ciscovi sestri Istriji, prim. PA, VK 2,, f. 34. — 53, Prim. PA, VK 2, f. 88 — 21. 7. 1328 in PA, VK 2, f. 124' — 29. 9. 1328. — 54. PA, VK 2^ f. 88 — 21. 7. 1328. — 55. PA. VK 2, f. 36' — 3.5. 1328. — 56. Prim. op. 52, dalje PA, VK 2, f. 112' — 28. 8. 1328 in PA, VK 4, f. 16' — 14. 4. 1333. — 57. Šlo je za vinograda v »Carbonaru« (Kar- bonairu) in »Vigno-lah« (Vinjole>, prim. PA, VK 2. f. 22,2 — 8. 2. 1329; ocenjena sta bila na 5 liber grošev in 15 soldov grošev (184 liber). — 58. PA, VK 2a, f. 100 — 29. 1. 1331. — 59. PA, VK 2a, f. 54'—55 — 24. 8. 1330. — 60. PA hrani originalni testament z omenjenim datumom. — 61. Prim. PA, VK 1, f. 38 — 4. 5. 1325; PA, VK 1, f. 42 - 13. 5. 1325; PA, VK 1, f. 52 — 4. 6. 1325; PA VK 1, f. 52 — 5. 6. 1325. 62. PA, listina iz 23. 2. 1327 npr. omenja nakup 200 starov žita za piransko občino v Rialtu. — 63. Upravnik >.fonitica« je moral vsak mesec pokazati podestatu obračune, prim. C. de Franceschi, n. d., 1/6, 25—27, — 64. PA, VK 4, f. 52' — 3. 6. 1333; PA, VK 4, f. 55 — 8, 6. 1333. — 65. Prodal je za 8 liber »vini viatici«, prim. PA„ VK 4, f. 49 — 12. 6. 1333. — 66. PA, VK 2a, f. 61 — 19. 3, 1330. — 67. V druž- bo je vložil 40 soldov grošev (64 liber), družab- nika naj bi mu pokazala obračun poslovanja 8 dni po vmitiv; poleg kapitala naj bi dobil še tretjino dobička (izgube), prim, PA, VK 1, f. 97 — 3. 10. 1325, — 68. 20. 7. 1328 je v družbo vlo- žil 3 libre grošev (96 liber, malih denarjev), ob- račun od preprodaje živine v Piranu bi se izve- del 15 dni po vrnitvi partnerja, dobiček (izguba) bi se delil na dva enaka dela, prim. PA, VK 2, f. 86. Enako pogodbo z istim družabnikom le za nižjo vsoto 50 soldov groišev (76 liber) je skle- nil Rainerij 15. 9. 1328, prim. PA, VK 2, f. 121. Pogodba iz 4, 12. 1330 omenja dva vlagatelja sredstev (80 liber), dobiček (ali izguba) bi se deUl na tri dele med Rainerija, drugega »stan- sa« in »traktatorja«, prim. PA, VK 2a, f. 77'. —^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 21 69. 2. 9. 1325 je npr. prodal kožo za 20 soldov čevlarju iz Umaga, prim. PA, VK 1, f. 90'. 70. Večkrat je šlo v teh primerih za vinogra- de, ki jih je lahko (za dogovorjen čas) pustil v ob- delavi dotedanjih lastnikov — aolžnikov. Polovica pridelka in stroškov je pripadla Raineiriju. po- lovica obdelovalcu; če dolg ni bil v roku povr- njen, je vinograd zapadel: prim. PA. VK 2, f. 177 — 13. 12. 1328. — 71. 29. 4. 1330 le na dražbi kupil pol vinograda v »Spilugoli« (Špilugola) za 20 liber. prim. PA. VK 2a. f. 19; 24. 2. 1331 je na dražbi kupil pol hiše za 54 liber. prim. PA, VK 2a. f. 116; 15. 12. 1331 je na dražbi kupil vino- grad za 50 liber. prim. PA, VK 8. f. 212; 9. 5. 1333 je prodal del hiše in del koče v četrti »porta Domi« ter del vrta v Marčani za 20 liber. prim. PA. VK 4 f. 28'; 21. 6. 1333 je kupil na dražbi pol hiše v četrti »porta Mugle« za 26 liber. prim. PA. VK 4 f. 56—56'; 15. 10. 1335 je na dražbi kupil vinograd na področju »Vignole« (Vinjole) za 34 Uber, prim. PA, VK 5. f. 109'; 3. 3. 1336 pa je (spet na dražbi) kupil dva vinograda v »Ca- stignolu« (Kaštinjol) za 107 in 117 Uber. prim. PA, VK 5. f. 193. — 72. Prim. PA. VK 2, f. 112 — 21. 8. 1328 in PA. VK 2. f. 236' — 27. 2. 1329. — 73. Kupca sta naročila 300 dog po 16 denarjev (dolžine 6 čevljev po 34.77 centimetrov, prim., F. Gestrin. Pomorstvo.... 124) in 100 delov za dno po 17 denarjev, prim. PA, VK 4, f. 155 — 21. 12. 1333. — 74. Prim. C. de Franceschi, n. d., 10/2, 139—140. — 75. Prim. C. de Franceschi, n. d., 10/8. 141—142. — 76. Prim. C. de Franceschi, n. d., 10/7. 141. — 77. Po družabniškem načelu je Rainerij 23. 2. 1335 dal dovoljenje za ribolov šestim družabnikom, kar naj bi mu prineslo če- trtino dobička od prodanih rib, prim. PA, VK 4b, f. 219; oddaja dovoljenja lovljenja rib za vna- prej določeno vsoto pa je mogoče povzročila ne- izplačan dolg 4 liber za »palus« iz prej snega le- ta, ki ga omenja PA. VK 2a, f. 59 — 30. 9. 1330. — 78. Prim. C. de Franceschi, n. d., 9/24, 130. — 79. PA. VK 2. f, 221 — 31. 1. 1329 omenja najem- nino 6 (se)starjev soli letno ob Sv. Petru, najem- nik pa je moral plačati tudi občinski davek. — 80. Prim. PA, VK 4. f. 4' — 29. 3. 1333. — 81. Prim. PA, VK 6. f. 8' — 15. 3. 1336. — 82. PA hrani originalni testament iz 18. 4. 1336. — 83. Po krivici pobrane dohodke je vdova vračala npr. 18. 7. 1336, prim. PA, VK 6, f. 85. — 84. Vračanje obresd:i je omenjeno 30. 3. 1337, pirim. C. de Franceschi, Chartularium Piranense, Rac- colta dei documenti medievali di Pirano I. (1301—1350), Atti e memorie deUa Societa istria- na di Archeologia e Storia patria 46. Pola 1934, št. 120, 141. — 85. Gospa Blanga je 13. 12. 1338 prodala pol hiše v četrti »porta Mugle«, prim. PA. VK 8, f. 112. leto kasneje pa še vinograd, ki ga je Rainerij kupil na dražbi 15. 12. 1331, prim. PA. VK 8, f. 212 — 29. 10. 1339. — 86. PA. VK 7, f. 119 — 2. 2. 1338 omenja sklenitev »socide« za drobnico za pet let; Blanga naj bi po dogovoru krila dve tretjini stroškov in prejela enak del živine in njenih proizvodov. — 87. Prim. PA, VK 8. f. 55' — 24. 7. 1338. — 88. Prim. PA, VK 6, f. 132 --6. 10. 1336. — 89. Dve tovrstni pogodbi sta npr. iz 29. 11. 1336, prim. PA, VK 6, f. 155 in iz 14. 6. 1337. prim. PA, VK 7. f. 66. — 90. Koit pro- dajalca »vini viatici» ga srečujemo zlasti v letu 1330, npr. PA, VK 2a, f. 63' —30. 10. 1330.-91. Prim. PA, VK 8. f. 218 — 14. 11. 1339. — 92. Prim. PA, VK 8. f. 240 — 13. 1. 1340. — 93. PA, VK 2a, f. 7'— 18. 3. 1330 ga omenja kot proda- jalca vrta, iz PA, VK 4b, f. 207' — 22, 1. 1335 izivemo, da je na dražbi kupil hišo v četrti »porta Mixana«, PA. VK 6, f. 13 — 15. 3. 1336 obravnava nakup polovice vinograda na področ- ju »Arcere«; 28. 7. 1336 je na aražbi kupil pol vinograda z okoliško zemljo v »Noxedu« (No- žed). prim. PA, VK 6. f. 93 ; na osnovi »intromisi- je,« pravica do posega v dolžnikovo imetje iz 1. 7. 1336. je Franciscus 28. 7. 1336 izročil na dražbo pol vinograda svojega dolžnika v »Casitignolu« (Kaštinjol). prim. PA. VK 6. f. 93: PA. listina iz 15. 2. 1337 omenja še en nakup vinograda »Är- gere«. — 94. Prim. PA. VK 2, f. 66 — 12. 6. 1328. — 95. PA, VK 8, f. 110' 7. 12. 1338. — 96. PA, NK 13, f. 18 — 9. 2. 1304. — 97. PA. NK 12, f. 1—1' — 15. 1. 1305. — 98. PA, listine iz 15. 11. 1329, iz 1. 12. 1331, iz 4. 2. 1333. — 99. Zito je prodajal v januarju 1329 ter v aprilu in maju 1330. prim. PA. VK 2. f. 204—210' — 15. do 29. 1. 1329. ter PA. VK 2a. f. 11 — 5. 4. 1330. in PA, VK 2a. f. 21 — 13. 5. 1330. — 100. 22. 7. 1330 je prodajal »vinum viaticum«. prim. PA. VK 2a. f. 48; upnik za vino je bil tudi v PA. VK 2a. f. 69' — 9. 11.1330. — 101. Olje je prodajal na kredit v PA. VK 2, f. 130' — 5. 10. 1328. — 102. PA, VK 1. f. 62 — 23. 6. 1325 omenja prodajo »pol- tremoli«, etrurske tkanine. —103. Kože je pro- dajal zlasti v letu 1330, prim. PA, VK 2a, f. 62 — 12. IIJ 1330. — 104. 26. 8. 1330 je dal v »socido« za pet let pet krav. Od te družbe naj bi dobil dve tretjini dohodka in živine, prim. PA, VK 2a, f. 54'. — 105. Prim. PA. VK 1, f. 1 — 1. 3. 1325. — 106. PA. VK 2. f. 86' — 15. 7. 1328 npr. ome- nja, da je Nerij skupaj z dvema družabnikoma kupil občinska ribiška področja v »Palude mal- ore», »Pademi« (Pademo), »Strugnani« (Stru- njan) in »Faxani« (Fazan). Zakup jih je stal 50 Uber. »Palus maior« so s pravicami ribarjenja med Sv. Martinom in Sv. Petrom 19. 9. 1328 pro- dali dvema ribičema za 50 Uber, prim. PA, VK 2, f. 122'. 6. 1. 1328 je prišlo do prodaje ribi- ških pravic za Fazan dvema ribičema za 20 sol- dov grošev (32 liber). prim. PA, VK 2, f. 199. — 107. PA, VK 2a, f. 18 — 30. 4. 1330; naslednjega leta je bil ta nakup preklican, prim. PA, VK 2a, f. 91' — 6. 1. 1331. — 108. PA, VK 2a. f. 67' — 4. 11. 1330. — 109. PA. VK 2a, f. 75' — 11. 11. 1330. — 110. PA. VK 2a. f. 80' — 16. 12. 1330. — 111. PA, VK 2a. f. 82 — 23. 12. 1330. — 132. 3. 10. 1328 je oddal za štiri leta v spolovinski zakup dva vi- nograda, prim. PA. VK 2. f. 124; PA. VK 2a. f. 80' — 16. 12. 1330 omenja njegov dohodek od na- jemnine za hišo. — 113. PA, VK 2. f. 94 — 31. 7. 1328. — 114. PA, VK 4, f. 17' — 19. 4. 1333 in PA, VK 4, f. 204 — 9. 1. 1334. — 115. Pravice do dolž- nika lohanesa, ki so izvirale iz zadolžnice iz 10. 10. 1333, je upnik 28. 8. 1337 odstopil drugemu. 14. 11. 1337 je bil lohanes uradno Mican na po- ravnavo dolga, pa ni prišel, prim. PA, VK 7, f. 22 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 140. Še vedno neporavnana zadolžnica je bila ' obnovljena čez deset let. Zaradi neupoštevanja sodbe o poravnavi dolga iz 21. 5. 1333 je dobil upnik 24. 11. 1335 uradno dovolj-enje posega in izplačila svojih zahtevkov iz Laponovega pre-" moženja, prim. PA, VK 5, f. 114 . Istega dne so Lapona uradno klicali na odgovor za dolg iz 4. ä 4. 1333; tudi tretjemu pozivu se ni odzval, kari je imelo za posledico posebno globo, prim. PA, VK 5, f. 118—118'. Tudi za Markovo imeitje so si upniki pridobili pravice posegov (»intromissio«), prim. PA, VK 4, f. 30' — 14. 5. 1333, za dolg) iz 26. 2. 1333 pa so ga naslednjega leta sodno kli- cali na odgovor, pa ni prišel, prim. PA, lisitina iz 11. 2. 1334. Takih primerov bi lahko našteli še več. — 116. Prim. PA, VK 8, f. 193' — 2:8. 8. 1339. . IZ ZGODOVINE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. GREGORJU NAD ORTNEKOM ANDREJ VOVKO I Vzhodno od kraja Ortnek na cesti Velike Lašče—Ribnica se začenja hrbovski greben Slemena, ki s severa zapira sodraško dolino. Po tem grebenu, čigar največji vrh >>Nad po- gledom« meri 770 m, je raztresenih precej vasi in zaselkov. Središče tega področja jo Sv. Gregor (736 m) z župno cerkvijo in šolo. Samostojen vikariat je postal leta 1788, žu- pnija pa 1876.' Prebivalstvo Slemen se ukvarja predvsem s kmetijstvom. Ob koncu prejšnjega stoletja je bilo od vsega ozemlja svetogregorske občine 25 "/o travnikov, 35 "/o gozdov in 40 "U njiv. Glavni dohodek so pomenili gozdovi pa tudi domača lesna obrt. Revščine ni bilo, kočarjev je bilo malo, glavnino prebivalstva so sestav- ljali premožni posestniki. Za obdelovanje po- lja so uporabljali izključno vole, konje so imeli le štirje gospodarji. Poleti so se uba- dali s pomanjkanjem vode, saj so takrat usahnili skoraj vsi studenci.^ Do osnovne šole so prišli prebivalci Sle- men razmeroma pozno, šele leta 1859. Bila je to ena izmed 143 osnovnih šol, ki so jih usta- novili na Kranjskem v obdobju od 1850 do 1870.' Obdobje, v katerem je bila ustanovlje- na, označujemo kot obdobje »politične šolske ustave« (po šolskem zakonu iz leta 1805) ali pa tudi kot »koiikordatno šolo«, kajti šol- sko nadzorstvo je v tem času pripadalo kato- liški cerkvi. Začelo se je s krajevnimi, se na- daljevalo z dekanijskimi in škofijskimi šol- skimi nadzorniki. Kako potrebna je bila osnovna šola pri Sv, Gregorju, pr.ča podatek, da je znalo ob koncu 19. stoletja pisati in brati le malo tamkajšnjih prebivalcev, starejših od štiridesetih let." Zanimivo je, da je začel okrog leta 1848 mladino in odrasle poučevati branja, pisanja in računanja logar bližnje ortneške graščine Pavel Flegar, sicer po rodu Ceh. Poučeval je v nemščini v eni izmed sob na Hudem koncu št. 6, vasici, oddaljeni kakih 20 minut od Sv. Gregorja. Poučeval je kakih pet let in to po- zimi. Vsak učenec mu je plačal po 10 kraj- carjev šolnine.' Pobudo za gradnjo šole je dal verjetno takratni vikar Matevž Perčič. Običajni posto- pek pri ustanavljanju nove šole v tem ob- dobju je bil, da je dekanijski šolski nadzornik ugotovil zadostno število za šolo primernih otrok v fari brez šole, deželna vlada pa je na- ročila okrajnemu uradu, naj sproži postopek za ustanovitev šole, ugotovi sposobnost in pripravljenost občine, da preskrbi prostor za pouk in dajatve za učitelja. Pobudo za šolo pa so mogle dati tudi same občine.« Konec leta 1857 je bilo za učitelja, orga- nista in cerkovnika pri Sv. Gregorju že pred- videnih 238 goldinarjev 57 krajcarjev letnih dohodkov. V tistih časih so bile vse te tri službe združene, učiteljem pa je bilo na voljo, seveda če so imeli za to sredstva, da si za ka- tero izmed teh opravil najamejo namestnika. Nova šola je zajela otroke iz krajev Andol, Brinovščica, Črnec z Bregom, Gašpinovo, Gra- ben, Grebenje z Jazbino, Sv. Gregor, Hoj če, Hudi konec, Junčje, Krnče, Levstiki, Marol- če, Maršiči, Ortnek, Perovo, Praproče, Fu- gled, Pusti hrib, Rigelj, Škrlovica, Zadniki z Avžlakom, Zlati rep in Vintarji. Skupaj je bilo 189 šoloobveznih otrok (97 dečkov in 88 deklic). Predvideno je bilo, da bo pouk v, slovenščini, občina pa bo za ogrevanje preskrbela nacepljena drva.' Dekanijski šolski nadzornik je konec leta 1859 poročal konzistoriju — škofijskemu šol- skemu svetu, da je po obvestilih svetogregor- kega vikarja tamkajšnje šolsko poslopje že pripravljeno in opremljeno za učiteljsko sta^ novanje.* Po želji tamkajšnjih prebivalcev je konzistorij 30. novembra 1859 za prvega za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 23 Časnega učitelja, organista in cerkovnilca pri Sv. Gregorju imenoval sodraškega poduči- ¦ telja Ignaca Božiča." Ta je svojo službo oprav- ljal do 27. oktobra 1861, ko je bil premeščen v Osilnco." V letih 1871—1874 je bil Božič nadučitelj v Sodražici. Novo šolsko poslopje je bilo pritlična stav- ba z 61 m^ veliko učilnico na vzhodni in prav toliko velikim učiteljskim stanovanjem, kj je obsegalo »hišo«, »kamro«, kuhinjo in shram- bo na zahodni strani. Na severni strani je bil tud 2 ara velik vrt, ki pa ni bil primeren za šolsko drevesnico in so ga uporabljali zgolj za okras. Do šole so imeli najdalj otroci iz Vin- tarjcv (5 km), Ortneka (4 km), Škrlovice (3,9 km) Praproča (3,5 km) ter Perovega in Gre- benja (po 3 km); posebno težavna pa je bila pot do šole pozimi, ko so jih ovirali snežni zameti. Božiča je nasledil vrhniški podučitelj Ja- nez Per (tudi Peer). Pri Sv. Gregorju je služ- boval do 9. novembra 1863, ko je bil pre- meščen v Gotenico, od tam pa je prišel novi učitelj Valentin Krek." Valentin Krek, oče krščanskega socialista dr. Janeza Evangelista Kreka, se je rodil 2. februarja 1837 v Selcih. Osnovno šolo je kon- čal v Škof ji Loki, nižjo realko v Ljubljani ter leta 1858 enoletni tečaj za učiteljske pri- pravnike v Idriji. Novembra istega letai so ga imenoval: za začasnega učitelja, organista in cerkovnika v Toplicah pri Novem mestu, no- vembra 1860 pa so ga prestavili v Gotenice. Sv. Gregor je bilo njegovo tretje službeno mesto.'2 Ker je šest let »pohvalno vršil svojo služ- bo«, mu je 29. novembra 1864 konzistorij po nalogu deželne vlade izdal dekret za stalnega učitelja, organista in cerkovnika pri Sv. Gre- gorju.'" Valentin Krek se je 20. februarja 1865 v Sodražici poročil z Marijo Stupica, hčerko takratnega sodraškega župana Janeza, ki je bil eden izmed najbolj zaslužnih za novo šolsko poslopje v tem kraju.'" Te vrste poro- ka v tem času gotovo ni bila pravilo, saj v poprečju slabo plačani učitelji gotovo niso pomenili kake posebno »ugodne partije«. V učiteljskem stanovanju pri Sv. Gregorju se je 27. novembra istega leta rodil Janez Evange- list Krek. Krekovi so pri Sv. Gregorju živeli v po- manjkanju. Učitelj Valentin je bil pri ljudeh zelo priljubljen, tudi sam se je vživel v novo okolje, tako da je prevzel celo tamkajšnje na- rečje, vendar pa ga je gnala želja, da bi pri- šel na bolje plačano učiteljsko mesto. Z de- kretom konzistorija je bil 9. decembra 1968 prestavljen v Dolenjo vas pri Ribnici, k Sv. Gregorju pa je prišel sodraški podučitelj An- ton Kratochvill.'^ Krek službe v Dolenji vasi ni nastopil, ker je dobil 30. decembra 1868 na lastno željo dekret za učiteljsko; službo v Ko- mendi pri Kamniku. Gmotne razmere so se mu popravile, vendar pa je zbolel, bil za- časno upokojen, 4. marca 1875 pa je umrl."" V obdobju 1868—1878 se je pri Sv. Gre- gorju zamenjalo precej učiteljev. Kratoch- villu so sledili Engelman, Kimovec, Sever (verjetno Franc Sever, ki je bil od 1861 do 1863 podučitelj v Sodražici), Pibernik, Strel, Pregelj, Vrezec in Franc Crnagoj." Izmed, teh je še zlasti pomemben zadnji. Rodil se je 27. januarja 1865 v Ljubljani, leta 1885 pa je končal ljubljansko učiteljišče. Istega leta je nastopil svojo prvo učiteljsko službo pri Sv. Gregorju, kjer je poučeval do konca leta 1887. S 1. decembrom so ga prestavili v Šmartno pod Šmarno goro. Od 1896 do upokojitve 1924 je učil v Ljubljani na Barju, bil je strokov- njak za sadjarstvo, vrtnarstvo in čebelarstvo in je skrbel za napredek šolskih vrtov. Delo- val je pri napredni učiteljski organizaciji in Učiteljski tiskarni. Z zabavnimi, metodično- didaktičnimi, vzgojnimi in organizacijskimi članki je sodeloval do 1894 pri »Učiteljskem tovarišu«, z mladinskimi črticami pozneje »Zvončku«. V dobi stare Jugoslavije je bil nekaj časa nadzornik šolskih vrtov v Slove- niji.'* V obdobju 1906—1909 je na svetogregorski šoli deloval Frančišek Ločniškar, pesnik in mladinski pisatelj. Rodil se je 4. decembra 1885 v Zbiljah pri Smledniku, obiskoval v Ljubljani tri gimnazijske razrede (1898 do 1901) in dva letnika učiteljišča. Maturiral je na koprskem učiteljišču (leta 1906), 1908 pa je opravil usposobi j enostni izpit. Od Sv. Gre- gorja je odšel na osnovno šolo Logje^—Robi- dišče, nato pa je od septembra 1911 do avgusta 1921 vodil osnovno šolo v Drežnici, kasneje pa na Turjaku. V obdobju stare Ju- goslavije je potem postal šolski nadzornik. S pisanjem se je začel ukvarjati že kot učite- lj iščnik, med drugim pa je bil tudi urednik »Vrtca«.'" Leta 1880 je začela delovati izredna šola v Velikih Poljanah, na kateri so poučevali uči- telji iz Ribnice. Leta 1881 se je spremenila v zaslno, pouk pa je bil v župnišču. Leta 1884 so zgradili šolsko stavbo, v kateri se je začel pouk leta 1885. V tem obdobju so bili v to šolo prešolani učenci iz Ortneka, ki so prej hodili k Sv. Gregorju.2« Šolska kronika svetogregorske šole je izpri- čana od leta 1887 dalje. Ali je obstajala že prej, ni mogoče ugotoviti, prav tako pa ni po- datkov, da bi kdaj obstajali črna in zlata knjiga.2' 24 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Šolska kronika omenja predvsem bolezni in nesreče med šolsko mladino. Tako je bila šola od začetka leta 1891 do 17. februarja zaprta zaradi ošpic, v šolskem letu 1904/05 pa je razsajala davica. Hudi zimi sta bili v šol- skih letih 1890/91 ter 1894/95, ko pouka ni bi- lo kar od 18. novembra do 1. aprila. Sicer pa so hude zime s snežnimi zameti skoraj vsako leto ovirale šolsko delo.^^ Leta 1903 je dobila šola svoj vodnjak. Za- sluga zanj gre Kranjski hranilnici, ki je v ta namen dodelila podporo 50 goldinarjev ter župniku Francu Krumpestarju, dolgoletnemu krajevnemu šolskemu nadzorniku. Omenjeni župnik je skupaj s krajevnim šolskim svetom dosegel, da se je šola leta 1913 razširila v dvorazrednco. Prejšnje uči- teljsko stanovanje v šoli so spremenili v drugo učilnico, učitelji po so stanovanje do- bili v Gregorskem domu, zgradbi katoliškega prosvetnega dru.štva pri Sv. Gregorju. Prav možnost novega stanovanja je bila glavni vzrok za razširitev šole, poleg tega pa tudi pedagoški in metodični vzroki. Z novo drugo učilnico se je zmanjšalo število oddelkov v enem razredu. Ker se število šoloobveznih otrok ni povečalo, so imeli zdaj več potrebne- ga prostora. Učiteljsko stanovanje v Gregorskem domu je merilo okrog 58 m^, obsegalo pa je dve so- bi (32 m^ ii 11,5 m^), kuhinjo in shrambo. Drugi učitelj na šoli je tudi imel možnost stanovanja v Gregorskem domu.^s Pri Sv. Gregorju je delovala tudi ponav- Ijalna šola za tiste učence, ki redne n'so obi- skovali osem let. Šolski zakon iz leta 1869 je sicer uvedel osemletno šolsko obveznost, ven- dar so si v praksi pomagali s ponavljalno šo- lo. Taka šola je bila pri Sv. Gregorju v za- četku skozi vse šolsko leto ob četrtkih, pozne- : je pa v zimskih mesecih (od 1. 9. do 31. 3.) vsak dan razen četrtka. V primerjavi z neka- terimi drugimi šolami tu ob nedeljah ni bilo pouka. .j Po končanih šestih letih šolanja so učenci mogli dobiti odpustnico, obiskovati pa so mo- rali še dve leti ponavljalno šolo. Tako so mogli pomagati doma pri poljedelstvu ali pa se izučiti kake obrti, formalno pa so zado- stili osemletni šolski obveznosti. > Kot smo že omenili, je bil za časa Avstrije pouk slovenščini, prav tako pa tudi učne j knjige. Šolski upravitelj Anton Kadunc je j med prvo svetovno vojno tri ure na teden po- i učeval nemščino kot neobvezen predmet. Po- ; uka se udeleževalo do 20 učencev. i Med prvo svetovno vojno je podobno kot drugod) tudi tu šolski pouk zelo trpel, ker so otroci ostajali doma in pomagali pri raznih opravilih. V primerjavi z drugimi šolami so tu ostale učne moči neokrnjene. Poučevala sta že omenjeni Kadunc in njegova žena Kar- la, rojena Rigler, tamkajšnja domačinka. V šolskem letu 1918/19 so za špansko bo- leznijo umrli štirje učenci svetogregorske šo- le, v šolskem letu 1928/1929 pa je bila zelo huda zima, ki je ovirala pouk. Leta 1923 so na Karlovici ustanovili dvorazredno osnovno šolo, zato so naj- oddaljencjši vasi svetogregorskega šolskega okoliša Vintarje in Pugled pridružili šolski i občini Karlovica. Ko so leta 1930 ustanovili i Osnovna šola pri Sv. Gre- gorju nad Ortnekom KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 25 novo šolo v Dvorski vasi, so kraja Škrlovica in Zlati rep presolali v novi šolski okoliš. Leta 1926 je veliki župan ljubljanske oblasti dodelil osnovni šoli pri Sv. Gregorju 10.000 din za popravilo šolske stavbe. Leta 1927 so na šolskem poslopju odkrili spominsko ploščo dr. Janezu Ev. Kreku, v nje- govi rojstni sobi — šolski sobi drugega raz- reda — pa so obesili njegovo veliko sliko. Ob tej priložnosti so šolski mladini govorili tudi o Krekovem življenju in delu. V šolskem letu 1930/31 je bilo v dvo- razredno osnovno šolo pri sv. Gregorju vpi- sanih 56 dečkov in 44 deklic, skupaj 100. Uči- teljski par Kadunčevih — Antona in Karlo sta po letu 1934 zamenjala Ana Novak in Ludvik Pevec. V učiteljski knjižici šole je bilo 375 knjig, v šolarski pa 227. Kaj dosti' gradiva iz zgodovine šole do takrat ni bilo ohranjenega. Kot vzrok za to navaja šolski upravitelj Pe- vec v dopisu Muzeju slovenskega ljudskega šolstva na Poskusni ljudski šoli Ljub- ljana— Bežigrad, da na šoli ni primerne shrambe za stare dokumente. V šolskem letu 1941/42 je bil pouk v šolskem poslopju, kasneje pa po privatnih po- slopjih, ker so poleti 1942 šolo zasedli Italija- ni, kasneje pa belogardisti. Pouk je bil v slo- venščini, uporabljali so slovenske učbenike iz obdobja stare Jugoslavije. Šoli niso dodelili italijanskega učitelja in tudi tega jezika niso poučevali. Zaradi pogostih borb nai tem pod- ročju so b li otroci v nevarnosti in so neredno hodili k pouku. Seveda se je to poznalo tudi pri učnem uspehu.-" Leta 1943 so učitelja Novakovo in Pevca na lastno željo prestavili v Grosuplje, kjer sta se poročila. Na šolo pri Sv. Gregorju so namesti- li učiteljico — begunko Ano Pire - Gabrič, ki je prej službovala v Artičah in so jo od tam leta 1941 pregnali Nemci. Partizani so 3. decembra 1943 iz strateških razlogov požgali šolsko poslopje. Pri tem je zgorela) večina knjig iz učiteljske in šolarske knjižnice, le nekaj so jih rešili domačini. Ostanke šolskega poslopja, so spomladi leta 1964 odstranili s prostovoljnim delom in neu- poraben material prepeljali na okoliška vaška pota. Ob začetku prvega šolskega leta v svobodi je bilo v osnovno šolo pri Sv. Gregorju vpi- sanih 49 dečkov in 43 deklic, skupaj 92. Uči- teljska knjižnica je imela 125, šolarska pa 32 knjig. Učili sta dve učiteljici. Ena od njih je bila Karolina Lušin, ki so jo med počitnicami premestili iz sodraške osnovne šole. Pouk je bil v dveh učilnicah Gregorskega doma, kas- nejšega Zadružnega doma. Šoli je zelo pri- manjkovalo učil. Ob požaru 3. decembra 1943 so zgorele tudi uradne knjige in preostali ar-_ hiv. Otrokom se je zelo poznalo, da med voj- no niso redno obiskovali šole in zato niso imeli prave podlage. Zgodovina osnovne šole pri Sv. Gregorju ne izpričuje kakih velikih in izrednih dogod- kov. Življenje na njej je teklo kot na vrsti podobnih slovenskih šol. Zanimiv je njen začetek. Zasilna šola po letu 1848 izpričuje, da so se ljudje začeli zavedati prednosti izo- brazbe in segati po njej. Domnevati moremo, da je tudi nastanku redne šole botrovalo prizadevanje svetogregorskih prebivalcev. Naglasiti velja tudi povezanost s sosednjo Sodražico, saj je pri Sv. Gregorju učilo pre- cej bivših sodraških učiteljev. Opazili smo, da so se učitelji pri Sv. Gregorju pogosto menja- vali, da so prihajali na to šolo kmalu po kon- čanem šolanju za učitelje kot tudi, da so se nekateri uveljavili v svojem nadaljnjem pe- dagoškem in drugem delu. Poleg tistih, ki so se proslavili, so bili še drugi učitelji, o katerih življenju in delu se je do današnjih dni ohranilo zelo malo. Izgi- nili so skupaj z listinami, ki bi nam mogle pričati o njih. Mnogih ne poznamo niti po imenu, a vendar je tudi njihovo delo vtkano v temelje naše današnje omike. OPOMBE J. Cerkev na Slovenskem, Ljubljana 1971, str. 99. — 2. Stefan Tomšič in France Ivane: Kočev- sko olcrajno glavarstvo, Zemljepisno-zgodovin- ski opis. Ljubljana 1887, str. 37. — 3. Vlado Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. III. Ljubljana 1966. str. 174. — 4. Stefan Tomšič in France Ivane: Kočevsko okraj- no glavarstvo.... str. 37. — 5. Šolska mapa Sv. Gregorja v dokumentacijski zbirki Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Pričevanje bivše učenke šolskemu upravitelju. — 6. V. Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike . ... III, str. 174. — 7. Škofijski arhiv Ljubljana (SALj), Fase. 19 Ribnica, f. XIX, akt - 9. — 8. SALj., Fase. 443 19 Ribnica, f. XIX. akt__9. — 9. SALj, Fase. 371 19 akt-9. — 10. SALj. Fase. Ribnica, f. XIX. akt 403 19 - 9. — 11. SALj. Fase. Ribnica, f. XIX, akt 275 j 19 i -9. — 12. Ivan Dolenec: Dr. Janez Ev. Krek, 303 Izbrani spisi, I. zvezek, Ljubljana 1923, str. 4. — 19 13. SALj, Fase. Ribnica, f. XIX, akt---g _ 345 14. Primerjaj: Andrej Vovko: Osnovna šola v 26 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1985 Sodražlci (1811—1941), Kronika. Ljubljana, 26/ 1978. št. 2. str. 88—94. — 15. SALj, Fase. Ribni- 19 ca, f. XIX, akt - 9. — 16. Ivan Dolenc; str. 398 Janez Ev. Krek. Izbrani spisi, I. zv.. str. 8—^11. — 17. Štefan Tomšič in France Ivane: Kočev- sko. .., str. 38. — 18. Slovenski biografski leksi- ' kon I, Ljubljana 1925—1932, str. 110. — 19. Slo- venski biografski leksikon I. str. 679. Ločniškar je v letu 1937 pripravil tudi rokopis berila za slovenske šole na Koroškem, ki pa zaradi An-1 schlussa ni izšlo. Izjava Franceta Ostanka 23, 7, 1979. — 20. Šolska mapa Velikih Poljan v doku- mentacijski zbirki Slovenskega šolskega muzeja. — 21. Po novem osnovnošolskem zakonu iz leta 1869 zlate knjige niso bile več obvezne, čeprav so jih ponekod še vodili. — 22. Šolska mapa Sv. Gregorja. — 23. Šolski list iz leta 1929 (popis šolskega okoliša, zemljepisni prikaz, tloris šole in učiteljskega stanovanja). Dokumentacijska zbir- ka Slovenskega šolskega muzeja. — 24. Kronika šole v dobi NOB. Šolska mapa Sv, Gregorja. , BOLEZNI VIMENA V LJUDSKEM ŽIVINOZDRAVNIŠTVU MILAN DOLENC UVOD Pri preučevanju zgodovine veterinarstva in starejše veterinarske literature ugotovimo, da so največjo škodo pri goveji živini povzročale kužne bolezni. Zato so boleznim vimena posvečali manj pozornosti. To bi skle- pal po tem, ker najstarejša slovenska vete- rinarska knjiga, slovenski prevod Johannesa Wolsteina »Bukev od kug inu belesen goveje shivine, tih ovaz inu svin...« iz leta 1792 pa tudi najstarejše rokopisne ljudskomedicinske bukve o zdravljenju bolezni vimena ne omenjajo, številne druge pa le prav malo. Resnično je postajal problem zdravljenja raz- nih bolezni vimena vedno bolj pereč, kolikor bolj se je povečala zreja visoko mlečnih krav. Pa vendar vemo, kot je večkrat dejal pokojni prof. dr. Pavšič, da redi slovenska krava slo- venskega človeka in da je bil predvsem pri malem človeku velik problem, ali bo dala krava mleko ali ne. Mleko je bil glavno ži- vilo predvsem otrok malega človeka, maslo pa je bilo pogosto edina zabela. Zaradi tega ni čudno, da je kmet skrbel, kako bi ozdravil kravo, ki je zbolela na vimenu. Znano je, da se je veterinarska služba raz- meroma kasno razvila in da je primanjkova- lo veterinarjev še precej časa po drugi sve- tovni vojni, zato so imeli ti le malo časa za zdravljenje »manj pomembnih stvar«, kot je bil npr. mastitis — vnetje vimena. Na drugi strani pa so bili tudi strokovnjaki v glavnem brez moči pri zdravljenju mastitisov, dokler niso dobili antibiotikov. o VZROKIH IN POIMENOVANJU BOLEZNI VIMENA. O nastanku vnetja vimena so imeli živino- rejci večinoma nejasne predstave, kar smo zasledili včas h tudi v stari veterinarski lite- raturi, zato ni čudno, kaj vse so uporabljali za zdravljenje. Marsikje so menili, da je prišlo do vnetja, oz. da je vime oteklo zato, ker je kakšna strupena žival oblezla vime ali da je vime nekaj pičilo. Največkrat naj bi bil to »špičmoh«, »špičmeh«, »pičmok« ali »špič- mavel«, tj. rovka. Menili so tudi, da je nasta- lo vnetje vimena zaradi prepiha, zelo pogosto pa so bili prepričani, da je bila krava »za- coprana«, da so nekateri znali pomolsti tujo kravo preko vrvi ali s tem, da so molzli to- porišče sekire, ki je bila zabita v tnalo ali drevesni štor. Zaradi tega so uporabljali tudi različne zaščitne načine, da bi obvarovali kravo pred »zacopranjem« ali pa so bolno vime »zagovarjali«. Za bolezni vimena so uporabljali v raznih predelih različne izraze. Največkrat so jih imenovali »vovčič« in »sajevec«. Dr. Simon Strupi' razlaga v svoji knjigi ta imena tako- le: »žabca«, »ovčič« in »sajevec« so tri imena, sploh med slovenskim ljudstvom znana, s ka- terimi večidel bolezni kerstijo. Ce bolezen ni ovčič ali sajevec, je pa žabica in to je tro- jica bolezni. »Nadalje piše, da se razume pod imenom »ovčič« ali »sajevec« vedno neko vnetje ali prisad«, ako se hudo prikaže, da snet (Brand) nastopi, tudi »čemi ovčič« ali »černi sajevec« imenuje. Strupi pravi, da uporabljajo izraz »ovčič« zlasti na Go- renjskem, »sajevec« pa na Dolenjskem. To sem tudi sam ugotovil. Ponekod so uporabljali oba izraza. Na Ko- privniku v Bohinju in drugod na Gorenjskem so rekli »vočo«. V Beki pri Socerbu v Am- brusu v Suhi krajini so rekli »voče«. V Am- brusu in drugje so rekli, da je stopil vovčič v vime. Na Gorenjskem so rekli, da je krava 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 vovčičeva. V Spodnji Hajd ni pri Ptuju so rekli, da je krava »vučlova«. V Jesenovcu pri Zagorju ob Savi so rekli »vovčc« ali »vučk« in »vulovo v.me«. Ponekod pa so imeli popolnoma druge iz- raze. V Preloki pri Vinici so rekli vnetju vi- mena »jarbolac;<, v Dragah pod Gorjanci pa »arbolac«. V Krlževcih pri Ljutomeru so rekli, da ima krava žleb, na Koprskem so rekli, da ima krava »ario«, kar pomeni da je zbolelo vime zaradi prepiha. Podatke sem zbral iz rokopisnih Ijudsko- medicinskih bukev, predvsem tistih s čisto veterinarsko vsebino, nadalje iz zapisov neka- terih etnologov, največ pa iz lastnega anke- tiranja starejših živinorejcev po vsej Slove- niji. Vsega gradiva v tem prispevku ne mo- rem objaviti, ker ga je preveč. Zanimivo bi bilo primerjati zbrane podatke s tistimi, ki so zapisani v najstarejših veterinarskih knji- gah o boleznih vimena. Toda tudi tu sem se moral omejiti na eno samo delo strokovnjaka, ki je bil v tedanjih časih med našimi stro- kovno najboljšimi veterinarji. To je delo dr. Simona Strupija »Nauk spoznanja in ozdravljenja vunanjih in notranjih bolezni konj, goved, ovac, koz, prešičev in psov«, ki je izšla kot del Bleiweis—Strupijevega »Zi- vinozdravništva« v letih 1852, 1862 (druga izdaja) in 1885 (tretja izdaja). KRVAVO IN »POKAZENO« MLEKO V bukvah Lovra 'Humovca,^ ki so iz za- četka 19. stoletja, je naslednje navodilo za zdravljenje krav, ki imajo krvavo mleko: »Tako se vzame pet korenin jesenskega vred- nika (Potentina erecta — vse opombe v okle- paju so avtorjeve), 7 korenin špalke (verjetno špajka. Valeriana off.), eno pest krivomočne- ka (krivomočnik ali krvošljenk, Chelidonium majus), zemi še dobriga vinskiga iesija, gor vlie inu dobru ukup zmeiša ien tu boš taistu živini pet (piti) daiau inu to piačo toku dougu nucai de bo nehala kri z mlekom, tuje ta nar bolsa racnia za takšnu bolezen gvišnu nuca tudi tok mu dei kader pravie deb bla za- cuprana bolezen.« »Vedež«P na str. 103 daje navodila: »Ce je mleko od zavžitega zelišča rdeče, ali tudi ka- ke druge barve, pomaga včasih tole: skuhaj do dobriga v enem ali dveh poličih (stara me- ra) zelišča rdečih jagod in daj to kravam pi- ti.« V »Miru«'* se priporoča na str. 23 tale na^ čin zdravljenja: »Ce je mleko zavolj bolezni krvavo postalo, pomaga včasih ta pomoček: Vzemi polič kervaviga mleka, perii nekoliko prav A. Janšek, Arcnijske bukve, 1854 dudiga vriska (jesiha), poblodi oboje in daj kravi piti.« V rokopisni ljudskomedicinski bukvi »Al- kerkermes«^ (kermes minerali = stibium sul- furatum rubrum) je v enem poglavju napisa- no naslednje vraževerno navodilo: »Ce je per kravah mlek pokažen se mora od usake kra- ve nekaj mleka pomoust do pou golide in se razbelta dva serpa noter u peč in se verze noter en mal žvepla in se ukup (kupi) en fri- šen mehir, pa neč glihat zanj in se ta mlek po enem trahteri noter u mehir ulije, in se zaveže in nad vesteje obes in se more tolk ca j ta vejst (viseti) da se posuši«. Anton Janžek' daje vraževerna navodila v svojih Arcnijskih bukvah: »Kader se žabe v stali zaredijo de koker en coper krave mouze- jo de namesto mleka kri teče, tedaj maži ti kravi s putram vimčič inu smedrdljivi vozni šmir u stale postaut inu tedaj nih prežene.« Da bi dajale krave več mleka, so v Alker- kermesu navodila: »Ce daš kravi Johannes Öl (Janževo olje), da krava dosti mleka in več putra daje. Je skushenu«. Drugi pa: »Pulfer, 28 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 von allerhand Blüthen. Ce daješ tudi v resni- ci, da se od ene take krave še dvakrat več putra dob:. Ta štupa je od use sorte korenin narejena. Je skušenu«. BRADAVICE NA VIMENU Za zdravljenje bradavic na vimenu so uporabljali sredstva in vraže, ki so se jih po- služevali tudi pri zdravljenju bradavic pri ljudeh. Naštel bom le tiste, ki so jih upo- rabljali pri kravah. V vasi Oskrt na Ko- čevskem so skuhali neke rumene rože in so s tem umivali bradavice petkrat na dan. Baje so bradavice odpadle v nekaj dneh. V okolici Celja so mazali bradavice z ugašenim apnom; v Trebi j i v Poljanski dolini nad Škof j o Loko so jih žgali s hudičevo k'slino ali lapisom. V Dolenjčicah v isti dolini so bradavice podve- zali, mazali pa so jih s strupenicami (Poten- tina erecta). Z bradavičnikom (Chelidonium majus), ki raste po zidovju, so podrgnili po bradavicah v Stavci vasi pri Žužemberku; v Ambrusu so skuhali bršljan in s tem mazali ali pa so skuhali čist bukov pepel, žveplo in nekaj masti in s tem so mazali enkrat do dvakrat. Majhne bradavice so baje kmalu iz- ginile, tiste tanke in podolgovate pa so mo- rali večkrat namazati. V Podjuni na Koroškem so krave, če so imele breze (bradavice) na mudselnu (sescih), morali prekrstiti; če je bila prej npr. Breza v Belo ipd.* Tam tudi menijo, da pomaga, če »breze« našteješ na sukanec, narediš »tolk knofou kol' je brez« in deneš pod kap. V Prelesju ob Kolpi so bradavice podvezali, o mlaju pa so jih križali in zagovarjali. S čr- nim polžem so mazali bradavice v Bučah pri Kozjem, nato so dali polža na skrivno mesto; ko je polž poginil so baje izginile tudi brada- vice. Na luno so gledali v Šoštanju, da bi zginile bradavice ali so jih mazali s člo- veškimi iztrebki, pri tem pa so nekaj žebrali (zagovarjali). Krave, ki so imele bradavice, so v Vinici zapeljali na mladi petek (tj. prvi petek po mlaju) na dvorišče, kjer so pripravili strto kolo kmečkega voza. S kosom po- lomljenega kolesa so potegnili po bradavicah, nato so vodili kravo nazaj v hlev. Tisti, ki je vodil kravo, se ni smel ozreti, sicer bra- davice niso izginile. ZDRAVLJENJE MASTITISA, KOT GA NAVAJA NAJSTAREJŠA VETERINARSKA LITERATURA Preden bom navajal, kaj so posamezni avtorji priporočali za vnetje vimena, bom razložil, kaj je za vzrok vnetja in oteklega vimena navedel naš slovenski pisec dr. Si- mon Strupi.' Strupi piše, da je vzrok za otek- lo vime »zaostano mleko, še brez vsake po- sebne bolezni; vime s kervjo zalito, ker je vi- me vneto; če se mlečne žlezice z mezgo za- lijejo, ki se sterdi in terdino vimena napravi; včash se vneto vime gnojiti začne in notranji gnoj je vzrok otekliga vimena.« Strupi piše, da so vzroki naslednji: »Zaradi mehaničnih vzrokov, udarec ipd; po prehla- jenju; pred telitivijo ali kmalu po teletu se vname včasih po silnem navalu krvi v vi- menu. Tudi pregosto, premastno mleko zna vime vneti, zlasti če se krava nemarno molze, da se vselej prav čisto ne zmolze, ker zadnje mleko je narbolj mastno, ali če ima krava tisto navado, da mleko zadržuje; tudi takrat, če se mlada nanagloma odstavi, se pri živini, ki ni za molžo, rado vime vname po zastanim mleku. Včasih tudi po bolezni v gobcu in na parkljih pritisne prisad na vime. — Ne- spametno pa je v tiste prazne viaže verjeti, da zmore kaka coprnica ali kakšna druga sovražna babela ali kak berač živini naredit, da mleka ne da.« Za zdravljenje priporoča Strupi naslednje: »Ce se je vime po udarcu vnelo, kar se ven- dar le malokdaj zgodi, so koristni merzli ovitki, ali se da vedno z merzlo vodo močeno ilovico, kteri se nekoliko kuhinjske soli ali iesiha pridene, in bolno vime namaže. — Ce pa to vnetje že dalj časa terpi, brez po- sebne vročine in bolečine, in so se že sterdine začele napravljati, je posebno koristna maž iz 1 kvintelca (3,90 g) kafre na pol lota (1 lot je 1,86 g) čiste masti. Tudi prav koristna je maž iz laneninega olja, kterimo se na 1 lot pol lota smodnika pridene. Pri drugih vnetjih vimena pa, ki ne izvirajo iz unajniga silniga poškodovanja, ampak prehlajenja ali drugih notranjih vzrokov, ktere so gori zapisali, je merzlota zlo škodljiva, ker po nji se mleko še bolj sterdi in zastaja: takrat je potrebno spi- ranje z gorko ječmenovo vodo ali vodo lane- niga semena, spira se lahko s kako gobo ali mehko cunjo, štirikrat na dan, vselej po pol ure ali še dlje, po tem se mokro vime dobro obriše, da je suho in se ne prehladi, in berž potem se namaže vselej vime s frišnim lane- nim ali laškim oljem ali s kakšno drugo čisto, nežarko mastjo, da vime za tisti čas, ko se ga z gorko vodo ne spira, v gorkoti obderži, ta maž tudi meči napeto terdo vime. Posebno dobro je tudi, ako se večkrat na dan škaf z vrelo ječmenovo vodo pod vime postavi, da ta soparca v vime puhti in ga me- či. Vselej po' tem se mora vime tudi z oljem ali mastjo namazati. V posebno hudim vnetju živine kaj dobro dene, ako pas iz mehkiga platna tako čez vi- me napravimo, da skozi narejene luknje za- morejo sesci vun moleti, pas pa, ki se na KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 29 hrbtu skup zveze, napeto in boleče vime ra- hlo podpira in gori derži. Ce je narhuji prisad že en malo odjenjal, zamoremo dva ali trikrat na dan namesto samiga olja ali masti gori imenovano mazilo napraviti iz olja ali masti in smodnika. Ce je že en del vimena vterdil, je koristna maž, ki se iz štirih delov laškiga olja in iz eniga dela salmjakovca in kafre napravi; le če te oterdine že dalj časa terpe in če so znamenja že popolnoma minula, je koristna jodova maž ali jodova tinkura«. ZDRAVLJENJE VIMENA V LJUDSKEM ZIVINOZDRAVNISTVU Za zdravljenje vnetega vimena so upo- rabljali živinorejci največkrat razne maščobe, s katerimi so mazali bolno četrt ali celo vime. To je bilo največkrat surovo maslo, »laško« olje, neslana prašičeva mast, mleko salo idr. Nekateri so pred mazanjem izpirali vime s kamiličnim zvarkom, milnico, slano vodo, idr. Tako so v Cerovem logu pri Šentjerneju na Dolenjskem in v Mačkovcu pri Žužemberku ter v Drašičih v Beli krajini umivali bolno vime z ječmenovo vodo ali milnico. V Za- tolminu so imeli navado, da so umivali z močno milnico, v Podgori v Loški dolini so za to uporabljali tople prašičeve pomije, v Jesenovcu pri Zagorju so spirali s česnovo vodo; v Trenti pa so kar celo noč vime izpi- rali s kamiličnim čajem. V Bučaiiih pri Ljuto- meru so umival z mrzlo vodo; v Žvirčah v Suhi krajini s slano vodo; v Zadragi pri Dup- ljah na Gorenjskem so umivali s stolčeno smetano ter nato namazali vime s poparjenim lanenim semenom. V vasi Morava na Ko- čevskem so umivali s človeškim urinom; v nekaterih krajih so spirali s »šnopsom«. V Tiroseku pri Mozirju so prerezali krompir na polovico, ga močno osolili in skuhali ter so nato s to vodo umivali bolno vime. Razen zgoraj omenjenih maščob so upo- rabljali za mazanje vimena v Brezovici pri Vojniku gosjo mast, v Kotredežu pri Zagorju ob Savi kurjo mast ali pa so zmešali skupaj med in jajca ter to uporabljali kot mazilo. V Borštu pri Gradacu v Beli krajini so mazali maslo na vime z narobe obrnjenim starim klobukom. V Posočju so uporabljali naslednja sredstva: v Kobaridu so menili, da je »skut- nica« (juha od skute) dobra; v vasi Soča so mazali s »sadlom«; v Trenti so poleg olja in masla uporabljali »smrdljivo olje« (brinovo olje). V Beki pri Socerbu so mazali vime s »cvetom« (smetana nezavrelega mleka). V Dvorih na Koprskem so mazali s sveže po- molženim mlekom. S kislim »vrhnjem« (sme- tano) so mazali v Radoslavcih pri Ljutomeru; v okolici Jesenic na Gorenjskem pa so ma- zali z maslom, raztopljeiim v vročem mleku. V vasi Žvirče v Suhi krajini so mazali s »špe- hom«; v vasi Višnje, ki je tudi v Suhi kraj mi, so zmešali bukov pepel z mastjo. V Lozicah v zgornji Vipavski dolini in v Podreči pri Med- vodah so mazali otečeno vime s peno od pi- n j enega mleka. V Srednji vasi pri Golniku so uporabljali prve kaplje pomolženega mleka. V Žirovskem vrhu so uporabljali sežgano smetano; v Spodnji Krašnji v občini Domžale so petkrat na dan mazali z mlekom vnete če- trti; v Praprotnem pod Veliko planino so ma- zali s prvimi curki vnete četrti. Nasprotno so v Jezeru pri Trebnjem na Dolenjskem upo- rabljali zadnje curke pri molži. V tej vasi so uporabljali tudi salmijak ali kafro s »šnop- som«. Na Malenskem vrhu v Poljanski dolini nad Skofjo Loko in v vasi Cetena ravan so zmešali rože strupenice (Potentilla erecta), ki rastejo med grmovjem in so jih popekli v smetani ter s tem mazali. Pogosto so tudi ma- sirali bolno vime, iztiskali sesirjeno mleko iz bolne četrti. Na spodnjem Krasu so nase- kljali krompir, ga opražili na olju in s tem mazali bolno vime. Na Štefanji gori pri Cer- kljah na Gorenjskem so mazali z gnilimi ja- bolki ali s peno od mleka. V Komendski Do- bravi so tudi uporabljali peno od sveže po- molženega mleka, toda mazali so od zgoraj navzdol. Tudi v Boninih na Koprskem so uporabljali peno od mleka. S peno od mleka so mazali tudi hraste na seskih. V Senožečah so stolkli skupaj olje in vodo. V Gorici vasi pri Ribnici na Dolenjskem so zmešali drobno zdrobljen smodnik, med in mleko tako, da je bilo precej gosto in so s tem mazali. V Kremeniku pri Ribnici mažejo z »bivko« tj. brino vim cvetom od žganj ekuhe. Na Krajnem Brdu v občini Domžale so upo- rabljali »lorberjevo žaubo« ali lovorovo olje. V Podjuni na Koroškem so nastrgali v urin milo in s tem so trikrat na dan mazali.' V Prečici pri Brežicah so mazali z želvinim oklepom. V Žabnici pri Kranju so mazali s »čundom«. To so bile saje iz leščerbe, za kate- ro so uporabljali laneno olje. Z laneno krpo so mazali vime s temi sajami. Vime je bilo sicer črno, vendar je, kot so trdili, pomagalo. V Miklavžu pri Taboru v Savinjski dolini so napravili mazilo tako, da so stolkli lovorovo seme in to zmešali v kuhanem maslu. V Os- triški vasi v občini Žalec, nedaleč od preje imenovane vasi, pa so stepli dva jajčna belja- ka v sneg in v to so primešali kozarec olja. V Klečah pri Ljubljani so primešali kafro med mast in mazali petkrat na dan s to mažo. V Zmincu nad Škofjo Loko so zmešali »purfel« (smodnik) med olivno olje, ki so ga marsikje na kmetih imeli pri hiši kot zdravilo ali pa so uporabljali »lorberjevo žaubo«. Na Sv. Vrhu 30 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 nad Mokronogom so opražili drobnjak na olju in ko se je ohladil, je bil uporaben. Marsikje na Dolenjskem pa tudi na Go- renjskem sem še za časa svoje prakse ugo- tavljal, da so mazali bolno vime z medom ali pa kot npr. v Pijavicah pri Mokronogu zme- šali za to rabo med in maslo. V svoji praksi sem pogosto naletel, da so imele krave, ki so imele bolno \iime, naveza- ne na vime vreče, napolnjene z vročimi snov- mi, z drobirjem, otrobi, ječmenom in podob- nim. Taisto sem zvedel pri anketiranju. V Bovcu so dajali obkladke z milnico, v Zahom- cu v Savinjski dolini so dajali obkladke osoljenega kisa, v Lazah nad Škofjo Loko so navezali kuhan ječmen, v Ambrusu »istrij« ali »trje« (drobir); v Stari Fužini v Bohinju so navezali poparjeno laneno seme. Vneto vime so ponekod poskušali zdraviti z gretjem tudi na ta način, da so z razgreto ponvijo mazali vime: Podpeč pri Dobrepoljah, v Ambrusu in Dragi pri Šentrupertu na Do- lenjskem. V Dragah pod Gorjanci so razgreli »tiganj« (ponev), pod bolno kravo pa nastlali »aptovino« ali »alugo«, neka zelišča. V Smartnem ob Dreti so močno segreli omelo za krušno peč in s tem »očohali« bolno vime. Ponekod so imeli še posebne navade. Na Črnem vrhu pri Taboru so navezali nai bolno vime bezgovo listje, na Blečvrhu pri Trebel- nem so z oslo za brušenje kose podrgnili bol- no vime. V Beli krajini so ponekod ulivali kravi, ki je imela vneto vime, štirikrat na dan zavrelico, narejeno iz sedmih strokov česna, prgišča kamilic in saj, kolikor so jih zajeli s tremi prsti. Nato so ulili še četrtinko olja; če ni takoj pomagalo, so ponoči še šti- rikrat isto ponovili. Posebne navade so imeli Bohinjci. V Po- djetju so prerezali kožo na vimenu ob nogi tiste četrti, ki je bila bolna. Rezali niso pod repom, pač pa so zarezali vedno vodoravno; če pa je bilo treba, so prerezali na obeh stra- neh. Pri tem so morali paziti, da niso pre- rezali kakšne večje žile. Tudi v Stari Tužini so rezali vodoravno na obeh straneh na mestu, kjer začne vime ob trebuhu. Na Koprivniku pa so prav nasprotno »rezali« kožo pod re- pom, na ušesih in na vrhu vimena. V Srednji vasi so zarezali kožo na dveh do treh krajih na vimenu. Zelo pogosto so po vsej Sloveniji zdravili vime s podkajevanjem vimena. To si razla- gam tako, da so poskušali zdraviti z gretjem; kar pa so vse uporabljali za podkajevanje, pogosto meji na vraže in mistiko. Nerazumlji- vo mi je, zakaj so v mnogih krajih uporablja- li za podkajevanje prav ježeve kože. Na Šta- jerskem in na Dolenjskem so hodile ženske po vaseh in prodajale v ta namen suhe ježeve kože. Ježeve kože so uporabljali v Beli kra- jini v vaseh Preloka pri Vinici, v Vinji vasi in Koroški vasi pod Gorjanci, v Občicah pri Črnomlju, v Dolenji Straži, v Bučah na Kozjanskem, Stražišču pri Kranju, v Brezjah pod Nanosom in drugod. Da bi pomagal »božji blagoslov«, so dajali na žerjavico za podkajevanje zelenje od cvet- nonedeljske butare (v nadaljnjem besedilu butare), »ivanjske rože« in rože od procesije na Telovo. Cvetje oziroma zelenje od butar so uporabljali za podkajevanje v Beli kra- jini v vaseh Zagozdec ob Kolpi (bršljan in brinove vejice), isto so uporabljali tudi v Sta- rem trgu ob Kolpi, Primosteku, Drašičih, Slamni vasi in Delaču ob Kolpi, (mačice in oljčne vejice) ali »šibice« (palice od butar). V Podjetju v Bohinju so kadili rože od »hban- ce« (butare), v Soči »cvetje« (od butare), v Oskrtu (Vas —Fara ob Kolpi). Na hribu v Loški dolini so uporabljali »že- gnane šibice«, v Gajevici pri Ptuju so kadili šibe od »presneca« (butare). Tudi v Podpeči v Dobrepoljski dolini so uporabljali »žegnan les«; v Mostah pri Komendi zelenje od buta- re, v Mazorah nad Spodnjo Idrijo so kadili vejice od »oljke« (butare), v Srednji vasi pri Golniku od »gobance« (butare), v Šmartnem ob Dreti zelenje od »snopa« (butare). »Ivanjske rože« so bile blagoslovlj.ene rože oziroma zelenje, s katerim so o kresu (sv. Ja- nez Krstnik, 24. junija) spleli venčke in z njimi okrasili okna. Te rože so posušili in jih spravili, ker so bile blagoslovljene in so slu- žile kot »zdravilo«. S temi so podkajevali v Gradišču pri Divači, v Beki pri Socerbu, v Ziljah pri Vinici. V isti namen so uporabljali tudi posušeno cvetje, ki so ga trosili na Telo- vo: v Kubedu, v Beki in Moravi na Ko- čevskem. V Beli krajini so pri tem pokrili kravo s prtom, ki je bil pogrnjen na božični mizi in je na njej ležal tudi čohalnik. V De- laču ob Kolpi so kadili rože od »telovega pušlja«. Kadilo iz mravljišča so uporabljali za pod- kajevanje v Srednji vasi pri Golniku in na Pod j el ju. Skledčke, ki ostanejo od semenske repe, so uporabljali v isti namen v Vinji vasi pri Gol- niku so kadili z »repnim obodom« tj. z ostan- ki od repe, ko se odstranijo poganjki, ostalo pa strohni. Isto so uporabljali v Zatolminu in na Malih Vodenicah nad Kostanjevico na Kr- ki. V Stari Fužini v Bohinju so pokajevali su- he »štible« od semenske repe. V Vinji vasi pri Golniku ter v Bačni v Poljanski dolini nad Škofjo Loko so upo- rabljali tudi čebelne satnice, kot so to imeno- vali na Bačni »vašino«. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 19:0 31 Brinove jagode in brinove vejice, ki so bile znane kot zdravilno sredstvo v stari medicini, so tudi uporabljali kot kadilo. Na Dovjem na Gorenjskem so dali na žerjavico, ki je bila v lončenem loncu, brinove vejice, kravo pa so pokrili z odejo. Isto so delali tudi v Šegovi vasi v Loški dolini. Za podkajevanje so uporabljali še nasled- nje: v Podjeljah je moralo biti, da bi ko- ristilo, devet stvari: »masje« (mačice), oljka, »krape« (brinje), »črna sveča«, ki je bila nare- jena iz več vrst smol in planinskih rož, »kapsno seme« (od zelja), ostanki od semenske repe idr. Na Gorjušah so kadili s »smrdljiv- cem«, v Krajnem Brdu suho hrastovo skorjo, v Spodnji Hajdini pri Ptuju z vratičem (Ta- nacetum vulgare), v Pijavicah pri Tržiču na Dolenjskem »črnabu« (Scrophularia nodosa), ki raste v vinogradih in je velika kot kopri- va. V spodnjih Mladetičih pri Tržišču so žgali »ž.bro« (verjetno Lamium album), ki raste bolj v hribih, je do en meter visoka ter ima rjavo seme. V Goriških Brdih so podkajevali senen drobir, kamilice ali »verh« (virh, Asa- rum europeum), v Malih Vodenicah šipkove vejice, »gamilice«, narezano čebulo in saje iz peči. V Višnjah v Suhi krajini so dajali na žerjavico gadove glave; v Zmincu nad Škofjo Loko oljko ali pajčevino iz »vetra«, tj. zunaj hiše. V Boninih so uporabljali kačje kože ali smodnik, v Beki pri Socerbu neke rdeče rože; na koroškem »mračnike« (netopirje) in kras- tače.s Nadalje so uporabljali v Cepi j ah ob Kolpi tem j an (verjetno timjan); v Šmartnem ob Dreti pa kačji lev. V Špeharjih pri Vinici so skuhali drobir in zažgali debel plav papir ter so s tem »banj^a- li« vime. V bližnjih Damljah so dajali na žerjavico »trinje« (drobir), v Ziljah pri Vinici so kuhali repo in s tem parili bolno vime. Na Igu pri Ljubljani so kadili stare »škarpe«, v Senožečah pri Zalogu pri Golniku s smolami, v Ortneku pri Ribnici in v Markovcu pri Lo- žu so nastrgali na žerjavico koščke volčjega mesa. V Prekmurju so ogrevali vime s paro od treh kuhanih čebul, v vasi Krog pri Murski Soboti so dajali na žerjavico kačji lev ali hrastovo skorjo; v Šmartnem ob Dreti kačji lev. V Kobaridu so žgali na žerjavici rog ali parkelj; v Dolenji vasi pri Ribnici gepelnovo (ptič) perje. Pri tem so krave pokrili. V Lazah ob Kolpi so poparili drobir in s to soparo so greli približno dvajset minut, dokler se ni ohladilo. V Biški vasi pri Novem mestu so parili s »sempirjem« (drobirjem); v Stražišču pri Kranju so v stari posodi razgreli kamenje, ga deli pod kravo, kravo pa dobro pokrili. Vraževerni načini »zdravljenja« so bili npr. naslednji: v okolici Tolmina so dajali na žer- javico pajčevino iz treh kotov; v Bučah na Kozjanskem so podkaj evali s slamo od treh vogalov strehe, s trskami od treh pragov in trskami od treh okenskih okvirov. V Tiroseku pri Mozirju so dajali na žerjavico »pičmoka« (rovko). Na Ubelskem pri Razdrtem so zaščitno pod- kaj evali, da se ne bi napravil »prisad«. Tudi v Bačni v Poljanski dolini nad Škofjo Loko so na veliki četrtek podkajevali vime, da kra- vam ne bi oteklo. OPOMBE 1. S. Strupi: Nauk spoznanja in ozdravljenja vunanjih in notranjih bolesin konj. goved, ovac, koz. prešičev in psov. IV. del »Živinozdravništva«, 1852. 2. L. Humovec: Zivinozdravniške bukve, ro- kopisne ljudskomedicin&ke bukve iz prve polo- vice 19. stol. — 3. »Vedež« I, Ljubljana 1848. — 4. »Mir«, Celovec 1883. — 5. Alkermes, rokopisne ljudsko medicinske bukve iz 1850. — 6. A. Jan- žek: Arcnijske bukve, rokopisne Ijudskomedi- cinske bukve, 1854. — 8. V. Moedeirndoirfer: Ljudska medicina pri Slovencih, Ljubljana-, 1964. 32 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 NA PRIMORSKEM OB RAZPADU AVSTRO-OGRSKE' BRANKO MARUSiC Razmeram na Primorskem ob koncu prve svetovne vojne' sta se posvečali tako italijan- ska kot jugoslovanska historiografija. Pri Slovecih spremlja prve izvirne poskuse pri- kaza polemika, ki je značilna še za današnji čas, zlasti ko članki in razprave govore o razmerah v Trstu. Prvi, ki je želel dogodkom dati drugačno podobo kot dotakratni prigodni spominski prispevki, je bil Henrik Tuma. Že na začetku leta 1934 je objavil odlomek iz svojih spominov- in tu kritično obravnaval ravnanje slovenskih tržaških politikov zaradi sodelovanja v delegaciji tržaškega Odbora za javno blaginjo, ki je šla s torpedovko T. B. 3 v Benetke »beračit« za pomoč antantnih sil. Na tako kritiko in na Tumova vizionarska ugi- banja o posledicah nekega socialističnega prevrata v tedanjem, Trstu sta reagirala predvsem Rudolf Golouh» in Andrej Gabr- šček." Tuma svojega pogleda ni menjal in tako prinaša iste sodbe tudi po njegovi smrti izdana knjiga spominov.' Speransova" ocena tržaških razmer v oktobru in novembru leta 1918 je k polemičnemu zapisu zbudila Lava Cermelja.' Po drugi svetovni vojni se je na problemu še posebej zadrževal Dušan Ker- mavner.** Polemiziral je z Zorkom Jelinči- čem," z Rudolfom Golouhom,'" z Lavom Cer- melj em" in končno je tu še zadnji sklop Ker- mavnerjeve polemike z Milico Kacin-Wohin- čevo,'^ ki je objavljena v knjigi »Temeljni problemi politične zgodovine«. Poleg navedenega pa je treba omeniti še Prepeluhove spomine,'^ kjer tržaške dogodke povzema po P. P. Vučetičevem opisu v Ja- dranski straži (1928). Po teh spominih je črpal gradivo za svojo razpravo tudi Joža Lovrenčič (Chronista Sontiacus) za svoj jubi- lejni prispevek. O dogodkih pišejo tudi Bran- ko Marušič," Metod Mikuž'" in nazadnje Mi- lica Kacin-Wohinz. Pomemben je delež hrvatskega zgodovino- pisja predvsem z razpravo Drago vana Sepiča »Raspad Austro — Ugarske i Trst« razpra- va je v skrajšani podobi izšla tudi v sloven- skem jeziku.'8 K tej slovenski objavi je po- membno dopolnilo napisal Janko Pleterski (prevod poročila o razmerah na Primorskem, ki ga je napisal tržaški namestnik Fries Ske- ne 22. 10. 1918).'» Toda hrvatski zgodovinarji so se posvečali predvsem razmeram v Istri (Pula), na Reki in v Zadru, kjer je mogoče ugotoviti mnoge analogije tržaškim razme- ram. Revolucionarnim in dogodkom ob koncu prve svetovne vojne v Puli so posvetili leta 1977 posebno znanstveno posvetovanje.^" Preostane nam še pregled deleža itali- janskih zgodovinarjev. Ce naj pričnemo z objavo virov — takih objav Slovenci za zdaj z izjemo objav nekaterih virov o dejavnosti Pokrajinskega odseka Narodnega sveta v Go- rici^' nimamo—, potem sodi na prvo mesto pred desetimil'leti objavljena zbirka virov v treh knjigah «Trieste. Ottobre — Novembre 1918«, ki črpa gradivo tudi iz nahajališč v Jugoslaviji. Za Goriško imamo gradivo ob- javljeno v knjižici «Relazione del governo provvisorio della provincia di Gorizia» (1919) ter V «Attivita del Partito Cattolico Friulano negli ultimi venticinque anni« (1918). K vi- rom sodijo tudi spomini Marca Samaje,^^ ^j.. žaškega italijanskega nacionalista, ki je sode- loval pri delegaciji na torpedovki ter Silvia Benca «Gli ultimi anni della dominazione austriaca a Trieste» (1919). Leta 1938 je izdal zgodovinar Giuliano Gaeta dve temeljni razpravi, ki sta še danes uporabni.^ Seveda je tudi med Italijani vrsta piscev in del, ki govore o koncu avstrijske oblasti v Trstu in Gorici; objavljena je tudi vrsta spominskih prispevkov sodobnikov.^^ Njih naštevanje bi bilo obširno, prav tako kot bi bilo obširno po- ročanje o prispevkih, ki so slavili petdesetlet- nico prihoda Italije v Trst. Tudi šestdeset- letnice so se Italijani spominjali, vendar dosedaj še brez kake vidnejše in vrednejše objave. Kako je bilo na Primorskem ob koncu prve svetovne vojne? Odveč bi bilo ponavljati dobro znana dejst- va o razmerah v tistem upravnem komplek- su, ki je pod tržaškim namestništvom združe- val tri dežele in v katerih je živelo predvsem slovensko, hrvatsko in romansko (italijansko, furlansko) prebivalstvo. Prva, svetovna vojna je velik del Primorske prav neposredno za- jela, saj, je bilo Posočje bojno polje in je šele dvanajsta soška ofenziva (kobariški predor) postavila frontne črte globoko na itali- janskem ozemlju (reka Piave) ter omogočila, da se je na Goriško pričelo zelo polagoma vračati civilno življenje. Toda če je na Go- riškem politično gibanje pa tudi druge oblike normalnega življenja onemogočala vojna, pa je v Trstu prekinil živahno predvojno aktiv- nost vojni policijski režim. Vendar se je ta tudi omilil tako, da je slovensko politično društvo »Edinost« obnovilo svojo dejavnost sredi leta 1917. Na Goriškem, kjer je bila po- doba političnih razmer pri Slovencih precej različna od tržaških, je bilo treba počakati še celo leto dni, da so se 10. julija 1918 — sesta- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 33 li klerikalci; sklenili so združitev mlado-in starostrujarjev in tako seveda tudi enotno nastopanje v javnem političnem živjenju.^= BLžajoči se konec vojne, negotovost njene- ga izida ter ugibanja in želje o povojni dr- žavnopravni ureditvi so politične stranke na Slovenskem pobu j ale k skupnim nastopom. Odmev želja po takem povezovanju in njego- ve konkretne oblike so se pokazale tudi na Primorskem; tu so bile razmere precej dru- gačne kot drugod na Slovenskem in morda ali pa celo gotovo tudi zato slabši odziv na majniško deklaracijsko gibanje. Slovenci na Primorskem so bili še posebej prizadeti zara- di italijanskih ozemeljskih aspiracij, da ne poudarjamo posebej londonskega pakta (1915), za katerega je mogel prenekateri bolj razgledan politik vedeti. Primorski Slovenci so svojo bodočnost videli v nekaj državnih, tvorbah, vsekakor pa ne v italijanski državi. Izbirali so lahko med majniško deklaracijo, bodočo neodvisno jugoslovansko državo, ali pa se zavzemali za Trst, ki naj bi bil avto- nomno mesto v reorganizirani federaciji avstrijskih narodov ali pa povsem samostojen pod patronatom Društva narodov (to so zlasti naglaševali italijanski socialisti od sredine oktobra 1918 dalje). Drugače so se seveda opredeljevali Italija- ni, kjer so italijanske meščanske stranke — v nasprotju s slovenskimi — vsaj na zunaj sko- raj do zadnjih dni pred razpadom Avstro—• Ogrske mirovale in je bila politično aktivna le socialistična stranka. V Italiji, kjer je i de- lovala politična emigracija iz italijanskih avstrijskih dežel, pa je bila močna politična akcija v prid priključitve Trsta in sosednih dežel k Italiji. Vendar tudi italijanski me- ščanski tabor v Avstriji, čeravno politično neenoten, vidi bodočnost Trsta in sosednjih ozemelj v Italiji, upira se težnjam, da bi Trst postal del bodoče jugoslovanske države. Različen je seveda tudi odnos italijanskih meščanskih strank do Slovencev (Slovanov), ki naj bi prišli pod Italijo. Med Italijani oziroma romanskim prebivalstvom v Avstriji so stali na avstrijskih pozicijah le Furlani s svojo Faiduttijevo furlansko ljudsko stranko (Partito cattolico popolare Friulano). Ta stranka ni mislila na razpad Avstro—Ogrske in se je šele po cesarjevem manifestu iz oktobra 1918 izrekla za priključitev dežele Goriško—Gradiščanske k Trstu, ki naj bi postal samostojen člen v konfederaciji av- strijskih narodov.^" S tem se je približala sta- liščem enega izmed kril italijanskih sociali- stov. Ta sprememba v stališčih Faiduttijeve stranke ni ostala neopazna avstrijski oblasti. In ko o tem poroča na Dunaj tržaški namest- nik 22. oktobra 1918 meni tudi, »da ta čas o kakšni elementarni težnji za zedinjenje z Italijo ni mogoče govoriti«. Isto poročilo je do ponašanja Jugoslovanov mnogo bolj sva- reče, čeravno je njegov pisec prepričan o njih dinastični zvestobi, vendar obstoji ne- varnost srbske in republikanske (Cehi) pro- pogande.'* Italijanska socialistična stranka kot jugo- slovanska do vprašanja bodoče pripadnosti Trsta in sosednjih dežel ne nastopa enotno."^' V JSDS so mlajši (Golouh, Ferfolja) zago- varjali pripadnost Trsta bodoči Jugoslaviji in se tako približali pozicijam meščanskih strank, v Trstu konkretno društvu »Edinost«. Svoje stališče sta med socialisti imela Ivan Regent in dr. Tuma. Slednji se je zavzemal za Trst kot svobodno mesto v sklopu podonav- ske federacije avstrijskih narodov. Vprašanje Trsta je reševal na internacionalistični podla- gi in se tako približal stališču Pittonijevega krila italijanskih tržaških socialistov. Drugo krilo italijanskih socialistov je zastopal Ed- mondo Puecher, ki je bil na italijanskih nacionalističnih pozicijah. Leta 1918 so več mesecev bile hude polemike med slovenskim in italijanskim socialističnim tiskom ter »Edi- nostjo«. Napetost je torej vladala tudi znotraj italijanskega socialističnega kroga in dolgo načrtovani sestanek socialističnih predstavni- kov obeh tržaških narodov se ni več mogel uresničiti, prekmalu je prišel konec vojne z vsemi svojimi posledicami. V meščanskem taboru je bila v avgustu, septembru in oktobru leta 1918 prednost na strani Slovencev. Po zgledu ljubljanskega se je 11. septembra 1918 ustanovil v Trstu Kra- jevni Narodni svet (odslej KNS), dva dni za- tem pa v Gorici Pokrajinski odsek Narodnega sveta (odslej PONS). Tržaški KNS zaradi značilnih tržaških slovenskih političnih raz- mer ni nastopil kot neka širša koalicija slo- venskih strank, saj so bili v njem formalno zastopani le društvo »Edinost«, JSDS, ne- formalna skupina Istranov in zastopniki »ka- toliškega naziranja«. Predsednik je postal Otokar Rybaf. Tudi na Goriškem so si kljub tedaj očitni politični akciji klerikalcev po- razdelile mesta v PONS vse tri glavne go- riške meščanske stranke: liberalci, klerikalci in agrarci. K sodelovanju so bili povabljeni tudi predstavniki JSDS, a kaže, d^ do njiho- vega sodelovanja ni prišlo, zlasti če sodimo po zelo rigoroznem odklanjanju sodelovanja z meščanskimi strankami, ki ga je zagovarjal dr. Tuma, tedaj edini uglednejši goriški slo- venski socialist. Tako so Slovenci na Pri- morskem več kot poldrug mesec pred koncem vojne dobili predstavniška organa, ki sta ime- la vsak na svojem območju prav v dneh raz- pada Avstro—Ogrske samosvojo vlogo. 34 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 Položaj na Goriškem je bil manj zapleten ali točneje problematika te dežele se je tesno vezala za Trst. V Gorici in na Goriškem ima- jo Slovenci mnogo bolj proste roke, Gorica je mnogo bolj slovenska in prav vojna je v mes- to iz porušenega podeželja in bližnjega be- gunstva priklicala slovensko prebivalstvo. 19. septembra 1918 izide prva številka »Goriške straže«, za katero stoje združeni klerikalci. List stoji na dinastičnih pozicijah in majniški deklaraciji, za svobodno in srečno Jugoslavijo pod habsburškim žezlom.^^ Vojna je raztepla goriške slovenske liberalce, podobno velja za socialiste, čeprav je osamljeni dr. Tuma vne- ' to, predvsem kot teoretik posegal v dogodke tistih dni. Goriški PONS je napovedoval no- vo obdobje slovenske politične akcije na Go- riškem v viziji bližnjega konca vojne, ki pa je negotovo reševal temeljni problem slovenske politike na Goriškem. Tako negotovost je bilo čutiti že na ustanovnem občnem zboru PONS, ko je navzoči Anton Korošec omenjal mo- rebitno italijansko priključitev ozemlja Go- riške in možnost izvedbe plebiscita, če bi bilo sporno vprašanje pripadnosti Goriške. PONS je imel tudi nalogo, da rešuje gospodarska vprašanja, med temi sta bila za Goriško zna- čilna in zelo pomembna obnova dežele in i Zadnji javni proglas Po- krajinskega odseka Narod- nega sveta v Gorici (Ori- ginalni lepak v Goriškem muzeju, Nova Gorica) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 35 aprovizacija. Goriška združitev v PONS je bila obrambna akcija, hkrati pa ta organ ni skrival v svojih dejanjih želja, da zagospoda- ri v prelomnih trenutkih nad mestom in slo- venskim delom dežele. PONS se je zavzemal tudi za Beneške Slovence, ki so po kobariš- kem prodoru znova prešli v Avstrijo, čeprav ne prostovoljno, marveč z vojaško okupaci- jo.^" Zelo konkretna akcija goriškega PONS je bila priprava in izvedba tako imenovanega plebiscita za Jugoslavijo, ki je potekala ves mesec oktober, ko so se goriški Slovenci s podpisi na spomenico PONS, datirani 17. oktobra 1918, izrekli za samostojno jugoslo- vansko državo. Spomenica je bJa naslovljena na ljubljanski Narodni svet ter je z demo- grafskimi in drugimi podatki dokazovala neupravičenost italijanskih zahtev do Goriške in zato je PONS zahteval, »da se slovenski del Goriško—Gradiščanske, to je Goriško s svo- jim glavnim mestom Gorica vred vtelesi v samostojno državo SHS.^" Postavljene so bile slovenske ozemeljske zahteve, in sicer naj, bi Gorica postala del bodoče države SHS, prav tako pa tudi slovenski del dežele, ki je po zelo jasno začrtani etnični liniji ločen od ita- lijansko—furlanskega. Spomenico je podpisa- lo 84.985 ljudi ali 87,8 "/o tedanjega slovenske- ga prebivalstva na Goriškem.'' Tabor Italijanov tudi ni miroval, čeprav se je nekoliko kasneje pognal v politično delo- vanje. Med goriškimi Italijani moremo razli- kovati predvsem liberalce, konservativce in seveda socialiste. Med temi skupinami so bili najbolj aktivni predstavniki Faiduttijeve fur- lanske ljudske stranke. Oktobrski manifest cesarja Karla jih je napeljal k zamisli, da ustanove poseben nacionalni svet za avstrij- ske Furlane. Ta svet naj bi se boril za popol- no avtonomijo vseh Furlanov, ki žive na ob- močju Gorice, občine Ločnik, političnih okra- jev Tržič in Gradišče ob Soči (razen občin Me- dana, Biljana, Kožbana, Devin in Doberdob). Ozemlje naj bi se priključilo k Trstu in — kot smo že spoznali — nato z njim vred v konfederacijo avstrijskih narodov. Ce bi Fur- iant morali menjati državno pripadnost, naj bi se le-ta menjala na podlagi popolne svobo- de in samoodločbe. Furlanska katoliška ljudska stranka je torej zvesta Avstriji in ni verjela v njen razpad, zavoljo tega si je po končani vojni naprtila očitke veleizdaje. Dru- gače je bilo seveda v liberalnem oziroma na- cionalističnem taboru — o njem imamo za Goriško zelo skromne podatke — zahteval je priključitev Goriške k Italiji v duhu Wilso- novih načel; če je podal v tem smislu tudi na- rodnostno črto za Goriško, ni znano. Tudi še ni raziskano zadržanje goriških italijanskih socialistov, a slejkoprej se njih stališča ne morejo veliko razlikovati od tržaških. Goriška italijanska stran se vsaj na zunaj na konec vojne ni tako intenzivno pripravlja- la kot slovenska. Pasivnost ima svoje opra- vičilo gotovo v zaupanju, da bo prišlo do italijanske okupacije in da se bo uveljavil londonski pakt. Vendar pa ni, bilo pri Italija- nih niti dovolj moči za večji javni nastop vsaj v duhu nacionalističnega reševanja goriške problematike. Cas jih je seveda prehitel. V zadnjih oktobrskih dneh je bilo čutiti nego- tovost tako pri Slovencih kot Italijanih. Zad- njega oktobra je »Goriška straža« zapisala, da »nam na vrata bije sovražnik« in že naslednje- ga dne 1. novembra 1918 je PONS objavil proglas, da »v imenu in na poziv Narodne vlade samostojne jugoslovanske države« prevzema »celotno javno upravo slovenskega dela bivše goriško—gradiščanske dežele z njegovim glavnim mestom Gorico vred«.'^ Pozval je vse javne službe in urade, da naj se mu podrede, pozval je tudi vojake jugoslo- vanskih narodnosti, da naj se vključijo v »na- rodno hrambo«, ki naj bi skrbela za javni red in mir. K sodelovanju je PONS s svojim proglasom povabil tudi meščane italijanske narodnosti. Kot bomo kasneje še spoznali, se je PONS z njihovimi predstavniki pogovar- jal, da bi ustanovili skupen organ, ker do spo- razuma ni prišlo, je sledila objava proglasa o prevzemu oblasti. Svojo oblast je PONS raztegnil nad deželo, tako kot jo je določala njegova spomenica z dne 17. oktobra 1918. Oblast je prevzel štiri dni po zasedanju hrvatskega sabora, na katerem je bilo razglašeno novo državnoprav- no stanje v predelih Avstro—Ogrske, naselje- nih s prebivalci jugoslovanskih narodnosti ter en dan po ustanovitvi Narodne vlade za Slo- venijo, v katero je bil kot predstavnik go- riških Slovencev imenovan Anton Brecelj. V mnogih krajih na Goriškem so bili usta- novljeni krajevni odbori Narodnega sveta in vaške straže.PONS je tudi imenoval novega okrajnega glavarja v Gorici in si podredil go- riško policijo, saj je avstro—ogrska oblast prenehala z dnem, ko je Trst zapustil zadnji avstrijski namestnik. Pomemben utrjevalec oblasti PONS je bila gotovo vojska, in sicer sa jo sestavljali vojaki 2. avstrijskega polka, ki so se konec oktobra uprli, da bi odšli na fronto ter sO prišli na poti proti domovini 2. novembra 1918 v Gorico. Tu jih je istega dne predsednik PONS Karel Podgornik zaprisegel kot jugoslovansko vojsko z nalogo, da v Go- rici zaščitijo najpomembnejše objekte (pred- vsem skladišča s hrano in drugim blagom).'* Vojska naj bi tudi vzdrževala red ob vra- čanju razpadajoče armade z bojišč v Furlaniji^ 36 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Proglas goriškega Governo provvisorio O' prevzemu oblasti 2. 11. 1918 PONS je poz.val prebivalstvo, naj vzdržuje red in mir; podobno je priporočal tudi gori- šiki nadškof dr. F. B. Sedej, ki je s posebnim proglasom 4. XI. 1918 priznal oblast PONS. Goriški Slovenci so si tako prvič postavili svojo lastno deželno oblast, vendar je bil njen obstoj negotov, česar PONS v svojih dejanjih ni skrival, pa naj. si je bila Gorica še tako ozaljšana s slovenskimi zastavami in drugimi znaki, ki naj bi kazali na njeno ju- goslovansko podobo. Petega novembra je na- stopil čas, ko so bile ure vladanja PONS že štete, bil je to prvi dan po uveljavitvi pre- mirja na italijansko avstrijskem bojišču ter drugi dan po njegovem podpisu. Tega dne sta v popoldanskih urah prišla v Gorico dva av- tomobila italijanskih oficirjev; izobešeno so imeli belo zastavo in po krajšem postanku nadaljevali pot proti Vipavski dolini, k de- markac.jski črti, ki jo je določalo premirje. Prišel je čas, ko so iz pasivnega zadržanja v konkretno akcijo stopili goriški Italijani. Italijane je k nastopu silil konec avstrijske oblasti na Primorskem, kar je na zunaj, pred- stavljal odhod tržaškega namestnika. Spozna- li so, da bi mogla Gorica preiti povsem v roke Slovencev, upoštevajoč usmerjenost goriškega avstrijskega uradništva. Liberalno usmerjeni goriški Italijani so se zbrali 31. oktobra 1918. Na ta sestanek sta prišla tudi predstavnika PONS dr. Podgornik in prof. Berbuč s pred- logom, da postavijo Slovenci in Italijani sku- pen organ s po 12 člani vsake narodnosti. Slo- venci in Italijani naj bi upravljali vsak svoj del dežele. Gorica pa naj bi bila v slovenskih rokah. Italijani se ,s tem ipredlogom niso 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 strinjali in pričela so se pogajanja in je bila dokončna odločitev postavljena na 2. novem- ber.'^ Toda PONS je spoznal, da pogajanja ne vodijo nikamor ter na svoji seji 1. no- vembra popoldne odločil, da pogajanja pre- kine (zahteva, da se pogajanja prekinejo, je prišla tudi iz Ljubljane) in še istega dne sporočil z lepakom, da prevzema oblast nad slovenskim delom dežele in glavnim dežel- nim mestom. Naslednji dan, 2. novembra, so dobili svojo oblast z ustanovitvijo začasne vlade (Governo provvisorio) tudi Italijani. S posebnim proglasom je goriška začasna vla- da sporočila o prevzemu oblasti nad »našo deželo«, ki pa ni bila niti ozemeljsko niti narodnostno začrtana. Proglas ni govoril prav nič o Italiji, pač pa da se bliža nova doba, »nositeljica miru, svobode in ljubezni med vsemi narodi«.s* Začasna vlada ves kratki čas do prihoda Italijanov ni kazala na kakšno aktivnost, ob prihodu Italijanov v Trst 3. no- vembra 1918 je pozdravila italijanskega ge- nerala Petitti di Roreta, ki je v odgovoru na pozdrav pisal o »najbolj italijanski Gorici«."' Ko so prišli šestega novembra italijanski vojaški ozddelki že drugič med prvo svetov- no vojno v Gorico, se je začasna vlada v svojem proglasu spomnila indirektno tudi Slovencev, ko je nasvetovala korektno rav- nanje do državljanov druge narodnosti. 5. no- vembra 1918 je bil obnovljen razpuščeni go- riški mestni svet. Sledil je 14. novembra 1913 razpust PONS in začasne vlade, oba ta lokal- na organa, nastala v dneh razpada Avstro- ogrske, je razpustil novi vojaški guverner Julijske Benečije. Tudi nista bila več potre- bna, saj sta bila imenovana deželni glavar in goriški župan. 8. novembra 1918 je zapu- stila Gorico vojska PONS, ki jo je nova ita- lijanska oblast imela za del avstro-ogrske ar- made; 2. gorski strelski polk se je moral umakniti za demarkacijsko črto. »Goriška straža« (št. 10, 9. U. 1918), ki je s prihodom Italijanov prenehala izhajati, je zapisala, da ima novo nastalo stanje značaj začasnosti, ker se bodo dokončne odločitve prepustile bodoči mirovni konferenci. V Trstu so se dogodki drugače razvrstili. V drugi polovici oktobra so prešli v akcijo tudi tisti krogi tržaških Italijanov, ki so za- govarjali protiavstrijsko in protiinternacio- nalistično, to je, italijansko nacionalistično obliko reševanja tržaškega vprašanja. For- malnemu organiziranju Tržačanov italijanske narodnosti je dal gotovo pobudo »Fascio na- zionale«, ki so ga na Dunaju ustanovili ita- lijanski liberalni poslanci z Južne Tirolske, Trsta in Istre. 25. oktobra 1918 so v dunaj- skem parlamentu razglasili odcepitev itali- janskih krajev Avstrije in njih priključitev Italiji. Takemu razglasu so oporekali tržaški socialist Pittoni in furlanska poslanca dr. Faidutti in dr. Bugatto. Med Italijani v Av- striji je čedalje bolj izginjal dvom, če bodo prišli pod Italijo, raslo je prepričanje, da se bo londonski sporazum uveljavil. Ce je itali- janski ambasador v Parizu Bonin Longare v dopisu na zunanje ministrstvo v Rimu 7. oktobra 1918 omenjal pogovore italijanskih iredentističnih skupin^zjvladnimi gredstavni- Proglas Pokrajinskega odseka narodnega sveta o us- tanovitvi »narodne obrambe« (originalni proglas v župnijski knjižnici v Tomaju) 38 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 ki Francije in Velike Britanije, da njih vla- de ostanejo zveste londonskemu paktu, pa je dan po Karlovem manifestu italijanski di- plomat Carlo Galli že načrtoval sistem bodo- če italijanske uprave v Trstu.'^ Tri dni po dunajski izjavi so «Fascio na- zionale* ustanovili tudi v Trstu. Povsem očitno je bilo tedaj, da je razsulo Avstro- Ogrske zelo blizu in da bo avstrijska oblast prepustila svoje mesto novim krajevnim or- ganom oblasti. Tržaški »Fascio« je imel očitno namen, da predstavlja krajevno oblast, ven- dar so vanj stopili le predstavniki liberalno- nacionalne stranke, anarhisti, člani med vojno razpuščenega tržaškega mestnega sveta, le- vičarski mazzinijevci in drugi.. Deloval je v smislu italijanske koncepcije reševanja bodo- če pripadnosti Trsta in sosednih področij. Seveda pa »Fascio« ni odseval podobe trža- ških razmer ne le zaradi odsotnosti Sloven- cev, marveč tudi zaradi stališč tržaške ita- lijanske socialne demokracije. Prav z njimi se je dogovarjal za ustano- vitev skupnega organa, ki se je, ustanovljen 30. oktobra 1918, imenoval Odbor za javno blaginjo (Comitato di salute pubblica; poslej OJB). Tržaški socialisti so tako prešli na na- cionalistične pozicije in združeni z meščanski- mi grupacijami ustvarili močan branik za itlijanske pretenzije v direktnem spopadu z jugoslovansko ali pa celo internacionalistično koncepcijo reševanja tržaškega vprašanja, potem ko je bilo že povsem očitno, da o mo- rebitni avstrijski rešitvi ni mogoče več raz- mišljati. D. Seoič je zapisal, da so tržaški ita- lijanski social-sti pokazali več volje, da se upro jugoslovanskim pretenzijam do Trsta, kot pa da se bore za svobodno tržaško drža- vo.'' Podobno kot za »Fascio« velja tudi OJB, da je deloval za odcepitev Trsta in drugih italijanskih predelov od Avstrije. Zelo očitna je bila sprememba stališč v italijanskem socialističnem gibanju, v kate- rem so propadli dr. Pittonijevi*" koncepti — morda zato, ker ga tedaj ni bilo v Trstu, — a še verjetneje, ker je bil njegov program tedaj že neuresničljiv — če izvzamemo mo- rebitno akcijo radikalno usmerjenih sociali- stov. Toda spočetka tržaški Odbor prav za- radi socialistov in tržaških Slovencev ni raz- glaševal aneksije Trsta k Italiji. Taka pre- vidnost pa ni bila značilna le za Italijane, marveč tudi za tržaške Slovence, ki z narod- nimi zastavami niso želeli motiti tržaškega italijanskega prebivalstva. Vendar kažejo do- godki, da se je tržaški nacionalistični tabor bolj bal reakcije tržaškega delavstva kot pa Slovencev. Zvečer 29. oktobra 1918 so se pričeli v Trstu ulični nemiri, prišlo je do incidetov med nacionalističnimi in socialisti- čnimi skupinami. Manifestacije so sledile tu- di 30. in 31. oktobra 1918, bile so mirne in socialistično glasilo »II Lavoratore« ni moglo skriti navdušenja nad pobratenjem italijan- ske trikolore z rdečo zastavo — simbolom delavskih zahtev, na poslopju tržaške občin- ske hiše. Slovenski socialistični »Naprej« je bil pri poročanju o istih dogodkih manj nav- dušen, vse le ni bilo tako m-rno in prija- teljsko, med manifestanti so se oglašali kli- ci kot: Živela socialistična republika, živela revolucija! itd.'" Trst se je v zadnjih tre dneh meseca oktobra 1918 znašel v posebnih razmerah. . Zadnji dan meseca je odšel namestnik Fries Skene in prepustil oblast OJB. Le dan pred tem je za sprejem svojih članov v OJB za- prosil tudi slovenski KNS (2 slovenska narod- njaka in 2 slovenska socialista) in tako se je povečal za štiri člane. Istočasno pa je OJB odklonil, da bi v njem delovali predstavniki nemškega »Deutscher Volksrat für Triest in Küstenland«. Vstop Slovencev v tržaški OJB je pomenil, da se je KNS odpovedal lastni akciji v času, ko se usoda Trsta ni odločala le v mestu samem, marveč in predvsem na mednarodnem političnem in vojaškem pri- zorišču. KNS je torej sklenil sodelovati v OJB, čeravno njegovi predstavniki niso bili dobro sprejeti. Pri tem pa ni znal in niti ni več mogel izkoristiti vojaške sile, ki so jo v Trstu sestavljali tudi vojaki jugoslovanskih in drugih slovanskih narodov razpadajoče avstro-ogrske armade- Ti vojaki so zapuščali cesarsko armado in na poti proti domu prišli tudi v Trst, kjer so prisegli predsedniku KNS kot jugoslovanska vojska. Politično vodstvo tržaških Slovencev se je potemtakem vdalo položaju in razglašalo gesla, da bodo neure- jene razmere in usodo Trsta rešili medna- rodni sporazumi. Toda z druge strani tudi italijanska stran ni prihajala na dan z od- kritimi aneksionističnimi parolami, zato je bil govor predsednika OJB nacionalista Valeria 31. oktobra dejansko ostrejši kot pa njegova objava v tisku prav zaradi socialistov Dve tržaški, med sabo tesno povezani, značilnosti »prevratnih dni« sta vzbudili v zgodovinopisju dokajšen odmev. Prva je go- tovo zelo pomanjkljiva oskrba mesta z živi- li, kar je bilo povezano tudi z ropi in tatvi- nami itd. Druga pa je povezana z nastopi radikalnih socialističnih predstavnikov, ka- terih demonstracije 30. in 31. oktobra 1918 smo že omenili. Ali bi njih odločnejši poseg v tistih dneh ali pa naslednjih vodil v so- cialistično revoluciio? Verjetno je tudi misel na morebitni »tržaški eksperiment« po ruskem zgledu poleg težkih razmer, ki ni bilo mogo- če zavarovati osebne varnosti in imetja ter KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 39 možnosti na jugoslovansl^i poseg v mestu, pobudila odločitev tedanjih tržašltih oblast- nikov, da s torpedovko KNS odpotuje k an- tan tnim silam v Benetke posebna delegacija OJB. Ta misija še danes rojeva ugibanja o svojih pobudah, namerah in ciljih. V Trstu so pričakovali prihod antantnih sil. »II Lavoratore* jih je pričakoval že ko- nec, točneje zadnji dan oktobra. Prihod za- vezniškega ladjevja naj bi rešil težke tržaške razmere. Toda ker tega kljub pričakovanju ni bilo, se je istočasno porajala misel, da bi v Benetke odšlo po pomoč tržaško odposlan- stvo. Morda se je pobuda rodila 30. oktobra 1918, ko je OJB izdal manifest o kompeten- cah svoje oblasti. Ladjo za potovanje v Be- netke je dal na voljo KNS, vendar pod po- gojem, da v delegaciji poleg predstavnika italijanskih nacionalistov sodeluje tudi pred- stavnik socialistov, predstavnika KNS in Na- rodnega vi ječa, čigar last je bila torpedovka T.B.3. Pismeni mandat, ki ga je delegacija nosila 1. novembra 1918 v Benetke, je bil naslovljen na anfanine sile. Ko je torpe- dovka priplula v Benetke, se je v avdienci pri italijanskem admiralu Marzoll razgalila njena misija, resničnost in pretvara. Naci- onalec Samaja je pred admiralom izjavil, da je predstavnik »Fascia nazionale* in zapro- sil, da Trst zasedejo italijanske čete. Socia- list Callini je zaprosil za pomoč antanto ali če drugače ne, naj Trst v soglasju z antanto zasede Italijo in končno je tretji član dele- gacije slovenski socialist Ferfolja memi, da bi mogel pristati na pomoč Italije, če bi le-ta imela pismeni mandat od antante. 2. novem- bra je delegacija prejela odgovor italijan- skega vrhovnega poveljstva, da bo pomoč prišla, kar se je potem uresničilo naslednje- ga dne — 3. novembra. Le dve uri za vrnitvi- jo torpedovke je Trst začela zasedati itali- janska vojska. Prišel je tudi general Petitti di Roreto, ki je ob prihodu v Trst izjavil, da prevzema v Trstu oblast v imenu italijan- skega kralja. Vzporedno z akcijo delegacije na torpe- dovki je potekala tudi misija tržaškega »Fascia nazionale*, ki je poslal 2. novembra svoje predstavnike v Benetke in je dejansko prav tega dne s prihodom italijanskega vo- jaškega hidroplana začela italijanska zased- ba Trsta. Istega dne pa bi še neki dogodek lahko preusmeril potek dogodkov v Trstu. »Fanatični leninist« (tako ga je imenoval G. Gaeta)''^ Tuntar je 2. novembra 1918 progla- sil za naslednji dan veliko delavsko zboro- vanje. Toda prav najavljeni prihod antantnih ali točneje italijanskih čet je uresničenje zborovanja in z njim morda poskus sociali- stične revolucije preprečil. Vsekakor pa je bila tedaj taka revolucija v Trstu mnogo bližje, kot pa nevarnost, da bi mesto zasedle čete nove jugoslovanske države, o čemer so tudi razmišljali tržaški Italijani. Italijanska vojska je prišla v Trst prav na dan podpisa premirja na italijanskem bojišču, v skladu s tem premirjem bi morala Italija od dne, ko je stopilo v veljavo (4. november 1918), pričeti z okupacijo ozemelj do demar- kacijsko črte, zasedba Trsta seveda ni bila izključena. Italija je tako prekršila medna- rodni sporazum, za kar ni nihče izvajal sank- cij. Tako je tržaškim Slovencem podobno kot goriškim preostalo upanje, da jih bo itali-, janske okupacije rešila pravična mednarodna rešitev, pravična rešitev pa se ne bi omeje- vala zgolj na Trst, marveč tudi na druga, s slovanskim prebivalstvom naseljena ozemlja ob severnem Jadranu, ki jih je tedaj Italija okupirala. Tako lahko zaključimo ta bežni pogled na primorske razmere ob razpadu Avstro-Ogrske. Preostane nam še opozorilo na problematiko, ki je v slovenskem zgodo- vinopisju zbudila nekaj polemik. Poglavitna problema sta dva, ki jima je bila posvečena nemajhna pozornost: vzroki za potovanje tor- pedovke KNS s člani OJB v Benetke in mo- žnost ali nemožnost za socialistično revolu- cijo v Trstu. Uvodoma sem že omenil dr. Tumovo gra- janje zadržanja tržaških slovenskih narodnja- kov in socialistov. V pismu Ivanu Regentu je že 6. novembra 1918 grajal sociaPste, ker so zamudili priložnost, da bi se polastili mest- ne uprave ter bi tsko rešili »eno .slavnih in- ternacionalnih vprašanj ter izvršili čin sve- tovne važnosti. .. Neodvisen socialistični Trst bi bil tako rekoč mejni kamen v razvoju evropskih držav«.Svojo grajo je Tuma po- novil tudi v kasnejših spominih. Po njego- vem bi bila delavska zasedba tržaškega ma- gistrata in oklicanje tržaškega mesta »naj- večji zgodovinski dogodek ob koncu vojne«, ki bi prav pomembno odločal o bodočnosti Trsta in vsaj omogočil njegovo mednarodno zasedbo. Tumova stališča se iseveda tesno vežejo tudi na kritiko delegacije OJB, ki je šla v Benetke »beračit« in je tako tržaška slovenska buržoazija s slovenskimi socialisti vred priznala pravice Italije od Trsta. Te Tumove postavke so izhodišča Speransovih ugotovitev ter Kermavnerjevih razglabljanj in polemik. Kermavner je svoje poglede raz- členjeval nekajkrat. Že leta 1965*^ je zapi- sal, da bi bil oklic tržaške delavske republi- ke edini pomemben protest obeh narodnosti proti iredentičnim aspirac'jam, sodelovanje Slovencev pri misiji na torpedovki pa je bila posledica zaslepljenega upa v Wilsonove iz- jave ter antantofilstva. Kermavner je svoja 40 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 stališča kasneje dopolnjeval in tako se jim je zadnjič posvetil v knjigi o temeljnih prob- lemih slovenske politične zgodovine na Pri- morskem. Tu je lahko že opravil historiograf- sko oceno o razpravljalcih, ki so na svoj na- čin posegli v polem'ko. Predvsem je ločil prispevke na opravičevalne in na obsojevalne interpretacije ravnanja tržaških Slovencev, v zvezi z njih odnosom do možnosti revolu- cionarnega nastopa tržaškega delavstva v »prevratnih dneh«, Kermavner je izredno kritičen do mnogih piscev, tudi do Golouha in Regenta, ki sta bila dogodkom neposredna priča. Seveda vztraja na »obsojevalni inter- pretaciji« tržaškega »romanja« v Benetke in mu daje naslednjo razlago: »V takšen dober namen, da bi zavarovali slovensko prebival- stvo pred sovražnim ravnanjem, se je trža- škim slovenskim predstavnikom zdelo opra- vičljivo, sodelovati pri izkrcanju italijanskih čet v Trstu«."" Prikriti so tudi želeli svoje protiiredentovsko stališče pred vojno in med njo, pomoč pri prihodu Italijanov v Trst bi preprečila italijansko prof slovensko gonjo. Tudi s to zadnjo Kermavnerjevo interpre- tacijo vzgibov za potovanje v Benetke problem še ni dobil dokončne razlage. Kaci- nova vidi v mesiji, v hotenjih tržaških nacio- nalistov ter v željah slovenskih narodnjakov in socialistov poskus, da skušajo v zadnjem trenutku rešiti, kar se rešiti da. Po mnenju iste avtorice za socialistično revolucijo v Tr- stu ni bilo realnih pogojev niti objektivnih niti subjektivnih, saj so se ji socialisti odpo- vedali ter se italijanski odločili raje za Itali- jo.''* Ce naj nadaljnje razprave operirajo z novimi »če-ji« ugibanji in interpretacijami, potem lahko verjamemo, da polemika ne bo tako kmalu končana."'' Skušajmo se temu izogniti in spoznajmo v dejanjih tržaških Slovencev tudi veliko politične naivnosti, po- manjkanja mednarodnih političnih izkušenj, ter zato več neskaljenega uoanja v Wilsono- va načela ter dobrohoten odnos Slovencev in nj'h narodnostnih zahtev na mednarodnih mirovnih konferencah. Prihod italijanske vojske v Trst je bilo de- janje mednarodnega pomena in ni temeljil le na želji določenega kroga domačinov, temveč tudi na določilih premirja med Italijo in pre- magano Avstro—Ogrsko; premirje je imelo svojo moč v londonskem paktu. Problematika potovanja v Benetke je ena izmed epizod »prevratnih dni« in ne more biti koti temelj- no izhodišče za razpravo o primorskih pro- blemih našega stoletja. Vsekakor pa preobšir- na historiografska obdelava določenega do- godka ustvarja ob le-tem nekako središčno veljavo, ki verjetno ni v sorazmerju z de- janskimi razmerami. Tu se nam sama po sebi vsiljuje misel na dogodke v Pulju v dneh ob razpadu Avstro- Ogrske, kjer je bila politična dejavnost osre- dotočena okoli hrvatskih pobud. Tamkajšnji narodni svet je razpolagal s puljsko floto avstro-ogrske mornarice ter v sporazumu s puljskim italijanskim odborom za javni bla- gor vodil upravo v mestu. V Pulju bi velika množica mornarjev, vojakov in delavcev raz- ličnih avstrijskih narodnosti lahko omogočila revolucionarne poskuse, toda »zamor od du- gog rata«, kot piše D. Šepič,'" je ljudi odvra- čal od takih misli in pri vojakih vladala želja, da se čmprej vrnejo na svoje domove. Tudi Pulj je trpel zaradi pomanjkanja živil. To dejstvo in potop ladje »Viribus unitis« sta krajevni narodni svet navedla, da je pri ameriškem predsedniku Wilsonu zahteval po- moč ameriške mornarice ali druge anfanine države, ki ne bi bila zainteresirana »u ovdaš- njim nacionalnim pitanjima.« Italijanski na- cionalisti iz Pulj a so zahtevali prihod itali- janskih sil, itali an ski social-sti so se ogrevali za anfanine sile. Pred prihodom v Pulj so zavezniki zahtevali, da se mora 'z luke umakniti jugoslovanska mornarica: ko pa je zavezniški predstavnik na pogajanjih s pred- stavnikom jugo.slovanske mornarice na sve- tilniškem otoku pri Rovinju spoznal, da je pulj ska mornarica zaradi pomanjkanja mošt- va neuporabna, je antantna vojska, ki jo je poosebljala samo Italija, zaplula v puljsko pristanišče 4. novembra 1918 popoldne. Ana- logija tržaškim razmeram res ni popolna, vendar tolikšna, da se nam prihod in vse, kar ie s prihodom vojske v Trst povezano, ne zdi kot zelo samosvoje in enkratno dejanje. To misel lahko potrjujejo tudi razpravljanja o prihodu italijanske vojske na Reko ali pa v Zadar."^ Ko se ta preeled bliža koncu, je treba ugo- toviti, da problematika prve svetovne vojne in njenega konca na Primorskem še ni izčr- pana. Gotovo je samosvoja za slovenske raz- mere in ne dopušča koroško—štajerskih ana- ]nmT. Poiav in usoeh vojaške intervencije Ru- dolfa Maistra ie bil mogoč na tistem koncu Slovenije, kjer se je nasprotnik boril s po- dobnimi začetnimi težavami svojega novega državnega statusa. Na zahodu je bil drugačen nasprotnik, oplajan je bil od skorajšnje zma- ge nad Avstro-Ogrsko, imel pa je tudi med- narodno vstopno vizo — londonski pakt. Pri- morska problematika je v »prevratnih dneh« imela izrazit mednarodni pečat in prav ta mednarodnost je krojila pota in odločitve pri primorskih Slovencih. Najbolj vznemirljivi problematiki iz tistih dni na Primorskem—po_ tovanje torpedovke v Benetke, sodelovanje Slovencev pri tej misiji, ki je v Benetkah KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 41 iskala pomoč za Trst, ki mu je lahko pretila tudi socialistična revolucija, je mogoče obrav- navati tudi na zmernejši način. Nikakor ne bi prišli do dna razpravi, če so bili v Trstu po- goji za revolucionarni nastop, za nastanek re- cimo avtonomne tržaške socialistične revolu- cije. Pa naj je misel za današnji časi še tako mikavna, pa čas ni bil dozorel, saj je gotovo manjkal subjekt, ki bi bil nosilec revolucio- narnega dejanja. Tuntar, ki bi kot radikalni predstavnik tržaških socialistov lahko vodil poskus delavske revolucije v Trstu, ni v kas- nejših letih nič o tem poročal, znano je sicer, da je odklanjal iredentistično rešitev tržaš- kega vprašanja, ker da je samoodločba mogo- ča le v okviru proletarske revolucije. Poto- vanje v Benetke ima — vsaj za slovenske udeležence — seveda več razlagalnih kompo- nent in sodim, da je ena temeljnih golo pri- zadevanje, da bi Trst zasedla antanta in ne Italija, dejanje, ki res ni bilo dovolj premiš- ljeno, saj mu je botrovala sila trenutka. Za- gotovo si Primorski Slovenci, pa naj si bodo različne politične ustroj enosti ali socialne pri- padnosti, Italijanov niso želeli. Tudi v tem ti- či dovolj razlogov za pravično razsodbo nad dejanji, stremljenji in ustvarjanji tvorcev po- litičnih odločitev v tako imenovanih »pre- vratnih dneh« na Primorskem. Joža Vilfan j^e v oceni Kermavnerjeve knjige o Ivanu Cankarju izrekel naslednje misli, ki jih kot zaključek v nekaj odlomkih povzemam: »Bodisi, da sprejmemo našo kla- sično oceno leta 1918, a v tem primeru ne moremo obsoditi naših meščanskih strank, temveč tudi takratno socialno demokracijo. .. bodisi, da sprejmemo Kermavnerjevo va- rianto. .., v obeh primerih se nam kaže zgo- dovina slovenskega naroda kot proces zo- renja tega naroda v nacijo... In pokaže se, kako je do te stopnje prišel slovenski narod ravno v NOB. V odnosu na to konstituiranje slovenskega naroda je vse prejšnje samo predzgodovina.'*^ OPOMBE 1. Predavanje na članskem sestanku Zgodo- vinskega društva za Slovenijo 21. 12. 1978 v Ljubljani. Predavanje ni rezultat podrobnejših raziskav o problemih, ki jih je na Primorskem prinašal koneo prve svetovne vojne. Ko smo 28. oktobra 1978 ustanavljali Zgodovinsko društvo za severno Primorsko, sem želel s krajšim refe- ratom spomniti udeležence ustanovnega občnega zbora na šestdeseto obletnico' t. i. prevratnih dni. Potem sem se odzval vabilu zgodovinskega dru- štva za Slovenijo in svoje predavanje ne- koliko razširil. — 2. Misli in spomini. Slovenija štev. 3, 19. 1. 1934 in Utopije in fantazije, Slove- nija, štev. 7, 16. 2. 1934. — 3. Malo odgovora. Delavska poHtika. štev. 10. 3. 2. 1934, — 4. Kako so Italijani zasedli Trst? Istra. štev. 9, 2. 4. 1934. Gabršček je pred objavo prejel; pismo tedanjega predsednika jugoslovanskega senata dr. Ljubo- mira Tomašiča, sicer zastopnika Narodnega vije- ča na torpedovki (pismo je datirano 31. 1. 1934, Arhiv IKV v Ljubljani. 135). V podkrepitev svo- je polemike je Gabršček objavil v članku nekaj odlomkov iz pisma v slovenskem prevodu. O do- godku piše tudi v »Goriških Slovencih«, 2, Ljub- ljana 1934. 556—560. — 5 a Iz mojega fivljenja. Ljubljana 137, 381—2.—b D. K.(ermavner), Ured- nikove dopolnitve, Ib. 469. — 6. Razvoj slo- : venskega narodnega vprašanja. Ljubljana 1939, ; 211. — 7. Nekaj pripomb k Speransovi knjigi. Istra, štev. 6, 10. 2. 1939.— S.a Ko je zapretilo, razkosanje Slovenije. Sodobnost, štev. 4, 1965, 315—328; b Se o pomoči k italijanski zasedbi Trs- ta jeseni 1918. Sodobnost, 1967, štev. 4, 413—424. C Pismo uredniku. Sodobnost. 1967, 665—^6. č Se enkrat o italijanski okupaciji Trsta. Delo, štev. 175, 28. junija 1969; d Ivan Cankar in slovenska poliüka leta 1918. Ljubljana 1968. Trije članki: (a, b, č) so v celoti (b, č) ali pa deloma pona- tisnjeni v knjigi »Temeljni problemi primorske politične zgodovine« (Ljubljana 1978). — 9. Po Ba- ski grapi in Pečeh. Planinski vestnik. 1964. 289 do ' 295. — 10. Pol stoletja spominov. Ljubljana 1966. ; — 11. Spomini na moja tržaška leta. Ljubljana. 1969. — 12. Primorski Slovenci pod italijansko za- ; sedbo 1918—21, Maribor 1972. —13. Pripombe k ; naši prevratni dobi. Ljubljana 1938. 239'—245. — i 14. Slovenci v Italiji. Slovenci v desetletju 1918 i do 1928. Ljubljana 1928; tudi separatno, Ljublja- na 1928, 58 str. — 15. Na Goriškem v drugi polovici 1. 1918. Primorski dnevnik. 1964. štev. 38. 39. 41 : do 45; V oktobru in novembru 1.1918 v Sloven- i skem Primorju. Teze referata za IV. kongres isto- ričara Jugoslavije. Sarajevo 1965; Na Primorskem ob razpadu Avstro-Ogrske. Jadranski koledar 1967. 153-9. — 16. Slovenci v stari Jugoslaviji. Ljubljana 1965. 48. —. 17. Jadranski zbornik 2. 1957, 169—197. — 18. Tržaški Slovenci v dneh razpada Avstro—Ogrske (oktober 1918). Primorski dnev- nik, 296, 22. 12. 1968, str. 18—9. — 19. Poročilo ; tržaškega namestnika Fries—Skeneja iz oktobra i 1918. Primorski dnevnik št. 12, 15. 1. 1969. — 20. Naisllov srečanja »Revolucionarna g-ibanja u Puli 1918«. (16.—17. 12 1977). Del referatov objav. \ Ijen v reviji »Istra« 1—2, 1978. — 21. B. Marušič, Dokumenti iz »prevratnih dni« na Goriškem. Ob ; petdesetletniai Goriška srečanja 15—6, 1968,. 68—71, — 22. Fusione di Trieste con la Madre Patria. Trieste 1926. 23. La fine della dominazione austriaca nella Ve- ' nezia Giulia ed a Zara. La Porta orientale 1938, ; 348—516; Trieste durante la guerra mondiale. i Trieste 1938. — 24. Na primer: dnevnik zgodovi- • narja C. L. Bozzija, ki je izšel pod naslovom «Go- rizia nel 1918« (Gorizia 1968). — 25. Slovenec, j štev. 162, 18. 7. 1918; J. Ličan, Naša organizacija, j Koledar za prestopno leto 1920,'21, Gorica, 44—^6. j — 26. Lativita del Partito cattolico popolare friu- \ lano negeli ultimi venticinque aenni (1894—1918), ; 132—3. — 27. M. Kacin—Wohinz, Tržaški slo- i venski socialisti v letu 1918. Slovenski in itali- | janski socialisti na primorskem 1900—1918. Ljub- i ijana—Trst 1979, 105—112. — 28. B. Marušič. De- j 42 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 set Številk »Goriške straže« leta 1918 važen vir za tedanje dogodke na Goriškem. Primorski dnevnik, štev. 34—5, 9. in 11. 12. 1964.-29. Za- pisnik o poteku zbora. Arhiv Slovenije v Ljub- ljani, Narodni svet (Pokrajinski odsek v Gorici). — 30. Spomenica goriških Slovencev Narodnemu svetu v Ljubljani, Gorica 1918, — 31. La province de Gorice et l'occupation italienne, Ljubljana 1919, 6; B. Marušič, O malo poznanih in pozablje- nih dogodkih naše preteklosti. Goriška srečanja, 11, 1967, 52-3.-32. Goriška straža, štev. 8,5, U. 1918; orginal objavljen v Goriških srečanjih, 15— 6, 1968. 69. — 33. T. Z(om), Gorske (Goriške) na- rodne straže. Goriška srečanja. 13—4, 1968, 81—3. — 34. I. Debevec, Pred razpadom na fronti. Ju- goslavija, 18. — 20. 12. 1918. štev. 4—6; L. Ude, Upoil slovenskega polka v Furlaniji (Poglavje iz naše zgodovine). Avtonomist. 24. 11. 1923 — 26. 1. 1924. štev. 1 — 4; V. Andrejka. Razvoj vojaštva in vojaški dogodki od prevrata do danes. Slo- venci v desetletju 1918—1928, 269—295. I. Matičič, Skozi plamene prve svetO'vne vojne. Ljubljana 1966; V. Vodopivec. Odmevi oktobra med slo- venskimi vojaki avstro—ogrske armade. Sodob- nost 1967. str. 1115—1121; L. Ude. Upori slo- venskega vojaštva avstro—ogrske vojske 1918. Borec 1967. str. 965—7; B. Marušič, Odmevi oktobrske revolucije na Piavi. Goriška srečanja, 9—1. 1967. 69—71; K. Pchlik. Iz ruskega ujetništva v boj proti vojni. Ljubljana 1968; S. Pahor, Slovenci in propad avstro—ogrske arma- de. Primorski dnevnik štev. 260, 10. 11. 1968. — 35. Relazione del governo provvisorio della pro- vincia di Gorizia. Gorizia 1919, 11. — 36. Relazi- one. ..,18; originalni lepak objavljen v »Gorizda nel 1918,« 71. — 37. Relazione____19; originalni lepak objavljen v «Gorizia nel 1918« 74. 38. Tri- este. Ottobre—Novembre 1918. I, 39, 86—90. — 39. Razpad Avstro—Ugarske i Trst. Jadranski zbornik 2, 1957, 185. — 40. Še 25. 10. 1918 se je zavzemal za svoboden Trst pod zaščdito Društva narodov (Trieste. Ottobre—Novembre 1918. I, 118), čemur je Puecher nasprotoval (Ib. 121—2). — 41. Trieste. Ottobre—Novembre 1918. II, 30—2, 33. — 42. La Fine della..., 466. — 43. O. e. , 12. — 44. O. C. , 57—8. — 45. Zadnja, poistumna knji- ga D. Kermavnerja je poleg poročil o njenem izidu (na primer Primorski dnevnik štev. 256, 29. 10. 1978) vzbudEa vrsto polemičnih prispev- kov: B. Marušič, Ob koncu prve svetovne vojne na Primorskem. Primorski dnevnik, štev. 307, 31. 12. 1978; B. Gombač. Primorska politična zgodo- vina in še kaj. Teorija in praksa 3, 1979, 413—5; F. Klopčič, Resno o Kermavnerjevi knjigi. Pri- morski dnevnik, štev. 69. 25. 3. 1979: B. Marušič, Se enkrat o Kermavnerjevi kn.iigi. Primorski dnevnik, štev. 75, 1. 4. 1979; F. Klopčič, O knjigi Dušana Kermavnerja »Temeljni problemi pri- morske politične zgodovine (zlasti v letih 1918 do 1921). Primorska srečanja, 13. 1979, 19—26; M. Kacin—Wohinz, Moj odgovor knjigi D. Kermav- nerja. Primorski dnevnik, štev. 101, 6.5.1979; v nekoliko spremenjeni obliki je ta članek pod naslovom Opombe h knjigi Dušana Kermavnerja izšel v Primorskih srečanjih 15. 1979. 136—143; F. Rozman. Zadnja razprava Dušana Kermavnerja. Naši razgledi 11. 5. 1979. str. 261: F. Klopčič. Pre- malo načelna diskusija. Naši razgledi 10. 8. 1979, str. 431—2. Poleg navedenega je diskusija o Kermavnerjevi knjigi bila še na članskem se- stanku Zgodovinskega društva za Slovenijo (glej op. 1) ter v okviru 3. seje sekcije Marksističnega centra CK ZKS za idejna vprašanja zgodovino- pisja (26. 12. 1978). 46. Odbori narodnog viječa SHS u Puli i Istri. Istra 1—2, 1978, 82—90. — 47. La fine deUa... 495, 514; Trieste. Ottobre—No- vembre 1918, II, 87. — 48. Kdo ima prav Ivan Cankar ali Dušan Kermavner. Obala 2. 1969. 1 do 5. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 43 UDARNIŠTVO IN NAŠI UDARNIŠKI ZNAKI JANEZ SVAJNCER Ob pripravah na razstavo Odlikovanja in znaki na Slovenskem smo lahko spoznali, ka- ko malo poznamo na tem področju prva po- vojna leta. Cisto preprosto smo nanje skoraj pozabili in ostajajo v senci let narodnoosvo- bodilnega boja. Zato za razstavo še zdaleč nismo uspeli zbrati vseh znakov za prosto- voljno delo, sočasno pa tudi ne razvozlati vi- ra nekaterih udarniških znakov. Še vedno ubiramo na tem področju prve korake, kljub temu pa vendarle lahko napišemo o udar- ništvu in udarniških znakih nekaj več, kot smo lahko v knjižici Odlikovanja in znaki na Slovenskem. V spominih generacije, ki je pred več kot tremi desetletji prispevala svoj delež k obno- vi in izgradnji dežele, ostajajo podobe poleta udarniškega dela in pod tem udarniškim de- lom marsikdo razume tako sodelovanje v prostovoljnem delu pri odstranjevanju ruše- vin, sečnji lesa v bohinjskih gozdovih za zim- sko kurjavo leta 1945, pospravljanju pri- delkov na Krškem polju kot tudi priznanja najmarljivejšim na zveznih delovnih akcijah in najbolj prizadevnim delavcem v tovarnah, na gradbiščih in v ustanovah. Z zveznih de- delovnih akcij so mladinci celo prinašali značke, na katerih je bilo z velikimi črkami zapisano UDARNIK. Tako ni nič čudnega, če naletimo na več razlag udarništva in naziva udarnik. Kljub temu, da nas v okviru tega sestavka zanima predvsem faleristična plat udarništva, je treba tudi na udarniške znake gledati samo kot na del celote — udarniškega dela in njegove ureditve v Jugoslaviji. Naziv udarnik je bil k nam prenesen iz Sovjetske zveze. Devetega maja 1929 je CK VKP(b) uveljavil »socialistično tekmovanje tovarn in zavodov«. Opredelil je naloge par- tije, komsomola in vseh sovjetskih organov pri organizaciji tega tekmovanja in udar- ništva. Do konca leta 1929 je bilo po vsej Sovjetski zvezi že okrog 300.000 udarnikov. Decembra se je v Moskvi zbral tudi Prvi vse- zvezni kongres udarnih brigad. Takrat se je rodila parola »petletko v štirih letih«. Za udarnike se je pojavilo kar dvajset različnih znakov z napisi »udarniku 5 v 4. letih«, »naj- boljšemu udarniku 5 v 4. letih« in podobno. V začetku leta 1933 sta CK VKP(b) in sov- narkom SSSR tudi uzakonila ustanavljanje in nošenje znakov kot priznanj za delo.^ V Sovjetski zvezi se je podeljevanje raznih udarniških znakov ohranilo vse do danes (najpogostejša je značka »udarnik komu- nističnega dela«, ki je precej skromno izde- lana). Se vedno spodbujajo »socialistično tekmovanje« in vsako leto po kolektivih naj- prizadevnejšim podeljujejo znake »zmagova- lec socialističnega tekmovanja«, kolektivi pa dobivajo prehodne zastavice in podobno. Na raznih področjih družbene dejavnosti imajo razne stopnje častnih nazivov kot priznanj posameznikom (na primer »zaslužni mojster športa«, »ljudski umetnik« in druge). S tem pogledom na udarniške znake in častne nazi- ve v Sovjetski zvezi ne izgubljamo v prazno prostora, pač pa opozarjamo na pravo domo- vino udarništva, udarniških znakov in soci- alističnega tekmovanja. Najmočnejši odmev naslonitve na sovjetske zglede je bil naš Za- kon o častnih naslovih delovnih ljudi iz leta 1948.2 Tudi pri nas so potekale razna oblike soci- alističnega tekmovanja, razglašanja najbolj- ših kolektivov, podelitve prehodnih zastav in podobno (primer: leta 1951 je bilo v prvem polletju za izredne zasluge v izpolnjevanju planskih nalog 52 jugoslovanskih kolektivov nagrajenih z nazivom »zaslužni kolektiv«, .s. prehodnimi zastavami in z nagradami Glav- nega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Med njimi je bilo osem slovenskih kolekti- vov.* Ob častnih naslovih posameznikom lahko obudimo spomin na to, da je razglasil Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije 23. januarja 1948 pesnika Otona Zupančiča ob njegovi 70-letnici za prvega »ljudskega umetnika« na Slovenskem."*) Natančnejša opredelitev udarniškega nazi- va se je pojavila s Pravilnikom o načinu in pogojih za razglasitev udarnikov v podjetjih m ustanovah, ki ga je sprejela zvezna planska komisija leta 1946." Do tega pravilnika je prišlo po predlogu glavnega odbora enotnih Zvezni udarniški znak, različici v latinici in cirilici 44 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 sindikatov delavcev in nameščencev Jugosla- vije, da bi se enotno določila merila za dosego naziva udarnik. Po tem pravilniku je bil udarnik opredeljen kot časten naziv, »ki se podeljuje delavcem in nameščencem kot priznanje za njihove goreče napore pri obnovi in gospodarski izgradnji države«. Te >. napore pri obnovi in gospodarski izgradnji države« bi se dalo razlagati zelo široko, če ne bi pravilnik sam razgnal vseh dvoumnosti okrog tega, kdo so lahko udarniki. Za razgla- sitev udarnikov so bile pristojne samo upra- ve podjetij ali ustanov. Do razglasitve je lahko prišlo le sporazumno s sindikalno or- ganizacijo, kjer teh ni bilo, pa z delavskimi zaupniki. Že glede na to, kdo je razglašal udarnike, razne frontovske akcije niso sodile v ta krog, še več pa nam povedo pogoji za dosego udarniškega naziva. Do naziva, udar- nik so bili upravičeni delavci in nameščenci, ki so se individualno ali kolektivno udeleže- vali delovne tekme in so v osemurnem de- lavniku v času treh mesecev prekoračili nor- mo za najmanj 20 odstotkov, kjer norma ni bila določena, pa so morali za najmanj 30 odstotkov preseči obstoječe ali običajne nor- me ob dobri kakovosti izdelka. Do naziva so bili upravičeni tudi delavci ki so izpolnili, vendar ne prekoračili norme in proizvodne na- loge, če so med tekmovanjem dosegli pri- hranke pri materialu, gorivu in podobnem za najmanj deset odstotkov. Ob tem ti prihran- ki niso smeli škoditi kakovosti proizvodov, strojev, orodja in drugega. Naziv udarnik je bil namenjen tudi kot spodbuda racionali- zarstvu in tako so bili do njega upravičeni tudi delavci, ki so s svojimi predlogi in iz- najdbami racionalizirali in pospeševali pro- izvodnjo ter s tem podjetju ali ustanovi pri- našali materialno korist. Upravičenec je imel pravico do naziva tri mesece od dne razglasitve. Udarniški naziv je odvzela uprava podjetja ali ustanove po svoji uradni dolžnosti sporazumno ali na predlog sindikalne organizacije oziroma zaupnikov, re udarnik ni več izpolnjeval prej navedenih pogojev ali če je s svojim vedenjem rušil ugled naziva udarnik. Za naše lotevanje udarništva je posebej zanimivo, da pravilnik iz leta 1946 ni predvideval tudi posebnega udarniškega znaka. Kljub temu pa pri udar- ništvu ni šlo samo za časten naziv, pač pa so bile z nazivom povezane določene ugodnosti. Za udarnike se je uvedla dopolnilna preskr- ba z živili, z obleko, obutvijo, s kurjavo in z drugimi življenjskimi potrebščinami. Za udarnike so bile izdane posebne udarniške karte, ki so jih dodeljevale uprave podjetij ali ustanov. Po udarniški karti so imeli udar- niki pravico do nakupa železniških, ladijskih in avtomobilskih vozovnic, gledaliških, kine- matografskih in podobnih vstopnic, ne da bi čakali v vrsti. Upravičeni so bili tudi do ta- kojšnjega pregleda in sprejema v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah. Uprave podjetij so lahko po svoji presoji ali po pred- logu sindikalne podružnice predlagale pristoj- nim ministrstvom za denarno nagrado tiste udarnike, ki so se posebej odlikovali. Udar- ništvo in udarniki so dobili svoj prostor v dnevnem časopisju in tudi razglasitve so bile praviloma slovesne. Pojavile so se tudi pošt- ne razglednice s slikami udarnikov, kako preživljajo zasluženi počitek na Bledu ali ob morju. Ta pogled na dopolnilno preskrbo udarni- kov je posebej zanimiv. IVIinistrstvo za trgo- vino in preskrbo FLRJ je 13. maja 1946 iz- dalo posebno navodilo^ o dopolnilni preskrbi udarnikov. Po tem navodilu so bile uvedene dopolnilne potrošniške živilske karte za udarnike. Dopolnlne potrošniške karte za ži- vila oziroma za industrijsko blago so udar- nikom izdajali krajevni ali mestni ljudski odbori krajev, v katerih je bil sedež podjetja ali ustanove, kjer je bil udarn'k zaposlen. Na podlagi dopolnilne potrošniške živilske karte je imel udarnik pravico do mesečnega naku- pa naslednjih kol-čin racioniranega blaga: do dveh kilogramov pšenične krušne moke, do enega kilograma pšen-čne bele moke, do polo- vice kilograma maščob in do enake količine sladkorja ter do 25 dekagramov soli. Na podlagi karte za nakup industrijskega blaga za udarnike pa je imel udarnik pravico na- baviti blago v vrednosti 2 000 dinarjev. Ven- dar so tudi pri teh kartah veljale določene omejitve. Udarnik si je, na primer, lahko ku- pil s svojimi točkami samo en par čevljev, preostale točke je moral porabiti za drugo blago. Vsaka zloraba dopolnilnih kart za udarnike se je kaznovala po zakonu o za- tiranju nedovoljene špekulacije in gospo- darske sabotaže. Po pravilniku iz leta 1946 je potekalo raz- glašanje udarnikov vse do leta 1949. Decem- bra 1948 je bil v Uradnem listu FLRJ objav- ljen Zakon o častnih naslovih delovnih Ijudi,^ ki je marsikaj spremenil. Udarnik je postal samo eden od častnih naslovov in to najnižji na lestvici, ki jo je določal zakon. Tako so bili za »zaslužne ljudi pri socialistični graditvi« ustanovljeni častni naslovi: udarnik, prvak .¦¦ocialističnega dela, odličen prvak soci- alističnega dela, junak socialističnega de- la ljudske republike in junak socialističnega dela FLRJ. Zakon je segel tudi na vas in ustanovil za »zaslužne delovne kmete in za- služne delovne ljudi v kmečkem zadružniš- tvu« častne naslove: zaslužen kmet, zaslužen KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 19J0 45 kmet zadružnik, odl.čen kmet zadružnik ljudske republike in odličen kmet zadružnik FLRJ. Za delovne ljudi v kmetijstvu, ki so presegali poprečne uspehe pri kmetijskem pridelovanju, je bil ustanovljen častni naslov borec za velik pridelek. Preveč bi bilo, če bi iz Zakona povzemali vse opredelitve in po ¦ go j e za posamezne častne naslove in je do- volj, če v okviru te teme ostanemo samo pri udarniku. Uredba,^ ki je bila izdana, je spre- menila čas, ki je bil potreben za dosego udar- niškega naziva. Prej je bilo potrebno trome- sečno obdobje izpolnjevanja potrebnih pogo- jev, po novem pa samo en mesec. Do razgla- sitve udarnikov je moralo priti vsak mesec in to do desetega dne v mesecu. Ne glede na vzroke, zavlačevanje z razglašanjem udarni- kov ni bilo dovoljeno. Nova uredba je določa- la, da od dne, ko je delavec izpolnil pogoje za udarnika, pa do dneva razglasitve, ni sme- lo preteči več kot 30 dni. Ugotovljeno je bilo, da nepravočasno razglašanje udarnikov kvarno vpliva na razvoj udarništva in ga du- ši. Prej so bile razglasitve udarnikov vezane na državne praznike. Razumljivo, da je tako prihajalo do razlik med izpolnitvijo pogojev za udarniški naslov in samo razglasitvijo. Tako je bil po novi uredbi pogoj za dosego udar- niškega naslova v tem, da je delavec v red- nem delovnem času v teku meseca dni popreč- no presegal predpisano delovno normo za do- ločen odstotek ter pri tem dosegal predpisano kakovost proizvodov oziroma dela in se dr- žal vseh predpisanih normativov za porabo surovin, goriva in maziva. Cas enega meseca se je pričel šteti od prvega dne dalje, ko je delavec začel presegati predpisano delovno normo za določen odstotek, ob upoštevanju predpisanih normativov. Vsak neopravičen izostanek z dela je prekinil tek časa, ki je bil potreben za dosego naslova udarnik. Udarnik, ki je uspel obdržati udarniški naziv nepretr- goma dvanajst mesecev, je bil upravičen do častnega naslova prvak socialističnega dela. Častni naslov odličen prvak socialističnega dela pa je šel k udarniku, ki je obdržal udar- Udarniški znak Slovenija ceste niški naziv najmanj tri leta. Že ob uveljav- ljanju teh določb se je pokazalo, da je bilo po podatkih okrajnih poverjeništev za delo precej delavcev, ki bi bili upravičeni do čast- nih naslovov višjih stopenj. Na območju MLO Maribor je bilo na primer kar 13 delavcev in delavk, ki so imeli izpolnjene pogoje za častni naslov prvak socialističnega dela. Predvsem je šlo za udarnice v mariborski tekstilni in- dustriji. Ena udarnica je imela pogoje celo za razglasitev za odličnega prvaka socialistične- ga dela. Tak pregled je bil objavljen v mari- borskem Vestniku oktobra 1949, torej nekaj manj kot leto dni po sprejetju Zakona o častnih naslovih delovnih ljudi, ki je zahte- ' val stalno spremljanje doseženih pogojev za razne stopnje častnih naslovov. Zato je Vest- nik ostro zapisal, da so za prej omenjeno stanje »odgovorne uprave podjetij in sindi- kalne podružnice, ki nimajo točne evidence o svojih udarnikih in ki ne zasledujejo naše za- konodaje. V borbi za izvršitev planskih na- log v tretjem letu naše petletke pomeni pre- zrtje tako važnih elementov neopravičljivo malomarnost.. V tem časopisnem zapisu je zajeto bistvo poslanstva udarništva in sploh častmh naslovov. Udarništvo, gibanje za visoko produktivnost, je veliko pomenilo pri reševanju težav zaradi pomanjkanja de- lovne sile in pri pravočasnem izpolnjevanju planskih nalog. Ob utemeljitvi k Zakonu o častnih naslovih delovnih ljudi je na seji Zveznega sveta in Sveta narodov Skupščine FLRJ Djuro Salaj svoje besede sklenil: »Po- deljevanje častnih naslovov pomeni velik prispevek na tej poti, v borbi za izpolni- tev petletnega plana — za izgraditev so- cializma.«'" Predsednik vlade FLRJ Josip Broz-Tito pa je svojo obrazložitev ob spre- jemanju tega zakona v Ljudski skupščini FLRJ končal takole: »Ta zakon mora po- stati močna spodbuda za množično raz- širitev udarniškega gibanja in za podporo in pravilno nagrajevanje zaslužnih in od- ličnih delovnih ljudi in kolektivov. Hkrati pa mora b.ti ta zakon vodilo za vse naše državne organe, da pomagajo pri vse več- jem razvijanju socialističnega tekmovanja, ga olajšajo in poskrbijo, da so naloge ki jih ta zakon postavlja, pravilno in pravočasno uresničene. Od pravilnega da- janja častnih naslovov nista odvisna le na- daljnji zamah socialisf.čnega tekmovanja in priznavanje osebnih in kolektivnih za- slug za socialistično graditev, temveč tudi stalno dviganje produktivnosti dela in v.se proizvodnje v naši državi kot temeljnega pogoja za stalno in vse hitrejšo graditev in zmago socializma v Federativni ljudski re- publiki Jugoslaviji.«'' 46 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Udarniški znak, podeljen v Ajdovščini 1946 Udarniško gibanje je zmanjševalo potre- bo po novi delovni sili ter nadomeščalo manjkajočo. V Sloveniji je bilo v letih 1946 do 1949 razglašenih 38.397 udarnikov. Po posameznih letih pa je bila slika taka: leta 1946 razglašenih 1444 udarnikov, 1947 — 6 972 udarnikov, 1948 — 10 761 udarnikov in leta il949 — 19 220 udarni- kov.'^ Po spremembi potrebnega časa za dosego udarništva je leta 1950 število raz- glasitev skokovito zraslo. Leta 1950 so bili med udarniki številčno najmočneje zasto- pani delavci v ndustrijskih obratih in rud- nikih — 46 odstotkov udarniških naslovov, 24 odstotkov naslovov so imeli delavci gradbene stroke, tem so sledili prometni, kmetijski in drugi delavci.'^ V Mariboru je leta 1950 dobil skoraj vsak šesti delavec ta naziv. Ob teh, v tisku objavljenih po- datkih, je zanimivo pogledati v organiza- cijsko poročilo CK KPS za II. kongres Ko- munistične partije Slovenije, ki je bil no- vembra 1948 v Ljubljani.''' Po tem poroči- lu, ki se lahko nanaša le na stanje do dru- ge polovice leta, je bilo v Sloveniji okrog 3000 udarnikov, vendar med njimi samo 445 članov Partije. V poročilu za III. kon- gres Ljudske mladine Slovenije, ki je bil junija 1947, je bilo med 5214 udarniki, ki so bili razglašeni v Sloveniji, 519 mladin- cev in mladink.'5 Številke o razglašenih udarnikih nam ne morejo veliko prispevati k pravi podobi o udarništvu, zlasti še, če bi hoteli skozi te številke meriti v posameznih okoljih odnos da dela in do izpolnjevanja planskih nalog. Ponekod so začeli z razglašanjem udarni- kov tudi zelo pozno. Tako v murskosoboš- kem okraju v prvih treh mesecih leta 1949 niso razglasili niti enega udarnika, oktobra in novembra istega leta pa kar dvesto.'^ K ustvarjanju podobe o udarništvu nam lah- ko prispevajo tudi številke o naraščanju števila udarnikov v ljubljanskem Litostro- ju. V letih 1947 do 1952 so v Litostroju raz- glasili 955 udarnikov, med njimi so neka- teii dobili ta častni naziv večkrat, celo tri- najstkrat. Leta 1947 je bilo v Litostroju razglašenih 22 udarnikov, 1948. leta 43 udarnikov, 1949. leta 203 udarniki, nasled- nje leto 348 udarnikov in leta 1951 339 udarnikov." Ob iskanju številk o številu udarnikov je treba upoštevati, da se v ta- kratnem časopisju pojavljajo tudi naspro- tujoči si podatki. Vestnik, ki je izhajal v Mariboru, je v svoji številki z dne 9. XII. 1949 zapisal, da je bilo leta 1948 v Mari- boru registriranih 645 udarnikov. V šte- vilki z dne 5. I. 1949 pa je bilo zapisano, da je bil v Mariboru leta 1948 razglašen 1 101 udarnik. Morebiti je do te in še do katere podobnih razlik v številkah prišlo zaradi različnega štetja. Razglasitev udar- nikov je bilo več, kot je znašalo samo šte- vilo udarnikov. Mnogi delavci so bili tudi drugič, tretjič in še večkrat razglašeni za udarnike. Kot v Sovjetski zvezi tako se je tudi pri nas uveljavila posebna oblika udarniškega dela — izpolnjevanje nalog petletnega pla- na 1947 — 1951 (ki je bil podaljšan še v leto 1952). Po dosedanjih pregledih ni zna- no, da bi obstajali tudi pri nas posebni znaki za najmarUvejše izpolnjevalce nalog petletke. Kljub temu pa je veljalo tem de- lavcem precej pozornosti. Januarja 1950 je bil v Ljubljani zbor delavcev, ki so že iz- polnili naloge prvega petletnega plana in so delali za drugo petletko. Ob tem zboru je bilo v Sloveniji 143 takih delavcev. Med nji- mi je bilo največ rudarjev — kar 39. Bilo je devetnajst rudarjev iz rudnika v Zagorju in med njimi celo dva trinajstkratna udar- nika (Jože Cretnik in Vinko Garantini). Gradbincev je bilo 33."* Navedimo še, kakšna je bila videti pravi- ca udarnikov do dodatne preskrbe ob kon- cu leta 1949. Udarniki so bili upravičeni do enomesečne udarniške nakaznice za živila in za blago. Živilske udarniške nakaznice RU so veljale mesec dni od dneva izdaje ter so imele odrezke za 1000 gramov sladkorja,, 750 gramov maščob, 1000 gramov pšenične moke in 1500 gramov mesa. Industrijske udarniške nakaznice IRU, ki so veljale do prvega aprila 1950, so imele 30 točk. Ob tej dodatni preskrbi je pripadal udarnikom, ki so obdržali udarniški naslov najmanj tri mesece nepretrgoma ali v zadnjih dva- najstih mesecih v presledkih šest mesecev, prvi naslednji plačani letni dopust najmanj 18 dni. Udarnikom ki so obdržali ta naslov KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 47 najmanj šest mesecev ali v zadnjih dva- najstih mesecih s presledki osem mesecev, je pripadal prvi nasledenji plačani dopust najmanj 21 dni.'' Treba je še zapisati, da je delovni človek s častnim naslovom prvaka socialističnega dela ali zaslužnega kmeta dobil tudi medaljo dela. Do reda dela III. stopnje (po danes, veljavnem poimenovanju red dela s srebrnim vencem) je bil upra- vičen nosilec častnega naslova odlični prvak socialističnega dela ali zaslužni kmet zadružnik in tudi kolektiv, ki je do- bil častni Inaslov kolektiva prvaka socia- lističnega dela ali zadruga, ki je dobila častni naslov zaslužne zadruge. Tako se je z naslednjimi stopnjami častnih naslovov dvigal tudi rang državnega odlikovanja, do katerega je bil odlikovanec upravičen, ko si je prislužil častni naslov. Tak način po- deljevanja odlikovanj za delo je bil raz- meroma zelo pravičen in v tistih letih je prišlo tudi največ redov in medalj dela de- lavcem — neposrednim proizvajalcem. Čeprav ta sestavek nima namena biti zgodovinsko celovita predstavitev udar- ništva pri nas, političnih in gospodarskih razmer, v katerih je nastajalo, potekalo ter prenehalo, je treba — preden preidemo k opisu sam.ih udarniških znakov — vsaj ne- kaj besed reči o koncu udarništva. "V Uradnem listu FLRJ zaman iščemo do- ločbe, ki bi nam povedale, zakaj in kdaj natanko je bilo ukinjeno udarniško tekmo- vanje. S stališča zgodovine KPS lahko za- pišemo, da je do prenehanja udarništva prišlo med drugim in tretjim )kongresom KPS oziroma ZKS. Tretji kongres ZKS je bil od 18. do 20. maja 1954. V poLtično or- ganizacijskem poročilu-" o delu Zveze komu- nistov Slovenije v dobi med II. in III. kon- gresom jo čas med obema kongresoma raz- deljen na več obdobij. Tako je čas od re- solucije Informbiroja do sredine leta 1950 opredeljen z značilnostjo prehoda iz admi- nistrativnega načina vodenja gospodarstva do ustvaritve ideje o delavskem uprav- ljanju v gospodarstvu. Drugo obdobje bi naj trajalo od srede leta 1950 do VI. kon- gresa ZKJ oziroma do sprejema Ustavnega zakona ob koncu leta 1952. Po organiza- cijskem poročilu je bila to doba, ko je bilo delavsko upravljanje razvito in izpopolnje- no z vsemi organi ljudske samouprave od najnižjih do najvišjih, vse do Zvezne skupščine FLRJ. Tretje obdobje je bilo opredeljeno kot čas po VI. kongresu ZKJ. Cas prenehanja udarništva sodi v obdob- je prehoda med prvim in drugim obdob- jem, približno v leto 1951. Še leta 1950 je bilo razglašanje udarnikov v polnem raz- mahu in glede na novo Uredbo iz leta 1949 je bilo v letu 1950 razglašenih tudi največ udarnikov. Tako je očitno, da je bilo udar- ništvo povezano z velikimi družbenimi spremembami, ki so se dogajale pri nas po prelomu s Sovjetsko zvezo. Zmotno pa bi bilo trditi, da je prelom po resoluciji In- formbiroja pomenil takoj tudi konec udar- ništva. Ne. Upravičeno lahko zapišemo, da je bilo celo narobe. V letih 1949 in 1950 je bil dosežen največji razmah udarniškega tekmovanja, Sirotanovičevega gibanja, tu- di prostovoljnega dela frontovskih brigad tako po številu opravljenih ur kot po številu udeležencev. Zakaj? Pomemben vzrok je bil v odpravljanju posledic, ki jih je jugoslovanskemu gospodarstvu povzro- čila ekonomska blokada Sovjetske zveze. Ni treba ponavljati znanih številk, v koliki meri je bilo povojno jugoslovansko gospo- darstvo navezano na vzhod. Po prelomu ni bilo druge možnosti, kot opreti se na lastne sile. To je en del podobe, drugi del pa je temeljil na težnji, da bi vsemu .svetu dokazali, da klevete o Jugoslaviji ne drže. Tako v prvem obdobju po prelomu s Sov- jetsko zvezo tudi ni prišlo takoj do preloma z mnogimi od tam prinesenimi zgledi, tem- več do še doslednejšega vztrajanja pri njih. ianuarja 1949 je II. plenum CK KPJ spre- jel vrsto usmeritev, ki bi naj pomagale uresničiti petletko. Med drugim se je ple- num zavzel tudi za krepitev discipline v gospodarstvu), za spodbujanje tekmovanja, novatorstva in racionalizatorstva. Zavzel se je še za doslednejšo kolektivizacijo na vasi. Tudi ta kolektivizacija, ki se je ravnala po izkušnjah kolektivizacije v SZ, bi naj ovr- gla trditve kampanje Informbiroja. Do ocen sovjetske prakse, kot je bila na pri- mer zajeta v besedah sekretarja OF in predsednika vlade LRS Mihe Marinka na t)etjem plenarnem zasedanju Glavnega od- bora OF Slovenije oktobra 1949, je prišlo postopoma. Tudi udarništvo je pomenilo enega od dokazov naše pravilne poti v so- (ializem, kar je zapisal tudi Martin Greif oktobra 1949 v Delavski enotnosti v članku Sirotanovičevo gibanje za višjo storilnost.^' Ta članek je bil uvrščen v gradivo za stro- kovne izpite uslužbencev. V njem je pisec opredelil delovne uspehe udarništva kot posledico oblasti delavskega razreda v naši državi. Med drugimi je zapisal: »Prvi in osnovni pogoj, da se v polni meri razvije visoka storilnost, torej je, da so proizva- jalna sredstva v rokah delavskega razreda. Mi poznamo tudi v kapitalizmu visoko sto- rilnost dela, vendar pa se zaradi zakoni- tosti, ki vladajo v kapitalizmu, storilnost 48 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 dela ne more razvijati v polni meri.'< Ob tem je c članku dokazoval, da je »dandanes socializem v Jugoslaviji že otipljivo dejstvo, ki ga hočeš nočeš priznava vsak dan ve- dno večje število naprednih ljudi v svetu, samo zakrknjeni agenti Informbiroja ga nočejo videti.« Konec obdobja udarništva je vprašanje, ki bi terjalo temeljito obdelavo. Tako bi v jasnejši luči stopili pred nas svetlejša in temnejša plat udarništva. Prva je prišla najmočneje do izraza v prvih povojnih le- tih, ko je obnova v vojni zelo uničenega gospodarstva terjala tudi tovrstne prijeme. Druga bi se lahko pokazala v oceni posle- dic, ki jih je udarniško delo puščalo na udarnikih. Pretirano naprezanje pri delu v velikokrat slabih delovnih razmerah in ob skromni prehrani je vplivalo na 'zdravje zlasti tistih udarnikov, ki so se najbolj tru- dili. Izrazit slovenski primer te vrste je bil Jože 'Huso, eden najbolj populariziranih udarnikov v slovenskem časopisju. Naziv heroj dela Si je prislužil pri gradnji mostu čez Donavo pri Pančevu 1945—46. Kot več- kratni udarnik v Tovarni metalnih kon- strukcij v Mariboru je bil leta 1948 odliko- van z redom dela druge stopnje, kmalu po udarniškem obdobju pa se je začelo njego- vo bolehanje, ki ga je pripeljalo tudi do in- validske upokojitve. Slaba stran udarništva, ki ni vidna na prvi pogled in je prišla najmočneje do iz- raza v raznih oblikah tekmovanj in pri ju- goslovanski stahanovščini — Sirotanoviče- vem gibanju, je bila v tekmovanju. Po- gosto je tekmovalna prvina potisnila v ozadje vse drugo. Cilj je bil postaviti nov rekord (na primer — v čim manj urah postaviti novo hišo) in sploh doseči neobi- čajen utpeh. Brigade (skupine delavcev, ki so štele po šest, dvanajst ali dvajset ljudi), ki so tekmovale, so bile sestavljene iz naj- boljših delavcev. Zato so dosegale velike delovne uspehe. Drugi del kolektiva — ve- čina — je stal ob strani. Zakon o častnih naslovih delovnih ljudi je med drugim predpisal, da se ob častnem naslovu daje tudi znak. V uredbi o dajanju častnega naslova udarnik (1949) je bilo do- ločeno, da se udarniku ob razglasitvi izroči udarniška diploma, udarniška izkaznica in udarniški znak. Večkratnim udarnikom bi naj bili podeljeni posebni znaki. Zapisano je bilo, da bo izdal minister za delo FLRJ natančnejše predpise o udarniški diplomi, izkaznici in znakih in o pogojih za podeli- tev posebnega udarniškega znaka. Zvezni udarniški znak dejansko ne sodi v sloven- sko faleristiko, ker je bil vsejugoslovanske narave. Ob njem pa je le treba zapisati, da je bila njegova posebnost v neke vrste dvo- jezičnosti. Znak povsem enake oblike je bil izdelan z napisom UDARNIK v latinici in v cirilici. Iz tega je mogoče sklepati, da je ustrezna oblika pisave sodila na območje posiameznih pisav. Tako bi nekaiko kot »slovenska« (tudi hrvaška) obveljala razli- čica z napisom v latinici. Ti znaki so bili izdelani iz brona v barvi patiniranega sre- bra. Na znaku je upodobljena petokraka zvezda, ki ima v ozadju veliko kolo. Vanj se upira do pasu gol mišičast delavec, ki je desno od zvezde. Na levi strani so trije žit- ni klasi, pod vsem pa trak z napisom UDAR- NIK (na različici v latinici in cirilici smo že opozorili). Ves znak je v obliki nepravilne- ga kroga, ki je na najširšem mestu širok 30 mm. Zadaj je na znaku samo igla za zati- kanje. Ti znaki — pa naj gre za različico v latinici ali v cirilici — so razmeroma po- gosti. Ker v okviru te teme ni namen sega- ti po raznih udarniških znakih zveznih de- lovnih akcij in mladme, lahko preidemo k skromnemu, celo preskromnemu pregledu, ki ga imamo o udarniških znakih na Slo- venskem. Kljub razstavi Odlikovanja in znaki na Slovenskem, ki si jo je v Mariboru m Ljubljani ogledalo veliko obiskovalcev, še vedno ni vseh potrebnih podatkov o veliki, lepo izdelani in rdeče emajlirani zvezdi z napisom UDAR- NIKU. Širina tega znaka je celo 73 mm in se tako po velikosti ter likovni zasnovi razlikuje od znakov, ki jih poznamo kot priznanje iz let po vojni. Na petokraki rdeče emajlirani zvezdi je pritrjeno okroglo bronasto polje, na katerem je delavec z zavihanimi rokavi in s štirimi opekami v rokah. Levo od njega je manjša petokraka zvezda, pod njo pa trak z napisom UDARNIKU. Za napisom je levo in desno žitno klasje. Po besedah sina enega od nosilcev tega odličja^^ je njegov oče — idrijski rudar — dobil to zvezdo v Ajdovščini avgusta 1946. S slavnosti v Ajdovščini je ta znak pri- neslo štirinajst idrijskih rudarjev. Z njim bi naj bili odlikovani najboljši kopači, tesarji in drugi iz rudnika — »heroji dela« — kot so jim rekli takrat. V Ajdovščini je bila 25. avgusta 1946 velika »parada dela«, združena z ljudskim zboro- vanjem in s športnimi tekmovanji. V nedeljo 25. avgusta se je v Ajdovščini zbralo okrog 100 000 ljudi. Slovensko vlado je zastopal njen podpredsednik dr. Marjan Brecelj. »Pa- rado dela« je predstavljal sprevod, na čelu katerega so nosili slovensko, jugoslovansko, italijansko, sovjetsko in delavsko (partijsko) zastavo, za njimi pa veliko sliko maršala Tita. Za zastavami so korakali udarniki, ki so se KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 49 izkazali pri delu za obnovo in za dvig proiz- vodnje. V sprevodu so bili tudi idrijski rudar- ji — zmagovalci v trimesečnem tekmovanju. Po končani paradi je bilo zborovanje, kjer je množica klicala: »Zahtevamo priključitev Trsta in vse Julijske krajine k Jugoslaviji!« Zborovanje je bilo organizirano kot mani- festacija privrženosti primorskega ljudstva k Jugoslaviji. Poletje 1946 je bilo tudi čas stre- ljanj na mejni črti nad Sočo in sploh napetosti z Amerikanci — vse v znamenju boja za Trst in Julijsko krajino. Na zborovanju je bilo med drugim povedano, da je bilo v coni B v trimesečnem tekmovanju s prostovoljnim de- lom obnovljenih 1492 poslopij, razen tega pa je bilo zbranih še 12,994.399 Ur. Največje uspehe so dosegli okraji Idrija, Ilirska Bistri- ca, Vipava in Tolmin Ob vsem tem nam manjka podatek, koliko znakov »udarniku« je bilo podeljenih. Gre samo za sklepanje, če domnevamo, da so jih lazen idrijskih rudarjev dobili tudi drugi udarniki. V nobenem primeru pa število teh znakov ni moglo biti veliko, ker niso pogosti. Ob tem udarniškem znaku nas na »parado de- la« v Ajdovščini avgusta 1946 spominja še po- sebna značka. Delavec z opeko in z žitnim klasjem naokrog je enak kot pri udarniškem znaku, le da je nad delavčevo glavo datum 24. 25. VIII. 1946. Na traku pod delavcem ne piše udarniku, pač pa Ajdovščina. Značka je okrogla s premerom 26 mm ii izdelana iz po- srebrene pločevine. Ta značka je bila na- menjena vsem udeležencem parade dela, zbo- rovanja in športnih tekmovanj. Stala je 15 di- narjev. Čeprav smo zapisali, da bi bilo lepo, če bi o udarniškem znaku iz Ajdovščine imeli še več podatkov, o naslednjih dveh slovenskih udar- niških znakih ne moremo zapisati niti toliko. Prihajata iz dveh podjetij, toda poizvedo- vanja v enem in drugem kolektivu so ostala brez odmeva. Udarniški znak Gradisa ! IKOM (Industrija in kovnica Oreškovič Marko), Zagreb, je izdelala lep znak za udar- nike Gradisa. Težko je ugibati o času podelit- ve. Glede na kasnejšo enotno udarniško značko bi lahko bil ta znak iz obdobja pred enotnim znakom, torej iz prvih povojnih let, dopuščati pa je treba tudi kakšno drugo mož- nost. Znak je v obliki rdeče emajlirane zve- zde, ki je široka 35 mm. Na njej, so obrisi postav treh delavcev — enega s pnevmatič- nim kladivom, drugi ima kramp in tretji lo- pato. Nad njimi je napis UDARNIK. Za kra- ki zvezde je videti nazobčano kolo. Na njem piše GRADIŠ. Zadaj je na znaku samo bro- nast zatik za nošenje v gumbnici zaviha suk- njiča. Na njem piše IKOM Zagreb. Ves znak je izdelan iz brona, ki je pozlačen. Pozlata je podobna kot na značkah za prostovoljno delo 1948. Leta 1947 je bil Gradiš ob 29. novembru razglašen kot najboljši slovenski gradbeni ko- lektiv in kot tretji najboljši v Jugoslaviji. Septembra 1947 so bila namreč končana dve- letna dela pri gradnji hidrocentrale Maribor- ski otok. Ob koncu del je bilo na proslavi sedmega septembra enainštirideset gradbenih delavcev Gradisa razglašenih za udarnike. Zal pa časopisna poročila o tej in drugih raz- glasitvah udarnikov ne omenjajo posebnih znakov. Pri naslednjem slovenskem udarniškem znaku vemo samo to, da gre za udarniški znak podjetja Slovenija ceste. Glede časov- ne opredelitve velja vse, kar smo napisali prej. Znak je skrbno in lepo izdelan v obliki peterokrake zvezde, ki jo sestavlja množica žarkov. Ti prihajajo izza polja v sredini znaka. Polje je peterokotne oblike, modro emajlira- no, čezenj gre belo emajliran trak z napisom UDARNIK. Pod njim je napis Slovenija- ceste in upodobitev ceste z nadvozom. Ves znak je širok 50 mm. Več o tem znaku, žal, ne moremo zapisati. Dodati je treba vsaj nekaj besed v pojasni- lo, zakaj ima — kot smo uvodoma zapisali — udarništvo v spominih nekdanjih udeležen- cev prostovoljnega dela, zveznih akcij in tudi udarnikov v proizvodnji, tako širok pomen. Časopisje in aktivistični besednjak se nista izogibala zelo široke uporabe besede udar- ništvo. Sčasoma je ta široka razlaga udar- ništva dobila tudi svoje formalne temelje. Marca 1947 je bil predpisan pravilnik^a o razglašanju udarnikov na mladinski progi Šamac — Sarajevo, ki so ga, če je bilo tako določeno v uradnem listu, smiselno uporablja- li tudi na nekaterih drugih večjih delovnih akcijah po državi (na primer pri gradnji No- ve Gorice 1948). Se vedno pa niso sodili v no- benega predpisov o udarništvu najprizadev- 50 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 nejši udeleženci prostovoljnih delovnih bri- gad. Šele novembra 1949 je bil predpisan tudi poseben pravilnik-* o dajanju častnega naslova udarnik članom mladinskih, frontnih in po- dobnih delovnih brigad, ki so bile na delu neprekinjeno najmanj en mesec. Tako so bili člani teh brigad glede na udarništvo in na ugodnosti v zvezi s tem ize- načeni z udarniki v proizvodnji. Leta 1950 je posebno navodilo-" zapolnilo vrzel okrog udarništva delavcev, ki so opravljali dela, ki jih ni bilo mogoče meriti z normami. Tako je častni naslov udarnik prevladal tudi formal- no na vseh področjih kot priznanje za najbolj prizadevne. Pred to enotno ureditvijo so ve- ljale v Sloveniji posebne značke kot priznanja prostovoljnim delavcem z največ opravljeni- mi urami. Glede na število potrebnih delov- nih ur je imela taka značka leta 1974 tri in le- ta 1948 celo štiri stopnje. Na vasi pa so bili le- ta 1948 najmarljivejši graditelji zadružnih do- mov odlikovani s posebno značko, ki je imela tri stopnje. Te značke za prostovoljno delo, značke za gradnjo zadružnih domov 1948 in slovenske udarniške značke predstavljajo ce- loto našega falerističnega bogastva iz povoj- nih let. Predstavljajo nam svojevrstno priče- vanje o letih, ki niso bila lahka in so terjala veliko dela in odrekanj. Upajmo, da bo ob tej ali oni priložnosti odkrit še kateri izmed teh že pozabljenih znakov in bo izpopolnil grobo izdelano podobo, ki je trenutno pred na- mi. Pri njihovem nastajanju in podeljevanju je bilo precej nenačrtnosti in tudi slučajnosti, tako da ni nič čudnega, če je težko izobliko- vati dokončno podobo slovenskega faleristi- čnega bogastva prvih povojnih let. Kot pri vseh priznanjih in odlikovanjih je tudi pri udarniških znakih težko reči, kolikšen je bil njihov delež pri spodbujanju udarniške- ga gibanja in s tem večje produktivnosti. Pri odlikovanjih (udarniški znaki so bili določena vrsta odlikovanj) gre za moralno priznanje in tako njihovega pomena ne bi smeli zanemar- jati. Tudi udarniški znaki so bili taka priz- nanja, ne glede na ugodnosti, ki jih je udar- ništvo prinašalo udarniku tudi v materialnem smislu. Nositi udarniški znak je pomenilo med drugim dokazovanje in potrjevanje svojega odnosa do nove družbene ureditve. Na zvez- nih delovnih akcijah so lahko prišli do udar- niških značk (torej do odlikovanj) mladinci, ki so še nekaj let prej, med vojno, bili premladi, da bi se lahko vključili v boj. Mladinski udarniški znaki so tudi edini, ki so se ohranili vso do danes in predstavljajo dejansko edino odlikovanje, do katerih prihajajo mladinci, če ne upoštevamo nekaterih odličij, s katerimi so lahko nagrajeni v obrambnem urjenju. Trije slovenski udarniški znaki, ki smo jih opisali, niso več nekaj osamljenega, če jih obravnavamo kot del celote s prej navedenimi drugimi priznanji. Bili pa so ti znaki kot značke za prostovoljno delo in značke za gradnjo zadružnih domov 1948 povezani z ne- čim, kar je ostalo v preteklosti. Kljub temu pa se odnos nosilcev do prisluženih znakov kaže še zdaj po treh desetletjih. Te znake je biJo videti skrbno pripete ob nekaterih pro- slavljanjih obletnic posameznih večjih akcij iz let po vojni. OPOMBE 1. B. I. Iljinski: Znački i ih kolekcioniovanie, Moskva, 1977. — 2. Zakon o častnih naslovih de- lovnih ljudi. Uradni list FLRJ, št. 106/1948. — 3. Slovenski poročevalec, 4. IX. 1951. — 4. Janez Logar: Oton Župančič — prvi slovenski »ljudski umetnik«. Koledar Prešernove knjižnice za leto 1949, stran 50. — 5. Pravilnik o načinu in pogojih za razglasitev udarnikov v podjetjih in ustano- vah. Uradni list FLRJ, št. 33/1946. — 6. Navodilo o dopolnilnem preskrbovanju oseb, ki so razgla- šene za udarnike. Uradni list FLRJ, št. 40/1946. — 7. Zakon o častnih naslovih delovnih ljudi, Uradni list FLRJ, št. 106/1948 — 8. Uredba o da- jpnju častnega naslova udarnika. Uradni list FLRJ, št. 73/1949. — 9. Posvetimo več pozornosti udarnikom, Vestnik, glasilo OF za Mariborsko oblast, 29. X. 1949, — 10. Ljudska pravica, 1. XII. 1948 — 11. Zakon o častnih naslovih delov- nih ljudi in Zakon o iznajdbah in tehničnih iz- popolnitvah. Zbirka zakonov FLRJ, št. 27/1949 — IL'. Vestnik, 3. II. 1950 — 13. Slovenski poroče- valec, 3. I. 1951 — 14. Organizacijsko poročilo CK KPS, II. kongres KPS, Ljubljana 1949, stran 332 — 15. Tovariš, št. 24/1947 — 16. Vestnik, 19. XII. 1949 17. Kakšen je bil meter za plačo. Delo, praz- nična priloga za 29. november 1978, stran 36 — 18. Vestnik, 16. I. 1950 — 19. Posvetimo več pozornosti udarnikom, Vestnik, 29. X. 1949 — 20. III. kongres Zveze komunistov Slovenije, Can- karjeva založba 1954, stran 28 — 21. Martin Greif: Sirotanovičevo gibanje za višjo storilnost. Delavska enotnost, 29. X. 1949 — 22. Slavko Ločni- kar, Idrija, pismo avtorju 1979. — 23. Pravilnik o razglašanju udarnikov na mladinski progi Sa- mac—Sarajevo, Uradni list FLRJ, št. 32/1947 — 24. Pravilnik o dajanju častnega naziva udarnika članom prostovoljnih delovnih brigad. Uradni list FLRJ, št. 99/1949 — Navodilo o dodeljevanju častnega naziva udarnik uslužbencem, ki oprav- ljajo dela, ki se ne normirajo. Uradni list FLRJ, Jt, 56/1950. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 51 PROJEKT ZA ZGODOVINO LJUBLJANE IN NEKATERE RAZISKAVE IZ LJUBLJANSKE ZGODOVINE DO LETA 1918 MARJAN DRNOVŠEK Pregled dosedanjega dela na projektu Zgo- dovina Ljubljane ter kratka informacija o po- membnejših raziskavah iz ljubljanske zgodo- vine v zadnjih letih za obdobje do leta 1918 sta bila podana na ustanovnem občnem zboru Zgodovinskega društva Ljubljana 3. decem- bra 1979 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med važnejšimi nalogami Zgodovinskega društva Ljubljana bo izdelava sintetičnega prikaza zgodovine Ljubljane, saj je od prvih povojnih poskusov v tej smeri minilo kar 30 let, izdana pa je bila le prva knjiga pod na- slovom Zgodovina Ljubljane, Geologija in arheologija, ki je izšla leta 1955, vendar pa je vsaj glede arheološkega dela že zastarela zaradi novih arheoloških izkopavanj in preu- čevanj antične Emone in bo potrebna nova obdelava tega obdobja. Stanje do leta 1970 in načrt dela na preu- čevanju zgodovine Ljubljane je orisal Sergij Vilfan v predgovoru k 2. zvezku Razprav Mestnega arhiva ljubljanskega (MALj) pod naslovom Stanje in perspektive sintetičnih prikazov zgodovine Ljubljane. Krajši pregled opravljenega dela pa je pripravil tudi Vlado Valenčič za sestanek zgodovinarjev leta 1975 v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Leta 1950 je Mestni arhiv pričel z organi- zacijskimi pripravami na projektu Zgodovi- na Ljubljane. Po njegovem predlogu naj bi se pripravile posamezne monografije z različ- nih področij mestne zgodovine, ki bi se ob- javljale po zaporedju nastanka. Vendar je bil v krogu sodelavcev projekta leta 1951 sprejet načrt, po katerem naj bi Zgodovino Ljublja- ne obdelali kot kolektivno delo, ter zaokrože- no v eno celoto v treh knjigah. Pri zbiranju tekstov so se pojavile težave zaradi različne- ga pristopa avtorjev k posameznim temam, zaradi mnogokrat prepodrobne obdelave, ra- zličnega obsega prispevkov in ne na koncu težava tudi v tem, da mnogi avtorji niso od- dali prispevkov. Tako je izšla le prva knjiga, ki je poleg geološkega prikaza ljubljanskega prostora in obdobja, ki ga raziskuje arheo- logija, zajela tudi prva stoletja slovenske na- selitve, čeprav samo z gledišča arheoloških najdb. Kljub temu je bila zbrana tudi večina tekstov za drugo knjigo, ki bi zajela obdobje do leta 1700, za kater pa se je izkazalo, da predstavljajo le preddela za zgodovino Ljub- ljane, ker bi po njihovi strnitvi v drugo knji- go nasta?le zbornik monografij. Večina teh tekstov je bila objavljena v Zgodovinskem časopisu. Kroniki ali kot samostojne publika- cije in v Razpravah MALj, o katerih bom govoril kasneje. Leta 1961 je bil na pobudo Mestnega sveta napravljen nov načrt, ki je bil manj zahte- ven, vendar so se pojavile podobne težave pri zbiranju tekstov kot leta 1951. Da prispev- ki ne bi zastareli, so bili več ali manj ob- javljeni v slovenskih zgodovinskih publikaci- jah. Ker pa je bila potreba po celovitem pre- gledu mestne zgodovine vedno bolj aktualna, je MALj izdal kratek poljudnoznanstveni prerez skozi mestno zgodovino z naslovom Ljubljana, podobe iz njene zgodovine leta 1962. To delo je izšlo tudi v ugledni troje- zični slovensko—italijansko—nemški izdaji tri leta kasneje (1965); besedilo, napisano na osnovi že omenjenih tekstov, predstavi j a^ vse do danes najboljši pregled ljubljanske zgodo- vine. Sergij Vilfan je leta 1970 izdelal tudi na- črt za nadaljnje delo, po katerem naj bi se nadaljevalo z objavljanjem gradiva in mono- grafskih razprav, kar naj bi omogočilo nasta- nek večje zgodovine Ljubljane. Vzporedno pa bi se izpopolnjevala že objavljena kratka zgodovina. Na sestanku zgodovinarjev leta 1975 v Zgodovinskem arhivu Ljubljana so bile glede sinteze izrečene sledeče načelne misli: 1. monografske obdelave naj kot preddela tečejo naprej' s tem pogojem, da bi bile teme razpisane bolj načrtno in da bi bila pokrita obdobja in panoge, ki še niso obdelane; 2. pa- ralelno z njimi naj bi nastajalo sintetično de- lo s čim manj avtorjev, ki naj bi se discipli- nirano držali predpisane sheme (za vzor je bila kot primer omenjena monumentalna zgodovina Beograda); 3. da delo ne sme biti zbornik, temveč sintetično zaokrožena celota. Glede teh načelnih misli ni nobenih ne- soglasij z idejami iz prejšnjih načrtov in z idejami Sergija Vilfana iz leta 1970. Zato pa so zanimive nekatere konkretne pripombe, ki so bile izrečene v razpravi. To so: — arheološki del mora nastati na novo in zajeti samo obdobje do naselitve Slovanov; — postavilo se je vprašanje o smotrnosti vključitve geološkega dela v zgodovino Ljub- ljane; — izražena je bila misel o nujnosti geo- grafskega uvoda in to že v prvi knjigi; 52 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 — glede virov in literature je bilo rečeno, da naj bo v obliki resume j a podana na koncu vsakega poglavja (kot npr. v Zgodovini na- rodov Jugoslavije); — sproženo je bilo tudi vprašanje razme- jitve med splošno in mestno zgodovino, to je o postavitvi pametne meje med obema; — delo mora biti razumljivo za čim širši krog ljudi; in — poudarjeno je bilo, da brez trdne orga- nizacije dela in stimulacije za avtorje načrt ne bo uresničen. Ko pregledujemo dosedanje delo, vidimo, da je bilo še največ razhajanj ob vprašanju obdelave obdobij, ki se pokrivajo z vpra- šanjem števila knjig. Po načrtu iz leta 1951 naj bi izšle 3 knjige: 1. arheologija, 2. do 1700, 3. od 1700 dalje. Do danes so se oblikovali tudi naslednji na- črti: da bi delo izšlo v treh knjigah (1. arhe- ologija, 2. od naselitve Slovanov do leta 1848 in 3. po letu 1848), v štirih knjigah (1. arhe- ologija, 2. od naselitve Slovanov do leta 1848, 3. od leta 1848 do 1945, in 4. po letu 1945), in v petih knjigah (1. arheologija, 2. srednji vek, in 16. ter 17. stoletje, 3. 18. in 19. stoletje, 4. od leta 1918 do 1945, in 5. po letu 1945). Ne glede na to, koliko knjig bo obsegala Zgodo- vina Ljubljane pa je pomembno, da bodo v njej zajeta vsa obdobja enakomerno in to tudi najnovejši razvoj mesta (po letu 1945). V nadaljevanju bi le okvirno opozoril na nekatere novejše raziskave s področja ljub- ljanske zgodovine. Pri virih ne moremo iti mimo nekoliko po nastanku starejšega dela Boža Otorepca, Gradivo za zgodovino Ljub- ljane, v 12 zvezkih, v katerih je objavil v celoti ali izvlečkih dokumente iz slovenskih, italijanskih, avstrijskih in nemških ar- hivov za obdobje od leta 1144 do leta 1527. Te podatke je isti avtor dopolnil z referatom na slovenjegraškem zborovanju arhivskih de- lavcev leta 1974. Pod naslovom Gradivo za starejšo zgodovino Ljubljane v nekaterih ita- lijanskih in avstrijskih arhivih je ta referat objavljen v prvi številki Arhivov, glasilu Arhivskega društva Slovenije, leta 1978. Tudi program edicij virov za slovensko zgodovino, ki je bil oblikovan na skupnem sestanku predstavnikov Arhivskega društva Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 1972 (izdan tudi kot rokopis), vsebuje nekaj načrtov za izdajo virov za ljubljansko področje. Realizirana je bila le objava ljubljanskih tržnih cen (Vlado Valen- čič, Žitna trgovina na Kranjskem in ljub- ljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne, SAZU, leta 1977). Ne- realizirane pa so bile: objava ljubljanskih trgovskih knjig iz 16. stoleta, objava izpiskov iz zapuščinskih in konkurznih spisov v MALj iz 16. in 17. stoletja — pomebni kot vir za zgodovino trgovskega kapitala v Ljubljani). Mestni arhiv ljubljanski pa je imel v načrtu tudi objavo starih ljubljanskih kronik. Za vse te načrte glede objavljanja virov mora- mo reči, da je bilo marsikaj zbranega in,ob- delanega ter da je potrebna samo še finaliza- cija del. Med publikacijami, ki objavljajo razprave samo iz ljubljanske zgodovine, moramo ome- niti serijo publikacij Razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljane (MALj). Do sedaj so izšli 4 zvezki; prvi zvezek je izšel že leta 1958 z razpravo Vlada Valenčiča, Agrarno gospo- darstvo Ljubljane do zemljiške odveze. Šele trinajst lelj kasneje (1971) je izšel drugi zve- zek kot zbornik razprav z naslovom Iz sta- rejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane z Vilfanovim uvodom o Lokalni zgodovini iz nelokalne perspektive, ter raz- pravami Pavla Blaznika, Zemljiška go- spostva v Ljubljani in okolici od začetkovi do leta 1848, Vlada Valenčiča, Ljubljanska trgo- vina v 16. in 17. stoletju, ter Antona Svetine, Pogoji za sprejem v meščanstvo in pravni položaj ljubljanskih meščanov od 16. do 18. stoletja. Tretji zvezek, ki je izšel leta 1972, je prinesel razprave Boža Otorepca, Ivana Slo- karja in Vlada Valenčiča o razvoju ljub- ljanske obrti in rokodelstva v srednjem veku m do začetka 18. stoletja, četrti zvezek iz leta 1975 pa razprave Ivana Slokarja in Vlada Valenčiča na enako temo s časovnim razpo- nom od začetka 18. stoletja do uvedbe obrt- nega reda 1859 v Avstriji. V rokopisni obliki je pripravljena za objavo razprava Vlada Va- lenčiča o razvoju trgovine od začetka 18. sto- letja do srede 19. stoletja. V končni fazi pa je tudi raziskava, ki poteka v okviru Zgodo- vinskega arhiva Ljubljana z delovnim naslo- vom Komunalna politika Ljubljane v letih 1895 do leta 1918; Ta bo tudi izšla v seriji publikacij Gradivo in razprave, ki jih izdaja Zgodovinski arhiv Ljubljana. Med historičnimi revijami, ki objavljajo največ prispevkov o zgodovini Ljubljane, moramo na prvem mestu omeniti Kroniko, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Po- drobnejši pregled člankov in razprav iz pred- vojnega razdobja dobimo v bibliografskem kazala h Kroniki slovenskih mest I—VIII (1934—1940), ki je izšel v Kroniki št. 3 leta 1974. Za povojno razdobje (1953 do 1972) pa v kazalu, ki je izšel v Kroniki št. 1 leta 1975. Avtorica obeh bibliografij je Anka Vidovič — Miklavčič. Pregled poglavitnih del za Ljub- ljano je podala Olga Janša — Zorn Pregled raziskovanja slovenske krajevne zgodovine, v Kroniki št. 2, 1977. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 53 Tako v predvojnih kot v povojnih Kroni- kah je izšla vrsta razprav ki časovno zaje- majo obdobja od najstarejših časov do danes ter se prostorsko nanašajo na Ljubljano — mesto ter širšo in ozio okolico LiubFane. k' je povezana z mestnim razvojem. Po vse- binskem pristopu so te razprave zelo pestre. S časovnega vidika so najštevilnejše iz ob- dobja 19. in 20. stoletja, vsaj v zadnjem času, mnogo manj pa iz starejših razdobij, čeprav moramo upoštevati obdelave iz zgo- dovine npr. antične Emone v arheoloških re- vijah in podobno. Ko govorimo o Kroniki, moramo omeniti tudi Knjižnico Kronike, v kateri so od petih knjig kar štiri namenjene ljubljanski tema- tiki: Milko Kos, Srednjeveška Ljubljana (1955) Igor Vrišer, Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane (1956), Vlado Valenčič, Sladkorna industrija v Ljubljani (1957), Ser- gij Vilfan — Josip Cernivec, Zgodovina ljub- ljanske mestne hiše (1958). Ceorav niso v neposredni zvez' z ljubljan- sko zgodovino, moramo omeniti razprave Ser- gija Vilfana, Zgodovina mest med krajevnim in primerjalnim zgodovinopisjem kot uvod k razpravi Tadeusza Rosanowskega, Trg in mesto na srednjeveškem Poljskem (Kronika, letnik 25, št. 3. leto 1977) ter razpravo Boga Grafenauerja, Vprašanja razmerja mesta in podeželja (»vasi«) v zgodovini narodov Ju- goslavije (Kronika, letnik XXII, št. 3, leto 1974I. Ravno metodološka vprašanja v zvezi s preučevanjem krajevne zgodovine so tista, katerim se posveča v naši historiografiji re- lativno malo pozornosti. Iz ljubljanske zgodovine objavljajo razpra- ve številne strokovne in znanstvene revije, kot so Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja. Slavistična revija. Geografski vest- nik, Slovenski etnograf, arheološke in umet- nostnozgodovinske revije in številne druge. Potreben bi bil natančen pregled vseh teh revij in izdelava bibliografi.!e razprav, ki se dotikajo preteklosti mesta Ljubljane. Tudi ljubljanske kulturne instituicije (npr. Mestni muzej. Zgodovinski arhiv Ljubljana in druge) so s svojimi strokovnimi nalogami marsikaj prispevale k boljšemu poznavanju mestne zgodovine. Samo kot primer navajam razstavo Zgodovinskega arhiva Ljubljane le- ta 1973 o starejši ljubljanski industriji, vzpo- redno s katero je bil izdan tudi katalog z razpravo Vlada Valenčiča, Ljubljanska in- dustrija od 16. stoletja do |prve svetovne vojne, ter prikaz arhivskih virov za zgodovi- no industrije. Tudi znanstvene institucije ne zanemarjajo lokalnega področja in ponovno kot primer navajam Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, v okviru ka- terega je potekala raziskava o socialni in po- litični zgodovini delavskega gibanja v Ljub- ljani do prve svetovne vojne, katere nosilec je bila Jasna Fischer. V zadnjem času so tudi etnologi pospešili raziskovanje življenja v Ljubljani (npr., da omenim samo delo Slavka Kremenška, Ljubljansko naselje Zelena ja- ma kot etnološki problem, Ljubljana 1970, Mojce Ravnik, ki je raz'skovala življenje na Galjevici, ter Damjana Ovsca, ki je leta 1979 izdal delo Oris družabnega življenja v Ljub- ljani od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne). Tudi ljubitelji zgodovine preučujejo ljubljansko preteklost (npr. Milan Valant, Ljubljana od leta 1895 do 1941, izšlo v samo- založbi leta 1977, isti avtor je v letu 1979 izdal delo Hiše in ljudje stare Ljubljane). V zadnjem času je izšlo nekaj monografij Ljubljane, ki so bogate s slikovnim materi- alom, tekstovno pa se omejujejo v glavnem na prikaz kulturnega in umetnozgodovinske- ga razvoja mesta (to so monografija Ljublja- na avtorja Načeta Šumija, Monografija Ljub- ljane iz leta 1976, ki jo je izdala Delavska enotnost). Podoben pristop je tudi v prikazu zgodovine Ljubljane v delu Zakladi Slove- nije. Med vodniki moramo omeniti delo Na- četa Šumija, Ljubljana, Zasnove mesta skozi zgodovino, ki je izšel leta 1977 pri Delavski enotnosti. Ob zbiranju gradiva za Zgodovino Ljubljane bodo pomembne številne publikacije institu- cij, podjetij šol in drugih, ki izhajajo ob najrazličnejših obletnicah in jubilejih. Koli- kor to niso dela strokovno usposobljenih ra- ziskovalcev, je njihova vrednost različna. Pri večini publikacij podjetij, ki imajo svoj na- stanek pred letom 1918, je opaziti pomanj- kljiv prikaz najstarejšega obdobja in to ne toliko zaradi pomanjkanja arhivskih virov in literature, temveč zaradi nepoznavanja le-teh (kot primer dobro zasnovanega dela omenjam publikacijo 75 let Viator ja, ki je izšla leta 1975, kot primer slabšega dela pa publikaci- jo 115 let —Plinarna Ljubljana 1861—1976). Tudi dnevno časopisje ima posluh za pre- glede iz ljublianske zgodovine (npr. Darinka Kladnik, Od Rotovža do Zabjaka, Ljubljanski dnevnik leta 1977; Janez Kajzer, S tramovi podprto mesto, Delo 1975). Mnogo teh pu- blicističnih prikazov iz ljubljanske zgodovine ni nastajalo samo na podlagi literature, temveč tudi na podlagi arhivskega gradiva. Ze samo ta bežni pregled nekaterih razis- kav iz ljubljanske zgodovine nas prepriča o raznoterosti in vsebinskem bogastvu oprav- ljenega dela. Čeprav so za obdobie do leta 1918 še neraziskana področja ali obdobja mestnega življenja, je ideja o izdelavi sinte- tične zgodovine Ljubljane že zrela. 54 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Zato predlagam, da se v okviru Zgodo- vinskega društva Ljubljana čimpreje obliku- jeta uredn-ški odbor in strokovni svet, ki bosta nosilca organizacijskih in strokovnih nalog. Po poročilu se je razvila živahna diskusija. Glede strokovnega dela je bila izražena misel o oblikovanju skupine poznavalcev mestne zgodovine, ki naj bi izdelala »potokaz« za de- lo ter razpisala teme (B. Grafenauer). Ker občni zbor ni kompetenten za te pogovore, je bil dan predlog, da razpravo o problemih v zvezi s projektom Zgodovina Ljubljane or- ganizira Zgodovinsko društvo Ljubljana kot eno svojih prvih akcij (B. Reisp). Pozdrav- ljena je bila oživitev ideje o kompleksni sintezi ljubljanske zgodovine z vključitvijo vseh znanstvenih disciplin pri njenem uresni- čevanju na metodološko modernejših osno- vah. Ob tem je bila izražena tudi misel o preučevanju teorije krajevne zgodovine, saj je ambicij pri njenem raziskovanju veliko, po svoji kvaliteti pa so rezultati različni (S. Kre- menšek). Kot eden temeljnih problemov je bilo poudarjeno vprašanje razmejitve med lokalno — ljubljansko in širšo — slovensko zgodovino ob dejstvu, da je bila Ljubljana hkrati kraj in prestolnica obenem (V. Melik). Glede nosilca akcije je bilo razloženo, da zaradi šibke kadrovske zasedbe Zgodovinski arhiv Ljubljane ne more prevzemati orga- nizacijskih nalog. Zgodovinsko društvo Ljub- ljana pa je lahko samo iniciator ne pa tudi nosilec. Zato je bila sprožena misel o založbi kot organizacijskem nosilcu (kot primer je bi- la navedena Cankarjeva založba pri Zgodovi- ni Slovencev) ter o vključitvi načrta v sred- njeročni program Skupščine mesta Ljubljane, ki je pokazala velik interes za objavo sin- tetične zgodovine Ljubljane. (I. Voje, B. Reisp). LATINSKI NAPIS NA STUDENCU POD GRADOM OB SODARSKI STEZI SILVESTER KOPRIVA Na Gornjem trgu v Ljubljani je ob cerkvi sv. Florijana dostop na Grad, od koder je speljana Ulica na Grad, ki pri hiši št. 4 ostro zavije levo navzgor po pobočju proti severo- zahodu. Na pročelju te hiše je lepa freska v okviru od štuka. Slika predstavlja Devico Marijo z Detetom, Janeza Krstnika in moža v duhovniškem oblačilu D. J. s palmovo veji- co v rokah. Fresko je izdelali slikar in restav- rator Izidor Mole po originalu baročnega sli- karja Valentina Metzinger j a iz prve polovice 18. stoletja. Original so sneli s pročelja in je sedaj v muzeju. Tukaj se odcepi od Ulice na Grad Sodarska steza, ki kmalu zavije na desno po hribu proti jugovzhodu. Proti koncu te steze, kjer je se- daj lepa vila, ali morda nekoliko niže, naj bi v Stari Ljubljani stanoval mestni krvnik. Prav na oglu v tem zavoju je v hrib zgrajen studenec; to je obokana, kak meter in pol dolga vdolbna višine odraslega človeka. Iz- pod hriba priteka, voda iz cevi ob daljšem de- ževju ali kadar se topi sneg, in po tlakova- nem dnu odteka v zemljo. Na kamnitih pod- bojih s preklado je arhitrav iz dveh plošč, nad tem pa marmorni nastavek, trikotna plošča, ki je na vrhu odbita in jo prekriva grmičevje in drugo rastlinje. Vhod je zadelan s starimi že nalomlj enimi deskami, tako da se lahko vidi v notranjost. Ce odmaknemo s trikotnega nastavka rastlinje, se pokaže zelo lepo izde- lan latinski napis v štirih vrsticah: RENO : I SUB : | D : M : C : SUP : E : D : H :| INF : [CIT :] tj.: Reno subter, Deus me creavit supra, eius donum hauri infra. Pritekam (ven, na dan) zdolaj, Bog me je ustvar.l zgoraj, njegov dar zajemi spodaj. Vse štiri vrstice so do milimetra natančno simetrično razporejene druga pod drugo: RENO: je zgoraj v sredini pod odlomi j enim vrhom, pod RENO: je v sredini SUB:, v tretji najdaljši vrstici pride SUP: točno pod SUB:, INF: pa je v levo pod M:C:. Ce naj bi bila tu simetrija dosledno izpeljana, bi mora- le biti tudi desno pod :E:D: tri črke, a na tem mestu je plošča močno odrgnjena in proti oglu okrušena. Ce pa natančno pogledamo, se res vidijo (zlasti na fotografskem posnetku — foto Marijan Paternoster) sledovi večje črke C, posebno zgornji lok, in pod D: neko- liko niže vodoravna črtica. Iz tega sledi povsem zanesljivo, da so bile pod :E:D: tudi tri črke, in sicer najverjetneje CIT: (civitias, mesto); mesto je torej dalo napraviti ta stu- denec s tem res imenitnim, domiselnim in le- 55 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Latinski napis na studencu ob Sodarskl stezi pim napisom. Možne bi bile tudi črke C:L:F: (civitias Lahacensis fecit — naprav.lo mesto Ljubljana), vendar ta domneva odpade, ker ni prav nobenih sledov vmesnih pik (punkta- cije), pa tudi omemba Lahacensis tu ne bi bila potrebna; razen tega bi bilo to tudi proti po- polni izvedbi simetrije, kajti tudi tu na desni strani mora biti na tri črke skrajšana beseda (CIT:), tako kot je na levi strani napisne plošče (INF:). Nadalje vidimo, da so začetne črke v vsaki vrsti od drugih črk nekoliko višje (R S D I), V četrti vrsti je, kakor se še dobro vidi, višja tudi črka C, ker tvori sku- pino zase kot pojasnilo k napisu. Možne bi bi- le tudi še črke: C:P:E: communi pecunia erectum, postavljeno s skupnim denarjem. V tem primeru bi morale biti pike (oz. dvopič- ja), katerih sledovi pa niso vidni, pač pa je širina te skupine treh črk večja kot širina treh črk na levi strani, kar bi morda vseeno kazalo na to, da so bile prisotne pike. Ta studenec, sicer važen objekt, pa ni tako velik, da bi se moral izrecno poudariti tak način kritja stroškov. Pisec teh vrstic je odkril ta studenec z napisom na svojih pohodih in sprehodih po Ljubljani, zlasti pri iskanju latinskih napisov, pa tudi zato, da bi mesto čim bolj spoznal v njegovih manj znanih podrobnostih in zani- mivostih. Pisec tudi ni nikjer zasledil napisa ali omembe tega studenca niti napisa na njem, ni pa izključeno, da je vendarle o tem nekje kaj zapisanega. V tem primeru bi bilo zanimivo zvedeti, kako je tisti poročevalec prevedel celotni napis. Ta studenec naj bi prebivalci po bližini krvnikovega stanovanja imenovali krvnikov studenec. Pisec je zvedel za to iz članka Bra- nimira Kozinca v Ljubljanskem dnevniku z dne 31. julija 1953. Tam piše tole: »Studenec j ima vodo, ker pa ga nihče ne uporablja, je j zaprt. Zanimiv je latinski napis na marmor- ] nem nastavku nad vrati: Nympha fontis cms-j tos, salvum te, hospes, iubet. Sitis? Tuam, \ gratus deae, salutem liba! Nimfa, varuhinja j Odbijač (vogelni kamen) na oglu Gornjega trga in ulice na grad 56 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 studenca, ti želi zdravja. Si žejen? Hvaležen boginji, pij za svoje zdravje! Pisec je bil presenečen, saj je videl na So- darski stezi studenec z drugim napisom, ne pa s temle ki ga navaja Kozinc. Tu je možno dvoje: ali je bil na tem mestu starejši napis, pred tem sedanjim, ali pa je bil ta napis na kakem drugem vodnjaku. Pisec je poizvedo- val pri stanovalcih bližnjih hiš in izvedel, da je res bil obsežen vodnjak na prostoru, kjer je sedaj otroški vrtec zadaj za florjansko cerkvijo pod škarpo hiše št. 6 na Sodarskl stezi. Vodnjak je bil zasut že pred gradnjo vrtca. Skoraj gotovo je, da je bil to krvnikov vodnjak z navedenim napisom na marmor- nem nastavku, ki pa ni ohranjen oz. so ga verjetno že nekje uporabili pri zidavi. Lahko pa je bil napis Nympha... še na kakem dru- gem studencu, saj so stanovalci povedali tudi to, da je bilo tu v bližini več takih studencev in vodnjakov. Naj omenimo tu razen navedenih napisov še dve zanimivosti. Ogelna hiša ob obgrajski vrsti na Gornjem trgu in na začetku Ulice na Grad ima ogelni pomol na konzolah, pod njim pa je odbijač (vogelnik), nekoč bal- konska konzola, s plitko izklesano glavo in likovnimi okraski ob straneh. Pod glavo je napis v starinski nemščini in letnica 1668. Napis »Delaj pravično, ne boj se nikogar!« je verjetno geslo takratnega župana Gabrijela Ederja, ki je dal na svoje stroške zgraditi zvonik pri cerkvi sv. Florijana, kot nam pove napis na spominski plošči vzidani v stolpu nad vodnjakom. V obgrajski vrsti so na Gornjem trgu hiši št. 15 vzidali portal nekdanjega ljubljanskega liceja na Vodnikovem trgu. (IMilan Valant, Zgodovina najstarejše Ljubljane [Šentjako- ba], Ljubljana 1972). Skozi ta portal so hodili V. Vodnik, A. T. Linhart, F. Prešeren in mno- gi drugi znameniti Slovenci. Licejsko poslop- je so v letih 1902-3 podrli, ker je bilo od potresa močno poškodovano; na njegovem mestu je nastal današnji živilski trg. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 57 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV i Portoroški oddelek piranskega pomorskega muzeja Pomorski muzej »Sergej Mašera« v Piranu je nam že tako dobro znana muzejska ustano- va, da ne bi bilo treba o njej — tako bi uteg- nil kdo misliti — že nič več veliko pisati. Pa ni res. Novi muzej v Portorožu namreč ni samostojna institucija, temveč po eni strani rezultat zavzetosti osebja v piranskem matič- nem muzeju za napredek svojega strokovne- ga in znanstvenega dela ter — po drugi strani — interesnega sodelovanja z edinim sloven- skim pomorskotransportnim podjetjem, to je, s Splošno plovbo Piran (25—letnici Splošne plovbe in muzeja »Sergej Mašera« je posve- čeno vse glasilo Splošne plovbe »Informator«, leto XX, št. 2/3, 22. oktober 1979). Ravnatelj piranskega Pomorskega muzeja dr. Miroslav Pahor se ni nikoli zadovoljil z že doseženimi uspehi. Želel je piranski muzej razširiti, zboljšati, pomnožiti zbirke. Ob tem, ko je podjetje Splošna plovba Piran zgradilo novo reprezentativno poslovno palačo v Por- torožu, se je ponudila izredna priložnost, da kupljeno sosedno vilo San Marko z vrtom oziroma parkom pač nihče drug na slovenski obali kot ravno piranski pomorski muzej pre- uredi v novo muzejsko zbirko. Iz sodelovanja Splošna plovba — Pomorski muzej (ali: go- spodarstvo — zgodovina) se je pričela poleti 1979 oblikovati muzejska zbirka, ki je for- malno posvečena historiatu Splošne plovbe, v resnici pa je dokaz historičnega in splošnega zanimanja Slovencev za morje. Novo nastala portoroška zbirka obsega razstavne predmete, ki so ali makete plovnih objektov ali pomorske naprave ali darila agentov, ki zastopajo splošno plovbo po raznih državah na svetu, ali vrsta drugih zanimivih eksponatov. Vse gradivo dokazuje razvoj Splošne plovbe od leta 1954 dalje. Za javnost je bila nova zbirka odprta jeseni 1979. Za ureditev portoroškega muzeja je bil se- veda potreben poprejšnji koncept ali osnutek dela. Ravnatelj dr. Miroslav Pahor se je iz- med več izdelanih variant odločil za nasled- njo, ki jo je sprejela tudi direkcija Splošne plovbe: opozoriti na to, da je bil slovenski narod po tradiciji navezan na morje, da je danes Splošna plovba nadaljevanje te tradi- cije in istočasno močna gospodarskopolitična komponenta v okviru vsega slovenskega go- spodarstva. Ta koncept naj se uresniči z raz- stavitvijo modelov vseh ladij, ki so plule ali še plovejo pod zastavo Splošne plovbe. Ker imajo ladje svoja imena po slovenskih mestih, pokrajinah in podobnih enotah, naj umet- niške slike krajev in pokrajin ter karakte- ristično orodje, izdelki in narodopisno blago opozorijo na povezavo slovenskega pomorstva z ljudstvom, okoljem, delom, umetnostjo. — Po drugi strani predstavljajo oziroma za- stopajo Splošno plovbo v tujini njeni agenti. Le-ti naj podarijo muzejski zbirki darila, značilna za državo, kjer agenti delujejo. Vse to naj simbolizira povezanost Slovencev prek svoje Splošne plovbe s svetom — in obratno. Nekatera darila so nenavadne dragocenosti, na primer tip stare ladje, izrezljan iz enega Iz zbirke portoroškega mu- zeja o delovanju Splošne plovbe Piran: maketa Mar- tina Krpana, ene Izmed prvih ladij Splošne plovbe Piran 58 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 samega kosa slonovine, kjer je izrezljana tudi notranjost z vrati in okni, ki se odpirajo itd. Vrt oziroma park je rezerviran za postavi- tev strojnih delov sodobnih ladij. To so na- vadno eksponati velikega obsega, ki ne sodijo v sobo, temveč v odprt prostor. Treba bo se- veda najprej park prirediti za razstavni pro- stor, potem bo delo steklo tudi tu. Splošna plovba je dvema izvedencema, ki sta portoroško zbirko uredila in »postavila na noge«, to je, Zdravku Marenčiču, kustosu za zgodovino pomorstva v Piranu, in Ilonki Hajnal, preparatorki Pomorskega muzeja, po- delila izredni priznanji za oblikovanje in strokovno prepariranje ter restavriranje predmetov in za veliko prizadevnost pri delu v novem muzejskem oddelku. Portoroški oddelek piranskega pomorskega muzeja je sicer za javnost odprt, nikakor pa še ni sklenjeno spopolnjevanje zbirk. Tako na primer obiskovalci upajo, da bosta Splošna plovba Piran in muzej »Sergej Mašera« izde- lala vsaj eno veliko geografsko karto po- morskih linij, ki jih vzdržuje Splošna plovba in navedbo središč, kjer delujejo njeni agenti. Za obiskovalce bi bilo enako koristno, če bi mogli že pri vhodu kupiti lepo opremljeno knjižico s historiatom slovenske pomorske de- javnosti nasploh in še posebej z razvojem Splošne plovbe, z navedbo vseh njenih plov- nih objektov, njihovih lastnosti in podobno. Za tujce v tujih jezikih. Tudi s takšno litera- turo bomo širili zanimanje Slovencev za morje, za svojo pomorsko zgodovino. Jože Som Muzejska zbirka Radenske v Radencih Oktobra 1969 so v Radenski praznovali 110-letnico polnjenja mineralne vode iz ra- denskih vrelcev. Ob tem jubileju so odprli za javnost tudi muzejsko zbirko, ki je predstav- ljena v enem izmed starejših stavb v zdra- viliškem parku. Zametek zbirke je požrtvovalno ljubitelj- sko muzejsko delo nekdanjega uslužbenca Radenske Ernesta Markuša, ki je vrsto let zbi- ral najrazličnejše gradivo za zgodovino Ra- denc in Radenske. Ob tem delu pa| je skrbel tudi za stavbo muzejske zbirke, ki so jo de- lavci Radenske s svojimi sredstvi leto za le- tom obnavljali. Prav to skrb za primerno gradbeno in tehnično urejenost stavbe mora- mo še posebej poudariti, saj poznamo sicer na Slovenskem številne primere krajevnih mu- zejev in muzejskih zbirk, ki domujejo v zares neprimernih prostorih. Pri zbiranju gradiva za zgodovino Ra- denske so Markus in njegovi sodelavci zbrali tudi nekaj etnoloških predmetov, materialno kulturnih sestavin kulture prebivalcev širše- ga območja Radenc. To gradivo je bilo razstavljeno po nekih preteklih merilih, kar je bila seveda posledica nestrokovnega, to je ljubiteljskega pristopa. Zato so se predstavni- ki Radenske povezali s PZE za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se domenili, da bo PZE s svojimi študenti in zunanjimi sodelavci uredila etnološki del muzejske zbir- ke Radenske ter pripravila tudi strukturo ce- lotne muzejske zbirke. (Ob tem moramo po- jasniti, da PZE za etnologijo že nekaj let or- ganizira za svoje študente terensko prakso, ki je povezana predvsem z vključevanjem v konkretne raziskovalne in delovne naloge. Pri takem delu dobijo študentje bogate izkušnje za svoje bodoče poklice). Ze prvi pregled gradiva, ki je bilo zbrano in delno urejeno v radenski muzejski zbirki, je pokazal, da naj bi zbirka obsegala dva de- la: zgodovinski pregled polnjenja mineralne vode in zdraviliške dejavnosti in etnološki prikaz kulture in načina življenja prebival- cev širšega območja Radenc. Ker je bilo zgo- dovinsko gradivo že zbrano in razstavljeno, smo se odločili, da tega dela zbirke za zdaj ne bi spreminjali, čeprav bi bilo to v bodoče tu- di potrebno (zlasti zaradi nekaterih muzeo- loško neprimernih pristopov in želji po večji povednosti razstavljenega gradiva). Temelji- teje se je bilo treba lotiti etnološkega dela muzejske zbirke. PZE za etnologijo se je povezala s Pokra- jinskim muzejem v Mariboru (Tone Petek, kustos za etnologijo) in s štiričlansko štu- dentsko ekipo pričela s terenskim delom pod mentorstvom asist. Janeza Bogataja. Sledilo je urejanje zbranega gradiva (predmeti, fo- tografije, zapisi) na kartotečne obrazce; s tem pa je bilo že narejeno tudi dokumentacijsko izhodišče muzejske zbirke. Etnološki del muzejske zbirke je postav- ljen v dveh prostorih, in sicer začasno, saj je po načrtih, ki so jih v Radenski sorejeli po pogovorih s predstavniki Pokrajinskega mu- zeja v Mariboru in PZE za etnologijo, dogo- vorjeno, da se bo v bodoče etnološki del zbir- ke v celoti preselil v 1. nadstronie muzejske zbirke. Etnološko zbirko sestavljajo fotogra- fije, besed'la in predmeti v okviru nekaterih zaokroženih kategorij: območje, prebivalci, migracije, sledi pregled bivališč in bivalne kulture, obsežen je prikaz gospodarskih pa- nog (poljedelstvo in živinoreja, vinograd- ništvo, olj arsivo in druge panoge), poseben razdelek je namenjen obrtnikom in rokodel- cem. Poudarek so namenili tudi spremembam družbenih odnosov in njihovim spremembam (viničarji, želarji, kmetje, delavci). Kratek 59 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Dokumentiranje predmetov za muzejsko zbirko Radenske (foto: M. Meglic, junij 1979) pregled so namenili informaciji o uživanju in uporabi mineralne vode, saj vemo, da je npr. kultura pitja brizganca (»špricer«) na tem območju dokumentirano starejša od uvedbe stekleničene Radenske na tržišču (pred 110 le- ti). To dokazujejo poleg starejših arhivskih virov tudi še nekateri današnji izviri mine- ralne vode, h katerim npr. v času košnje ali trgatve hodijo z lončenimi vrči ali z emajlira- nimi posodami po mineralno vodo, ki jo pri- livajo belemu domačemu vinu. Povezanost prebivalstva z mineralno vodo in z Radensko kot največjo delovno organizacijo na tem ob- močju pa je danes še večja. Javlja se na vseh področjih, od gospodarskih do družbenih in duhovnih. Že pred vojno je zdravilišče omo- gočalo številnim prebivalcem zaposlitev. Tu so bili čuvaji, sobarice, kuharice in seveda delavci v polnilnici Radenske. Nekateri so nosili zdraviliškim gostom prodajat jajca in mleko. Le obrtniki so v manjši meri prišli na svoj račun. Tako je npr. znan primer mizarja. ki je zdraviliškim gostom prodajal šahovske mizice. Poseben del etnološkega prikaza Radenc in okolice je spominska soba lončarjev Berde- nov, ki so bili najbolj znani lončarji tega ob- močja. Lončarska delavnica Berdenov je de- lovala čez 50 let v bližnjem naselju Hrastje— Mota. Analiza članov družinske skupnosti od začetka stoletja do danes je pokazala, da je bilo od 14 članov te skupnosti kar 6 izučenih lončarjev. S smrtjo zadnjega, Alojza Berdena (1974), je prenehala tako značilna obrtnai de- javnost tega območja. V spominski sobi lon- čarjev Berdenov so predstavljeni številni nji- hovi izdelki, ki jih je bilo še moč dobiti na terenu, lončarski kolovrat (»šajba«), nekaj orodja in fotografije, ki prikazujejo zadnjega lončarja Alojza Berdena pri delu in prodaji lončevine na sejmu. Za postavitev etnološke zbirke so študentje etnologije zbrali na terenu veliko število predmetov in posneli številne fotografije, ki dodatno ilustrirajo način življenja prebival- cev na območju Radenc. Ce že govorimo o zbiranju predmetov, velja ob koncu pripom- niti še naslednje: širše območje Radenc leži v neposredni bližini naše meje z Avstrijo. Za celotno območje je značilno, da so v zadnjih 10—15 letih intenzivno odnašali številne do- kumente (zlasti predmete) preteklega nac'na življenja čez mejo. Ljudje so prodajali pred- mete za smešno nizke cene ali pa so jih celo darovali. Tudi naši zdomci, ki jih je na tem območju precej, so veliko »prispevali« k temu masovnemu odnašanju. Vsa ta dejstva doka- zujejo stopnjo odnosa prebivalstva do njihove dediščine, za kar pa niso sami niti krivi. Zato je bila želja snovalcev muzejske zbirke v Radencih, da bi le-ta predvsem delovala kot vzgojna, da bi prispevala k oblikovanju od- nosa do kulturne dediščine neposrednega življenjskega okolja tukajšnjih prebivalcev. Janez Bogataj Kamnik v arhivskih virih j i Ob 750-letnici mesta Kamnika, ki so jo Kamničani praznovali skozi vse leto 1979, je j Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Go- renjsko, pripravil razstavo arhivskih doku- mentov, pomembnih za zgodovino Kamnika. Dolgo obdobje in velika količina zgodovinskih virov, zlasti od 16. stoletja dalje, sta vzrok da so bili razstavljeni le izbrani dokumenti na osnovi časovnega traku. Poseben problem pri arhivskih razstavah je zavarovanje do- kumentov, ki pa ga je zelo uspešno rešil obli- i kovalec razstave inž. arch. Matija Suhadolc. i 60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Najstarejši arhivski dokumenti za kamni- ško zgodovino so v arhivskih ustanovah v tu- jini. V celovškem arhivu najdemo dokumente iz 12. stoletja, v katerih se že omenja ime Kamnik (Stein). V istem arhivu je tudi listina iz leta 1229, v kateri se prvič omenjajo mešča- ni Kamnika (civium steynensium). Ta omem- ba je bila osnova za praznovanje 750-letnice mesta. V Kapiteljskem arhivu v Čedadu naj- demo listino z dne 6. februarja 1202, v kateri sta med drugim omenjena dva gradova v Kamniku (duo castelle de Staine). Listinsko gradivo za zgodovino Kamn'ka najdemo še v arhivih v Gradcu, Vidmu, na Dunaju in drugod. V Sloveniji so najstarejši dokumenti za Kamnik zbrani v Arhivu Socialistične repub- like Slovenije, v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani in v Zgodovinskem arhivu Ljublja- na. I Listina, datirana z dne 26. januarja 1243, potrjuje listino iz leta 1229; v listini z dne 26. aprila 1277, ki je bila izdana v Kamniku, so prvič po imenih zapisani štirje kamniški meščani in prvič imenovana skupnost mešča- nov, kar predstavlja prvo fazo v razvoju mestne avtonomije. Na listini z dne 29. junija 1373 je obešen eden najstarejših pečatov mesta Kamnika. (B. Otorepec: Prebivalstvo Kamnika v srednjem veku. Kamniški zbornik II, 1956, str. 74) Dokumenti iz 14. stoletja ka- žejo začetke trgovine in obrti v mestu. Zelo pomemben dokument za proučevanje kam- niške zgodovine v 15. in v začetku 16. sto- letja je Privilegij ska knjiga mesta Kamnika iz leta 1528. 9. marca 1528 je kralj Ferdinand I. na prošnjo sodnika in kamniškega mestne- ga sveta potrdil vse privilegije, ki jih je mestu dal on in njegovi predniki. V knjigi so zapisani privilegiji od leta 1362 do leta 1528. Za 15. in 16. stoletje je ohranjen urbar gospostva Kamnik, pojavijo se cehovska pra- vila, seznami obratov na vodni pogon ob bre- govih Kamniške Bistrice ter trgovske knjige upnikov in dolžnikov. Skozi vso zgodovino Kamnika so odigrali pomembno vlogo gozdovi v Kamniški Bistrici. UVTeščanom so dajali kurjavo, gradbeni ma- terial, fužinarjem rudo in oglje, okoliškim kmetom pa pašo za živino in kurjavo, kar je bil vzrok za nenehne spore z meščani. Ze dokumenti v Privilegij ski knjigi mesta Kam- nika urejajo odnose o gozdovih med kamni- škimi meščani in okoliškimi kmeti; iz druge polovice 18. stoletja pa imamo ohranjen raz- delilnik lesa med meščani na osnovi plačanih davščin. V drugi polovici 19. stoletja je nasta- la posebna ustanova, ki se je ukvarjala z bis- triškimi gozdovi — Kamniška meščanska kor- poracija. Leta 1868 je bila ustanovljena Narodna či- talnica v Kamniku, za leto 1882 pa so ohra- njena pravila Prvega slovenskega pevskega društva Lira v Kamniku. Leta 1890 je iz Ljubljane v Kamnik pripeljal prvi vlak. Med bogato dokumentacijo planinskega društva Kamnik najdemo delovodniški zapis, da je bi- la 19. julija 1893 ustanovljena podružnica Slovenskega planinskega društva v Kamniku. Na prelomu 19. v 20. stoletje je začela delo- vati Mestna hranilnica. Za obdobje od leta 1850 do začetka druge svetovne vojne in za obdobje po letu 1945 najdemo največ arhivskega gradiva v Zgo- dovinskem arhivu Ljubljana. Ta hrani tudi poselski zapisnik občine Kamnik, v katerem je leta 1911 vpisan Josip Broz kot delavec v tovarni Titan. Iz tega časa je ohranjena tudi fotografija Josipa Broza s skupino Titanovih delavcev. Od začetka 20. stoletja dalje je Kamnik vse bolj postajal turistično mesto, zlasti še, ko je v mestu zaživel kopališki turizem. V dvajsetih letih tega stoletja se je v Kam- niku razširilo stavkovno gibanje. V tovarni Titan so stavkali leta 1920 in leta 1928. V tem desetletju sta postala častna meščana Kamni- ka domačin general Rudolf Maister in pesnik Oton Zupančič. Konec desetletja je Kamni- čane vznemirjal projekt nove železniške pro- ge od Šmartnega ob Paki preko Tuhinjske do- line čez Kamnik v Kranj. Za obdobje druge svetovne vojne je največ dokumentacijskega gradiva v Arhivu Inštitu- ta za zgodovino delavskega gibanja v Ljub- ljani, v Zgodovinskem arhivu CK ZKS in v arhivu Gorenjskega muzeja v Kranju. Ohra- njeno je poročilo orožniškega okrožja Kam- nik, ki dokazuje, da se je vstaja na Kam- niškem začela 27. julija 1941. O nemškem te- rorju priča plakat z dne 30. junija 1942, ko so usmrtili 8 talcev. Razvoj Osvobodilne fronte, partije in narodne oblasti predstavljajo do- kumenti Okrožnega odbora in Okrajnega od- bora Osvobodilne fronte Kamnik ter partij- skih komitejev. Zadnji del razstave je prikazoval prvih pet let socialistične izgradnje. Opravljene so bile demokratične volitve v ustavodajno skupščino Jugoslavije, nova oblast pa je izvedla vrsto revolucionarnih ukrepov (zaplembe, nacio- nalizacije, agrarna reforma, menjava denarja, itd.). Razstavo smo zaključili z zapisnikom o volitvah v prvi delavski svet in fotografijo članov prvega delavskega sveta v Titanu — ti dokumenti so še v arhivu tovarne Titan. Janez Kopač KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 61 NOVE PUBLIKACIJE Zbornik občine Domžale. Izdala in založila Kulturna skupnost občine Domžale, 1979. 441 str. Pred nami je obsežen in pester zbornik, ki je izšel ob 20—letnem jubileju izoblikovanja domžalske občine v današnjih mejah ter pri- naša prispevke 19 avtorjev. Lahko rečemo, da je to lep primer dobro pripravljenega kra- jevnega zbornika, ki prinaša razprave in član- ke o razvoju ozemlja domžalske občine od najstarejših časov do danes. Prvi del zbornika obsegajo referati z znanstvenega posveto- vanja slovenskih zgodovinarjev o problema- tiki krajevne zgodovine, ki je bilo maja 1977 v Domžalah in na katerem so posamezni re- ferenti osvetlili določena dogajanja in procese v različnih zgodovinskih obdobjih na območju sedanje domžalske občine. V drugem delu zbornika pa avtorji prika- zujejo značilnosti razvoja domžalske občine v obdobju socialistične graditve. Uvodni besedi predsednika skupščine ob- čine Domžale Jerneja Leniča sledi poročilo predsednika Zgodovinskega društva za Slo- venijo Ignacija Vojeta o prvem simpoziju o krajevni zgodovini v Domžalah in o pomenu krajevne zgodovine na sploh. Potem pa se zvrstijo posamezni prispevki. Mirina Zupančič je v prikazu Arheološki najdišči Trojane in Mengeš osvetlila arheo- loško podobo domžalske občine. Ferdo Gestrin v razpravi Obdobje fevdali- zma na ozemlju domžalske občine v luči zemljiškega gospostva Jablje oriše poglavitne značilnosti fevdalnih odnosov na celotnem območju domžalske občine ter analizira urbar zemljiškega gospostva Jablje iz 18. stoletja. Posebej se tudi ustavi ob kolonizaciji tega ozemlja, podložniških dajatvah in drugih ob- veznostih, ki se kažejo iz omenjenega urbarja, dalje prikaže dodatni zaslužek kmetov z nji- hovim vključevanjem v promet na poglavitni prometni smeri proti morju, ki je šla čez ozemlje sedanje domžalske občine, pri tem seveda tudi v kupčevanje in trgovino. Pou- darja pa tudi poseganje podeželskega prebi- valstva v rokodelsko dejavnost (že v 18. sto- letju pletenje slamnikarskih kit). Prav svojevrsten in zanimiv je prispevek Toneta Ravnikarja Domžale v luči gospostev, hišnih posestnikov, ulic in hišnih številk od 1811 do 1955. V posebnih tabelah so prikazane ulice in hišnej številke, gospostvo, ki je 1811. leta bilo lastnik kajže, grunta, 1/2 grunta itd. ter imena lastnikov posameznih hiš oziroma posesti leta 1811, do 1825, 1850, 1923 in 1955. Vasilij Melik govori o upravnem razvoju na domžalskem območju od začetka 19. stoletja do leta 1941, in sicer prikaže štiri statistično— upravne enote, ki so nastale v času razsvet- ljenega absolutizma: števne oddelke oziroma kraje in naselja, katastrske občine, občine in okraje. Jože Žontar je osvetlil zgodovinski razvoj domžalskega območja v prvi polovici 19. stoletja predvsem z vidika kmetijskega gospodarstva in se ob tem dotaknil tudi nea- grarnih panog, kot so trgovina, prevozništvo, obrt. Katarina Kobe-Arzenšek je v prispevku z naslovom Iz preteklosti slamnikarstva v domžalski okolici s poudarkom na domačih proizvajalcih prikazala prvo in do prve sve- tovne vojne tudi edino domžalsko industrij- sko panogo — slamnikarstvo od njenih za- četkov v 18. stoletju do leta 1939. Številni sta- tistični podatki, ki jih objavlja, pričajo o res bogati proizvodnji. Razmah delavskega gibanja na domžalskem območju v drugi polovici tridesetih let in kre- pitev vloge partije v njem je razprava Miro- •ilava Stiplovška. V njej je na osnovi časo- pisnih, arhivskih in spominskih virov ter li- terature prikazal razvoj delavskega in Ijud- skofrontnega gibanja ter nenehno krepitev vloge partije v njem. Poudaril je, da pomeni veliko prelomnico v delavskem gibanju in tu- di v družbenopolitičnem razvoju na dom- žalskem območju zmagovita stavka papirni- čarjev v Bonačevi tovarni na Količevem 1935, ki je opogumila delavstvo drugih domžalskih tovarn, da se je sindikalno organiziralo in za- čelo uspešno bojevati. Pomembno organiza- cijsko in usmerjevalno vlogo v delavskem gi- banju na tem področju je opravila partijska celica Dob—Prevoje, ki je 23. maja 1937 po- magala organizirati ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom. Problematiko NOB obravnavajo naslednje tri razprave. Vstaja na kamniškem in dom- žalskem območju je prispevek Ivana Vidali- ja, ki je z njim želel strniti dosedanjo podobo in dognanja o vstaji na rašiškem (Posavje) in kamniško—domžalskem območju ter pouda- riti nekatere posebnosti, ki jih ima ta vstaja v primerjavi z oblikami vstaje drugod po Sloveniji. Tehtna razprava Toneta Ferenca Polom raznarodovalnih načrtov nemškega okupatorja v okrožju Kamnik, ki temelji na obsežnem arhivskem gradivu, obravnava zlasti tri vprašanja: neuspeh ponemčevanja okupatorjeve uprave v občinah, polom oku- patorjevega šolstva in neuspeh okupatorje- vih kolonizacijskih načrtov. 62 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 O pomenu preučevanja zgodovine NOB na posameznih območjih in o nekaterih poseb- nostih razvoja NOB na domžalskem in kam- niškem področju piše Metod Mikuž. Drugi del zbornika, ki je posvečen povoj- nem razvoju in dogajanjem, uvajata dva prispevka predsednika občine Domžale Jer- neja Leniča. Prvi z naslovom Nekaj pogla- vitnih značilnosti razvoja domžalske obči- ne po osvoboditvi daje kratek prikaz nekate- rih posebnosti v razvoju na demografskem, gospodarskem in družbenem področju ter sa- moupravni organiziranosti. V drugem pa s pomočjo bogatih statističnih podatkov ilustri- ra gibanje števila prebivalstva domžalske ob- čine (od 1869 do 1974 se je prebivalstvo po- dvojilo, samo v letih od 1910 do 1961 je naraslo za 43 "/o). Posebej je poudarjen tudi vpliv Ljubljane na gibanje prebivalstva na eni strani s priseljevanjem in na drugi z izredno veliko dnevno migracijo. Opozoril je tudi na dejstvo, da je med vsemi zaposlenimi v domžalski občini kar 56 "/o žena. Razvoj občine Domžale kot družbenopoli- tične in samoupravne skupnosti je prikazal Janko Gedrih, medtem ko sta Milan Marolt in Franc Škerjanc napisala prispevek o gi- banju gospodarstva v letih 1965 do 1975. Ja- nez Kovač in Franc Škerjanc sta avtorja članka Komunalna in stanovanjska gradnja. Sledi še obsežen prispevek Karla Kušarja o razvoju nekaterih organizacij na območju domžalske občine. Opisanih je kar 26 delov- nih organizacij. Isti avtor je prispeval še krajši članek o društveni dejavnosti. Ob kon- cu naj omenimo tudi bogat prispevek Jakoba Cerneta Nekateri kazalci razvoja družbenih dejavnosti v občini Domžale, kjer so prikaza- ni otroško varstvo, vzgoja in izobraževanje, kulturna dejavnost, knjižničarska, založni- ška, muzejska, spomeniškovarstvena dejav- nost, dalje arhivska, glasbena, likovna, te- lesnokulturna dejavnost ter zdravstvo in so- cilano varstvo. Zbornik prinaša okrog 200 fotografij, tu so tudi zemljevidi in skice. Opravljeno je bilo pomembno delo na področju raziskovanja krajevne zgodovine, ki je marsikateri občini ali območju lahko za vzgled. Olga Janša-Zorn Pogledi na etnologijo, Partzanska knjiga, \ Pogledi 3, Ljubljana 1978, 454 s., il. V nasprotju s prvima dvema deloma v : zbirki Pogledi, ki sta plod dela posamezni- j kov, se tudi po formalni strani kaže razlika s tretjo knjigo te zbirke — »Pogledi na etnolo- \ gijo«. Knjigo sestavlja 12 razprav (prispev-1 kov) devetih avtorjev, kar potrjuje našo mi- sel o veliki različnosti tako v metodološkem kot tudi v siceršnjem predmetnem pogledu. Delo nazorno ilustrira razpon sedanje slo- venske etnologije z razlikami v predmetu, tehniki dela in metodologiji. In če smo že zapisali »slovenske«, moramo opozoriti, da bi moral biti pravi naslov dela »Pogledi na slo- vensko etnologijo«, kar pa je menda pri ure- janju knjige pomotoma izpadlo. Pod pričujo- čim naslovom pričakujemo temeljite teoreti- čne in metodološke pretrese, to je poglede na stroko. Tako pa je že ugotovljena metodo- loška in metodična diferenciranost dokaj jasno zaznavna v dveh delih: en del knjige resnično določajo »pogledi na etnologijo«, drugega (obsežnejšega) pa le »pogledi etno- logije«. Pogledi na (slovensko) etnologijo so izšli (čeprav z zamudo,) v času, ko slovenska etno- logija določneje nakazuje razširjene in pre- oblikovane predmetne okvire ter konkretizira svoja nova izhodišča tudi s številnimi razisko- valnimi rezultati. Pogledi naj bi torej bi- li v nekem smislu sUka tega dogajanja, vred- notenje lastne stroke in tudi odsev prizade- vanj. Vendar: zdi se, da je stroki to že bolje uspelo na drugih mestih in predvsem tudi vsebinsko poglobljeno, v večjem obsegu (se- veda ne kvantitativno!). Naša pripomba velja predvsem nekaterim tematskim predstavit- vam. Med poglede na (slovensko) etnologijo mo- remo utvrstiti le prispevka Slavka Kremen- ška o Družbenih temeljih razvoja slovenske etnološke misli in Angelosa Basa o »Ljudstvu« in »ljudskem« v slovenski etnologiji. Kre- menškova historično materialistična analiza družbenih temeljev razvoja slovenske etno- loške misli je analitični »obračun« razvoja stroke in dokaj trdno ogrodje bodočemu po- drobnemu pregledu zgodovine stroke. Zlasti je zanimiva njegova poglobljena kritika po- zitivističnih postavk v slovenski etnologiji in odkrivanje njenih družbenih korenin. Tako spoznamo izvire nekaterih postavk, ki so v stroki tudi še danes (vendar že okrnelo) pri- sotne in pomenijo včasih motiv za razhajanja v stroki. Menimo, da nekateri prispevki v Po- gledih sami potrjujejo Kremenškove ugoto- vitve. Angeles Baš je usmeril svoje razmišljanje k opredelitvi predmeta etnologije. Dokazuje neopredeljivost kategorij »ljudstvo, ljudski« v nasprotju z nekaterimi avtorji, ki v njih še vedno vidijo predmet etnološke vede. Z do- kazovanjem njune neopredeljivosti jima obenem odreka tudi znanstveno uporabnost. Namesto vseh dilem, ki se pojavljajo v zvezi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1900 63 z omenjenimi kategorijami, Baš predlaga uvedbo nove kategorije »način življenja«. Ta nam je v zgodovinskem razvoju naše stro- ke že kar dobro znan in se kot termin za opredeljevanje etnologije pojavi že leta 1963. Z »načinom življenja« se danes ukvarjajo že tudi druge vede (zlasti »popularno« npr. pri sociologiji), vendar pa je treba zapisati, da je ta kategorija v slovenskem družboslovju za- res pognala svoje korenine in dala prve re- zultate prav v okvirih slovenske etnologije. Sicer pa Pogledi na (slovensko) etnologijo prinašajo tudi starejše že objavljene razprave in nekatere pretekle poglede. Tako je v celoti ponatisnjena Vilka Novaka Sestava slovenske ljudske kulture, ki je bila objavljena že v Razpravah SAZU (1958). Tudi Nika Kureta prispevek O šegi in njeni spremenljivosti kljub obetavnemu naslovu ne prinaša nič no- vega in zbrano predstavlja avtorjeva dose- danja gledanja na ta vprašanja. Prispevek Toneta Cevca o Etnološki pričevalnosti ma- terialne kulture smo kar težko čakali, še po- sebno zato, ker se je prav na tem področju v stroki precej spremenilo. Ob poudarjanju razmerja med predmetom in človekom — no- silcem materialno kulturne sestavine se odpi- rajo nove naloge. Vendar je Cevčev prispevek zares le pravi »pogled etnologije«, saj je na- pisan kot seštevek misli številnih avtorjev o posameznih materialno kulturnih področjih in je zato le neke vrste »katalog«. Ostali pri- spevki posegajo na posamezna specializirana področja stroke, poskušajo podati sintezo do- sedanjih raziskav ali smernice za bodoče ra- ziskave (Marija Makarovič, Govorica noše; Marija Makarovič, Medsebojna pomoč na vasi v jugovzhodni Sloveniji; Marija Makarovič, O življenju kmečkih poslov na Slovenskem; Zmaga Kumer, Ljudska pesem v sodobnosti; Zmaga Kumer, Godčevstvo in sodobni instru- mentalni ansambli na Slovenskem; Gorazd Makarovič, Pogledi na ljudsko likovno umet- nost; Ivan Sedej, Problemi likovne in socialne opredelitve slovenske ljudske umetnosti). Bistvena pomanjkljivost Pogledov na (slo- vensko) etnologijo je tudi v skromni pred- stavitvi metode stroke, ki naj bi vzporedno in enakovredno sledila njenim metodološkim, iz- hodiščem. Na pomanjkanje metode v Pogledih je med drugimi opozoril tudi že prof. dr. Bo- go Grafenauer na predstavitvi knjige v okvi- ru Marksističnega centra Filozofske fakultete. Metodična pomanjkljivost doseže svoj vrh zlasti v ilustrativnem gradivu, tj. pri foto- grafijah k prispevkoma Toneta Cevca in Ma- rije Makarovič. Fotografija, risba ali druge vrste virov predstavljajo danes (ali naj bi predstavljale) organsko celoto z raziskavo. V Pogledih na (slovensko) etnologijo pa imamo opraviti s »tradicionalno« podobo, ko raziska- vo »krasijo«, dodatno »ilustrirajo« bolj ali manj povedne, »dobre«, »zgovorne« fotogra- fije. Vendar pa je njihova govorica nema. Janez Bogataj Arhivi, Glasilo Arhivskega društva Slo- venije, št. 1, Ljubljana 1978, str. 88 Slovenski arhivski delavci smo že dalj časa čutili potrebo po lastnem strokovnem glasilu, v katerem bi imeli možnost za objavljanje razprav in člankov iz arhivske teorije in prakse. V glasilu želimo sodelovanja vseh, ki jih zanima arhivska problematika, tako iz vrst tistih, ki gradivo »ustvarjajo« kot tudi tistih, ki ga »uporabljajo«. Po sklepu slovenjgraškega posvetovanja arhivskih delavcev leta 1974 je prišlo do osnovanja revije, ki je zaradi nekaterih začet- nih težav izšla šele leta 1978. Tik pred izidom pa je že druga številka, v kateri bodo izšli tu- di referati s posvetovanja arhivskih delavcev v Radencih leta 1979 na temo gradivo od sre- de 18. stoletja do danes. Prva številka ima več delov, od katerih glavni nosi naslov Razprave in članki. V njem so izšli referati s 7. zborovanja arhivarjev v Slovenj Gradcu leta 1974. Uvodoma je Marija Oblak — Carni, takratna predsednica Ar- hivskega društva Slovenije, podala poročilo o 20-letnem delovanju društva. Bogo Grafe- nauer je prispeval razmišljanje o usklaje- vanju dela arhivov s programom zgodovino- pisja, z opozorilom na tesno medsebojno sode- lovanje pri objavljenju virov. Metodološko razpravo o raziskovanju, evidentiranju in snemanju arhivskega gradiva v tujih arhivih je podala Ema Umek. Ostali referati se nana- šajo na problematiko arhivskih virov v doma- čih in tujih arhivih za posamezna obdobja ali področja slovenskega etničnega prostora. Ti referati so naslednji: O virih za freisinško in briksensko posest na Slovenskem (Pavle Blaz- nik). Gradivo za starejšo zgodovino Ljubljane v nekaterih italjanskih in avstrijskih arhivih (Božo Otorepec), Pregled arhivov na Tržaš- kem (Samo Pahor), Gradivo za našo zgodovi- no industrije od 1720 do 1860 v nekaterih avstrijskih arhivih (Jože Šorn), Evidentiranje virov za zgodovino Prekmurja (Franc Šebja- nič). Viri za zgodovino delavskega gibanja pri Slovencih v avstrijskih arhivih (Franc Roz- man), Gradivo za zgodovino Slovencev v upravnih fondih, ki jih hranita Zupanijska arhiva v Szombathelyju in Zalaegerszegu (Antoša Leskovec), Viri za preučevanje re- volucionarnega leta 1919 v Prekmurju (Jurij 64 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Titti), Gradivo za zgodovino Slovencev med dvema vojnama v jugoslovanskih arhivih zu- naj Slovenije (Miro Stiplovšek), Viri za sodob- no zgodovino Slovencev izven SR Slovenije (Dušan Biber), Gradivo za zgodovino narod- noosvobodilnega boja na Slovenskem v arhi- vih zunaj Slovenije (Tone Ferenc), Arhivsko gradivo za preučevanje zgodovine slovenske- ga jezika (Breda Pogorelec). Iz objavljenih referatov je Ema Umek sintetizirala zaključ- ke posvetovanja o raziskovanju in evidenti- ranju virov za slovensko zgodovino. Vsebinsko bogata je rubrika o delu arhivov in arhivskih organizacij: v njej so poročila o 7. in 8. zborovanju arhivskih delavcev Slo- venije v Slovenj Gradcu in Kočevju (1977), poročila o obiskih v tujih arhivih (Nacional- nem arhivu v Parizu in arhivu maršala Mar- monta v Chatillon/Seine, Univerzitetnemu ar- hivu v Jeni, pri madžarski arhivski direkciji in v skopskih arhivih), o posvetovanjih in te- čajih (o posvetovanju o arhivskem gradivu kot viru za zgodovino KPJ—ZKJ leta 1977 v Novem Sadu, o mednarodnem arhivskem te- čaju v Parizu ter tečaju za delavce iz regis- tratur v Ptuju), o dveh arhivskih razstavah v Piranu (Piran v ohranjeni in zapisani besedi, leta 1977) in Slovenj Gradcu ter Ravnah na Koroškem (Arhivsko gradivo in njegovo var- stvo, leta 1974), kot tudi aktualna poročila o prizadevanjih za izboljšanje razmer v sloven- ski arhivski stroki (Pismo o stanju arhivske službe v SR Sloveniji ter o predlogih Komisije za zgodovino revolucionarnega gibanja pri UK ZKS in Arhivskega društva Slovenije za iz- boljšanje obstoječega stanja, leta 1974, Raz- prava o arhivih v Skupščini Socialistične re- publike Slovenije, leta 1977, Sudij arhivistike na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, ter o delu strokovne komisije za arhivistiko pri Področni raziskovalni skup- nosti za humanistične in zgodoviske vede). Zanimiva za raziskovalce je rubrika Ob- vestila o pomembnejšem gradivu v domačih in tujih arhivih, v kateri je Majda Smole ob- javila popis gradiva iz fonda maršala Mar- monta, ki se hrani v Municipalni knjižnici v Chatillon/Seine, s poudarkom na gradivu, ki se nanaša na jugoslovansko ozemlje. Informativnega značaja je rubrika Nove pridobitve v slovenskih arhivih, ki žal pri- naša le pridobitve v letu 1976 v Arhivu SRS, Zgodovinskem arhivu Ljubljana in Pokra- jinskem arhivu Maribor. V ostalih rubrikah so ocene in poročila o publikacijah, bibliografije arhivskih delavcev (v tej številki za leto 1976) in osebne vesti. Marjan Drnovšek France Stukl, Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Skofja Loka 1861 do 1918. Gradivo in razprave št. 1, izdal zgo- dovinski arhiv Ljubljana, Škojja Loka 1979, 156 str. S prvo številko zbirke Gradivo in razprave nadaljuje Zgodovinski arhiv Ljubljana znano serijo publikacij Razprave Mestnega arhiva ljubljanskega, v katerih so v obdobju od leta 1958 do 1977 izšli 4 zvezki, posvečeni zgodo- vinskim študijam iz ljubljanske zgodovine. Do spremembe naslova tei serije je prišlo za- radi nove vsebinske usmeritve, saj bo poleg študij iz lokalne zgodovine poudarek pred- vsem na objavah in prikazih arhivskega gra- diva. Prostorsko bo pokrivala območje celega zavoda, to je poleg ljubljanske regije tudi Go- renjsko, Dolenjsko in Belo krajino. Občinski zapisniki in izbrani dokumenti, ki so izšli v prvi številki, se hranijo v ar- hivskem oddelku Zgodovinskega arhiva Ljub- ljana v Škofji Loki, Blaževa 14 (bivša Kašča). kjer so dostopni za uporabo. Avtor je z njiho- vo objavo želel približati arhivsko gradivo in prek njega škofjeloško preteklost čim širše- mu krogu ljudi ter opozoriti raziskovalce na gradivo, ki doslej še ni bilo dovolj upora- bljeno. Pri občinskih zapisnikih je uporab- ljena metoda dobesednih izpiskov, in sicer po kriteriju zanimivosti z različnih področij mestnega življenja, pri čemer je avtor izpus- til formalne in razvlečene dele teksta. Izbrani dokumenti pa so objavljeni v celoti.ali pa v povzetku. Objavljeni zapisniki so iz obdobja 1861 do 1918, izbrani dokumenti pa iz širšega obdobja 1789 do konca prve svetovne vojne. Do leta 1882 so bili zapisniki pisani mešano (nemško in slovensko), po tem letu pa izključno slo- vensko. Kot zanimivost moramo omeniti je- zik; ta ima prvine škofjeloških jezikovnih po- sebnosti, ki jih je avtor upošteval pri objavi. Kot priloge k zapisnikom so zaradi lažjega razumevanja dobe objavljeni seznami škof- jeloških županov, častnih meščanov, ob- činskih odbornikov in svetovalcev, stanje ob- činskega premoženja, občinskih financ, razni pravilniki in poslovniki, ceniki in podobno. Zaradi lažje uporabe bi bilo zaželjeno, da bi avtor dodal osebni in krajevni (ledinska imena) indeks in, ker je publikacija namenje- na širšemu krogu ljudi, tudi več reprodukcij dokumentov za popestritev in plastičen pri- kaz posameznih arhivalij iz obravnavanega obdobja. Kljub temu pa je delo pomemben prispevek, saj so objave virov iz novejše zgo- dovine 19. in 20. stoletja velika redkost. Marjan Drnovšek 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Kärnten. Leistung, Fortschritt, Entwic- klung, Klagenfurt 1979. Statistisches Hand- buch des Landes Kärnten, Sonderheft, 247 str. Znano je, da izdaja koroški deželni statis- tični urad letne publikacije z vrsto podatkov o koroškem gospodarskem, socialnem in kul- turnem živlenju. Ob 25-letnici izhajanja te publikacije pa je izšel še poseben zvezek z gornjim naslovom, ki naj omogoči pogled na zdajšnji družbeni razvoj avstrijske Koroške. Vsebinsko publikacija zajema naslednja vprašanja: splošne geografske in administra- tivne podatke, podatke o prebivalstvu ter o njegovem gibanju, statistične preglede s pod- ročja zdravstva in socialnega skrbstva, pre- glede posameznih gospodarskih panog od kmetijstva in gozdarstva prek energetike, in- dustrije, obrti vse tja do prometa in turizma. Nadaljnja vprašanja, ki jih publikacija zaje- ma, so problematika delovne sile, šolstvo, kultura, finance ter končno, sumarni pregled povojnih volitev (do vključno leta 1975). Sta- tistični podatki so med drugim podkrepljeni s 54 grafičnimi prikazi. Posebej naj omenimo, da v razdelku o de- mografskem razvoju najdemo primerjalne preglednice razvoja prebivalstva po posamez- nih občinah vse od leta 1869 dalje. Tako kot v siceršnjih objavah podatkov ljudskih štetij najdemo tudi v tej publikaciji podatke o strukturi (tudi gospodarski) koroškega prebi- valstva. Za nas še posebej poučna pa je su- marna primerjalna tabela jezikovnih podat- kov ljudskih štetij med letoma 1910 in 1971, pripravljena po posameznih jezikovnih kate- gorijah (za čas po drugi svetovni vojni je upoštevana tudi kategorija »windisch«). Za- man pa pri tem iščemo jezikovne in tudi si- ceršnje podatke štetja leta 1939, se pravi štetja, pri katerem so nacistične oblasti v nasprotju z obema ljudskima štetjema v prvi avstrijski republiki naštele največ Korošcev slovenskega jezika... Pač pa najdemo sumar- ne podatke znanega »ugotavljanja slovenske manjšine« (uradno; »tajno poizvedovanje materinščine«) z dne 14. novembra 1976, ki ga je slovenska manjšina uspela bojkotirati, ta- ko da so tedaj oblasti na celem Koroškem naštele vsega 3941 oseb slovenskega jezika (podatki so objavljeni po političnih okrajih). Drug sklop vprašanj, ki jih posebej omenja- mo, pa zajema šolstvo. Tu naj opozorimoi na preglednico o koroškem dvojezičnem šolstvu za čas med šolskima letoma 1964/65 in 1977/78. Podatki se nanašajo tako na ljudske kot na glavne (meščanske) šole. Žal pa so po- datki o gimnaziji za Slovence v Celovcu vključeni med ostale šolske podatke ter so i tako nedostopni širši zainteresirani javnosti. • ; Tone Zorn Fran Zwitter, Die Kärntner Frage, Celo- vec 1979. Izdal Slovenski znanstveni inštitut, Celovec, 62 str. Kot drugi zvezek zbirke »Disertacije in raz- prave« je konec lanskega leta izšlo delo prof. Fr. Zwittra o koroškem vprašanju. Slovenski bralec se je z njenim prvim delom mogel seznaniti že tik pred drugo svetovno vojno, ko je izšel najprej v takratni Sodobnosti in nato kot samostojna publikacija (Koroško vprašanje, Ljubljana 1937, 32 str.). Sedaj pa je študija izšla še v nemškem jeziku in ta- ko postala dostopna tudi bralcu, neveščemu slovenskega jezika. V uvodni besedi avtor opozarja, da ta štu- dija časovno sega do leta 1937. Z njo je tedaj želel pokazati, da narodnostnopolitični proble- mi niso razumljivi brez analize družbenih struktur ter da politična zgodovina ni le kro- nika političnega dogajanja. Ob drugem avtor opozarja, da je kot dopolnilo tekstu dodal nekaj novih opomb. Ne glede na zadržke, ki jih postavlja avtor, pa je treba poudariti, da gre pri študiji za eno temeljnih del za razu- mevanje problematike koroških Slovencev še zlasti v času med obema svetovnima vojnama, ki tako po zastavitvi problema kot po njego- vem reševanju do sedaj nikakor ni bilo prese- ženo. V celoti študija omogoča globlje razu- mevanje koroškega vprašanja ter dejavni- kov, ki so pred obema svetovnima vojnama in med njima vplivali nanj. V drugem delu knjige avtor objavlja re- erat o narodni zavesti v novejši zgodovini koroških Slovencev, ki ga je imel na drugih kulturnih dneh leta 1970. Podčrtati je treba, da daje razprava sintetičen po- gled na koroško narodnostno problematiko, postavljen v širši evropski okvir. Časovno razprava sega tudi v čas po drugi svetovni vojni ter tako zaokroža v publikaciji predstavljeno problematiko. Tone Zorn s Dokumenti slovenskega gledališkega in filmskega muzeja (št. 32, Ljubljana 1979, let- nik XV., str. 1—112). Najnovejša številka »Dokumentov...,« ki sta jo uredila prof. dr. Bratko Kreft in Mirko Mahnič, prinaša vrsto zanimivih prispevkov. 66 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 V »Zapisu o Edvardu Kardelju« nam dr. Bratko Kreft osvetli tudi nagnjenost velikega misleca marksizma do umetnosti. Ta naklon- jenost se mu je izoblikovala že v času šolanja. Posebej do literature je imel takrat veliko ljubezen — Ivan Cankar, Srečko Kosovel idr. pa so s svojimi naprednimi idejami soobliko- vali njegovo revolucionarno pot. Kardelj je na učiteljišču vodil literarni krožek, sodeloval kot pevec pri delavskem pevskem društvu Ivan Cankar. Med prvimi se je 1927 priklju- čil Delavskemu odru Svobode, ki ga je usta- novil prav Bratko Kreft. S »Svobodo« je igral v Golouhovi Krizi, ki so jo uprizorili za prvi maj 1928 v SNG Drama. Mirko Mahnič piše »O slovenski gledališki pomladi 1945«. Kak mesec po osvoboditvi, maja 1945, so se kulturni delavci lotili dveh zanimivih projektov za obnovo in nove per- spektive slovenskega gledališča. Lotili so se organizacije (profesionalnih) dramskih in opernih gledališč tudi zunaj Ljubljane, kjer- koli je bilo to mogoče (tudi v Trstu!). Obrav- navali so tudi nova izhodišča svobodnega gle- dališča, ki je zametavalo stare principe: tako v organizaciji in tehniki kot tudi v političnih, umetniških in estetskih izhodiščih. Navkljub nekaterim nespremenljivim postavkam (npr. prisilno delo kot oblika kaznovanja, pretira- no poudarjanje »ugleda hiše«, preveč ruskih gledaliških del v repertoarju.. .) sta bila oba projekta zelo podrobna, široka in uporabna. Bilo je čutiti novo odgovornost, elan in vero v pomen in koristnost gledališča. France Brenk v tej številki objavlja šesto in zadnje nadaljevanje spisov o filmu z naslo- vom »Slovenski NOB film«. Avtor se najprej spominja svojega odhoda iz Beograda 1947, kjer je zaman skušal prekiniti centralistične tendence Komiteta za kinematografij u pri vladi. Zavzemal se je, da bi imel komite le funkcijo koordinatorja raznovrstnih narodnih kinematografij po posameznih republikah. Aleksandra Vuča, predsednika tega komiteja in njegovega najpomembnejšega nasprotnika, imenuje za »pomembno osebnost, ki je sku- šala zaustaviti tok zgodovine«. Po teh sporih so Brenka premestili v Slovenijo. Tu je opravljal manj pomembne, celo neznatne funkcije, dokler ni bil imenovan za profesorja filmske umetnosti na Akademiji igralske umetnosti v Ljubljani. Kljub temu ni imel možnosti sodelovati pri oblikovanju slovenske filmske proizvodnje; ta je bila po njegovem že od začetka polna neizrazitih ustvarjalcev, ki so morali zadostiti tistim »od zgoraj« in tistim »od spodaj«. Pri tem so zamudili po- membne priložnosti: morali bi ustvariti trden fond umetniških filmov najvišje kvalitete na temo NOB (spomini so bili še zelo živi) pa tu- di dokumentarnih filmov o pomembnih zgo- dovinskih in kulturnih dogodkih za potrebe arhiva. Ustanoviti bi morali tudi filmski mu- zej, predvsem pa celovito slovensko filmsko šolo, kinoteko, in zgraditi nove ateljeje za umetniške filme. Boj proti filmski centrali- zaciji je ustvaril ugodno podlago za razvoj nacionalnih kinematografij, ki je pri nas dala tudi nekaj avtentičnih in kvalitetnih filmov. Dragotin Cvetko ugotavlja, da je bil »Delež F. Rukavine v delu ljubljanske Opere 1918 do 1925« pomemben za prenovitev in novo ute- meljitev te ustanove, za vpeljavo svežih glas- benih tokov v Slovenijo, za izšolanje potreb- nih kadrov, navkljub kritikam, ki so ga odri- nile, ker je avtoritativno izkoriščal svoj polo- žaj vodenje opernega orkestra. Frančiška Slivnik (»Janez Cesar — gleda- liški vzgojitelj«) nam najprej na kratko oriše sekcijo Ljudski oder na AIU, njen pomen in namen v prvih treh povojnih letih. Profesor te sekcije s statusom višje šole je bil igralec Janez Cesar, ki so mu pogosto pohvalno po- deljevali vzdevek »ljudskega umetnika«. Po- tem avtorica objavlja izbor iz njegovih pre- davanj, ki so ohranjena v rokopisu v SMG. To številko Dokumentov zaključujejo zapisi o življenjskih delih odrskih umetnikov, ki so umrli 1978: Eda Verdonika, pevke Štefke Po- lič, pevca Svetozarja Banovca; igralke Mire Danilove (f 1979). Na koncu je še poročilo z razstave scenografa Miomirja Deniča in poro- čilo o delu SGM v 1978. Marko Juvan Marjan Pertot, 100 let dramskega delovanja na Proseku in Kontovelu 1878—1978, izdal in založil »Amaterski oder«, Prosek — Konto- vel, 1978, brez oštevilčenja strani. Ena izmed pomembnih oblik kulturnega udejstvovanja Slovencev v Italiji je nedvom- no tudi dramsko delovanje, ki je imeloi poleg drugih oblik kulturnega življenja ogromno zaslug za dvig in utrjevanje nacionalne za- vesti. Po vaseh okoli Trsta so ob prelomu sto- letja pričela rasti bralna društva, pevska društva, ljudski odri itd. z namenom, da se preko prosvetnega delovanja pri širokih mno- žicah tržaškega slovenskega prebivalstva utrdi zavest o pripadnosti slovenskemu naro- du. Pred nami je kronika o dramskem delo- vanju na Proseku in Kontovelu, ki je izšla v založbi »Amaterskega odra« Prosek — Konto- vel 1978, pripravil pa jo je Marjan Pertot, ki je skušal s pomočjo podatkov iz Edinosti, medvojnega tednika Delo in drugih tržaških časopisov kakor tudi lastnega arhiva ponazo- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO • KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 67 riti dramsko delovanje v dveh vaseh blizu Trsta, od začetkov leta 1878 do današnjih dni. Prosvetno delovanje na Proseku in Konto- velu ima svoje korenine že v prejšnjem sto- letju, ko je bilo na Proseku ustanovljeno Bralno društvo leta 1878, nekaj let kasneje, ko je delovanje tega društva zamrlo, pa pevs- ko društvo »Hajdrih«. Leta 1890 je bilo tudi na Kontovelu ustanovljeno pevsko društvo »Danica«. Delovanja teh društev so bila vse- stranska, saj so zajemala pevsko, igralsko in prosvetno udejstvovanje. Po razpadu Avstroogrske monarhije in pri- hodu Italije se je prosvetno delovanje po mrtvilu med prvo svetovno vojno zopet okre- pilo, prišlo pa je zatem obdobje fašizma, ki je z ukinjanjem časopisov, zapiranjem šol, razpuščanjem društev itd. pomenilo hud uda- rec kulturni dejavnosti. Leta 1924 je bil na Proseku razpuščen »Klub dramatičnih dile- tantov«, na Kontovelu pa so isto leto razpu- stili »Ljudski oder«. Sledilo je dvajsetletno obdobje prisilnega kulturnega molka do kon- ca druge svetovne vojne, ko je ljudstvo zo- pet izrazilo potrebo po prosvetnem delovanju in po vsem, kar mu je bilo toliko let prepo- vedano. Povojno dramsko delovanje je avtor raz- delil v tri obdobja. V prvem obdobju, takoj po vojni, je bilo ustanovljeno prosvetno društvo »Ivan—Vojko«, ki je združevalo obe vasi. V drugem obdobju, ki prične leta 1948, sta bili na Proseku in Kontovelu zopet usta- novljeni dve prosvetni društvi, vsako s svojo dramsko skupino, ki sta bili aktivni do leta 1954. Tretje obdobje pa začne leta 1960, ko je bila na pobudo mladih prosvetnih delavcev ponovno oživljena dramska dejavnost. Leta 1970 so člani dramske skupine Prosvetnega društva Prosek — Kontovel ustanovili sa- mostojno društvo »Amaterski oder« Prosek — Kontovel, ki uspešno razširja dramsko de- javnost v obeh vaseh ter priteguje k sodelo- vanju širok krog vaške mladine. Skromno opremljena brošura, pisana pre- prosto, nam v kronološkem zaporedju osvetljuje stoletno obdobje kulturnega de- lovanja na Proseku in Kontovelu. Med tekstom so objavljene slike, vabila in sporedi, ki so jih priredili dramski odseki posameznih društev. Izdajo brošure 100 let dramskega delovanja na Proseku in Kontovelu 1878—1978 je omo- gočil »Amaterski oder« Prosek — Kontovel. Njen namen ni bil kompleksno obdelati pro- blematiko dramskega udejstvovanja Sloven- cev v zamejstvu, pač pa so jo izdali zato, da bi ostalo zapisano kulturno delovanje maj- hnega dela slovenskega prebivalstva v vaseh Prosek in Kontovel, ki je bilo tolikokrat ovi- rano in oteženo, pa je vsakič znova zaživelo v še večjem obsegu. Metka Gombač Jože Dular, Metlika skozi stoletja. Metlika 1978, 149 str. Knjižica je druga, spremenjena in razšir- jena izdaja dela, ki je prvič izšlo leta 1961. Je dokaz prizadevnosti avtorja ter tamkajšnjega muzejskega društva, ki je lansko leto slavilo tridesetletnico svojega uspešnega delovanja. Žepni format kot tudi preglednost teksta kažeta na to, da knjižica ni bila zamišljena kot znanstvena publikacija, temveč kot pri- pomoček turistu, ki bi rad kar najhitreje in največ zvedel o mestu in njegovi okolici. Ža- be j predstavljeni muzej ter kulturne in zgo- dovinske znamenitosti širšega metliškega to so poleg zgodovinskega pregleda še pose- področja. V primeru s prejšnjo izdajo gospo- darstvo ni obdelano posebej. To je svojevrs- ten rezultat dejstva, da gospodarski razvoj mesta ni več toliko vprašljiv, kct je/ bil sko- raj pred dvajsetimi leti. Kljub izrednemu deležu v NOB je bila ne samo Metlika am- pak vsa Bela krajina vrsto let po zadnji vojni pozabljena in le trdoživosti in vztrajnosti tamkajšnjega prebivalstva lahko pripišemo zasluge za prekinitev neugodnih gaspodars- kih in populacijskih nihanj. Črnomelj je bil dolga leta upravno in je še danes šolsko sre- dišče Bele krajine, nekakšno njeno »glavno mesto«, vendar je Metlika bila in je kulturno in seveda gospodarsko pomembnejša. Tega Dular seveda ne poudarja, je pa obiskovalcu dežele med Kolpo in Gorjanci takoj jasno. So- dimo da bi interdisciplinarno preučevanje zgodovinarjev, etnografov, sociologov, sla- vistov in mogoče še koga dalo izredno drago- cene rezultate. Ce ne bi mogli v doglednem času tega opraviti za vso Belo krajino, bi lahko preučili vsaj trikotnik Metlika—Semič ¦—Črnomelj. Knjižica je tudi svojevrstno spričevalo po- sluha za kulturo tamkajšnjih odločilnih de- javnikov in iznajdljivosti muzejskih delav- cev. Ta trditev je veliko izrazitejša ob pri- merjavi z veliko bogatejšim mestom ob Krki, kjer prvega skoraj ni čutiti, drugi pa si mo- rajo prizadevati, da obvarujejo tisto, kar so, tudi za ceno osebnih žrtev, uspeli rešiti. Omo- gočiti delo tistim, ki hočejo in znajo delati, ne pa gradnja neizkoriščenih objektov — spomenikov, je edina razumna in sprejemlji- va politika na tem področju. Bistvenih vsebinskih pripomb k delu Jože- ta Dularja, ki je nedvomno najboljši pozna- valec tamkajšnje preteklosti, ni. Nekoliko več 68 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 razkošja v opremi knjigi ne bi škodilo, ven- dar bo to moč popraviti ob naslednji izdaji., Stane Granda ! Acta ecclesiastica Sloveniae (AES), 1, Teo- loška fakulteta, Ljubljana 1979, 190 str. V skladu s svojimi historiografskimi pri- zadevanji je nedavno ustanovljeni Inštitut za zgodovino Cerkve (IZC) pod vodstvom dr. F. M. Dolinarja začel izdajati AES, v katerih naj bi se objavljali še neobjavljeni ali težko dostopni viri za slovensko cerkveno zgodovi- no (tudi slike) v originalnem jeziku; k vsa- kemu dokumentu ali skupini dokumentov naj bi redaktor napisal krajšo uvodno razpravo. Prva številka nam prinaša naslednje raz- prave: p. Metod Benedik, Instrukcija papeža Kle- mena VIII. za obnovo katoliške vere na Šta- jerskem, Koroškem in Kranjskem z dne 13. aprila 1592; France Martin Dolinar, Jožefinci med Ri- mom in Dunajem. Škof Janez Karel grof Herberstein in državno cerkvenstvo; Bogo Grafenauer, Etnična vprašanja ob preureditvi lavantinske škofije na Štajers- kem; Ivan Škafar, Jezuitski misijoni v krajini med Muro in Rabo za časa katoliške obnove 1609—1730; (opozarjam na dokument št. 4, iz katerega je razvidno, da je ogrski plemič s področja Lendave dobro razumel hrvaško); Ivan Škafar, Oda Jožefa Košiča iz leta 1813; (na ta tekst opozarjam klasične filologe). Res smo lahko veseli, da je začela izhajati nova historiografska revija, ki bo, če se bo držala svojega programa, posegala na vrsto zgodovinskih področij, s katerimi je bilo vsa- ko dogajanje v Cerkvi in okrog nje zelo po- vezano. Kdor bi želel v reviji objaviti kak svoj prispevek, naj po možnosti prebere »Navodi- la sodelavcem AES«, kjer bo dobil točne po- datke o vsebinskih in oblikovnih zahtevah uredništva. Imam pa tale predlog: ker so uvodne raz- prave razmeroma kratke (večji del revije že tako pokrivajo dokumenti v tujih jezikih, ki sta in verjetno tudi bosta predvsem latinščina in nemščina), bi bilo namesto štirih po- vzetkov v različnih jezikih (njihova vsebina se med seboj ponekod po nepotrebnem raz- likuje) najbrž bolje objaviti celoten prevod uvodne razprave v enem od svetovnih jezi- kov. Janez Peršič Jože Smej, Pastoralna dejavnost Ivanocy- jevega kroga, Maribor 1975, 172 str. Knjiga v delnem natisu (brez dokumentar- nih prilog) predstavlja bralcu doktorskoi raz- pravo, ki je bila sprejeta in zagovarjana na Teološki fakulteti v Ljubljani. Obravnava razmeroma malo raziskano in znano kulturno zgodovino Prekmurja v razdobju zadnjega desetletja 19. in prvih štirih 20. stoletja do druge svetovne vojne. Območje kulturnodu- hovniškega delovanja slovenskih rodoljubov Ivanocyja, Klekla st., Basa, Kolarja, Rogača, Sakoviča in nekoliko širšega kroga njihovih somišljenikov je predstavljala Slovenska kra- jina. To je slovensko področje, kjer so se sti- kale različne narodnosti (poleg slovenske še madžarska, nemška in hrvaška) in vere (ka- toliška, evangeličanska, kalvinska in židovs- ka). V prvem delu študije se pisec posveča opisu glavnih značilnosti področja in okolja, kjer je deloval Ivanocyjev krog, sodelavcem, ki so ga sestavljali, ter oblikovanju Ivano- cyjevih življenjskih nazorov. Za razumevanje njihovih prizadevanj nakaže idejne struje in narodnostne pritiske, ki so ogrožali obstoj slovenstva na tem območju. Težišče raziskav je, kot moremo sklepati že iz naslova razpra- ve, usmerjeno na okoliščine in sadove oprav- ljanja duhovniške službe omenjenih verskih učiteljev. Avtor razčlenjuje različne vidike in smeri njihovega udejstvovanja, pri čemer opozarja na odmevnost in široko zasnovo njihovega delovanja, ki je neredko preseglo meje posameznih župnij. Stvarne posledice njihove duhovniške aktivnosti nskazuje pisec s pogostimi tabelami, omenja pa tudi po- manjkljivosti njihovega delovanja. Do večje uspešnosti na pastoralnem področju je gotovo prispevalo slovensko rodoljubje Ivanocyja in njegovih somišljenikov ter njihovo prizade- vanje za uveljavitev in raširjanje domačega slovenskega jezika v izobraževalni in duhov- niški dejavnosti v Slovenski krajini. V okolju hudega madžarskega nacionalističnega pri- tiska so bila taka prizadevanja gotovo nekaj izjemnega, čeprav se pisec ograjuje od sodb o narodnostni zavesti Ivanocyja in njegovih. Razlog za to je morda v tem, da je bil kultur- no—literarni vidik Ivanocyjevega delovanja že nekajkrat predmet znanstvenih razisko- vanj. Glavni vir za raziskavo je avtorju bila Ivanocyjeva kronika. Za utemeljitev svojih trditev kakor tudi za opis dejavnosti Ivano- cyjevega kroga avtor pogosto priteguje v razpravo zanimive izvlečke iz nje in iz neka- terih drugih virov. Jože Sern kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 1980 69 Joštov mlin. ČZDO Komunist, Ljubljana 1979, 22 str. (Spomeniki delavskega revoluci- onarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem 11. zvezek) V našem prostoru že zelo znana zbirka, ki jo skupaj izdajata založništvo Komunista in Zavod SRS za spomeniško varstvo, prinaša ob letošnjih partijskih jubilejih in ob praznova- nju štiridesetletnice ustanovitve Zveze delov- nega ljudstva v Celju ter II. konference KPS v Joštovem mlinu novo knjižico, lepo oprem- ljeno s fotografskimi dokumenti. Po vrsti si slede prispevki Milana Apiha, Janka Liške in Emila Lajha. Apih, ki je eden od udeležencev konferen- ce, se dotakne splošnih političnih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji v obdobju okrog leta 1939 in položaja partije po nastan- ku ljudskofrontnega gibanja, vendar so osnova članka spomini na vodilne par- tijske delavce in revolucionarje, ki so zaradi brezposelnosti ustanovili manjšo mehanično tkalnico s katero so se iz Savinjske doline preselili v mlin Melhiorja Jošta na obrobju Celja, na skupno življenje in delo in na kon- ferenco samo. Liška je v prispevku pod naslovom Oris ljudskofrontnega gibanja v Sloveniji 1934— 1941 pregledal razvoj postopnega združeva- nja naprednih protifašističnih sil okrog KPS v obdobju med pokrajinsko konferenco KP v Goričanah ter ustanovitvijo Zveze delov- nega ljudstva v Celju na predvečer same voj- ne. Posebej se ustavlja na vseh prelomnih dogodkih tistega časa, kot so npr. nastanek časopisa Ljudska pravica, zlet Svobod v Ce- lju, stavkovni val v letih 1935 in 1936, usta- novni kongres KPS na Cebinah, obnovitev dela SKOJ in združevanje napredne mladine, borba ljudskih množic pod vodstvom KP pro- ti fašistični nevarnosti in petokolonaštvu. Lajh je sestavil Letopis dogodkov iz zgodo- vine delavskega revolucionarnega gibanja v Celju 1869—1941, ki zgoščeno našteva po- membne dogodke iz delavskega gibanja v Ce- lju in okolici v tem obdobju. Janez Sumrada i Kristina Samperl in Jakob Emeršič: Pro- štijska cerkev sv. Jurija — vodič, založil in izdal župnijski urad sv. Jurija v Ptuju, Ptuj 1978, 37 str., 20 fotografij. Ptujska prosti j ska cerkev je nedvomno eden najmogočnejših spomenikov sakralne arhitekture pri nas, zato je izid vodiča po njej nedvomno hvalevredno dejanje. Bogato j ilustrirana knjižica, v kateri se na straneh izmenjujejo fotografije in tekst, zgoščeno, toda izčrpno podaja vse značilnosti cerkve, uvodoma pa tudi kratek pregled njene zgo- j dovine. Poleg opisa vseh stavbarskih prvin cerkve, kot so tloris, empora, preddverje, glavna ladja, prezbiterij, zakristija, stran- ske ladje in kapele obravnava tudi cerkveno opremo, posebno pozornost pa posveti tudi nagrobnikom, ki so vzidani v zunanje stene cerkve. Z izjemo Kronike mestne župnije v Ptuju iz leta 1732, ki jo hrani Zgodovinski arhiv v tem mestu, je vodič nastal na podlagi že iz- dane literature. Vodiču sta dodana tudi nem- ški in angleški tekst, ki spremljata fotogra- fije v njem in ob njih podajata tudi povzetek celotne vsebine. Vsekakor gre za koristno delo, ki si ne zastavlja visokih znanstvenih ciljev, ampak je namenjeno najširšemu sloju obiskovalcev pomembne stavbe naše zgodovinsko-kulturne dediščine. Kot vodič bi bilo seveda še učin- kovitejše, če bi bile slike v njem barvne, vendar pa je to vsekakor zelo velik izdatek, ki si ga vsak ne more privoščiti. Andrej Vovko Theodor Veiter, Verfassungsrechslage und j Rechtswirklichkeit der Volksgruppen und Sprachminderheiten in Österreich 1918—1938. Poseben odtis iz zbornika Die österreichische Verfassung von 1918 bis 1938. Protokoll des Symposiums in Wien am 19. Oktober 1977. \ Zvezek št. 6. zbirke objav znanstvene komi- j sije za proučevanje avstrijske zgodovine v le- tih 1918—1938, Wien 1980, str. 89—209. I Dosedanjim študijam o problematiki koro-1 ških Slovencev po letu 1918 je avstrijski iz- ; vedenec dr. Theodor Veiter nedavno dodal, obsežnejši zapis o pravnem in dejanskem po- J ložaju Slovencev in Hrvatov (ob njih pa še \ dunajskih Cehov in Romov) v času prve av-i strijske republike. Kljub časovni omejitvi sej avtor vsebinsko ne ustavlja ob anšlusu (pri- \ ključitvi Avstrije nacistični Nemčiji), ampak J kaže tudi na še danes odprta vprašanja manj- ; šinskega varstva v sosednji Avstriji. V nasprotju s siceršnjo koroško nemško publicistiko Veiter omenja, da se da vse do konca prve svetovne vojne govoriti o Sloven- ski Koroški. Na tem področju so bili, poudar- ; ja, do tega časa le nemški (jezikovni) otoki, " omejeni na Železno Kapljo, Pliberk in še s zlasti Borovlje. Pač pa se je od tedaj dalje \ po njegovem stanje spremenilo; »Slovenske \ Koroške« sedaj ni več, ampak lahko govori- j mo le še o »samo po sebi umevnem koroškem ? 70 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 teritoriju«, ki ga že dolgo časa označujejo za jezikovno mešano področje. Vzrok take na- rodnostne spremembe je jasen: bralec Veit- rove študije bo razbral, da jo je iskati v pri- zadevanjih raznaroditi in germanizirati ko- roške Slovence, proces, ki se je po Veitru pri- čel še v času habsburške monarhije ter se kazal na skoro vseh področjih družbenega življenja. Eden germanizacijskih prijemov so bila, poudarja, tudi vsakokratna ljudska štetja z objavljenimi jezikovnimi podatki vred; šlo je za podatke, s katerimi je večin- ski narod (koroške Nemce Veiter v tej zvezi poznamuje z Mehrheitssprachvolk) manipu- liral in še manipulira na škodo slovenske manjšine. O jezikovni kategoriji »windisch«, ki jo je od nacistov prevzela druga avstrij- ska republika, pravi, da je imela namen re- ducirati število koroških Slovencev. Posebej pa naj podčrtamo Veitrovo opozorilo, da so pri vseh avstrijskih ljudskih štetjih po letu 1923 pa vse do danes (do štetja leta 1971) »manipulirali v protislovenskem duhu«. Ko Veiter razpravlja o manjšinskih za- ščitnih določilih senžermenske mirovne po- godbe z Avstrijo iz leta 1919, ugotavlja, da so bili koroški Slovenci na podlagi teh določil sicer formalno enakopravni z ostalimi držav- ljani republike Avstrije, njih dejanski po- ložaj pa je bil seveda drugačen. Ob razlagi določil te pogodbe kaže Veiter tudi na njihov zdajšnji položaj, ustvarjen z znano sedmoju- lijsko zakonodajo iz leta 1976, ko je avstrij- ski zakonodajalec določil 25-odstotno spod- njo mejo kot pogoj za uveljavitev dvojezič- nih krajevnih napisov. Kazoč na teh 25 od- stotkov dobesedno pravi: ta varianta je med vsemi evropskimi različicami manjšini naj- bolj sovražna. Nadalje ugotavlja, da v prvi avstrijski republiki ni bilo interesa po uve- ljavitvi pravne zaščite pripadnikov sloven- ske manjšine pred sodiščem. Ugotovitev to- rej, ki v polni meri velja še dandanašnji. V nasprotju s senžermensko mirovno pogodbo koroška sodišča ves čas prve republike niso sprejemala slovenskih vlog; še več: tudi na zahtevo slovenskih strank niso izdajala svo- jih odločb v slovenskem jeziku. Ko se dotika šolskega vprašanja, Veiter podčrtuje, da je koroška manjšinska šola bila (in je še danes, dodaja!) element asimilacije (z omejitvijo, da je njena asimilacijska vloga danes mnogo manjša kot v preteklosti). Na- daljnje ponemčevalno sredstvo je bilo potujče- vanje slovenskih zemljepisnih imen (zlasti v Karavankah). V podkrepitev Veiter navaja vrsto primerov ponemčevanja slovenskih imen v času habsburške monarhije, med obe- ma svetovnima vojnama pa tudi danes. Zal pa bralec zasledi v tekstu več netoč- nosti. Primer take vrste: Veiter trdi, da je v času med obema svetovnima vojnama priha- jalo do široke diskriminacije koroških Slo- vencev na pravnem in družbenem področju proti volji koroške deželne vlade ter v njej zastopanih strank. Gre za trditev, ki je avtor nadrobneje ne podpre, ki pa ne vzdrži kri- tike, čeprav so bile, kar je popolnoma razum.- Ijivo, različice pogledov posameznih politič- nih strank na slovensko koroško vprašanje. Tone Zorn Valentin Benedik, Hiše na Vačah in njih prebivalci s stanjem 31. 12. 1978. Vače 1979. str. 88. Knjižica z zgornjim naslovom je drugo Be- nedikovo delo o Vačah. Prva, Vače, prazgo- dovinska naselbina, trg in župnija, je izšla 1972. leta. Po obsegu in predmetu obravnave sta si knjižici podobni, vendar je druga bi- stveno drugačno delo. Medtem, ko bi prvo lahko uvrstili v vrsto znanih zgodovin slo- venskih župnij, s katerimi je začel 1884. leta Anton Koblar, pa bi drugo lahko smatrali le kot njeno dopolnilo, saj tovrstna vpraša- nja zanimajo predvsem domačine. Najbližje resnici smo, če vsebino označimo kot poizkus socialno gospodarskega pregleda Vač, gle- dano skozi prizmo gradbene aktivnosti, na- seljenosti hiš in menjavanja njihovih last- nikov. Zal je čas obravnave razmeroma kra- tek, ker se je avtor naslonil le na tiste sta- tuse animarum, ki se še nahajajo v župnij- skem arhivu in na ustna izročila. Oboje ne sega dlje kot v začetek 19. stoletja. Bene- dikova pobuda je zrasla iz prepričanja, da »je marsikaj vredno spomina«. To bo našlo verjetno hvaležen odmev med prebivalci Vač. Na vprašanje o širši vrednosti knjige pa lahko odgovorimo, da je to mikro študija, ki jo bodo tisti, ki se bodo ukvarjali z vprašanji oblikovanja naših naselij, gibanja prebival- stva, migracij kakor tudi izseljeništva lahko koristno uporabili kot dodatno informacijo ali pa kot potrditev svojih izsledkov na majh- nem primeru. Stane Granda UDK 75.041.8(497.12) :930.1 Grafenauer Bogo, akademik, redni univerzitetni profesor, PZE za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu Hinko Smrekar, »Slovenski zgodovinarji« Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, str. 9—13 clt. lit. 24 Ob Smrekarjevi sliki »slovenskih zgodovinarjev« preiskuje avtor njen na- stanek in podčrtuje, da gre za generacijo zgodovinarjev, s katero se za- čenja pred sto leti slovensko znanstveno zgodovinopisje. UDK 930.253(497.12 Lj.),,1898/1978" Voje Ignacij, izredni univerzitetni profesor, PZE za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu Ob podelitvi odlikovanja Zgodovinskemu arhivu v Ljubljani Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, i28, št. 1, maj 1980, str. 5—9 cif. lit. 3 V slavnostnem govoru je predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo čestital članom kolektiva zgodovinskega arhiva v Ljubljani za visoko od- likovanje, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito ob 80-letnici delovanja. Podal je utemeljitev za odlikovanje, pri čemer je navedel poglavitne faze razvoja Zgodovinskega arhiva v Ljubljani od usta- novitve leta 1898, ko je bil nastavljen pesniik Anton Aškerc kot mestni arhi- var, pa do danes. Pomebno obdobje za razvoj Mestnega arhiva ljubljanske- ga pomeni obdobje po letu 1945. Leta 1957 se je v MALj uvedlo družbeno upravljanje. Ker je MALj prerasel v regionalni zavod se je leta 1973 pre- imenoval v Zgodovinski arhiv Ljubljane. Izboljšani materialni, prostorski In kadrovski pogoji so omogočili, da se je ZALJ razvil v sodobno arhivsko ustanovo. Predlog za odlikovanje, ki ga je dal odbor Zgodovinskega društva za Slovenijo je dokaz plodnega sodelovanja med arhivarji in zgodovinarji., . UDK 373.3(497.12 Sv. Gregor n. Ortn.) Vovko Andrej, kustos arhiva. Slovenski šolski muzej 61C00 Ljubljana, Poljanska 28, Yu Iz zgodovine osnovne šole pri Sv. Gregorju nad Ortnekom Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, ;28, št. 1, maj 1980, str. 22—26 clt. lit. 24 Prebivalci hribovskega grebena Slemen, katerega središče je Sv. Gregor, so prišli do šole sorazmerno pozno, šele leta 1359 v obdobju, ki ga v šolski zgodovini označujemo s pojmom »konkordatne šole«. Razvoj te prvotno enorazredne In kasneje dvorazredne šole ne pomeni sicer nič posebnega, vendar pa dobro ilustrira razmere na področju šolstva v Avstro-Ogrski, stari Jugoslaviji, za časa NOB In po osvoboditvi. Značilno za svetogregor- sko šolo je, da so nanjo prihajali učitelji praviloma takoj po svojem kon- čanem šolanju, vendar pa so se nekateri izmed njih kasneje razvili v pri- znane pedagoške in javne delavce. UDK 92'9.2 Peroni ,,1280/1330" Mihelič Darja, asistent, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Slovenska akade- mija znanosti in umetnosti 61000 Ljubljana, Novi trg 4, Yu ivoVi .Bmu.iüui.a (mnm Življenje in poslovanje nekaterih Peronijev v srednjeveškem Plrailu Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, str. 14—22 clt. lit. 116 Prispevek prikazuje florentinsko družino Peronijev, katere prva predstav- nika sta se doselila v Piran v osemdesetih letih 13. stoletja. Po ohranjenih in objavljenih virih zasleduje članek življenje Peronijev, njihove družinske povezave in potomstvo, razraščanje njihovega poslovanja, njihove premo- ženjske razmere in družbeni ugled, Poi izjemnih poslovnih uspehih, ki so spremljali delovanje prvih Peronijev, pa v drugi polovici tridesetih let 14, stoletja njihovo potomstvo nI več sodilo v vrste najuspešnejših piran- skih poslovnežev. UDC 373.3(497.12 Sv. Gregor n. Ortn.) Vovko Andrej, Curator of the Archives, Slovene School Museum 61000 Ljubljana, Poljanska 28, Yu From the History of the Elementary School at St. Gregor above Ortnek Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, pp. 22—26 notes 24 The inhabitants of the mountain range Slemen, the centre of which is St. Gregor, got their school relatively late: in 1859 only, during the period that has been called in the school history "concordat schools". The develop- ment of this originally one-class school and later two-class school bears no special significance; still, it is a good illustration of the circumstances in the field of education in Austria-Hungary, Old Yugoslavia, during the National Liberation period and after it. Typical of this St. Gregor school is that, as al rule, young teachers were coming there immediately after they had finished their studies; nevertheless, some of them later developed into recognized pedagogical and public workers. UDC 75.041.8(497.12) :930.1 Grafenauer Bogo, Academician, University Proffessor, Department of History, The Faculty of Philosophy in Ljubljana 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu Hinko Smrekar, »Slovenski zgodovinarji« (Slovene Historians) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, pp. 9—13 notes 24 In connection with Smrekar's painting "Slovene Historians" the author is investigating its origin — stressing that it concerns the generation of histo- rians that founded the Slovene scientific historiography a hundred years ago. UDC 92.'9.2 Peroni ,,1280/1330" Mihelič Darja, Assistant Professor, Historical Institute of Milko Kos, Slovene Academy of Arts and Sciences 61000 Ljubljana, Novi trg 4, Yu The Life and Functioning of Some of the Peronls In the Mediaeval Piran Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, pp. 14—22 notes 116 The study presents the Florentine Samily of the Peronis whose first two representatives had settled in Piran in the eighties of the 13th century. By way of preserved and published sources the article is following the lives of the Peronis, their family connections, their descendants, the growth of their business, their pecuniary circumstances and their social reputation. After the exceptional business success of the first Peronis their descendants in the second half of the thirties of the 14th century no longer belonged among the most successful businessmen of Piran. UDC 930.253(497.12 Lj.),,1898/1978" Voje Ignacij, Associate Professor, Department of History, The Faculty of Philosophy in Ljubljana 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, Yu On the Occasion of Conferring a Decoration on the Historical Archives in Ljubljana Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, pp. 5—9 notes 3 In his festal address the president of the Historical Society of Slovenia congratulated to the members of the Historical Archives in Ljubljana for the valuable decoration conferred on them by the President of the Repub- lic, Josip Broz Tito, on the occasion of the 80th anniversary of their acti- vity. He presented arguments for decoration along with the basic phases of development of the Historical Archives in, Ljubljana ever since their foundation in 1898 when the poet Anton Aškerc was appointed the municipal archivist — up to nowadays. The important period in the development of the Ljubljana Municipal Archives has been the period after 194S. In 1957 collective management was introduced in the Ljubljana Municipal Archi- ves. Since the Municipal Archives of Ljubljana outgrew into a regional institution in 1973 their name was changed into Historical Archives of Ljubljana. The improved conditions as regards materials, space, and per- sonnel enabled the Histonical Archives of Ljubljana to develop into a modern archival institution. The proposition for decoration made by the Slovene Historical Society committee is a proof of the fruitful cooperation between the archivists and historians. UDK 945.33 „1918" Marušič Branko, višji kustos, ravnatelj, Goriški muzej 65000 Nova Gorica, Grajska 1, Yu Na Primorskem ob razpadu Avstro-ogrske Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, str. 32—42 clt. lit. 48 Članek je nekoliko spremenjeno predavanje na članskem sestanku Zgodo- vinskega društva za Slovenijo (Ljubljana, 21. 12. 1978). Obravnava razmere neposredna pred koncem prve svetovne vojne na Goriškem in v Trstu tedaj, ko je bilo že skoraj povsem jasno, da bo Avstro-Ogrska razpadla in da si bodo njena državna ozemlja porazdelile že obstoječe ali pa nove dr- žavne tvorbe. Na Primorskem živeča naroda (Slovenci, Italijani) rešujeta vsak zase bodočnost te avstrijske upravne enote. Vendar tudi politične stranke pri obeh narodih niso enotne ali naj se bodočnost Primorske oz. Trsta rešuje na nacionalistični (priključitev k obstoječi Italiji ali nastaja- joči Jugoslaviji), linternacionalističnl ali še vedno habsburški koncepciji. Toda sledeč določilom premirja med Avstro-Ogrsko in Italijo (antanto) je slednje zasedla po 4. novembru 191« celotno področje. Prihod Italijanske vojske v Trst 3. novembra je vzbudil v slovenski historlografilji posebne razprave, ki jim članek odmerja določeno pozornost. 949.712 Ljubljana ". . ./1918" Drnovšek Marjan, arhiviist, Zgodovinski arhiv Ljubljana 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, Yu Projekt za Zgodovino LJubljane in nekatere raziskave iz ljubljanske zgodovine do leta 1918 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, i28, št. 1, maj 1980, str. 51—54 clt. lit. — Poročilo o dosedanjem delu na projektu Zgodovina Ljubljane in oris po- membnejših raziskav iz mestne zgodovine v zadnjih desetih letih za ob- dobje do leta 1918 je bilo podano na ustanovnem občnem zboru Zgodovin- skega društva Ljubljana 3. decembra 1979. Ugotovljena je bila pestrost In množičnost dosedanjih raziskav iz mestne zgodovine, ki so izhajale v slovensMh zgodovinskih časopisih in revijah ali kot samostojne publikacije. Lokalno ljubljansko preteklost najde svoje me- sto tudi v revialnem tisku, tovarniških glasilih in samostojnih jubilejnih publikacijah. Namen poročila je bil v spodbudi nadaljevanja del na izdelavi sinteze zgodovine mesta Ljubljane. UDK 619(497.12) :615.89 Dolenc Milan, doktor veterine 61000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 41, Yu Bolezni vimena v ljudskem živinozdravništvu Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, sfr. 26—31 clt. lit 8 Avtor je prikazal, kako so nekdaj veterinarji zdravili bolezni vimena, kaj so pisale o tem ljudskomedicinske bukve in kaj razkrivajo podatki, ki jih je zbral z anketiranjem po Sloveniji. UDK 331.97(497.12) :331.158 Švajncer Janez, novinar in publicist 62000 Maribor, Cesta zmage 92, Yu Udarništvo in naši udarniški znaki Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, str. 43—50 clt. lit. 24 Udarništvo je bila organizirana oblika spodbujanja delavcev k čim večji produktivnosti, ki je bila uveljavljena v Jugoslaviji v letih 1946—1951. Sprva je bil udarniški naslov namenjen samo delavcem, M so za predpisan odsto- tek presegli delovno normo, racionalizatorjem in novatorjem, kasneje pa tUdI najmarljlvejšlm mladincem na velikih delovnih akcijah. V sestavku so obdelani znaki, do katerih so prihajali udarniki v Sloveniji. Tak je bil zvezni znak in izvirni slovenski znaki: udarniški znak, podeljen v Ajdov- ščini leta 1946, znak udarnikom Gradisa in udarniški znak Slovenija-ceste. 949.712 Ljubljana ". . ./1918" Drnovšek Marjan, Archivist, Historical Archives of Ljubljana , ,,„,,,g„.. 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, Yu ' «evoi- A Project for the History of Ljubljana and Certain Investigations in the History of Ljubljana Until 1918 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, pp. 51—54 notes — A report on the past work on the project for the History of Ljubljana and an outline of some more important investigations in the history of the town in the last ten years — covering the period up to 1918 — were given on the Historical Society constituitive general meeting in Ljubljana on December 3rd, 1979. It was stated that the investigations in the history of Ljubljana that were being so far published by Slovene historical newspapers and magazines or as independent publications were variegated and numerous. The local past of Ljubljana finds place also in popular magazines, factory papers and independent jubilee-publications. The aim of this report was to encourage the continuation of work in order to prepare a synthesis of the history of the Ljubljana town. UDC 945.33 „1918" Marušič Branko, Senior Curator, Director of the Gorica Museum 65000 Nova Gorica, Grajska 1, Yu At Primorje by the Time of Austro-Hungarlan Disintegration Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, )28, št. 1, maj 1980, pp. 32—42 notes 48 The article is a slightly altered version of a lecture that was igtiven at the meeting of the Slovene Historical Society members in Ljubljana on 21st December 1978. It deals with the circumstances on Goriško and in Trst immediately before the end' of World War I — when it became almost completely clear that Austria-Hungary was about to disintegrate and that its national territories would be divided among the already existent or new states. The two nations living at Primorsko (Slovenes, Italians) tried to solve the future of this Austrian administrative unit each by itself. Yet the political parties of neither of them were uniform as to whether the future of Primorsko or Trst should be secured by way of nationalistic (i. e. the annexation to the existent Italy or to the forming Yugoslavia), in- ternationalistic, or as yet Hapsburg, conception. Nevertheless, following the definitions of the armistice between Austria-Hungary and Italy the latter occupied the whole territory after 4th November 1918. The arrival of the Italian army in Trst on 3rd November stirred up special, studies iln Slovene historiography to which this article pays a certain degree of attention. I UDC 331.97(497.12) :331.158 Svajncer Janez, journalist and publicist 62000 Maribor, Cesta zmage 92, Yu 2isiid;jq nčEVŽ Shock-working and our shock-workers' sigris Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1,' maj 1980, pp. 43—50 notes 24 Shock-working was an organized way to stimulate workers to achieve the largest production possible; it was common in Yugoslavia during the years 1946—1951. At the beginning shock-working title was meant only for those workers who surpassed the working norm for a prescribed percentage, for rationalizers and innovators, .and later on also for the most dllligent young people working in work brigades. The article deals with the signs awarded to the shock-workers in Slovenia. Such was the federal sign and such were the original Slovene signs: the one awarded in Ajdovščina in 1946, the one awarded to the shock-workers of Gradis and the one of Slovenija- ceste. UDC 619(497.12) :615.89 Dolenc Milan, Veterinary Surgeon, D. M., 61000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 41, Yu Udder Diseases in Popular Veterinary Medicine Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, pp. 26—31 notes 8 The author presents the way veterinaries once used to cure udder diseases; he tells us what popular medical books wrote about them and what the data that he himself collected in Slovenia, reveal. UDK 930.271 = 71(497.121 Lj.) Kopriva Silvester, profesor v pokoju 61000 Ljubljana, Resljeva 13, Yu Latinski napis na studencu pod gradom ob Sodarski stezi Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, str. 54—56 clt. lit — Pisec razrešuje latinski napis na doslej še neomenjenem opuščenem studen- cu pod gradom. Napis vsebuje razen prve besede same kratice; na podlagi več indicijev doda avtor še konjukturo (CIT). ne Izključuje pa še kako drugo možnost dopolnitve. Navaja še drug latinski napis v zvezii s tem studencem. Hkrati omenja fresko na sosednji hiši, odbijač-kamen z nem- škim napisom na bližnjem vogalu dn v bližnji hiši vzidan portal nekdanje- ga ljubljanskega liceja. UDC 930,271=71(497.12! Lj.) Kopriva Silvester, Retired Professor 61000 Ljubljana, Resljeva 13, Yu The Latin Inscription on the Well Under the Castle oi* Sodarska Lane Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 28, št. 1, maj 1980, pp. 54—56 notes — The author is making out the Latin Inscription on the so far unmentloned, abandoned weU under the Castle. Except for Its first word the inscription consists of initials alone; on the basis of several indications the author has added also his replenishment (CIT), not excluding some other possibi- lities of completion. In connection with this well he mentions also another Latin inscription. Simultaneously, he mentions a fresco on the next-door house, a buffer-stone with German inscription at the nearby corner and a built-in portal in the neighbouring house of the former Ljubljana lyceum. Publikacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (razmnoženo kot rokopis) I. Listine 1243—1397, Ljubljana 1956 25.— II. Listine 1299—1450, Ljubljana 1957 25.— III. Lisüne 1320—1470, Ljubljana 1958 25.— IV. Listine 1471—1521, Ljubljana 1959 25.— V. Listine iz kodeksov Mestnega arhiva v Trstu, 1320—1348, Ljubljana 1960 25.— VI. Listine 1444—1499, Ljubljana 1961 25.— VII. Listine 1243—1498, Ljubljana 1962 25.— VIII. Register Krištofove bratovščine v Ljubljani 1489—1518, Ljubljana 1963 25.— IX. Listine 1220—1497, Ljubljana 1964 25.— X. Ustine 1144—1499, Ljubljana 1965 25.— XI. Fevdna knjiga Jamskih 1453—1480, Ljubljana 1966 25.— XII. Urbarji 1490—1527, Ljubljana 1968 25.— 2. 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1959 40.— 3. Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945—1955, Ljubljana 1965 52.— 4. Razprave I. Vlado Valenčič, Agrarno gospodarstvo Ljubljane do zemlji- ške odveze, Ljubljana 1958 30.— II. Iz stsurejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane (Zbornik razprav), Ljubljana 1971 40.— III. Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka 18. stoletja (Zbornik razprav), Ljubljana 1972 40.— IV. Ljubljanska obrt od začetka 18. do srede 19. stoletja (Zbor- nik razprav), Ljubljana 1977 80.— 5. Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1962 (broširana, žepna izdaja) 20.— 6. Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1965 (trijezična izdaja) 60.— 7. Ljubljana 1945—1970, Ljubljana 1970 30.— 8. Katalog: Starejša ljubljanska industrija, Ljubljana 1973 20.— Ladislav Benesch, Mlin v Ratečah, tisk, okoli 1880. Narodni muzej v Ljubljani (foto Srečo Habič)