Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, KolOdVorSkA C. 6, telefon 72 082. - Ureja ured-niSkl odbor. — Odgovorni urednik Milan Flerin. — Izhaja vsakega 15. v mesecu. — Žiro račun: Številka 5012-3-50. — Cena 0,50 din — Tiska tiskarna »Tonrta Tomšiča« v LJubljani
Leto V — št. 10 Domžale, 15. novembra 1968
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Socialistična zveza in gospodarska zbornica o kmelijjslvu na vasi
Na podlagi večmesečnih razprav 0 problemih kmetijstva na vasi v občinah Slovenije je tudi izvršni odbor Republiške konference Socialistične zveze skupno z Gospodarsko zbornico razpraval o teh problemih. Kot uvod v razpravo je bila po-lana ocena Izvršnega odbora, ki temelji na razpravah po občinah. Osnovna ugotovitev te razprave je med drugim tudi ta. da si kmetje lahko izboljšajo svoje življenjske razmere le pod pogojem, če bode povečevali svojo storilnost. Tega pa seveda, prepuščeni sami sebi. ne morejo doseči, ampak je to možno edino v sodelovanju z zadrugami ali drugimi kmetijskimi in gospodarskimi organizacijami. Zaključeno je tudi, da bi se moral razširili obseg vseh tistih in takih oblik kooperacije, ki bodo vključevale v proizvodni proces zemljišča kmelov — kooperantov. Socialistična zveza in Gospodarska zbornica bosta dajala družbeno podporo kmetom posebno tam. kjer ni razumevanja za delovno sodelovanje, da bodo kmetje lahko ustanovili tudi sami novo zadrugo ali kakršnokoli drugo interesno skupnost.
Razprava je pokazala, da bi hranilno kreditna služba, ki ima V Slovenji uspešno tradicijo, lahko s povezovanjem sredstev kmetov, kmetijskih delovnih organizacij in bank vplivala, da bi se proizvodnja modernizirala in da bi s sodelovanjem med "Ijema lektorjema hitreje napredovala.
Kot zaključek je po dal>š« razpravi in ugotovitvah razprav v vsci Sloveniji zaključeno, da je nujno potrebno kmetijstvu v Sloveniji zagotoviti dolgoročen in kar najbolj ustaljen razvoj v enakopravnejšem razmerju z drugimi gospodarstvi. Da bi dosegali te cilje pa je potrebno:
1. razmerja primarne delitve privesli na raven  reformnih izhodišč".
2. razvijati in izpopolnjevati sislem varstvenih cen. premij in regresov, razvijati 'unkeijo materialnih odnosov in fon'l'>- i rizik:
3. spodbujati z zunanjetrgovinskimi in deviznim sistemom izvoz lislib pridelkov, M v kmetijstvu v Sloveniji prcvlulu jejo. «1 ukrepi lahko kmetijstvu zagotovijo večjo ekonomsko veljavo v bankah in v razmerju do predelovalni' industrije in trgovine:
4. pospeševati je treba proces samoor-nniziranja in integracije. Ob ugodnejših Ekonomskih pogojih se bo kmetijstvo lah-*<> uspešneje in bolj enakopravno vklju *pvalo v Integracijo i predelavo in trgovino Gospodarska zbornica ho odločni' "odpirala in aktivno sodelovala pri orga-
niziranju teh procesov. Le tako bo mogoče ustrezneje porazdelili dohodke akumulacije med primarno proizvodnjo, predelavo in trgovino.
5. Realno je treba ocenjevati ekonomski položaj kmetijstva in ustrezno oblikovati kreditno politiko, uskladiti s plačilno sposobnostjo stare kreditne obveze kmetijstva, ki v sedanjem položaju mnogokje onemogočajo celo enostavno reprodukcijo. Kreditni pogoji naj bodo enaki za družbeno proizvodnjo, kakor tudi za kooperacijo:
6. načela davčne politike morajo biti enotna in objektivno usklajena na vsem območju v Sloveniji, pri čemer je treba zagotoviti na hribovitih in pasivnejših področjih določeno spodbudo. Ta naj v ugodnejših ekonomskih razmerah skupaj z drugimi ukrepi zmanjša opuščanje kmetijstva in odseljevanje kmečkega prebivalstva. 7. davčno politiko moramo pospeševati hotenje mladih kmelovalcev. da modernizirajo svojo proizvodnjo in da postanejo tako donosnejši pridelovalci.
Gabrovšek
dita.il s spomenika herojem revolucije v domžalah, osnutek
/an.i je Izdelal domačin petek
louoda, realiziral i*a ga je kipar i smkrdu
Zgodovinske obletnice
V le redko katerem letu se nakopiči toliko zgodovinskih jubilejev kot v letu 1968. Letošnji jubileji so tudi tako pomembni v zgodovini slovenskega naroda, v njegovem boju za enakopravnost, za združitev vsega narodnostnega ozemlja in za njegovo politično samostojnost, da se jih ne spominjajo le zgodovinarji, temveč tudi širša javnost.
V drugi polovici šestdesetih let 19. stoletja je slovensko narodno gibanje stopilo v novo, aktivnejše m odločnejšv obdobje, ter si zagotovilo množično podporo; prvič je zmagalo na volitvah na veliki večini slovenskega narodnostnega ozemlja, odločno je obnovilo zahtevo po /.edinjeni Sloveniji, za katero so se prav pred sto leti začeli izjavljati prvi tabori, prva množična politična zborovanja v Ljutomeru. Žalcu in Šempasu. V taborski dobi smo se Slovenci prizadevali seznaniti zunanji svet — Evropo s svojimi zahtevami, s svojo voljo po /družitvi in svobodnem življenju. Ta doba nas je potrdila kot politični narod.
Leta 1918 se je zvrstilo veliko pomembnih dogodkov. Daleč najpomembnejši je razpad habsburške monarhije ki je omogočil združitev jugoslovanskih narodov. 29. oktobra je bilo z ustano vitvijo države Slovencev, Hrvatov in Srbov konec tisočletnega gospostva Nemcev nad večino slovenskega narodi, in začetek njegove kratkotrajne politične svobode. 1. decembra je bila nato izvršena politična združitev Slovencev. Hrvatov in Srbov z ozemlja razpadi; avsti o-ogrske monarhije s kraljevine Srbijo. To uresničitev cilja najnapred nejših duhov jugoslovanskih narodov pa je zasenčil način združitve, ki je bil v nasprotju z demokratičnimi načeli in ni dajal, ne Slovencem ne drugim, jamstev za politično svobodo, za nemoten narodnostni in gospodarski lazvoj. Ne glede na to, da je bila stara Jugoslavija od prvih do zadnjih dni obstoja obremenjena s težkimi nacionalnimi in socialnimi problemi, pa pomeni njena ustanovitev velik napredek v primerjavi z dotedanjo razbitostjo iugoslovan skih narodov in brez nje bi verjetno tudi nove Jugoslavije ne bilo. Zato bi
bilo treba dogodke okrog nastanka prve jugoslovanske   države   bolje osvetliti,
5 pozitivne in kritične strani, ter jim dati vidnejše mesto v letošnjih proslavah.
Med dogodki pred 25 leti je v jugoslovanskem okviru prav gotovo najpomembnejši dogodek II. zasedanje AVNOJ, v sloveskem merilu Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju ter razmah NOB po kapitulaciji Italije in še posebej vseljudska vstaja na Primorskem, za domžalsko območje pa je pomembna še obletnica ustanovitve I   štajerske   brigade   Slavka Šlandra
6 avgusta 1943 na Šipku nad Blagovico, na političnem področju pa nagla rast partijskih organizacij in odborov OF ter njenih množičnih organizacij jeseni 1943 ter končno ustanovitev najvišjega političnega foruma — okrožnega odbora O17' Kamnik 26. novembra tega leta.
Vseljudska vstaja na Primorskem je bila veličastna manifestacija volje Primorskih Slovencev za boj v okviru splošnega narodnoosvobodilnega gibanja in za združitev vsega slovenskega naroda v novi Jugoslaviji. Kočevski rbor je bil prvo svobodno in demokra-
tično izvoljeno ljudsko predstavništvo — parlament — v zgodovini slovenskega naroda, na katerem so odposlaci enoglasno izrekli voljo Slovencev, da prenesejo vse napore in žrtve v boju za osvoboditev in združitev našega naroda ter za novo Jugoslavijo. V resoluciji 80 odposlanci poudarili »v imenu vsega borečega se ljudstva, da je slovenski narod danes končnoveljavno stopil v krog suverenih narodov«. Na tem zboru so tudi izvolili delegate za II. zasedanj' AVNOJ, naše prve »zvezne« poslance.
Slovenski delegati so na II. zasedanju AVNOJ skupaj s predstavniki vseh jugoslovanskih narodov razglasili federativno in demokratično Jugoslavijo ter s tem izpričali voljo vseh Slovencev, združenih v OF, da se po zmagi nao fašizmom ne povrnejo na stare razmere Na II. zasedanju AVNOJ smo dobili prvi jugoslavanski parlament, naš najvišji zakonodajni in izvršni organ, dobili smo prvo skupno vlado — NKOJ, emigrantski vladi in kralju pa je najvišje ljudsko predstavništvo odvzelo pravico, da predstavljata Jugoslavijo. S tem so bili položeni trdni temelji nove Jugoslavije, ki je postala svobodna skupnost suvere-
nih narodov. V tem je tudi njena volika moč.
Letos spomladi je minilo tudi 20 let od akcije Informbiroja, s katero so po .skušali odvzeti jugoslovanskim narodom izbojevano suverenost. Spomin na te dogodke smo blagohotno prepustili po zabi. Toda vdor sil varšavskega pakta v CSSR nas je opomnil, da kaže imeti pomembne prelomnice v naši zgodovini vodno pred očmi. Ob tem bi bilo treba poudariti, da se ob pritrjevanju veljavnosti izreku — »historia vitae magistra« ali »historia docet«, človeški rod iz zgodovine še ni mnogo naučil
Vsi omenjeni dogodki lepo pričajo, kako dolgotrajna, naporna in krvava je pot narodov do največjih dobrin, do svobode, do združitve in do prave, ne ic »pogojne« suverenosti. Prav letošnji mednarodni dogodki dokazujejo, da nobena, tudi bratska, pomoč narodom do teh velikih ciljev običajno ni zastonj. Prav zato so tudi letošnji jubileji slo- ! venskega naroda oziroma vseh jugoslovanskih narodov tako živo prisotni v nas. sj Dr. M. Stiplovšek
Skupne ugotovitve in stališča izvršnega sveta Skupščine Slovenije in predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovence
izvršni svet Skupščine SR Slovenije in predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije sta na skupni seji 21. oktobra 1968 obravnavala financiranje pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter družbenoekonomska izhodišča za oblikovanje dohodkov za kritje potreb sološne porabe v SR Sloveniji za leto 1969 in sprejela naslednje skupne ugotovitv* in stališča.
I.
V pokojninsko invalidskem zavarovanju je v letu 1968 v primerjavi s prejšnjim letom ugotovljen določen napredek tako v rednem izplačevanju pokojnin kot v celotnem povečanju pokojnin v skladu s porastom življenjskih stroškov in v delni uskladitvi tako imenovanih starih in novih pokojnin. Vendar tudi v letošnjem letu obstajajo nerešeni mnogi pereči problemi pokojninskega zavarovanja, zlasti nroblemi financiranja. Zato izvršni svet in oredsedstvo Zvsze sindikatov sodita, da je v letu 1969 potrebno
— zagotoviti redno plačevanje pokojnin ter invalidnin v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi, upoštevajoč pri tem predvideni porast življenjskih stroškov redni odvod stanovanjskega prispevka od pokojnin in oblikovanje z zakonom določene minimalne rezerve sklada;
— opraviti nadaljnjo fazo usklajevanja ■tarih in novih pokojnin v obsegu in na
način, ki bo omogočil, da se ob ustreznih spremembah v sistemu pokojninskega zavarovanja že v letu 1970 začne z rednim usklajevanjem pokojnin /. ekonomskimi gibanji;
— poravnati celotne obveznosti do pokojninskega sklada s strani republiškega in zveznega proračuna, izhajajoč iz boni-ficiranja pokojnin:
— pri sprejemanju stopnje za leto 1969 je potrebno upoštevati vse naštete obveznosti in zagotoviti primerne stopnje.
Pristop k reševanju problemov financiranja invalidsko-pokojninskcga zavarovanja za leto 1969 pomeni po skupni oceni pozitiven pristop k uvajanju novih rešitev v sistemu pokojninskega zavarovanja. Obojestranska ocena je, da bo ob iskanju novih sistemskih rešitev nujno oceniti tudi realizacije sklepa VI. kongresa ZSJ v zvezi s starostno mejo in delovno dobo. Pri tem moramo upoštevati nove ekonomske, socialne, demografske okolnosti in posledice novih rešitev, kot so dodatna obremenitev osebnih dohodkov zaposlenih, nižje pokojnine, težava v rednem izplačevanju pokojnin, pri valorizaciji ipd. Zato menita, da ni mogoče obravnavati vprašanje pogojev za pridobitev pokojnine izven celotnega kompleksa objektivnih socialnoekonomskih gibanj.
Tzvr^ni svet Skupščine SR Slovenije in predsedstvo republiškega sveta ZSS ugotavljata, da so dosedanji restriktivni ukrepi v financiranju zdravstvenega varstva povezani z. uresničevanjem gospodarske in družbene reforme dali številne pozitivne rezultate zlasti v omejitvi stalnega visoke-
ga porasta zdravstvene potrošnje. Ugotavljata, da kljub nekaterim doseženim rezultatom procesi racionalizacije izvajanja zdravstvenega varstva tečejo prepočasi. Za preteklo obdobje ugotavljata veliko zavzetost in napore samouprave zavarovance^ in zdravstvene službe, da v neposrednih odnosih rešujeta probleme in iščeta najracionalnejše rešitve. Pri tem je normalno, dz prihaja v neposrednih odnosih tudi do določenih zaostritev.
Glede na takšne ugotovitve Izvrtal svel in predsedstvo republiškega sveta ZSS menita, da je v financiranju zdravstvenega področja v letu 1909 potrebno uveljaviti naslednje:
1. Potrebno je v čimvečji meri uveljaviti samostojnost in odgovornost komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja pri odločanju in obsegu pravic in obveznosti zdravstvenem zavarovanju. Hkrati z vec*^ jim uveljavljanjem samouprave zavarovancev je potrebno z vsemi možnimi ukrepi delovati tudi v smeri hitrejše racionalizacije zdravstvene službe in to zlasti bolnišnične službe.
Na ta način bodo dejansko ustvarjeni osnovni pogoji za samoupravno odločanje o potrebnih sredstvih za zdravstveno varstvo — dclimitiranje stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev. Pri tem jo računati s predvidenim povečanjem osebnih dohodkov zaposlenih v letu 1969 in z realno opredelitvijo in izpolnjevanjem obveznosti ostalih financerjev in nekaterih drugih kategorij prebivalstva do skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev.
2. Večja sredstva za zdravstveno varstvo v skladih zdravstvenega zavarovanja je potrebno zagotovili tudi z drugimi instrumenti, s katerimi je mogoče usmerjati potrošnjo na področju zdravstvenega varstva in pridobiti dodatna sredstva za financiranje zdravstvenega varstva. Zato |e socialno ekonomsko funkcijo denarnih nadomestil In participacije vsetransko ponovno oceniti
zlasti z medicinskoga vidika in jih nadalje
izpopolnjevati kot regulatorja potrošnje.
Več sredstev za zdravstveno varstvo V skladih zdravstvenega zavarovanja ne smemo zagotavljati s povečano prispevno stopnjo, ker bi tok ukrepov spodbujal predvsem porast potrošnje in podražitev zdravstvenih storitev — stališče sindikatov.
8, Izvršni svet in predsedstvo sindikatov se bosta vsak na svojem delovnem področju in v okviru svojih možnosti prizadevala, da se čimbolj uveljavijo temeljitejše izpopolnitve sistema zdravstvenega zavarovanja v smeri učinkovitega uveljavljanja sambUpniV« Zavarovancev in racionalnejšega poslovanja v zdravstvenem varstvu Prav tako sodita, da je potrebno v letu 1909 z republiškim zakonom predpisati posebne pogoje za ugotavljanje in delitev dohodka v zdravstvenih zavodih, uveljaviti enotna načela za vrednotenje zdravstvenih storitev, zagotoviti racionalno Organizacijo bolnišničnega omrežja in splošne zdravstvene službe, pa tudi večjo zavzetost druž-beno-političnih skupnosti v politiki in financiranju zdravstvenega varstva.
III.
Izvršni svet in predsedstvo Republiškega sveta ZSS ugotavljata, da se ob pomembni lasti gospodarstva v dosedanjem družbenoekonomskem razvoju nekatera področja družbenih dejavnosti niso sorazmerno razvila. Ta nesorazmerja se zaostrujejo iz leto v letu, zato jih je potrebno učinkoviteje risiopno razreševati. V letu 1969 pa je predvsem potrebno urejati osnovne probleme s področja izobraževanja, pokojnin, javne varnosti in narodne obrambe.
Z reševanjem teh problemov začenjamo v času. ko se gospodarstvo bori s težavami kvalitetne preobrazbe in s težavami prodiranja na zunanji trg. Kljub vrsti ugodnih procesov, ki se kažejo v uresničevanju guspodarske reforme, zahtevnejši pogoji gospodarjenja in  povečanje družbenih in
ostalih dajatev v letih 1967 in 1968 postopno znižujemo delež gospodarstva v ustvarjenem družbenem proizvodu, zaradi česar
se akumulacija gospodarskih organizacij v zadnjih letih zmanjšuje. Tako stanje otežuje izvajanje programa modernizacije, zavira odpiranje novih delovnih mest in odpira nove socialne probleme, vpliva i>a tudi na zmanjšanje uspešnosti uveljavljanja gospodarstva na zunanjem trgu in v mednarodni kooperaciji.
Izvršni svet in predsedstvo republiškega sveta ZSS menita, da je mogoče učinkoviteje reševati neobhodne potrebe splošne porabe samo /. naslednjimi ukrepi:
1. s skrajnim varčevanjem in učinkovitimi ukepi za racionalizacijo na področju splošne porabe ter s spremembo strukture porabe razpoložljivih sredstev, tako da bi jih usmerjali k reševanju ključnih potreb splošne porabe;
2. s popolnejšim ugotavljanjem in zajemanjem dohodkov na podlagi obstoječih predpisov ob enotnejši in doslednejši davčni politiki:
3. s porazdelitvijo sredstev med ledera-cijo in republiko na osnovi že predvidenega procesa zmanjšanja prispevkov federaciji ;
4. z. uvajanjem novih in povečanih virov dohodkov / namenom prerazdelitve sred stev iz osebne v splošno porabo, vendar tako, da bodo v prerazdelitvi prispevali relativno več občani z višjimi osebnimi dohodki.
Ukn pi za reševanje problemov splošne porabe morajo upoštevati reulno Ugotovljene nujne potrebe kakor tudi možnosti za njihovo pokritje. Prav tako ukrepi ne smejo zmanjševati Interesa za boljše in kvalitetnejši' delo, za večjo poslovnost in gospodarsko aktivnost, ki ima za cilj povečanje dohodku. Ne smejo torej voditi k izenačevanju osebnih dohodkov, kar bi se neugodno odražalo na gospodarskem razvoju splošne porabe.
Urejevanje materialneiga položaja izobraževanja je treba nadaljevati na osnovah sklepov in priporočil o materialnem položaju vzgoje in izobraževanja, ki jih je na predlog izvršnega sveta sprejela skupščina SR Slovenije v letošnjem letu.
Reševanje problemov pokojninsko-inva-lidskega zavarovanja naj poteka v smislu dogovora iz I. poglavja skupnih ugotovitev in stališe.
V proračunu je treba zagotoviti sredstva za povečanje osebnih dohodkov miličnikov in povečanja nujnih potreb za nabavo opreme službe javne varnosti.
Financiranje potreb narodne obrambe naj se ureja na p<Kllagi nujnih potreb in smernic, ki jih bo ugotovila in sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije.
V proračunih za leto 1969 je treba zagotoviti sredstva za tiste potrebe socialnega varstva, ki izhajajo iz že sprejetih zakonov oziroma zakonov, ki jih bo skupščina še sprejela v letošnjem letu.
Razen lena je potrebno s proračunom za prihodnje ieto zagotoviti realizacijo vseh tistih obveznosti, ki jih določajo novi predpisi za izpolnitev sistema družbene skrbi za predvojno revolucionarje in borce NOB.
Smotrno zadovoljevanje povečanih potreb splošne porabe zahteva oblikovanje in izvajanje take davčne politike, ki izhaja predvsem iz načel ekonomske smotrnosti ob upoštevanju nekaterih socialnih vidikov.
Izvršni svet in predsedstvo republiškega sveta ZSS menita, da je potrebno pospešiti organizirano delo vseh zainteresiranih dejavnikov pri izvajanju temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka, predvsem glede uveljavitve samoupravnega in družbenega dogovarjanja. V tem okviru nuj republika realizira nekatera pooblastila, ki jih nudi temeljni zakon.
Na skupni seji je bil izražen interes, da bi bilo predsedstvo republiškega sveta ZSS aktivno prisotno s svojimi stališči tudi pri konkretizaciji dogovorjene politike.
M. Deisinger
Krči našega zdravstva
Konec oktobra so imeli komunisti združenega zdravstvenega doma Domžale—Kamnik—Litija sestanek, na katerega so pova-k bili tudi zastopnike strokovnih "služb doma, predstavnike občin skega komiteja ZKS in delegate IV. kongresa ZKS.
2e sam sestav navzočih na sestanku kaže, da se je razpravljalo in sklepalo o pomembnih zadevah. Ekonomsko stanje združenega doma je bila osrednja tema, omejenost denarnih sredstev, zniževanje osebnih dohodkov v zadnjih mesecih, splošno nezadovoljstvo zaposlenih in grožnje s prekinitvijo dela pa neposredni povod.
»Aktiv je bil sklican zaradi naših težav,« je v razpravi dejal upravnik zdravstvenega doma Ludvik Kovač in nadaljeval: »Naivno bi bilo misliti, da do težav ne bi prišlo. Trenutno se Pač srečujemo z reformnimi '-'krepi; za zdravstveno zavarovan je |e namenjeno manj in to 9* odraža tudi v zdrasvtveni službi. Družba pa vztrajno stoji na stališču, naj se manjkajoča sredstva naid?jo v racionalizaciji, čeprav se tudi večji zdrav-
stveni zavodi, kot Je naš, že dve leti ukvarjajo z izgubami.
Predolgo se vztraja pri napačnem mnenju, da so tolikšne rezerve v zdravstvu, da bi se lahko zmanjšanje sredstev nadomestilo z racionalizacijo Pozabljamo, da se pravice zavarovancev niso spremenile; ostale so enake. In tako smo pri ključnem na sprotju: terja se pravica, kolikor kdo potrebuje, plača se pa toliko, kolikor ima.
Združitev zdravstvenih domov je prinesla s seboj vse antagonizme različnih interesov. Temeljitih analiz in kalkulacij, iskanja ekonomskega interesa, vsega tega je bilo premalo. Nas je zakon prisilil v združitev. tO pa je vplivalo na kolektive, ki ga niso sprejeli z. navdušenjem. Lahko rečemo, da kolektiv še zdaj ni mentalitetno vzraščen.
V dobi združevanja smo M vojskovali na povsem sekundarnih terenih — kje bo formalni sedež zdravstvenega doma ipd. — namesto, da bi nam šlo za ZdraVO postavitev.
Nismo tudi uspeli razrešiti temeljnih vprašanj obveznosti do občinskih  skupščin. Ni medse-
bojnega dogovora, rabili bi ga pa nujno zurudi pomoči pri konsolidaciji razmer. Nehati bi bilo treba i vztrajanjem, da naj zdravstvena služba nosi vse breme. Kamniški zdravstveni prostori so novi. enako tudi dom žalski. To pomeni velike obveznosti in vFaj za letos iščemo podporo pri zunanjih faktorjih da bi se naše obveznosti prenesli' na prihodnje leto. Zavarovancem pač ne moremo vkalku-llratl naših obveznosti in občin ske skupščine bodo s spremembo svojih dosedanjih odločitev v marsičem preprečile nadaljnje demoraliziranje.
Zavedamo se. da bomo morali lastno problematiko reševati sami; nočemo je nositi ven. Stvari bo treba drugače poslavljati. Poiskati bo treba nove oblike vodenja in ekonomskega vreščanja. Idejo o zmanjšanju administrativnih služb smo tudi le malo uresničili. Na iniciativnem odboru so namreč prevladale družbeno-politične in moralne parole, te pa so seveda v navzkrižju /. ekonomiko in težnjo, razvijati zdravstveno službo. Ker   razpolagamo   z določeno
vsoto denarja, nam vsak poskus dvigovanju nivoja služb pomeni usta več pri enako polni skledi.
Reševanje vseh teh zadev bodo ključne naloge v prihodnjem letu. Jasno je. da za to potrebujemo več časa. potrpljenja in razumevanja. Prav zato tudi še letos iščemo podporo od zunanjih faktorjev, saj je notranja moč sanacije verjetno letos največja.«
Iz tegu (neavtoriziranega) prispevku direktorja domu v razpravi >/;> lahko povzame spoznanje, du |e ideja o »samopomoči« že prodrla v njihovo delo. da 10 tudi uvideli, katere naloge so potrebne primarnega ukrepanja, če se hočejo v perspektivi postaviti na trdnejše noge.
Ker pa je bil sestanek sklican zaradi vse večjega nezadovoljstva kolektiva zaradi zniževanja osebnih dohodkov in iskan ia hitrih rešitev, da se ne bi demoraliziranje širilo, je bil sprejet sklep, da se do 10. novembra skliče skupni sestanek z vse"n delovnimi organizacijami in občinami, kjer naj se dogovore 0 načinu in obsegu plačevan u obveznosti. Ta sestanek naj bi prinesel toliko razčiščeno situacijo, da bi lahko svet zdravstvenega doma okoli 20. novembra sprejel ustrezne sklepe.
Volitve in volilni program
V pripravah na volitve bi sc Socialistična zveza in ostale politične organizacije ne smele orientirati zgolj na postopke kandidiranja, ampak bi sc morale pojaviti tudi kot nosilec političnega volilnega programa Zaradi tega je Socialistična zveza skupno z ostalimi činitelji dolžna izdelati politično platformo za volitve, ki naj bi postala ob pretresu o dosedanjem delu skupščine osnovna vsebina volilnih razgovorov. Dosedanje volilne izkušnje nam kažejo, da je predvolilna aktivnost živa. ustvarjalna in za volivec privlačna, če se na predvolilnih zborih pogovarjamo o bodočih nalogah. Na podlagi lega so v preteklosti volivci lahko iznašali svoie probleme, resolucije, kot osnovo politične aktivnosti vseh družbcno-poliličnih činite-Ijev.
Tak volilni dokument naj bi izhajal iz doseženih rezultatov, jasno in nedvoumno bi moral povedati, kaj socialistična zveza kot instrument občanov in nosilka celotne politične  aktivnosti   pričakuje   in naroča
volilnim telesom, da izvršijo v prihodnjem obdobju. V tem dokumentu hi moralo biti jasno osvetljeno, kaj bo potrebno storiti na področju gospodarstva, šolstva, kulture in zdravstva, za razvijanje samoupravljanja, komunalnega sistema ter na vseh drugih področjih, vključno odnosov občina—republika in obratno. Ta dokument naj hi zajel tudi vprašanja, katerih rešitve niso možne v štirih letih.
Takšen volilni program Socialistični: zveze bi moral nastajati v sodelovanju vseh političnih faktorjev v občini.
Volivci in občani naj bi se z njim seznanjali tako, da bi vedeli, zakaj se zavzema Socialistična zveza. Na predkandi-dacijskih zborih naj bi občani tak program dopolnjevali, spreminjali in sprejemali, ta program bi na podlagi tega postal širok dogovor, ki hi izražal interese in zahteve vseh. V končni fazi bi tak volilni program sprejele vse družbeno-politične organizacije na zasedanjih svojih najvišjih forumov. Tako zastavljena politična vsebi-
na predvolilne aktivnosti bi prispevala, da bi se članstvo Zveze komunistov v popolnosti lahko angažiralo v predvolilni kampanji. To bi ravno tako prispevalo k boljšemu oblikovanju kriterijev za odbornike in poslance. Razprave o takem programu bi pokazale tiste ljutli, ki s«) zaradi svojega znanja, progresivnih stališč in zavzetosti sposobni in dajejo garancijo, da bi sc takšen družbeni dogovor tudi uresničil V političnem aktivu družbeno-poliličnih organizacij občine Domžale je v razpravi predlog takega programa. Do njegovega sprejetja bo potrebno razčistili še marsikatero načelno zadevo; posebno okrog skupnega nastopanja vseh družbcno-poliličnih činiteljcv v občini Pri tem nc izključujemo nili skunšči U 1»' '-i - niti društvenih organizacij. Tako o- .'oljčna predvolilna aktivnost b V i.ei spektivi prav gotovo prispevala k \ ečji odgovornosti poslancev in odbornikov pred Soria iistično zvezo in občani. Socialistična zveza in občani-volivci pa bodo imeli možnost presojati, kako se njihov odbornik oziroma poslanec zavzema v predstavniškem telesu za uresničitev sprejetih nalog in stališč.
F. Gabrovšek
Zakaj kooperanti
(ali je omogočena kooperacija in ali se splača)
Dosedanje razprave o vlogi obrata Kooperacije in nasploh o kmetijslvu v občini so pokazale, da je na tem ;>odroeju vrsta vprašanj, ki so rezultat neinformiranja, konservativnosti, slabe kmetijske politike, polproiclar-ske oziroma kmečko-didavske miselnosti. Brez dvoma je, da v socializaciji vasi smo in bamo naleteli na vse te pojave. Vendar pa inoramo ugotovili, da vse kritike niso objektivne. Občinski poročevalec in njegov uredniški edbor se čutita dolžna, da občann objektivuejc informirata o zadevah tudi na tem področju. S tem namenom smo obiskali cbrat kooperacije v Lukovici Po tnlivaii predstavnikov tega ukrala z njihove strani ni ovir, da bi kooperacijo razširili. Saj bi recimo za teleti morali imeti vsaj pet t;soč stojišč. Iz farme Ihan dostavlja obrat kooperacije pujske kooper.in-tom na Hrvaško. Pri nas pa je teh pi'ališč pri zasebnih kmetih prcrr.ilo. kljub donesnosti tc?a sodelovanja. Tako ,je na prtrter 420 kooperantov, hrvatskih kmetov, vzredilo ?S 000 bff-konov.  Ce  bi  mogoče  prav iz
letnikov vpelje pouk iz osnovnega kmetijstva ter da bi morali poskrbeti zato, da mladi, ki
teh dveh primerov potegnili zaključek potem se moramo vprašati, kako draga je oziroma koliko nas stane konservativnost ter vse ostalo, našteto v uvodu. Ce bi zasebni kmet bolj sodeloval z obratom kooperacije, bi dohodek od vzreje telet, beko-nov, piščancev, brojlerjev itd. dotekal v kmetijsko nerazvita področja naše občine, kar bi imelo za posledico višji življenjski st.indard zboljšanje socialnih sodelovanje med razmer zasebnega kmeta, mo- organizacijami -dernizacija njegove kmetije in nc nazadnje bi tudi skupnost, v tem primeru občina in občinski proračun, lažje urejala zadeve socialne, komunalne ter splošno družbene narave.
Seveda pa gre pri spreminjanju tehnologije proizvodnje pri zasebnem kmetovalcu za obveščenost, s čemer mislimo na izobraževanje. Potrebno bi namreč bilo. da se posveti več pozornosti strokovnemu delu z zasebnim kmetom prek kmetijsko pospeševalnih služb, da sc organizirajo razna predavanja.
Ob tem imamo v mislih že izražene želje zasebnih kmetov, da sc  v osnovne šole zadnjih
bodo ostali na kmetijskem posestvu, obvezno narede vsaj nižjo kmetijsko šolo. Lc taki gospodarji zasebnih kmetij bodo v perspektivi lahko uspešno gospodarili in se vključevali v sodobno kmetijsko proizvodnjo.
F. Gabrovšek
In kaj nam pove praksa
kakšne so Cdobre) izkušnje s kooperacijo
Komunisti so prevzeli nalogo, seznanil kolektiv s temi sklepi da bo vsak na svojem področju in vplival na zaposlene, da še n°knliko potrpe.
Kot vemo. v tem niso uspeli. Vsaj za domžalski zdravstveni dom je znano, da je v njem do nrekinitve dela prišlo. Da niso komunisti vplivali na svoje ko-'"ge? Dvomim. Na sestanku so 'MU složni glede načina ukrepanja. Pač pa so bili po vsej ver-,'?tnosti nekoliko pozni. Čakali
so toliko časa, da se jim je pokazala bilančna izguba. To je pa že več kot alarm Ko je novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov še izenačil profile kadra vseh treh domov in nakazal vrednost točke, je prekipelo.
Treba bn torej ozdraviti zdravstvo. Ta članek naj le opozori na njegovo bolezen. Tudi prvo diagnozo 10 poskusil postaviti. O terapiji pa naj odločajo in govorijo bolj poklicani.
t. L.
Ko že obravnavamo kooperacijo, ali po domače povedano kmetijskimi na našem področju z obratom Kooperacija Agrokombinata Emona — in zasebnimi kmetijskimi proizvajalci ali na kratko kmeti, smo smatrali za potrebno, da obiščemo enega od takih kooperantov in ga povprašamo, kakšne su njegove izkušnje in kako on iz prakse gleda na proizvodno sodelovanje, o katerem je tokrat govora. Odločili smo se, da obiščemo mladega kmeta Franca Lazarja v Kosezah pri Moravčah.
Sredi vasi nas je pozdravila lepa, nova hiša in pred hišo obširno gospodarsko poslopje, med vrati pa smo srečali fanta kakih 35 let, ki se nam je predstavil kot gospodar. Kar sredi dvorišča smo se zapletli z njim v sproščen pogovor, kateremu se je kmalu pridružila tudi njegova žena. s katero skupaj in sama Opravljata vsa dela na sicer precej obširnem posestvu, sa.l imata samo obdelovalne zemlje kakih 8 ha. poleg tega pa še precej gozda
Naš razgovor je bil zanimiv, zato ga želimo v skrajšani obliki posredovati tudi bralcem našega OP posebno še kmetom. »Ali ste v vasi domačin?« »Ne. Trdo sem se od mladih
let prebijal skozi življenje in edini moj cilj je bil. imeti posestvo, na kateremu bi z delom zaslužil toliko, da bi lahko pošteno preživljal sebe in svojo družino. Ukvarjal sem se z vsakim delom, ki se mi je ponudi-
lit m
S kmetom Francem Lazarjem iz Kose/, smo sc pogovarjali kar pred vhodom v hlev. — S ponosom nam je kazal svoje »varovanec«
lo, in ko sem zbral nekaj denarja, sem kupil tole posestvo v Kosezah, kjer smo sedaj.« »Koliko časa pa ste že tu?« »Kakih osem let. V začetku sem se ukvarjal s kon.ii in prevozništvom in opravljal usluge drugim, že kmalu pa sem začel sodelovati tudi s Kooperacijo pri vzreji bikov. Vendar je bil prvotno moj cilj, zbrati toliko denarja, da bi sam lahko napolnil hlev z govejo živino, katero bi vzrejal za prodajo. V stiski za denar sem se ponovno obrnil na Kooperacijo v Lukovici in ko sem tam obrazložil svoje težave, smo se zmenili, da bom ponovno začel sodelovati z njimi 2e pri vzreji bikov sem dobil akontacijo za moj predvideni zaslužek in s tem denarjem in kolikor sem zaslužil z vztrajnim delom, sem pričel na temeljih starega kmečkega poslopja graditi novo hišo, ki je sedaj že dograjena in v kateri imam mnogo več udobja, kot pa sem ga imel v stari.«
»Ali še sodelujete z Agrokom-binatom?«
•Poglejte v hlev! Tu imam r>rek 50 telet, v najetem prostoru v Pecah pa še prek 20. Vsa teleta sem dobil v vzrejo s težo približno 100 kg, redil pa jih bom tri mesece, da bodo dosegla težo 200 kg, nato pa jih bo Kooperacija prevzela in mi pripeljala druge. Močna krmila mi pripeljejo na dom in je količina določena po glavi, ker pa imam precej lastne krme. tudi to pokrmim živini. S tem popestrim prehrano in pa solidno kar doma vnovčim svoje pridelke.«
»Kako pa je s finančno stranjo sodelovanja?«
»Tudi s tem sem popolnoma zadovoljen. Prirastek je zaradi uporabe močnih krmil velik, dohodek pa je odvisen od tega prirastka. Poleg tega imam stalni in brezplačni veterinarski nadzor, živina je vsa zavarovana
in ne nosim nobenega rizika, odnosi s Kooperacijo pa so odkrili in pošteni.«
»Koliko časa pa vam vzame oskrba teb 74 telet, kolikor jih imate sedaj?«
»Delava sama z ženo in kakor vidite, sem celo garažo spremenil v hlev, ker vidim, da sc mi to splača, v načrtu pa imam, da bom gospodarsko poslopje še povečal, ker bi lahko z ženo sama oskrbovala tudi do 150 telet in pri tem opravila še vse delo na posestvu. Res pa je, da na kmetiji brez dela ni jela! Vstajamo ob petih zjutraj in delamo ves dan do trde noči. Vendar, če se mi to tudi izplača, rad delam! In tudi ženo imam zelo pridno.«
»Ali je v vasi š kdo. ki je šel na pot sodelovanja s Kooperacijo? «
»Ne, v vasi sem jaz edini.«
»Ali drugi nc sodelujejo zato, ker nimajo te možnosti ali je kak drug vzrok za to?«
»Marsikdo v vasi bi imel še možnost za tako sodelovanje, v kakršno sem šel jaz. posebno ker si tudi obrat Kooperacija takega sodelovanja želi. In kljub temu, da ima marsikateri kmet še boljše pogoje in večje prosi ore kot jaz, se do sedaj šc ni nihče odločil za to.
Vzrok za tak odnos do sodobnejše oblike blagovne proizvodnje na kmetiji je v prvi vrsli stara miselnost, ki le počasi dovoljuje novim oblikam, da prodro in se uveljavijo. Delno pa je pri ljudeh tudi še vedno strah, da bodo v tistem trenutku, ko bodo sklenili pogodbo o sodelovanju, nehali biti lastniki na svoji zemlji.«
»Ali vi nimate tega strahu?«
»Prav nobenega! Jaz sem že spoznal vse dobre in slabe strani sodelovanja. Ugotovil sem lahko, da je sodelovanje za vsakega kmeta koristno, če hoče več pridelati, več zrediti, več zaslužiti  in si  izboljšati svoje
Mislili smo, da bomo videli veliko pitališče, ko smo se pogovarjali o 50 stojiščih za teleta, zagledali pa smo ne prevelik hlev s prizidkom, lepo urejen, pred njirn pa precej vreč močnih krmil in traktor, simbol in ponos dobreg« gospodarja
življenje. Danes brez sodelovanja ni mogoč napredek. Pa naj bo to sodelovanje z AE, kakor sem šel jaz. ali sodelovanje med kmeti ene vasi ali med kmeti ene doline. Sam danes ne pomeniš nič, v skupnosti pa je uspeh, posebno še za kmeta.«
»Ali imate torej zaupanje v kooperacijo?«
»Popolnoma! Vem. do se tudi AE in nj::n obrat Kooperacija morata ravnati po zahtevah trga in po situaciji v mednarodni trgovini. Prepričan pa sem. da če ne bo več potrebe po pitanih teletih, da bom lahko Rojil prašiče, piščance ali pa karkoli drugega, da na bomo vedno našli obliko sodelovanja, ki bo v korist obema, tako meni kot kooperneiii. S sodelovanjem sem si zboljšal svoj materialni položaj. Delam in zato živim boljše kot prej. Po tej poti pa bi
šli lahko tudi še mnogi drugi, ki imajo velike hleve in dovol-zemlje, v hlevu pa le par siav živine, posebno še tisti, ki jim je delo in življenje na kmetiM edini vir dohodka in ki imajo željo, da bi si življenje kolikor le mogoče zboljšali.«
Kmet Lazar s Kosez ima torej polno zaupanje v koopora • cijo in želi. da bi bila laka oblika sodelovanja, kakor je seda\ trajna, da bi na njej lahko gradil svojo eksistenco. Ob koncu našega razgovora je b>l že nekoliko nestrpen, kajti čakalo ga je delo in zanj je cas res zlat;:. Na dvorišču ga je že čaka" traktor, za katerega pravi, da i cenejši od konj in ki opravi ve dela. Tudi marsikomu drugem ' bi lahko marsikaj napravil. f~ bi bilo v vasi več sodelovan * ah s tujo besedo — koop^r"'-"■'
F.
Zakaj težave na reiaciii obrtniki - davčna uprava
Letošnje leto predstavlja v odnosih med obrtniki in davčno l)pravo novo kvalitetno obdobje. Letos smo Mm reč z večino "brin i kov v občini Domžale oklenili pogodbe o pavšalnem Prb.povku oz. davku od obrtne dejavnosti in o plačilu prometnega davka. S podpisom teh Pngodb so si obrtniki zelo ola.jšali poslovanje in nekateri °_°lo pridobili na čistem dohod-zaradi pavšalne obdavčitve. Vendar tokrat ni naš namen razglabljali o neupravičenem Dr,galenju, o utaji davka in o P°dobnih problemih v delu davčne uprave, ampak poskusi -*° razčistiti nekatere nejasne. J^hdar pereče probleme in te-*ave, ki jih imajo obrtniki zn-•'idi nepoznavanja zakonov in 0stalih predpisov v zvezi s po-
slovanjem davčne uprave.
Največji problem predstavlja nepoznavanje predpisov o načinih obdavčitve privatne obrti, o vodenju poslovnih knjig v privatnih obrteh, zlasti v gostilnah, o registraciji računov in o ostalih zadevah, ki jih morajo obrtniki poznati, kadar poslujejo preko banke ali z davčno upravo. Nekaterim obrtnikom delajo posebne težave tudi razne vrste prispevkov in davkov, zato jih bomo tukaj samo našteli.
Prispevek iz osebnega dohodka ali po starem dohodnina, se plačuje od čistega dohodka, ki ga je obrtnik ustvaril v enem letu. Prometni davek se obračunava in plačuje na več načinov. Eden od njih jo prometni davek, ki se obračunava v prometu med privatniki in je določen z ob-
činskim odlokom. Naslednji prometni davek je prometni davek od plačil za storitve. Poleg tega poznamo še prometni davek od prodaje blaga na drobno, ki ga plačujejo predvsem trgovine, v primerih privatnega poslovanja s prodajo na drobno pa tudi privatniki. Poleg teh davkov poznamo še davek na tujo delovno silo. ki se plačuje od dosežene vrednosti, ki jo je ustvaril zaposleni delavec pri privatnem obrtniku.
Proračunski prispevek od delavčeve plače, ki je zaposlen pri privatnem obrtniku, sicer ni davek, vendar ga mora obrtnik obračunavati in odvajati prav !ako kot ostale prispevke in davke. To so samo osnovne kategorije prispevkov in davkov, ki  so  najbolj  aktualni   in na
katerih imaio naši obrtniki ludi največ zaostanka.
Glede na število obrtnike/ naše občine in na njihov strokovni, poslovni in izobrazbeni potencial je mnogo preveč davr-nih prijav, ki so nepravilno ah nepopolno izpolnjene, to pa predstavlja težavo pri obračunu in obdavčitvi takega obrtnika. Mnogo preveč obrtnikov še vedno ne ve, kaj predstavljajo v davčni prijavi materialni stroški, kaj odbitno postavko in od česa se plača davek po odmT Nekateri obrtniki so še ve«,r>« prepričani, da pomenijo štiri akontacije v tekočem letu ludi odmerjeni prispevek ali davoK Te obrtnike moramo opozorit1, da so akontacije dejansko «am-> delno plačilo davka, ne glede na končno odmero.
Včasih se akontacije odmerjajo na osnovi podatkov iz prejšnjih let in na osnovi dogovora med zavezancem in referentom za odmero. Prej omenjeni dogovor  pa  predstavlja   izjemo v
Delo sveia za gospodarstvo in odbora za obrt
Odb'.r za obrt je na svoji zadnji seji razpravljal o vprašanju uslužnostnih obrti in ugotovil, da tovrstna obrt stagnira, medtem ko proizvodna obri. močno raste. Sar., v letu 1968 je bilo izdanih 2t dovoljenj za proizvodno obrt. Posebno pomanjkanje teh obrti se čuti na podeželju, ker so nekatere klasične obrti skoro že zamrle, kot npr. čevljarstvo, krojaštvo, tesarstvo, kovaštvo. to je obrti, ki ao podeželskemu ljudstvu najbolj potrebne. Zato je bil sklep odbora, da je treba te obrti še posebno širiti. Se hujše vprašanje pa je pomanjkanje obrtnikov, ki bi popravljali razne gospodinjske stroje, kot npr. pralne stroje, hladilnike, razne peči in štedilnike, televizorje itd. Teh s-trojev je v občini vedno več in ker je življenjska doba teh strojev odmerjena, se jim lahko podaljša le z dobrim strokovnim popravilom. Zaradi tega je potrebno na vsak način dobiti dobre obrtnike, ki bodo kos temu delu.
Odbor je razpravljal tudi o novih določilih glede nuđenja garancij za tiste obrtnike, ki na novo zaprošajo za obrt, da bedo v redu plačevali davke in druge dajatve. Odbor je bil mnenja, da je potrebno zahtevati tak" garancije samo od novih obrtnikov, ki prihajajo iz drugih občin, in od takih, ki so že opravljali obrt kje drugje in ostali dolžni na davkih in sc potem
selijo. Odbor je razpravljal tudi o vprašanju zatiranja šušmar-ta ta komisija pri občini, ker pa stva, ki je v naši občini še vedno močno razvito, in to posebno v gradbeništvu. Tu gre za dvojno škodo, ki jo napravijo šuš-marji. Njihovo delo ni kvalitetno, poleg tega pa tudi ne plačujejo davkov in zaradi tega lahko delajo po nižjih cenah. O tem je razpravljal tudi svet za gospodarstvo in sklenil, da so strokovno službe občine dolžne predpisati sušmarjem tudi davke poleg kaznovanja zaradi šuš-marr.tva. Svet za gospodarstvo je razpravljal tudi o higienski prodaji kruha, kot to predpisuje zvezni zakon. Svet je sklenil, da bodo morah vsi peki in prodajalci slaščic prodajati kruh in pecivo tako, da se ga ne bodo z golimi rokami dotikali. Kruh so dolžni zavijati v čist papir, slaščice pa v vrečke. To pa ne sme vplivati na podražitev kruha in slaščic.
Dalje je svet za gospodarstvo razpravljal tudi o klanju živine v zasebnih klavnicah — zasebnih mesarjev, kajti ustavno sodišče SRS je izdalo tolmačenje, da zasebnih klavnic sploh ni. da se sme klati vsa živina za splošno uporabo le v klavnicah gospodarskih organizacij. Da se to vprašanje temeljito razčisti z ozirorn na to. ker imata dva zasebna mesarja v naši občini higiensko urejeno klavnice, je svet sklenil, da bo o tem raz-
predpisovanju akontacij. Poznamo obdavčitev po letni pavšalni osnovi, obdavčitev po stalnem letnem pavšalnem znesku, obdavčitev po dejanskem dohodku, ki je lahko vezana na vodenje poslovnih knjig, ali pa samo na vložitev davčne prijave. Priložnostni zaslužki pa so obdavčeni no tako imenovanem sistemu prispevka po odbitku. To pomeni, da izplačevalec takega dohodka pri izplačilu odtegne letos 17,5%   in   nakaže   ta znesek
davčni upravi, s čimer so urejeni odnosi med tistim, ki je ta zaslužek prejel in davkarijo. Od začetka avgusta naprej velja tudi nov predpis o registraciji računov. S tem v zvezi je izšel poseben pravilnik v Ur. listu SFRJ, št. «0/1068.
Od 18. do 23. novembra letos bodo sektorski sestanki z vsemi obrtniki, kjer bomo natančneje obravnavali te probleme in ss tudi o njihovem reševanju pogovorili.
OBVESTILO Skupščina občine Domžale obvešča,
da je občanom dan na vpogled zazidalni predlog za. področje »►Okolice nove šole v Domžalah« in naselje individualnih stanovanjskih hiš v Radomljah, ki obsega zemljišče:
1. Domžale — »okolica nove šole«: n>ed Rojsko cesto, Vegovo ulico. Ljubljansko cesto, Kidrieevj ulico in Bistriško cesto, ter del južno od Bistriške ccslf.
2. Radomlje — južno od cest? Radomlje—Prescrjc, -«cd Kamniško Bistrico in industrijskim kanaHm Mliršlčica, ter na ju5'j od naselja Skrjančcvo.
Razgrnitev bo v prostorih P4av.e>»rk*)sk*wa podjetja Domžale, Kolodvorska 6/1 do vključno 16. d«cen«*ra 1968 vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 14. -*re.
Za Radomlje pa bo razgrnitev tudi v prostorih Kulturnega doma Radomlje vsak dan do 16. decembra 1968.
Rok za pripombe je vkl lučno Ifi. d-^ember 1908.
Rt.: 350/6-68
Datum: 22. X. 1988.
pravljnl šc na prihodnji seji. Do tega časa pa se bodo zbrala mnenja posebnih inšpekcijskih organov in služb.
Svet .|e tudi razpravljal o vprašanju polaganja strokovnih izpitov za obrtne pomočnike, ki te kvalifikacije nimajo in želijo
postati obrtniki. Do sedaj je bi-
se zahteva sedaj več strokovnega znanja od mladih obrtnikov, bodo morali novi kandidati od slej daljo polagati izpite pri ustrezni komisiji gospodarske zbornice v Ljubljani.
G. L.
Problematika strel stva v Domžalah
Strelstvo, kot šport, ima v naši družbi poseben položaj, saj ne predstavlja le športno, temveč tudi še kako pomembno družbeno aktivnost; v današnjem družbenem življenju ima še prav posebno vlogo, saj neposredno vpliva na obrambno moč naše države. Prav zaradi tega patriotičnega momenta, ki ga strelstvo kot šport nosi, se mi zdi, da je vse preveč med posamezniki šport, porinjen v ozadje. V človeku razvija čut dolžnosti, ljubezen do svobode, človeka plemeniti, kar niso le nevredni argumenti, da se strelstvo v prihodnje spet postavi na tisti kvalitetni in množični nivo, kakor je v Domžalah nekoč že bil.
Znano bo mnogim, da je strelstvo v občini v zadnjem času precej v zamudi, ker ni bilo niti primernega zanimanja zanj, še manj pa pogojev, v katerih bi se z ostalimi športi lahko enakopravno razvijalo. Domžale, ki se v zadnjem času vse bolj razvijajo, so že 15 let brez strelišča, ki je za uspešno delovanje strelcev še kako pomembno. Vprašanje tega, za Domžale pre-potrebnega objekta se že nekaj let ne premakne z mrtve točke, ker za to ni razumevanja ali pa sredstev ne dovolj. V precejšnji meri pa je temu tako tudi zato, ker imajo drugi športi precej bolj > agresivne« ljudi, ki znajo probleme svojih športov prikazati v še bolj kritični luči, kot v resnici so. Razumljivo je, da brez strelišča napredka streljanja v Domžalah ne bo, le upamo lahko, da Domžale ne bodo ostale edino večje slovensko mesto brez toga za utrjevanje in ohranjevanje borbenih sposobnosti prepotrebnega objekta.
Položaj glede orožja v Domžalah ni tako slab, čeprav je bilo ravnanje z njim velikokrat hudo neodgovorno in bo zato moral novi Občinski strelski odbor to kmalu urediti.
Za polno vključitev v športno življenje? Domžal tudi strelci ne morejo brez denarja, ki pa je bil po njihovem mnenju v Občinski zvezi za telesno vzgojo velikokrat mačehovsko razdelje-van. Ce bo razdeljevanje sredstev odslej bolj pošteno in pravično, bo med športniki manj hude krvi in nepotrebnih besed. Strelski šport je drag in čc mislimo ustanoviti v Domžalah močan strelski kolektiv, bo potrebno precej več sredstev, hot
so jih strelci dobili doslej, ta sredstva naj gredo tudi na račun tistih, ki so doslej za manj aktivnosti prejemali več sredstev.
Kljub vsem naštetim težavam, v katerih sc strelstvo v Domžalah nahaja, pa so nekateri predstavniki Domžal (strelci Indu-plati), dosegali res lepe uspehe, saj gre njim zasluga, da strelstvo v Domžalah le ni povsem zamrlo. Njihovi rezultati naj bodo strelcem in novim občin-kim strelskim odborom spodbuda za delo v prihodnje, da dobo tisto, kar si najbolj žele in kar je v resnici še kako potrebno: novo strelišče.
Matjaž Brojan
PREDLOO OBČINSKE KONFERENCE ZKS DOMŽALE
11. oktobra 1968 je bilo na seji občinske konference ZKS predlagano, da bi bil na IX. kongresu ZK Jugoslavije Josip Broz — Tito ponovno izvoljen za predsednika Zveze komunistov Jugoslavije. Na konferenci je bilo poudarjeno, da je tovariš Tito simbol naše socialistične skupnosti, njene enotnosti in moči ter najboljše jamstvo, da bo naša družba in Zveza komunistov Jugoslavije še bolj dosledno razvijala nove socialistične. — samoupravljalskc odnose.
Za predsednika Zveze komunistov Slovenije je bil predlagan tov. Franc Popit.
Za delegata na IX. kongresu ZK Jugoslavije je bil iz domžalske občine izvoljen tovariš Tone Preložnik, vodja obrata v Združeni kemični industriji Domžale.
Za medobčinski svet ZKS Ljubljana sta bila izvoljena tovarišica Marija Ivkovič in sekretar komiteja občinske konference ZKS Domžale tov. Aleksander Skok.
M. D.
Pregled dela domžalske knjižnice
Davčni zaostanki se zmanšu.ejo
Občinska matična knjižnica v Domžalah ima v tem letu že okrog 800 novih knjig, 250 novih knjig je v knjižnici v Mengšu, 300 pa v Moravčah. Pri tem je zanimiva ugotovitev, da gre v domžalski občinski matični knjižnici n; jvečji odstotek dotacij za nabavo knjig v primerjavi z vsemi drugimi knjižnicami v Sloveniji. Nove knjige veliko pripomorejo k obisku knjižnice, saj je veliko bralcev, ki so prebrali že vse, kar Ima-
Izposojeni Knjig
1710 2435 2043
mo stalnega in berejo samo že najnovejše knjige. Po drugih knjižnicah poznajo mrtvo sezono, ki traja nekako od maja pa do septembra. Pri nas tega ni. Lahko bi rekli, da je v tem času obisk še nekoliko večji. Veliko mladine in odraslih čas počitnic in dopustov izkoristi za branje, saj imamo mnoge, ki preberejo med počitnicami tudi po 00 in več knjig. Promet v knjižnici v času počitnic kaže naslednja tabela:
junij .   .   ,   . 700
julij   .... 86(1
avgust . . . 80» skupaj v treh
mesecih .   . 2360
6234
mladine
Od tega 392 528 493
1413
Mladinskih knjig
700 1140 945
2862
Po naših podružničnih knjižnicah v Mengšu, Moravčah m Radomljah je obisk poleti nekoliko manjši. Knjižnicam v Mengšu in Moravčah pošiljamo vse novitete mladinske in ostale literature, manj pa poljudno znanstvenih in znanstvenih knjig, ker nam za te manjka denarja. Te knjige ima le občinska knjižnica In to po en izvod.
Jeseni se začne sezona potujočih knjižnic. Občinska matična knjižnica v Domžalah ima pet kovčkov za potujočo knjižnico s 100—150 knjigami, ki se občasno menjavajo.
Kar zadeva obisk in število novih bralcev se torej ne moremo pritoževati. SiP) "  '>a je s
prostorom, o čemer je bilo že mnogo govora. Manjka nam piostora v Domžalah, kjer bi nujno potrebovali čitalnico, s čimer bi se še povečal obisk, saj imamo veliko knjig (slovarji, leksikoni), ki jih ne moremo posojati na dom. v knjižnici, ki ima samo en prostor, pa jih obiskovalci ne morejo uporabljati.
Kljub temu pa lahko rečemo, da domžalska matična knjižnica s svojimi podružnicami iz leta v leto napreduje. Veliko število vpisanih bralcev (3030), število prebranih knjig in velik knjižni fond so dokaz, da ta kulturna institucija v občini uspešno opravlja svoje naloge.
M. Zupane
Občni zbor občinskega strelskega odbora
Občni zbor je, razpravljajoč o dosedanjem delu občinskega |trelskega odbora, ugotovil, da Rosedanje delo odbora ni bilo zadovoljivo. Izrečenih je bilo več kritik na račun samega predsednika ter na račun odbora kot celote. Aktivni strelci, ki •0 kljub slabim pogojem dosegali zavidljive rezultate na tujih streliščih, so v razpravi Poudarili pomen strelstva ter izražali zahtevo po čimprejšnji zgraditvi strelišča v Domžalnb Občni zbor je dal poseben poudarek vključevanju mladih v •O panogo športa.
Predsednik skupščine občine. Jpv. Jože Pogačnik je, razprav-]Jajoč o problemih strelstva rnenil, da naj bo ta občni zbor Prelomnica v dejavnosti strelske organizacije. Mnenja je bil tudi. ^a bo strelska organizacija prišla do druge veljave le z organiziranim delom po v naprei določenem programu, ter da bo MJdi občinska skupščina z razumevanjem sprejemala predloge s,relske organizacije, če bo ta programirala svoje delo.
Občni zbor je sprejel predlog okvirnega programa dela, v katerem je osnovni poudarek na masovni strelski vzgoji. Ta pa naj bi se dosegla z organiziranjem družin in sekcij na celotnem teritoriju občine, posebno pa v osnovnih šolah. Program predvideva tudi različna strelska tekmovanja v okviru šol, posameznih družin itd. z namenom, dobiti iz vrst aktivnega Strelskega kadra kvalitetno ekipo, ki bo na raznih tekmovanjih lahko častno zastopala strelski šport v občini. Druga stran takega načina delovanja strelskega odbora pa naj bi pripomogla k razvijanju obrambnih sposobnosti mladega človeka, kar je osnovna naloga strelske organizacije.
Na kraju je občni zbor izvolil novo vodstvo, katerega je za -dolžil, da mora v najkrajšem času izdelati popolnejši program ter organizirati delo tako. da bo mogoče čimprej razviti masovni strelski šport.
F. Oabrovšck
Zadnjih nekaj let se je v občini Domžale nabralo približno 250 milijonov S din zaostanka na prispevkih in davkih občanov. Ta zaostanek pomeni, da imajo šole, domovi počitka, socialni podpiranci in druge družbene službe manjše dohodke. Osnovna dolžnost odseka za dohodke na občinski upravi je uveljavljanje takih ukrepov, ki pole;; tekočega vplačevanja zapadlih prispevkov in davkov povzročijo tudi čimhitiejše znižanje davčnega zaostanka. Proračunski dohodki se knjižijo na ta način, da se na kartici davčnega zavezanca v prvi koloni knjižijo zapadle obremenitve (akontacije), v drugi koloni se knjižijo vplačila in v tretji koloni saldo zaostanka. Tega sistema nekateri posamezni zavezanci ne poznajo, zato se razburjajo, da sproti plačujejo davke in pri tem pozabljajo, da so v preteklih letih ostali dolžni eno ali več akontacij, ta znesek pa predstavlja njihov zaostanek, ali davčni dolg.
Eden od ukrepov za znižanje davčnega zaostanka je usmeritev izterjevalne službe k tistim dolžnikom, ki so dolžni velike zneske. Zato smo pripravili pregled gibanja zaostanka za 5 največjih krajevnih skupnosti, ki so skupaj dolžne skoraj 100 milijonov S din. Značilnosti gibanja zaostanka v teh krajevnih skupnostih so naslednje:
Domžale:
Prebivalci domžalske krajevne skupnosti, ki so tudi davčni zavezanci (obrtniški ali kmečki), imajo iz preteklih let relativno malo dolga na prispevkih in davkih. Zapadle obveznosti pa plačujejo zelo neenakomerno. Tako so v juliju plačali 41% trimesečne obremenitve. Ta procent ni povsem točen, ker je del zavezancev plačal že tretjo akontacijo, ki pa v knjigovodstvu zaradi zakonitega roka še ni vnesena kot obremenitev. V primeru, da bi še naprej obdržali tak procent vplačil do konca leta, bi svoj zaostanek znižali na minimum. Opozoriti pa moramo na to, da je bila izter-jevalna služba tri mesece zaposlena samo na področju Domžal! V prihodnjem obdobju se bo pokazalo, če je bilo delo izterjevalne službe na področju te krajevne skupnosti tudi vzgojno. Pri tem mislimo na to. da vzamejo davčni zavezanci obisk izterjevalca kot opomin tudi za plačilo akontacij, ki bodo v prihodnjo zapadle v plačilo. To se lahko upošteva samo pri tistih zavezancih, ki imajo normalne pogoji- gospodarjenja in jim zato tudi zbiranje sredstev za plačilo davkov ne povzroča dodatnih skrbi ali nerešljivih problemov.
Mengeš:
Davčni zavezanci področja krajevne skupnosti imajo glede na druge absolutno visok zaostanek. Giblje se od 20—40 milijonov S din. Za opazovano obdobje (1. do 31. julij) je znar čilno, da so plačali 47V* zapadlih obveznosti. Zato veljajo tud; za nje ugotovitve, kot so navedene v prejšnjem odstavku. Pr tem pa ne smemo pozabiti, da :•< bila v Mengšu 6. junija hud,, poplava. Poleg tega pa te kra jevne skupnosti izterjevalci \ letošnjem letu skoraj niso obit kali. Izterjavo so opravljali s mo pri nekaterih gostilničarj'ii ki dolgujejo milijonske znesk' na prometnem davku V en prihodnjih številk bomo verjetno te zavezance tudi objavili s pojasnilom, kakšno škodo povzročajo s tem. da ne nakazujejo prometnega davka, ki jc glavni vir dohodka za nekatere proračunske potrošnike.
Moravče. Vir, Prcvojc:
Za vse tri krajevne skupnosti velja ugotovitev, da imajo stalni zaostanek od 10—20 milijonov S din in razmeroma dobro plačujejo zapadle obveznosti v le tošnjem letu. Zlasti Vir ,l zmanjšal zaostanek z izredn" dobrim plačilom davkov v juliju.
Druge ugotovitve:
Te podatke smo navedli sam i kot dobronamerno opozorilo za plačevanje prispevkov in davkov zavezancev iz privatnega sektorja. Zaradi pomanjkanj i prostora nismo mogli navesti kompletne analize s podatki o gibanju zaostanka po vseh krajevnih skupnostih. V jeseni bomo morali ponovno izveš11 kampanjsko izterjavo zarad-pomanjkanja sredstev za proračunske potrošnike. Zato se obračamo na vse davčne zavezance, da poskušajo poravnati zapadl" prispevke in davke, ker bod > imeli ob iztorjatvi velike dodatne stroške. Samo za primer navajamo davčnega zavezanca, ki ni hotel plačati davka, čeprav mu je dolg narasel že na 5 000 Ndin Zato mu ie bil zarublje" in odvzet vol. Ce bi tega vo'a sam pravočasno prodal in davčni dolg zmanišal. bi bil na boljšem za približno 300 N din. ki bi jih lahko porabil za znižane dolga.
Poleg tega je začel veljati novi 7-kon o prispevkih in davkih, ki jc bil obdelan v posebnem članku. Opozarjamo samo na to, da bo bodoča davčna uprava občin'' Domžale lahko ? i 5 let zaprla obrtno delavnico pi gostilno, če ne bodo v 6 mesecih plačani prispevki in davki
A. Drnjp.3
Ali je cesta Rodica — Mengeš najsmotrnejša investicija
Je domžalska občina res tako bogata, da lahko asfaltira cesto od Rodice do Mengša? Kdo .je modernizacijo ceste naročil in kdo jo bo plačal?
V začetku novembra 1968 so cesto od Rodice do Mengša zaprli, ker so jo -začeli rekonstruirati in pripravljati za asfaltiranje. Tri kilometre dolga cesta, kt preko polj povezuje Mengeš z Domžalami. Na celotni razdalji ni niii ene hiše, Mengeš pa j« z asfaltiranimi cestami drugega in tretjega reda povezan proti jugu, zahodu, severu in vzhodu. Čemu torej še ena cesta, ki bo stala 800.000 N din? Kateri umni gospodar bi privolil, da se polja prerežejo tako, kaker jih bo prerezala nova cesta!
Takšna in podobna vprašanja sem slišal v pogovorih, v katerih sem sodeloval in od ljudi, ki si dajejo vse glasneje duška, ko v.dlja, kako trošimo občinski denar.
Ja, največ trdih besed je bilo ob tem vprašanju izrečenih ravno na račun občinske uprave. V krogu sobesednikov, na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta Domžale, sem o tej zadavi dobil precej pojasnil.
Tovariš Slavko Matičič, načelnik odd dka za gospodarstvo in finance je - '.{al: Delo (modernizacije ceste Rodica—Mengeš — op. pis.) jc naročila občinska uprava l/onv/ale. Nalog za to pa je dobila občinska uprava od svoje skupščine, ko je ta sprejela proračun občine. Takrat je bila zahteva po asfaltiranju ceste izrečena pred skupščino v obliki resolucije, ki jo je sestavila skupina Mengšanov in katero so podpisali vsi občinski odborniki iz Mengša. V resoluciji je tudi zahteva, da se zgradi v Mengšu otroški vrtec.
Kljub pripombam, da je v občini precej nerešenih vprašanj, katerih se ne da urediti zaradi nezadostnih finančnih sredstev (cesta v Moravče, sredstva za
šolstvo in še več drugih) ni resoluciji nihče prigovarjal, zato je bila sprejela, jc naglasil načelnik Slavko Matičič. Dogovori občinske skupščine zavezujejo njeno upravo, da posamezne naloge izvrši. Mengšani pa čakajo, da bo cesta urejena.
Republiški poslanec Cene Matičič, ki je pri razgovoru sodeloval je pripomnil, da se osebno zavzema v republiškem parlamentu, da pride modernizacija ceste Krtina—Moravče v republiški proračun, ker je tudi republika dolžna »svojo« cesto urediti. »Vem, da je težko čakati, jc pripomnil tov. Cene Matičič, »toda z deli bodo pričeli in jih tudi končali šele v letu 1970. Celotna rekonstrukcija moravske ceste bo veljala (po sedanjih cenah) okroglo 6 milijonov novih dinarjev. Za to cesto so že vsi načrti izdelani, republika pa tudi v letu 1970 nc bo pričela z deli, če tudi občina Domžale ne bo prispevala del potrebnih sredstev.«
Kje bodo Domžalčani dobili tedaj denar, mi ni prav jasno, če sedanji odborniki trosijo denar na način, ki ni niti umno niti gospodarsko naložen. Nihče ne oporeka, da cesta, o kateri je govora, nc bo ekonomična. Vprašam se le, kaj se lahko zgodi, če bi se pojavila tudi druga skupina občanov, ki bi z resolucijo zahtevala uresničitev njihovih želja. Danes notrebnih 800.000 novih dinarjev bo plačanih iz sklada za urejanje mestnih zemljišč, delno pa modernizacijo ceste Rodica—Mengeš kreditira Cestno podjetje Ljubljana.
Prepričan sem da bomo v našem listu lahko prebrali odgovor na to zadevo. Pričakujem pa obenem, da bomo vsi že v bližnji prihodnosti slišali, da bodo naši soobčani iz Mengša in še od kje drugje predložili še nove zahteve in na ta način iskali »ravnotežje« v primerjavi z Domžalami. Smatram, da je gospodarsko in pametno, investirati sredstva.
ki jih imamo na podlagi strokovnih analiz in sprejetega perspektivnega in srednjeročnega programa ne pa na podlagi organiziranih pritiskov. Taki pritiski se že pojavljajo tudi drugod. Na Viru zahtevajo gradnjo šole v svojem okolišu. Zlato-poljcem naj občina popravi cesto, drugod čakajo, da jim bo nekdo napeljal vodovod itd. Pri vsem tem pa pogosto pozabljamo, da tudi sami lahko marsikaj napravimo, če se zato za-
vzamemo in če smo v teh svojih naporih smol.ni. Upajmo, da s-' bo ta enakost pokazala zlasti tudi takrat, ko se bo odločalo o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Ne napadajte mc »zaradi lena zapisa«. Smatram, da je prav, če izkoristimo našo samoupravlj.il-sko pravico in se o vsem pogovorimo. J.i.z stm povedal svo.ie mišljenje. Zdim pa slišati t"di vaše.
O. Lipovšek
Dela na novi sodobni povezavi med Mcng.šom in Domžalami so stekla in hitro napredujejo. Večino del bodo opravili
stroji
OBVESTILO OBRTNIKOM!
Z namenom, da bi seznanili zasebne obrtnike in gostilničarje s poročilom o gibanju obrti in gostišč, ter da bi skupno, z obrtniki in gostilničarji, pogovorili o vseh V|. šanjih, ki zanimajo obrtnike in gostilničarje ter prevoznike
sklicujemo
sestanek vseh obrtnikov, gostilničarjev in prevoznikov z motornimi vozili. Sestanki bodo na posameznih območjih kjer obrtniki bivajo in to:
1. Dne 18. 11. 1968 ob 9. uri v Radomljah v gostilni -Cerar«.
2. Dne 19. 11. 1968 ob 9. uri Krajevne skupnosti.
3. Dne 21. 11. 1968 ob 9. uri v Domžalah v kino dvorani.
4. Dne 26. 11. 1968 ob 9. uri ■»Bore«.
5. Dne 28. 11. 1968 ob 9. uri zanskem domu«.
Na sestankih bodo sodelova!i zastopniki skupščine občine Domžale, Gospodarske zbornice Ljubljana in Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje iz Kamnika. Na sestankih bodo obravnavane zadeve, ki zanimajo obrtnike in gostilničarje ter prevoznike. Pripravite vprašanja za razpravo.
Dnevni red bo naslednji:
1. Poročilo o stanju in gibanju obrtnih delavnic in gostiln.
2. Razprava o novem osnutku zakona o obrtnih dela' nicah in gostiln.
3. Davčna služba in družbene dajatve.
4. Socialno in pokojninsko zavarovanje.
5. Razno.
Vse obrtnike in gostince ter avtoprevoznike vabimo, da se teh sestankov zagotovo in točno udeleže.
Referent za obrt
v   Mengšu   v prostorih
Lukovici v gostilni Moravčah   v »Parti-
VOZNIKI POZOR! OBVESTILO!
Skupščina občine Domžale — odsek za splošne zadeve obvešča vso lastnike motornih in priklopnih vozil, da b« redno podaljševanje registracije za leto 1969 od 2. 12. 19o^ do 31. 12. 1968.
Lastniki motornih vozil bodo ob podaljšanju registracij1' vozila lahko vplačali tudi prispevek za obvezno zavarovanje
Iz pisarne Odseka za splošne zadeve
za mleko, ki ga prodajo na območju občine, m posredno tudi zasebni kmetijski proizvajalci, ki imajo uvedeno kontrolo proizvodnosti krav (ne le kontrolo kvalitete mleka) prek kooperacije obrata AK. Ta obrat dobiva premijo, ki bi jo po poravnavi stroškov kontrole moral deliti s prizadetimi kmetijskimi proizvajalci. Tako pojasnilo sta dobila tudi odbornika Rudolf OSOLIN in Zlato REPNIK, ki sta postavila vprašanje, kako je s premijo za mleko za zasebne kmetovalce. Odborniku Albinu PENICU je znan primer, da obrat kooperacije priznane premije za mleko ne deli z zasebnim kmetijskim proizvajalcem, zato sta inž. Lojze AVSlC in predsedujoči menila, naj prizadet' kmetovalci uveljavljajo svoje pravice pri tem obratu, če seveda izpolnjujejo pogoje, ki so osnova za uveljavitev premije.
S spremembo odloka o prometnem davku je nato skupščina na predlog sveta za finance, ki ga je posredoval njegov predsednik inž. Avgust OREIIEK, oprostila občinskega prometnega davka na alkoholne pijače vse družbene orga-nizacije in društva, vendar pod pogojem, da bo dohodek prireditev namenjen investicijam v organizaciji ali društvu.
Odborniea Vida DIMC je nato v imenu občinske komisije za štipendije in posojila obrazložila predlog za spremembe in
dopolnitev odloka o štipendijah in posojilih
za šolanje. Višina štipendij kot tudi posojil se od leta 1966 ni spremenila, medtem ko so se življenjski stroški znatno povečali. Da bi se višina štipendij in posojil približala življenjskim stroškom, je skupščina sprejela predlog komisije in potrdila spremembo odloka, ki zagotavlja 20 do 25°/n povečanje štipendij in posojil. Občinska skupščina štipendira v tekočem letu 33 študentov in dijakov. 44 pa jih dobiva posojilo za šolanje. Poprečna štipendija znaša 181 dinarjev mesečno, poprečje posojila pa 210 dinarjev. Odborniku Rajku RADMELICU se je zdela meja poprečnega osebnega dohodka, ki vpliva na odmero osnovnega in bistvenega dela štipendije ali posojila prenizka, nakar je Peter PRIMOZlC spomnil tudi na variabilni del štipendije in posojila, ki je odvisen od šolskega letnika in učnega uspeha. Sicer pa je bil namen, predvsem posojil, da se z njimi pomaga čim večjemu številu dijakov in študentov pri šolanju. Z nadaljnjim poviševanjem posameznih štipendij in posojil pa bi se ta možnost zmanjšala, ker je tudi to področje odvisno od razpoložljivih proračunskih sredstev.
V nadaljevanju seje je bilo na dnevnem redu
poročilo sveta za gospodarstvo o delu tržne inšpekcije.
Skupščina se je strinjala s predlogom sveta, naj bi v bodoče tržna in tudi druge inšpekcije pogosteje seznanjale pristojne svete in skupščino o svojem delu s temeljitejšo analizo stanja na določenih področjih in vzrokih za ugotovljene prekrške, posebno za tiste, ki se ponavljajo.
Tudi vprašanje šušmarstva naj ponovno v najkrajšem času pride na seje pristojnih svetov in skupščine. Po pojasnilu republiške poslanke Marije IVKO-VlC se za preganjanje nelegalne obrtne delavnosti kot tndl za utajo davka pripravljajo strogi ukrepi, ki naj bi zagotovili spoštovanje zakonskih predpisov.
Glede na kritične pripombe, ki so bile podane na pretekli seji skupščine
o delu nekaterih služb uprave
je tajnik SOb pojasnil odbornikom, da bo posebni komisiji, ki jo je imenovalo predsedstvo SOb, mogoče šele do prihodnje seje skupščine pripraviti poročilo oziroma predlog ukrepov za sanacijo prizadetih služb in v zvezi s tem predlog za spremembo organizacije in sistemizacije delovnih mest v upravi z upoštevanjem reorganizacije davčne službe. Ob tej priložnosti je bilo ugotovljeno, da se na terenu pojavljajo določene osebe, ki zahtevajo najrazličnejše podatke za izpolnjevanje raznih anket in podobno. Odborniki so menili, naj se opozori občane, da dajejo podatke le delavcem občinske uprave, kadar izvajajo na terenu določeno akcijo, sicer pa le osebam, ki se izkažeio z dovoljenjem pristojnega organa občinske skupščine, ker mimo nje ne more noben organ ali organizacija izvajati na terenu kakršnegakoli popisa ali zbirati podatke.
Predsednik sveta za komunalne zadeve Ivo KRALJ je ugotovil, da sta stanovanjski zadrugi »Standard" in »Dom« v Mengšu odigrali svojo vlogo, zato predlaga, da se likvidirata. V ta na-men je skupščina imenovala likvidacijsko komisijo, ki jo sestavljajo Lovro KORENČAN, Franc ROOLIC in Leopold GEC.
Anton KRIŽAJ, predsednik sveta za izobraževanje, vzgojo, kulturo in telesno kulturo, je nato seznanil odbornike o stanju na šolah oh pri četku šolskega leta. Peter PRIMOZlC, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe SOb. pa je poročal o izvajanju sklepov skupščine za reorganizacijo šolskega omrežja, ki se je predvsem nanašalo na organizacijo prevoza otrok z Zlatega polja, Češnjic in Trojice. Prevoz otrok na centralne šole je organiziran in s tem odpravljen kombiniran pouk v višjih razredih po-
*v- 1
Obenem s cesto Rodica—Mengeš so pričeli tudi z rekonstrukcijo ceste Vir—Količcvo mimo tovarne lakov. To jc cesta, ki je bila nekoč že asfaltirana, pa jo je zob časa in velik promet popolnoma uničil
družničnih šol, medtem ko bo v prihodnjem šolskem letu v podružničnih šolah kombiniran pouk le še za največ dva raz. da. Odbornik Vinko OKRSLAR je ob tej priliki predlagal, naj bi se tudi s strokovn.m izobraževalnim centrom v Domžalah vzpostavila tesnejša povezava, kar bi bilo v korist same šole. ki vzgaja vedno nove generacije vajencev, kot v korist razreševanja različnih problemov na področju obrtništva v občini.
Peter PRIMOŽIČ je nato seznanil skupščino še s potekom priprav za
izvedbo referenduma za financiranje razvoja šolskega omrežja.
Na vprašanje odbornika Karla KUSARJA, če bodo vse priprave pravočasno izvedene, je predsedujoči Janez KRALJ ugotovil, da bodo najkasneje do konca tekočega leta v grobem pripravljene vse analitske in programske ugotovitve, ki bodo služilo za takojšnjo politično akcijo, medtem ko bo do konca meseca februarja 1969 pripravljena tudi kompleksna študija, ki bo služila za izvajanje programa razvoja in izgradnje šolskega omrežja v občini.
V razpravi sta sodelovala republiška poslanca Marija IV-KOVIC In Cene MATIČIČ, ki sta podprla že na prejšnji seji sprejeti sklep skupščine za Izvedbo referenduma za financiranje Izgradnje šolskega omrežja, posebno ker uvedba samoprispevka v tukajšnji občini ne bi bil edini primer, ampak je to praksa na vsem slovenskem območju. Republiški petletni plan razvoja Šolstva predvideva številne nove objekte in adaptacije, ki bodo zahtevali ogromna sredstva In napore, ki jih brez solidarnosti občanov nr bo mogoče reševati. Zato je bil tudi sklep o referendumu za financiranje  izgradnje   šolskega o-
mrežja v tuk. občini potreben in umesten.
Nato je sledila
razprava o programu otroškega varstva v občini
Domžale, ki ga je razložil avtor dipl. OS c. Slavko MATICIC. Stuuija ima dva dela — analitskega in programskega. Velik del študije je posvečen analizi staršev in podjetij, kajti v 75 vseh družin, ki so bile anketirane, s'.a zaposlena oče in mati, kar narekuje nunjo rešitev varstva otrok. Anketa je namreč ugotovila, da je varstvo doslej nezadostno urejeno, saj le 5 "/o anketiranih staršev nudi otrokom kvalitetno varstvo, medtem ko je okrog 59 "/o neanketiranih staršev pripravljeno dati otroke v varstvo v vzgojno-varstve-no ustanovo. Ta pripravljenost staršev, število otrok na določenem območju in še drugi pokazatelji so bili osnovni element za določitev vrstnega reda izgradnje vzgojno varstvenih ustanov, ki predvideva na prvem mestu ureditev VVIJ v Domžalah na Prešernovi cesli, sledi Sp. Vir, Domžale — Kamniška cesta, Ihan, Mengeš In drugi. Tudi skupščina se je strinjala s predlogom glede financiranja omenjene izgradnje in se odločila za solidarnostni princip, kar pomeni, da se vsi delovni ljudje v občini združijo za dosego skupnega cilja. tj. izgradnjo vzgojno varstvenih ustanov pod pogojem, da se izgradnja realizira na področjih, ki so najbolj potrebna za reši -tev perečega problema varstva otrok. V razpravi sta naiprei sodelovala republiška poslanca Cene MATTČTČ in Marijo IV-KOVIC Pri tom je prvi ugotovil, da je predloženi program v državi prvi resni znanstveni poizkus reševanja problemov otroškega varstva. Oba sta izrekla vse nriznanje avtorju programa za katerega se zanimajo tako republiški kot tudi zvezni orgn-nl.
Tuđi odbornik JAKOB CER-NE je poudaril, kako izrednega pomena je omenjena studija In menil, da bo treba čimprej organizirati temeljito in široko razpravo o pomenu otroškega varstva in pristopiti k razreševanju problemov na tem področju v okviru smernic programa Rajko RADMELlC je med drugim orisal dosedanje stanje na področju varstva otrok in se zahvalil Slavku MATICIČU in njegovim sodelavcem za program, po katerem se bo v bodoče razvijalo otroško varstvo, ki se je doslej urejalo zgolj po sili razmer. Tudi predsednica sveta za zdrBVftVC in socialno varstvo Tilka 1,1' IV je ugotovila, da je s programom izpolnjena vrzel, ki ie doslej bistveno ovlia'a razvoj na tem področju in se glede priznanja avtorju programa pridružila ostalim razpravljavcem.
SKUPŠČINA JE NATO SOGLASNO PREVZELA USTA-NOVITELJSTVO DO SREDNJE
TEHNIŠKE USNJARSKE — GALANTERIJSKE     SOLE V
DOMŽALAH, ki je bila doslej brez nekoga, ki bi moral sodelovati v bistvenih vprašanjih življenja šole. Gospodarska zbornica se je namreč že pred leti odpovedala pravicam in dolžnostim ustanovitelja, za kar je šola zvedela šele pred kratkim. Podrobnosti o tem je povedal predstavnik šole Boris LENCEK, ki je ugotovil, da je organizacija že dalj časa čutila potrebo, da bi občina prevzela ustanoviteljske pravice in dolžnosti, saj je večina dijakov iz tukajšnje občine. Pojasnil je že dosedanji način financiranja šole in predvidevanja za v bodoče.
Z odlokom o izdelavi Izmeri -tve in zemljiškega katastra so bile med drugim
določene nove meje nekaterih katastrskih občin,
ki so ostale nespremenjene od svojega nastanka. Odlok določa,
Prometna problematika v občini Domžale
Koledarsko leto še ni minilo pa lahko ugotovimo, da je turistična sezona že za nami. To pa je čas, v katerem je na naših cestah najgostejši promet Kakor vsako leto, ugotavljamo tudi letos močno povečan promet tujih turistov, letos predvsem iz vzhodnoevropskih držav. Ti turisti pa vo-ijo dokaj počasneje kot oni iz Avstrije. Italro, Nemčije itd., to pa je pogosto vzrok hudih prometnih nesreč.
Oglejmo si nekaj statističnih podatkov za območje Domžal v času od 1. 1. 1968 do S 0. 1968. Postaja milice Domžale skupaj z oddelkom milice v Lukovici in postajo milice za cestni promet je obravnavala «69 prometnih nesreč, ki so se pripetile na cestah v naši občini. Od tega je bilo 189 prometnih nesreč v času od 6. do 14. ure. od 14. do 22. ure jih je bilo 247. najmanj prometnih nesreč pa je bilo v času po 22 uri. in sicer 49.
Kje so se te nesreče pripetile? Na cesti 1/6 od Zajasovnika do Dobrave pri Črnučah je bilo 252 prometnih nesreč, na cestah II. reda jih je bilo 29. na cestah III. reda pa 46. na vseh drugih cestah (ceste IV. reda, gozdne, poljske poti. dvorišča itd.) p aje bilo 158 prometnih nesreč. Ti podatki nam kažejo, da se največ nesreč pripeti na cesti 1'6. kar je razumljivo, ker je na tej cesti tudi največ motornih vozil, ki vozijo s precejšnjo hitrostjo.
Pri vseh nesrečah v občini je izgubilo življenje 9 oseb, 74 oseb je bilo huje poškodovanih, 123 pa je bilo lažje. Materialna škoda znaša 1,540.130 Ndin.
Oglejmo si nekaj najpogostejših vzrokov, ki so botrovali prometnim nesrečam:
prehitra vožnja z ozirom na stanje ceste in vremenske prlli -ke: 78 prometnih nesreč;
nepravilno prehitevanje: 76 nesreč;
prekratka varnostna razdalja: 53 nesreč;
izsiljevanje prednosti: 45 prometnih nesreč;
pijanost: 30 prometnih nesreč;
neupoštevanje prometnih znakov: 14 prometnih nesreč:
drugi vzroki (neprevidnost, objestnost, nepoznavanje prometnih predpisov, vožnja brez izpita itd.): 189 prometnih nesreč.
Pristojnim organom, ki so po Zakonit pooblaščeni, da te vrste prestopke obravnavajo in izrekajo kazni, pa smo poslali: okrožnemu javnemu tožilstvu vseh 9 prometnih nesreč s smrtnim izidom, občinskemu javnemu tožilstvu 187 zadev, 229 zadev je bilo odstopljenih sodniku za prekrške v Domžalah, v 60 primerih pa je bil napisan samo uradni zaznamek, ker so bile nesreče po višji sili.
Razveseljiva je ugotovitev, da i( vedno manj prometnih nesreč, v katerih so udeleženi predšolski in šoloobvezni otroci. Največ zaslug za to ima po mojem mnenju komisija za varnost prometa pri SOb Domžale, ki stremi za tem, da šoloobvezne otroke nauči upoštevanja prometnih predpisov. Saj ni več osemletke v domžalski občini, kjer ne bi deloval prometni krožek, ki skrbi predvsem za to. da otroci varno prihajajo in odhajajo iz šole.
Zelo zaskrbljujoč pojav, predvsem pri mladih, ki končajo osemletko, pa Je vožnja brez vozniškega dovoljenja. Niso red -ki primeri, da je bil mlajši mladoletnik tudi po 5-krat v enem
da morajo občani obvezno prijavljati katastru vse objektne spremembe na parcelah. Ureja tudi varovanje izmeritvenih znamenj in v zvezi s tem določa tudi kazenske sankcije.
Skupščina je nato izdala soglasje k prečiščenemu besedilu statuta »Vodovoda« Domžale in »Vodovoda« Mengeš ter k dopolnitvam statuta Doma počitka Mengeš in prečiščenemu besedilu statuta podjetja TOSAMA.
Na predlog komisje za volitve in imenovanja sta bila nato zaradi spremembe službenega mesta razrešena članstva v svetu za narodno obrambo Cveto NOVAK in Jože KREVS, namesto njiju pa sta bila v omenjeni svet imenovana Andro FLEGO in Aleksander SKOK Marku SKRINJARJU • potekla dveletna mandatna doba kot zunanjemu članu samoupravnega organa Vzgojno varstvenega zavoda občine Domžale, zato je bil razrešen te dolžnosti in namesto
njega imenovan Mihael ŠU-TELJ. V paritetno komisijo za razpis delovnega mesta direktorja podjetja TOKO so bili imenovani inž. Igor PAPEŽ, ing. Janez ME2AN in Marjan KLIMAN: v enako komisijo pri Lekarni Kamnik pa je skupščina imenovala Antona ZAKRAJ-SKA.
Skupščina je na predlog Antona KRIZAJA sprejela tudi predlog sveta za finance in odobrila izplačilo iz rezervnega sklada za popravilo smučarske skakalnice v Ihanu, ki je bila poškodovana ob letošnjih junijskih poplavah. Tudi s popravilom ceste Preserje—Mala Lasna v krajevni skupnosti Zlato polje ni mogoče odlašati, zato je na predlog odbornika Eda VOLL-MAJERJA v istem skladu odobrila potrebna sredstva za ureditev te ceste, ki je bila prizadeta po neurjih.
Seja skupščine je bila zaključena ob 13.15.
Prva pomoč ob prometni nesreči kar na cesti. Marsikdaj taka intervencija nc bi bila potrebna, če bi bili vozniki pazljivejši in če bi tudi pešci upoštevali prometne predpise. Neopravičljivo pa je, če nesrečo povzroči malomarnost ali vinjenost. Takrat bi morali biti ukrepi organov javne varnosti mnogo ostrejši, kot ponavadi so
mesecu zaustavljen, ko je vozil moped brez vozniškega dovoljenja. O zadevi smo obveščali starše, ki pa po mojem mnenju niso imeli dovolj razumevanja za naše obvestilo. Tako delavcem milice ni preostalo drugega, kot da so moped zasegli in ga šele po daljšem času vrnili staršem otrok, ki so dopustili, da so vozili brez izpita.
Z opominom naj navedem še primer neodgovornega odnosi voznika »mopeda« do soudeleženca v prometni nesreči. Na cesti Trzin—Mengeš se je pripetila prometna nesreča. Pešca Petra ŠIMENCA je zbil rnope-dlst. Klub temu. da sta oba padla, je mopedist vstal in pustil ponesrečenega pešca na cesti. Ta
je po nekaj dneh zaradi poškodb, ki jih je dobil pri tej nesreči, podlegel v ljubljanski bolnišnici. Voznika smo izsledili že po nekaj urah nedaleč od kraja prometne nesreče. Noč je mirno prespal, ne meneč se za usodo ponesrečenca.
Vsi uporabniki ceste se moramo zavedati, da pri nas nimamo cest. ki bi bile grajene samo za določene kategorije voznikov. Naše ceste uporabljamo vsi. pešci, kolesarji, vozniki vpreg in vozniki motornih vozil, zato moramo še toliko boli paziti. Zato ima tudi zakon naslov »TEMELJNI ZAKON O VARNOSTI PROMETA NA JAVNIH CESTAH«
D. Korošec
TVOJA BANKA JE KREDITNA BANKA IN HRANILNICA V DOMŽALAH
„Celjski grofje" v Domžalah
Razstava o dosežkih živinoreje na Domžalsko-Kamniškem območju
Prizor z mengeško predstave Celjskih grofov, ki je tudi doživela popolen uspeh. Organizatorji in igralci zaslužijo za svojo požrtvovalnost in ljubezen, s katero so se lotili tega dela, vse priznanje, pa tudi podporo
»Samo« štiristopetdeset ljudi je gledalo Celjske grofe v Domžalah, s katerimi so se predstavili mengeški igralci. Šerfczi pa jih je pritegnil tisoč tristo. Nič zato. S številom štiristopetdeset smo bili zelo zadovoljni, posebno še. ker je veliko Domžalča-nov gledalo to predstavo poleti v Mengšu.
To je bil nadvse lep gledališki večer, ki je pritegnil pozornost tudi mlajših obiskovalcev, ki so se snrva zaradi svojih let in neogrete dvorane nemirno presedali. Dali smo se. da bo spričo razsežnosti dvorane težko ustvariti intimen kontakt med igralci in gledalci. Bojazen pa je bila odveč. Veronikina nedolžnost, zavzetost Pravdača. krutost Hermana in sploh skladnost celotnega ansambla je spravila dvorano v eno samo doživlja.jočo celoto. Ko pa je šlo za Veronikino pravico in življenje, ni bilo čutiti ne m^aza ne najmanjšega giba v dvorani. Buren aplavz pri odprti sceni ob razglasitvi Vcronikine oprostitve pa je bil dokaz, kako v ljudeh živi težnja in želja po amaterskem gledališču.
Mcngšani so dokazali, da amatersko gledališče še ni in ne bo izumrlo, ker so osnova zanj ljudje, obiskovalci. Druga, veliko težavnejša stran katerekoli dramske skupine pa je organizacija, kako sploh pristopiti k tej dejavnosti. Za Mcngšane moramo reči in jih z vso močjo pohvaliti, da to zmorejo, pri čemer pa je seveda izredna požrtvovalnost posameznikov kot celotnega ansambla na prvem mestu. Se posebno je razveseljivo, da Mengšani za izvedbo »svojih grofov« In tudi gledali-
ških iger v prejšnjih letih niso bili iokalistični in so pritegnili zraven tovariše iz Trzina, Jarš in Domžai, da o režiserju Maksu Furjanu, ki že nekaj časa vodi to skupino, ne govorim. Tudi vključevanje mladih v dramsko skupino je v Mengšu uspelo. Za angažiranje poklicnega režiserja ni potreben vedno in v prvi vrsti denar, kot nekateri trdijo, temveč organizacija. Veliko načrtov ni uresničenih, če odoove organizacija (primer dramske skupine domžalskega mladinskega kluba; v načrtu je bilo kar 12 premier letos), ali, če je organizacija nasilno prekinjena (primer domžalskega amaterskega gledališča).
Igralci iz Mengša so s solidno izvedbo Celjskih grofov dokazali še to. da je velika hala v Domžalah sposobna tudi za dramske prireditve, katerih si občani Domžal prav gotovo še želijo. Vse gledališke predstave pa bodo učinkovitejše, ko bo nabavljena tehnična oprema in pa, kar je poglavitno, ogrevanje.
Prav zdaj, ko to pišemo, mengeška skupina, o kateri govorimo, gostuje v avstrijski Koroški. S pomočjo prosvetne zveze v Celovcu bodo igrali kar v treh krajih s pretežno slovensko govorečim prebivalstvom. Vsekakor je tudi to uspeh in čast neke amaterske skupine, zastopati svojo deželo na tujem, pa čeprav nri bližnjih sosedih. Vtisj iz tega gostovanja bomo posredovali v prihodnji številki.
Želimo. da bi prizadevni Mengšani kmalu spet prKH gostovat v Domžale z novo dramsko predstavo. Vabimo pa tudi druge skupine.
A. Zaje
V razgovorih o položaju in nadaljnjem razvoju kmetijstva tako v domžalski kot v kamniški občini je bila dana pobuda, naj bi dosežene rezultate na področju družbenega in zasebnega kmetijstva, zlasti pa na področju živinoreje pokazali vsako leto na posebni razstavi. Iz predstavnikov svetov za kmetijstvo, družbeno-političnih organizacij in obeh predstavnikov Agrokombinata — Emona je bil sestavljen pripravljalni odbor, ki je 13. oktobra na Rodici pri Domžalah razstavo že organiziral. Na njej so proizvajalci razstavili nad 80 glav goveje živine, večje število prašičev, piščancev —brojlerjov in konj novozelandske pasme.
Razstava in ocenjevanje sta pokazala, kaj je bilo doseženega na področju uvajanja novih pasem oziroma križanja v živinoreji, kakšni so dosežki zasebnih kmetov, ki kooperirajo z Agro-kombinatom pri reji prašičev, piščancev, goveje živine itd.
Razstava je imela tudi poseben poljedelski oddelek, kjer so bile predvsem razstavljene doslej uveljavljene sorte žit. krompirja, sadja in drugih kmetijskih pridelkov.
Sodelovala je tudi avstrijska firma ALFA-LAVAL z demonstracijo molznih naprav.
Prireditveni odbor je pripravil poseben katalog, ki vsebuje številne strokovne članke s področja govedoreje, reje piščancev, predelovanja mleka itd., poleg tega pa tudi popis razstavljene živine.
Posebnega zanimanja so bile vredne krave sivo rjave pasme s kmetijskega poskusnega centra v Jabljah pri Trzinu, ki so razumljivo nastopile »izven konkurence«.
Posebna strokovna komisija je ocenila vso razstavljeno živino in najboljšim rejcem podelila tudi ustrezne nagrade.
Iz našo občine so nagrade in diplome prejeli naslednji:
ANDREJ MAV. Rafolče 10. I.,
II. nagrada in diploma; MIRKO BKNKCVIC, Llagovi-
oa 26, I. nagrada;
JANEZ CERAR. Moravče. II. nagrada;
IVAN BIZILJ. Ccšnjice. diploma;
CIRIL    SMERKOLJ. Ožbolt,
III. nagrada;
JOŽE POOACAR, Gora 3. II. nagrada.
Razstava, ki je bila prvi preizkus te vrste pri nas po dolgih letih, je lepo uspela, za naslednjo, ki bo drugo leto, pa bo po trebno med našimi kmeti napraviti še več propagande za sodelovanje in za ogled.
Del   razstavljenih   živali,   ki   dokazu jejo   velik napredek živinoreje na našem področju v zadnjem času
Novo avtobusno postajališče v Domžalah
Vprašanje avtobusnih postaj v Domžalah postaja posebno sedaj, ko prihajajo zimski meseci, vedno bolj pereče. Na zvezni cesti je vsaj malo strehe, kjer potnik, ki čaka avtobus lahko najde zasilno zavetje, toda v centru Domžal je to skoraj ne-
vzdržno. Kar sram je človeka, ko vidi tujca, kako tu prezeba in kako ga dež neusmiljc no pere. Se težje pa je, ko vidiš matere z dojenčki. V centru Domžal, upamo, da bo to vprašan; v kratkem vsaj kolikor toliko ugodno rešeno. Marsikdo se namreč sprašuje, kaj bo sedaj
Gradbišče nove avtobusne postaje in bifeja v Domžalah nasproti Veleblagovnice in v neposredni bližini zapuščene železniške postaje
zraslo na prostoru med Zavodom za socialno zavarovanje in Lekarno, kjer so kamioni precej časa odvažali izkopani material in bo sedaj kmalu narejena plošča nad kletnimi prostori. Zato sem se napotil v pisarno Gradbenega podjetja Litija, ki gradi to poslopje. Moji in radovednosti neštetih Domžalčanov je rade volje odgovoril direktor podjetja tov. Upcl.
V kletnih prostorih stavbe bo skladišče za buffet in slaščičarno, ki bo zgoraj. Zgoraj bo tudi prepotrebno javno stranišče. Tu bo tudi prostor za pisarno avtobusnega podjetja in čakalnica. Pred poslopjem bo prostor za parkiranje štirih avtobusov. Zadaj bo obvozna cesta proti železniški postaji.
Vrednost del znaša ca. 120 milijonov. V letošnjem letu predvidevajo, da bodo končali s tretjo gradbeno fazo, otvoritev je pa predvidena za 1. maj prihodnjega leta.
Gradbeno podjetje Litija gradi to stavbo oz. postajališče za tržišče. Objekt sam bo dan na
licitacijo in bo dan najboljšemu ponudniku. S tem bo vsaj delno rešeno vprašanje postajališč v Domžalah. V doglednem času bo treba namreč misliti na podobno postajališče tudi na zvezni cesti, sicer bo tujec, ki bo prišel v Domžale imel kaj slabe spomine na prihod in odhod iz Domžal. Ravnikar Tone
OB 400-LETNICI KMEČKE VSTAJE (1513—1973)
Leta 1973 bo poteklo 400 let, odkar so slovenski in hrvaški kmetje zgrabili za kose in cepce in se uprli tiraniji, ki je vladala nad njimi. 400 let, odkar se je začela prva osvobodilna borba, če jo lahko tako imenujemo. V krvi in otjnju je bil zadušen upor, voditelj Matija Gubec, pa kronan na razbeljenem prestolu. Toda nič ni ustavilo naših narodov na poti do osvoboditve, ki so si jo 372 let pozneje tudi priborili.
V Donji Stubici, rojstnem kraju Matija Gubca, so sestavili odbor, ki bo organiziral proslavo in postavil spomenik kmečki vstaji.
Za 400-letnico tega dogodka in za zbiranje sredstev pa je odbor izdal obsežen spominski material, katerega prodajo priporoča tudi republiška konferenca SZDL Hrvatske.
Nakup tega materiala je oblika prispevanja in zbiranja sredstev za postavitev spomenika. Sole in politične organizacije pa bodo v tem materialu našle tudi mnogo koristnega.
Spominski material vsebuje spominsko knjigo, ki je sestavljena iz teksta in fotokopij originalnih dokumentov ter reprodukcij umetnikov, ki so se ukvarjali s to temo. Nadalje je odbor izdal tudi spominsko reprodukcijo slike ►►usmrtitev Matija Gubca« velikosti 64 X 46. razglednice z istim motivom, in pisarniške kuverte z emblemom na temo kmečka vstaja. Vsa podjetja, ustanove in organizacije bo obiskal zastopnik odbora in jih seznanil z materialom.
Dolžnost nas vseh je, da z nakupom tega materiala prispevamo k izgradnji spomenika kmečki vstaji in Matiju Gubeu.
V. Debcvc
0 članku zakaj lako« iz prejšnje številko »Občinskega poročevalca
Smatram za svojo dolžnost, da dam nekaj pripomb k zadnjemu zboru volivcev v Zlatem polju. Kot predsednik sem bil zadolžen, da obvestim skupščino, da je svet krajevne skupnosti Zlato polje sklenil, da se skliče zbor volivcev. O tem sem obvestil tudi načelnika tovariša Primožiča. Odzval se je povabilu, a žc takoj, ko je stopil iz avtomobila, so ga nekateri začeli napadati z raznimi obtožbami. Ko pa se je zbor začel, je bilo  le  malo  časa  mirno. Se
dnevnega reda nismo sestavili, ko so se že začeli napadi Cene-ta Pogačarja in nekaterih okrog socialne podpore. Vse to pa je letelo na mene in niti pojasnjevati niso dovolili. Potem je pričel z obtožbami še Ivan Stražar in začel se je splošen prepir. Ko pa je bilo še rečeno, da bi se inogla glavna cesta izboljšati in na njej odpraviti nevarni ovinki ter je s tem v zvezi podani predlogi, če bi bila vsaka hiša vsaj en dan pripravljena prostovoljno delati, se je pa začel po-
novni pekel. Tovariš Primožič je takrat zapustil zbor. Kot predsednik KŠ izjavljam, da je imel čisto prav, ker je odšel, kajti ta v Zlatem polju je zelo težko delati. Kdor dela, ga blatijo, delava v glavnem le tajnik in jaz.
Kdaj se bo spremenilo v Z1b -tem polju? Saj jc še cela vrsta problemov, ki jih bo treba rešiti. Tov. Klopi ie j? upravičene protestiral, ker njegova vas se nima ceste. To je slabo za vas Ni pa zato kriv tovariš Primožič in tuđ: jaz ne. saj sem se dosti zanimal zato, pa nisem ni' dosegel pri skupščini. Prosil sem tudi, da bi naša vas dobila nekaj sredstev, da bi si zgradili vodovod, pa spei nisem dosege! nič. Dolgo žc delam v Zlatem polju pa nisem dobil od nobene stran:   še  nobenega priznanja
Časi se spreminjajo
Vsak dan vedno znova ugo tavljam, kako različni smo ljudje v svojih nazorih, različni v trditvah. Tako različni, da večkrat podvomim, če smo res potomci hominidov. ki so, kolikor vem, bili vsi istih navad.
Ce me vpraša znanec ali kdorkoli, s katerim se že dolgo nisem srečal "kako kaj drugače?-mu zabrusim standarden odgovor. "Nič ni drugače, vse po starem. 'Življenje se v desetih letih nič ne spremeni."
In vendar bom odslej spremenil svoje prepričanje, da gre vse po starem. Včasih se resnično veliko spremeni.
Naša mladina? No, čigava pa? Naša. Domžalska, pa se trzinska
Vsi se še spomnimo predkongresne dejavnosti ZMZ. Revolt občinskega komiteja je bil v prvem planu številnih konferenc, sestankoo in posvetov. Bil je strah in trepet drugih družbenih organizacij. Ce. bi bila na primer  v času  prejšnjih dinastij
obč. komiteja ZMZ vojna, bi šli pred zid vsi. Padale bi glave, tudi moja, ker smo bili sami ničvredneži. Po njihovih trditvah mladini zaradi nestrokovnosti nihče ni pomagal. Temu smo rekli revolt, aktivnost mladine, katero smo ocenjevali pozitivno.
Sad tega so bili številni mladinski aktivi in mladinski klubi. Najboljša kluba sta bila v Trzinu in seveda v Domžalah.
Ker se časi spreminjajo, danes iz vsega tega ni nič — razen razbitin, ki so ostale in čakajo novih aktivistov in revolucionarjev. To jc moje najnovejše prepričanje.
V Trzinu so razpravljale vse. družbene organizacije in še nekateri predstavniki občinskih organizacij o tem, ali naj ima mladina ples v dvorani, kateri je do tedaj z veliko skrbjo in ljubeznijo upravljalo prosvetno društvo. Pokojni Raket, čeprav star, se je z vso odločnostjo zavzemal za mladinsko organizacijo in tudi za njihov ples, ki
so ga želeli. Njegova avtoriteta je bila močna, da so pred njo klonili mlajši. Usti, ki so z bojaznijo pričakovali plesa v dvorani.
Ples je torej bil enkrat na teden. Sedaj ga ni več. Tudi Ra-kefa ni več. Ce bi bil živ, bi prav gotovo zdaj umrl — od žalosti za posledicami mladinskega plesa v Trzinu. Takšno razdejanje pusti lahko za seboj samo sovražna vojska. Zdrobljena so okna, vrata, električna napeljava in druga oprema. Razbitih steklenic pa toliko, da je težko priti skozi črepinje. Vse to so Raket in drugi s težavo spravili skupaj.
"Zakaj ni več plesa v Trzinu?« sem vprašal mlada dekleta.
-Kdo bi še hodil v to svinjarijo. Fantje so bili vedno pijani, pa so samo razbijali in se tepli,-je bil odgovor.
Tudi sam sem se potegoval, da bi se želje trzinske mladine uresničile, salo mi je tem bolj žal njihovega doma, ki jc bil
dobro oskrbovan. Zal mi je trzinskih kulturnikov, ki bodo samo z res veliko voljo spravili dom spet v red in tudi mladine mi je žal, da. nima zan.cslji.vei šega vodstva. In končno, tudi domžalskega kluba, mi je žal. ki je zaprt in po pripovedovanju osamljenega obč. komiteja V. P. tudi razdejan in izpraznjen (beri: vsa oprema pokradena).
V kratkem času torej velike spremembe. Revolucija mladinske organizacije je pri kraju in nihče ne vpraša, kaj zdaj. Sekretar komiteja zaman čaka, dr bi kdo spravil mladinsko organizacijo spet pokonci. Tisti, hi naj bi jo, pa se veseli, da so se mu ohladila, ušesa od hrupa nekdaj tako revolucionarne mladine.
Na koncu bom namesto "tre-ha je. mora bili, potrebno bi bilo. moramo« napisal: vztrajnost in samo vztrajnosti neke organizacije ali posameznika jc pot k uspehu.
A. Zaje
V strugi Kamniške Bistrice so »raubarji« dvakrat škodljivi
Kamniška Bistrica je hudournik. Preko lepega poletja je brez vode, včasih pa priderc s takšno močjo, da je ni prepoznati. Kljub svojemu imenu je takrat kalna, deroča in bobneča. Prebivalci ob njenih bregovih tedaj s strahom gledajo v njene valove, ki niso nikdar siti rodovitne zemlje, ki jo odnašajo s seboj.
Pri Preserjah ali točneje med mostovoma, ki povezujeta Pre-serje in Radomlje ter železniškim mostom iz Jarš do Količe-vega. jc Kamniška Bistrica široka več kot sto metrov. Njena struga naredi na tem mestu kaj čudno pot. Od korita na vzhodnem bregu se preusmeri na zahodno stran in potem zopet na vzhodno, za škarpo, katero so zgradili, ko so del struge regulirali.
Takšno pot pa si ni naredila narasla voda sama. ampak so ji k temu pomagali »raubarji« peska, ki ga kradn.jo v strugi. Strugo so si kvazi-lastniki raz-parcelirali in napravili iz tega donosno kupčijo. Kubični meter neprcsc.:anesa gramoza velja v strugi 30 d.'n. prese.jancga pa še enkrat toliko. Za bogastvo narave, v našem primeru gramoz iz struge Bistrice, katerega lah-
ko primerjamo s premogom ali drugimi rudninami, ne plačajo skupnosti niti beliča. Za to imata zasluge tudi oba občinska inšpektorja, tovariša Novak in Vidmar, ki sta po službeni dolžnosti dolžna to preganjati. Kjer ni biričev, tam imajo »raubarji« lahko delo.
Se več! Ti samozavestni lastniki gramoza in parcel v Bistrici gledajo le na svoj dobiček. Pri delu se je jo in pripravljajo gradbeni material sredi struge in tako omogočajo vodi najbolj čudna pota. Kadar je struga usmerjena proti bregu, takrat ima tudi voda lahko delo pri odplavljanju rodovitne zemlje.
Izkoriščevalci so naredili doslej torej vedno dvojno škodo. Družbi niso plačevali, kar ji gre, lastnikom orne zemlje pa so posredno jemali polja in travnike. Ce temu ne bodo naredili kraj, bomo še doživeli, da bo Kamniška Bistrica tekla drugod, kot danes. Potrebni bodo novi zemljevidi. Cemu vse to? Je res vsega kriva le Vodna skupnost Ljubljana—Sava? Ne, nekaj lahko naredimo tudi sami. Največ pa tovariša Novak in Vidmar.
OL-pres
Iz dela sekcije za poživitev
kulturnih dejavnosti pri občinski konferenci SZDL
Debata na nekaj poslednjih sestankih sekcije za poživitev kulturnih dejavnosti, ki je bila v preteklem letu ustanovljena pri občinski konferenci SZDL, je potekala v več smereh. Jasno je, da so problemi, ki so v občinskem, domžalskem kulturnem življenju najbolj pereči, tvorili večino pogovorov. Izkristalizirala so se tudi stališča, ki .jih bo sekcija zagovarjala, določile pa so se tudi naloge, ki naj jih sekcija v svojem prihodnjem delu izpolni.
KOMUNALNI CENTER IN DEJAVNOST V NJEM
V zvezi s halo komunalnega centra,  ki  jo  je stanovanjsko
podjetje Domžale že prevzelo v upravljanje, je bilo sklenjeno, da se programskemu svetu, ki je bil v preteklosti za izbor in določanje posameznih prireditev konstituiran pri občinski skupščini, predlaga nekaj stvari, ki jih bo moral programski svet tudi upoštevati. Gre za to, da bi hala res služila vsem tistim, za katere je bila v resnici grajena, da bi pa domači izvajalci imeli pri uporabi dvorane določeni1 prednosti. Med debato je bilo ugotovljeno, da kompetence programskega sveta še niso točno precizirane in da naj se to kar najhitreje uredi. Programski svet naj bi tudi poskrbel, da bi bili točno postavljeni pogoji, pod katerimi bi dvorano oddajali.
Tu v Zlatem polju niso za sodelovanje. Tisti, ki najbolj vpijejo, so najmanj upravičeni. Koliko nevoščljivosti je v samem svetu KS do vaščanov Preser. Veliko so naredili prostovoljno vaščani te vasi, da je bila zgrajena cesta v vas, pa tudi vaščani Male Lašnje bodo pripravili precej lesa za svojo cesto, ki se bo sedaj začela graditi. Vaščani Zlatega polja pa se nočejo zme-
niti za prostovoljno delo, da bi si zboljšali svoje življenje.
Torej, kdo ima prav. Ali tisti vaščani, ki mi grozijo in razbijajo s pestmi po mizah, motijo red na sejah? Mislim, da hodo enkrat že nehali, čeprav ni za nje noben predsednik in noben učitelj ali učiteljica dovolj dobra. Morda takrat, ko bodo vsi problemi urejeni?
Vinko Grošelj
KAKO BO Z DOTIRANJEM KULTURE V PRIHODNJE
Z grenkobo je bilo ugotovljeno, da dobi kultura v domžalski občini vsako leto manj, čeprav gredo za osnovna sredstva velika materialna sredstva. Ob velikih sredstvih, ki so šla za osnovna sredstva (objekte) je zmanjkalo denarja ali pa pravega razumevanja za funkcionalno dejavnost, ki naj gradnjo teh objektov opraviči in kulturne domove oživi. Jasno je, da je bila gradnja dvoran upravičena le tedaj, če v domovih zazive dejavnosti.
DOMŽALSKA SVOBODA V PRIHODNJE DA ALI NE
Po daljšem času je bila v pretresu domžalska Svoboda, ki obstaja že več let le zgolj na papirju, formalno. Sklenjeno je bilo, da če se ne da postavili nek odbor, vodilni kader, ki bi v prihodnje vodil aktivnosti Svobode, naj se le-ta ukine.
Pevski zbor, ki edini še dela, bi v prihodnje lahko postal sa-
mostojen, kar je praktično že več let.
Vsak sklep glede nadaljnjega obstoja Svobode je za domžalsko kulturno življenje izrednega pomena, zato bo potrebno sklicati širok posvet družbeno-poli-tičnih in kulturnih organizacij, ki naj odločajo o prihodnosti tega — za Domžale danes ne-delovnega, amaterskega kolek -tiva.
AKTIVNOST V MORAVČAH
Za Moravče je bilo Ugotovljeno, da je amaterska kulturna aktivnost na nezadovoljivi ravni, izredno pasivna, da nikakor ne opravičuje gradnje kulturnega doma.
Moravčani, ki so svojčas tako glasno in s privzdignjenim glasom zahtevali kulturni dom, ne delajo, zato jc tudi vprašanje kulturnih aktivnosti v Moravčah potrebno pretresa na široki občinski osnovi. Stanje, kakršno je trenutno v Moravčah, se mora nujno izboljšati, saj je takšno, kot je, nevzdržno.
M. B.
w
Se o razstavi umetniških fotografij
Fotoamaterska razstava »Umetniške fotografije-, ki je bila v času občinskega praznika od 22. do 28. julija 1968 v mali sejni dvorani skupščine občine Domžale, o kateri je pisal Občinski poročevalec v septembrski številki, je dobro uspela, kar pričajo ocene in nagrade. Razstava, čeprav skromna, je tudi dokaz o delavnosti mladega fo-tokluba.
PD Domžale se je tudi začelo zanimati za fotografsko dejavnost in je ustanovilo tudi svoj foto odsek. Namen tega je, da se v sliki ohrani dejavnost, društva in pa, da se lepote planinskega sveta pokažejo tudi drugim tj. za turistično propagando. Da so ustanovili ta odsek, ko že obstoja Fotoklub v Domža -lah, je razlog seveda ta, ker se bo bavil le s planinsko fotografijo, želi pa, da bi našli način
in pot za sodelovanje s Foto-klubom. Tako bi mogli organizirati skupno razstavo, ki bi bila gotovo bolj bogata lepih posnetkov in s tem mnogo uspešnejša v turistično propagandnem smislu, v čemer imamo skupni cilj.
Kaj je fotografija? To je govorica, ki je razumljiva v vseh jezikih, je sposobna spraviti vsebino cele knjige na majhen list, ki odkriva človeku lepoto in mu posreduje dosežke njegove ustvarjalnosti.
Tudi v filmski dejavnosti bi mogli sodelovati pri skupnem snemanju kratkih filmov in njihovem predvajanju. Vabljeni so vsi fotoamaterji, ki imajo planinske slike, ali ki jih bodo še napravili, da jih predlože društvu, če imajo željo sodelovati na prihodnji razstavi fotografije.
A. S.
Depandansa domžalskega planinskega doma na Veliki planini je zrasla zaradi velike prizadevnosti članov društva, še posebno pa njegovega upravnega odbora. Naše zanima • nje za delo te prizadevne organizacije bi bilo lahko večje
Tovariš urednik Občinskega poročevalca
Na zadnji strani »Občinskega poročevalca« z dne 15. oktobra t.l. je pisec članka v svojem poročilu 0 tekmi nogometašev — veteranov napisal: >med mladinci pa ni niti toliko zanimanja, da bi lahko sestavili eno samo mladinsko moštvo . . .«
Kolektiv mladincev NK Domžale je užaljen zaradi takega neresničnega pisanja in ogorčen na pisca članka. Javnost preko vašega lista ni seznanjena z delom mladinskega moštva, ker vaš dopisnik objavlja le tekmovanja članskih ekip iz Domžal (Delo in Dnevnik poročata tudi o mladini) Vas prosimo, da v naslednji številki in tudi v naprej poročate o našem delu in težavah.
Na območju Nogometne pod-zveze Ljubljana, ki obsega 22 občin, tekmuje 17 mladinskih moštev, in sicer iz ljubljanskih t občin 8 moštev, iz Domžal 3, iz Trbovelj 2 moštva, po eno moštvo iz Hrastnika, Zagorja, Lilije, Kamnika in Novega mesta, medtem ko ostale komune nimajo svojih predstavnikov v tem edinem prvenstvenem tekmovanju mladinskih nogometnih moštev.
Mladinci NK Domžale imajo slabe pogoje za delo. Uprava posveča največ pozornosti članskemu moštvu, mladinci nimajo strokovnega vodje, vadijo skupaj s člani in tekmujejo v izrabljeni in komaj uporabni opremi, delno si tudi sami kupujemo drage rekvizite. Imamo pa dobro lastnost: veliko voljo, dobro obiskani treningi, za tekmovanja pa vedno preveč igralcev na razpolago, a ne tako kot trdi pisec članka.
Zelo se čudimo, da nihče od veteranov nogometašev in tistih,
ki negativno pišejo o našem delu ne pride med nas in nam vsaj z dobro besedo in svojimi izkušnjami pomaga. Zelo veseli bi bili, če bi se po objavi tega dopisa to zgodilo.
V jesenskem delu podzvezne-ga tekmovanja smo dosegli naslednje rezultate:
v Dobu TVD Dob : NK Domžale 0 : 4
v Domžalah NK Domžale : NK Rudar 0 : 2
v Litiji NK Litija : NK Domžale 3 :0
v Kamniku NK Kamnik : NK Domžale 1 : 1
v Tacnu NK Sava : NK Domžale 1 : 3
V tekmovanju moštev za občinski mladinski pokal smo dosegli 1. mesto, a tekme so se končale takole:
NK Dob : NK Induplati 1 :2, NK Domžale ; TVD Mengeš 4 : 1, NK Dob : TVD Mengeš 4 : l, NK Domžale : NK Induplati 4 : 0.
Na mladinskem prvenstvu v malem nogometu je tekmovalo 9 moštev s 85 prijavljenimi tekmovalci. Od toga NK Domžale s tremi moštvi in 26 mladinci, dve moštvi sta bili iz Doba po eno pa iz Ihana, ki je osvojilo prvenstvo, iz Jarš. Radomelj in STUS.
Tovariš urednik, prosimo Vas, da naš članek objavite v celoti, ker želimo, da se o našem delu realno piše.
Upamo si trditi, da bi s primernimi delovnimi pogoji lahko imeli v samih Domžalah dve mladinski moštvi, da bi v kratkem času lahko dosegli vidne uspehe in tudi prispevali k razvoju tega športa v Domžalah.
Mladinskih aktiv NK Domžale (Podpisanih 19 članov)
^Košarkarji končali s tekmovanji
Pred nekaj tedni se je končalo prvo košarkarsko tekmovanje v drugi zvezni ligi. Domžalčani, ki so tudi nastopali v tej konkurenci, so zasedli na koncu tekmovanja dobro osmo mesto, kar je vsekakor tisto, kar so sami in domžalska publika od tekmovanja pričakovali. Cilj, ki so si ga postavili pred tekmovanjem, je bil obstanek v UfL T" je doseženo in zato gredo domžalskim košarkarjem tudi naše čestitke.
Vendar pa je ob zaključku stare sezone in pred pričelkom hove potrebno povedati nekaj stvari. Predvsem se nam zdi. da ■te stanje pred nove sezono bolj zaskrbljujoče, kot se zdi to domžalski športni javnosti in nekaterim športnim delavcem. *1 delajo v klubu. Čeprav pred »tno konferenco, ki naj razjasni Stanje v klubu, nihče noče
ničesar povedati, kaj je od vsega res in kaj ne, je neizpodbitno naslednje:
1. da je klub ob zaključku tekmovanja ostal na vsega šestih (ali pa še tisto ne) igralcih, ki so se sposobni enakopravno boriti z igralci drugih moštev. Res je, da sta odšla standardna igralca prvega moštva KOVAČ in SAVNIK v JLA. vendar je pomanjkanje igralcev zelo zaskrbljujoče;
2. da klub nima primernega kvantitetnega, kaj šele kvalitetnega zaledja, iz katerega bi lahko v situacijah, kakršna je sedanja, črpal nove moči;
3. da so v klubu že dalj časa razna osebna obračunavanja, ki poleg kroničnega pomanjkanja visokih igralcev ne vzbujajo posebno lepih obetov za prihodn
Vendar, naj bo že kakorkoli za osvojeno osmo mesto v drugi
Tudi letos je bila komemoracija ob dnevu mrtvih skrbno pripravljena in posebno na pokopališču se je vsako leto udeleži več ljudi. Prav pa bi bilo, če bi bila taka udeležba pri slovesnosti pred spomenikom na glavnem trgu in če bi za ta čas preusmerili avtomobilski promet po drugih ulicah
zahodni košarkarski ligi gredo trenerju BRUMNU in igralcem: GOSTICU. SAVNIKU, ZORMA-NU, KOVAČU, ZAGORCU. KREMZARJU, POVZU, ZEVNI-
KU. SAMALUKU. ORLU. PE-COVNIKU. ZAKRAJSKU ln drugim   tudi    čestitke našega
uredništva.
Ispehi Domžalskih nogometašev
Domžalski nogometaši, ki z Jaršami. Ihanci in Dobi Jani nastopajo v ljubljanski nogometni ligi, že osem kol niso doživeli poraza — še nobenega v letošnjem tekmovanju. Ta lepi uspeh, ki je posledica primerno borbenosti in zagrizenosti vseh igralcev se kaže tudi na prvenstveni razpredelnici, kjer Domžalčani prepričljivo vodijo. Morda so v Domžalah končno le konsolidirali svoje vrste in odpravili vsakoletno ponavljajoče se spore in prepire, tako da bomo v naslednji sezoni le imeli svojega predstavnika v drugi slovenski ligi.
Moštvu Induplati gre v letošnji sezoni precej slabše. Temu so nemara krive napačne kvalifikacije, ki so v moštvo vnesle precej slabe volje, ker se vse re-
zultira danes v doseženih neuspehih Del krivde za trenutno slab položaj na lestvici pa je treba pripisati tudi dejstvu, da je tik pred pričelkom tekmovanj odpovedalo oadaljnje sodelovanje nekaj starejših igralcev, ki so izjavili, da za vedno zapuščajo nogometno igrišče.
Precej dobro se letos drži moštvo Doba, ki je nekajkrat prekrižalo račune tudi izrazitim favoritom. Ponoven dokaz, da tudi srce in borbenost zmoreta tisto, kar marsikdo z relativno večjim tehničnim znanjem ne zmore.
Ihanci tudi letos tabore povsem na repu. kar ihanskim športnikom, ki so znani kot srčni in požrtvovalni borci, ne dela časti.
Domžalčani izpadli is pokalnega tekmovanfa
Domžale : Železničar (Karlovac) 40 : 64 (22 : 32)
Domžale, 9. novembra. Pokalna tekma za pokal maršala Tita. Hala komunalnega centra v Domžalah, gledalcev 300, sodnika MAHOVLIC (Zagreb) in PUR (Žalec).
Domžale:  POV2   17, SAMA LUK 2, ZORMAN 2, GOSTIC, ZAKRAJSEK   10,   KOVAČ 4, ZAGORC 5.
Prosti meti: Domžale 32 : 18. Železničar (Karlovac) 40 : 29.
Gosti iz Karlovca, ki so -;e z Domžalčani v tej pokalni tek-
mi srečali prvič, so v prvem polčasu proti oslabljenim domačinom (trije so bili zadržani) po-vedli že na začetku. Čeprav so nastopili za goste sami mladinci, se jim domačini niso mogli upirati. Le zahvaljujoč razpoloženemu Povžu gre pripisati, da razlika v korist gostov ni bila še večja.
Domačini so s tem porazom izpadli iz letošnjega pokalnega tekmovanja Sodnika nista imela težko naloge.
Brojan
Na; živi 29. november — rojstni dan naše neodvisnosti!
isnifc republike čestitalo:
Skupščina občine Domžale Občinski komite ZKS Domžale Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZZB Občinski komite ZMS Množične organizacije in društva
SLOVENIJALES
Ljubljana — Lesna in pohištvena industrija Radomlje
Proizvaja in prodaja vse vrste mehkega in trdega žaganega lesa in nudi usluge za razrez hlodovine
Izdelujemo stilno in sedežno pohištvo
Informacije na tel. št. 72 356 ali osebno
induplati jarše
Izdeluje sodobne sintetične zavese in namizne garniture
ZDItlŽEU KEMIČNA IMIISTRIJA DOMŽALE
fesiita za praznik republike 29. november vsem posio>iiim prijateljem. nViovmm kolektivom in občanom
Priporoča svoje kvalitetne izdelke!
i
Papirnica Količevo - pošta Domžale
Izdelujemo raznovrstne tanke papirje, vseh vrst sestavljene kartone in specialne lepenke
Priporočamo nakup naših izdelkov!
Kolektiv podjetja
Vodovod Domžale
čestita občanom za dan republike, 29 november!
Za praznik republike, 29. november čestitajo:
-A, IHfiA Tovarna kovčicov in usnjenih izdelkov Domžale Dobitnik zlate košute, najvišjega priznanja za kvaliteto Kovčki, damske torbice, rokavice	GRADBENO PODJETJE A izvršuje vsa gradbena dela po naročilu in gradi za trg	UN1VERSALE tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije DOMŽALE izdeluje: volnene tulce in klobuke, slamnike, otroško, žensko in moško športno in modno konfekcijo Modne barve in najsodobnejši kroji in modeli!
Of) dnevu republike čestitamo vsem občanom VODOVOD, Mengeš	ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO Ljubljana, OBRAT DOMŽALE	STUGŠ Tehniška srednja usnjarsko-galanterijska šola Domžale Proizvaja goveje usnje v raznih kvalitetah, barvah in debelinah
MlinostroJ tovarna mlinskih strojev in opreme za živilsko industrijo	Semesadika MENGEŠ Oglejte si veliko izbiro naših sadik!	Obrtno podjetje TAM 1Z MENGEŠ čestita za praznik republike!
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE	AVTOSERVIS DOMŽALE nudi svoje kvalitetne usluge Specialni servis za avtomobile Volksvvagen	Tovarna glasbil in učil MLLODIJA Kvalitetni glasbeni instrumenti vseh vrst, šolska učila
Tovarna sanitetnega materiala Vir pri Domžalah Sanitetni izdelki in izdelki osebne higiene bodo tudi __ vas v celoti zadovoljili	Specializirana trgovina V DOMŽALAH ima veliko izbiro kozmetičnega blaga, kemične preparate za gospodinjstvo, foto material, ure in zlato, lepa darila iz porcelana in stekla Obiščite nas!	GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA Izvršuje vsa gradbena dela — gradi za trg
1975
78
Za praznik republike 29. novemoer čestitajo:
Tovarna zdravil LEK-Ljubljana obrat Mengeš				TRGOVSKO PODJETJE J11G0TEHNIKA Ljubljana poslovalnica DOMŽALE Oglejte si našo bogato izbiro		
TERMIT DOMŽALE z obratoma v Moravčah in Ihanu Potrošnikom priporoča svoje izdelke		Agrokombinat Emona Ljubljana s svojimi obrati: Poljedelstvo Mengeš — Govedoreja Domžale — Prašičereja Ihan — Obrat kooperacije Lukovica				OBRTNO PODJETJE NOVOPREIM DOMŽALE
		ll'k Seno Mihalj delovna enota OLJARNA DOMŽALE prepričajte se o kvaliteti naših izdelkov				
TRGOVSKO PODJETJE SiO¥ENIJA-AVTO Ljubljana poslovalnica Domžale nudi bogato izbiro vseh nadomestnih delov za avtomobile, motorna kolesa in dvokolesa				Zavarovalnica SAVA poslovalnica Mengeš		
TRGOVSKO PODJETJE Napredek Obiščite tudi našo Veleblagovnico v Domžalah. Presenečeni boste nad bogato izbiro in solidno postrežbo!					Stanovanjsko podjetje Domžale čestita vsem svojim poslovnim sodelavcem za praznik republike	
TOVARNA FILCA, MENGEŠ Izdeluje vse vrste tehničnih in lglanih filcev. Priznana kvaliteta in konkurenčnost v cenah!	TRAK tovarna pozamenterijc Mengeš se priporoča		CESTNO PODJETJE DOMŽALE vrši    prevozne usluge in dobavlja gramoz in pesek			
Vlagaite swoie prihranke pri Kreditni banki in hranilnici v Domžalah.