NOVI TEDNIK CELJE^ ]3. SFPTEMBRA 1973 — ŠTEVILKA 35 — LETO XXVII — CENA 1 DIN LsiLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE ^ KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC IZ VSEBINE: kje si, elektrika — v velenju: kritika s predlogi — ustavno kramljanje: kako se združujemo — gospo- darstvo regije je dobro — šmarčani ob svojem praz- niku: hvaležni smo — v slovenskiii konjicah: gasilsko slavje — srebrni jubilej komornega moškega zbora — v celju: koncerti nove sezone — misterij uma: bila je črviva misel — pripoved zinke iz grobelnega — iz potopisne beležnice: cvetje v kijevu — v dobju pri planini: odžejali sta pesem in beseda današnje stanje glede preskrbe z električno energijo jiafco kritično kot še nikoli v času, odkar opravljam to ji&o,« j^ ^ razgovoru dejal bremenilec pri Elektro Celje, ^ Ivan Budna. Z njim smo se srečali v torek opoldne, iian je bilo Celje s svojim območjem vsega skupaj dva- ijstur {v presledkih) brez toka. Toda, nič kaj dosti bolj' ni bilo pred tem in vprašanje je, kako bo jutri, poju- mem. Kritične besede o trenutnem stanju ne potrebujejo ko- ffitarjev. Zato pa iščejo odgovor na vprašanje — zakaj. in kako dolgo še tako. Tudi v tem primeru je odgovor jf ali manj na dlani. Proizvodnja električne energije ne r(V korak s potrebami in zahtevami po njeni potrošnji, ttrošni centri električne energije pa naj bodo v gospodar- ica ali zunaj njega rastejo hitreje kot rastejo novi viri za ■po proizvodnjo. Toda, tudi novi viri povzročajo večje ali injše skrbi. Tako tudi šoštanjska termoelektrarna. Njene me so prepogoste, izpadi boleči. Zakaj? Vrh tega je nsljiva dobava velenjskega lignita. Zdaj prihajajo na dan jpote preteklosti. Zmeraj se učimo. Tudi v tem primeru. jI pa nihče ne vpraša, kako draga je ta šola in koliko m bo trajala. Stanje je kritično. Zaradi pomanjkanja električne ener- n stojijo mnoge tovarne in njihovi obrati. Nekatere so pgonu vsak drugi dan. Ljudje odhajajo z dela domov, ^fdnitve so boleče in drage. Izjeme v redukcijah so le vke. Le bolnišnica, mlekarna, vodovod . .. Industrijska tiietja so pod stalnim nadzorom. In če ne upoštevajo no- \ pogojev o omejevanju porabe električne energije, jim fci nočeš prekinejo dobavo. Takšen je zakon današnjega Sfl. Celjska industrija potrebuje vsak dan okoli dva milijo- ikilovainih ur električne energije. Te dni je aobava dosti mjki. Redukcije znašajo od 30 do 50 odstotkov. To je bo-, it. Mnogokrat tudi zaradi tega, ker pride ukinitev nepri- \ iacano, nenapovedano. Izgube so velike. Kolikšna je tre- \ toa škoda v gospodarstvu še ni moč ugotoviti. Na vsak. fin je velikanska. Imela bo svoj vpliv na proizvodne in Klovne rezultate. Tudi na zaslužek. j Vprašanje je boleče in prav zaradi tega se ob njem • ijurajo nova. Odgovori na nekatera so znana. Znana je na \ ^er perspektivna graditev elektroenergetskih naprav. \ *e elektrarne. To pot je nakazal slovenski izvršni svet, ] je hkrati opozoril, da bo do uresničitve tega načrta stal-, ^pomanjkanje električne energije. 'trenutna rešitev, vsaj za ožje, recimo slovensko območ- ja prav gotovo v čim prejšnjem popravilu šoštanjske ^elektrarne. Nove padavine bi zboljšale pogoje na Dra- ■^kinitve bodo še naprej. Gospodarstvo jih bo čutilo. Šo- ^hki problem bi bil ugodnejši tudi ob večji dobavi ve- ^kkega lignita! To pa niso edina pota za reševanje tre- ^^^9a položaja. Teh je več. toda vsa se tako ali drugače ^'■nejo še v odnos naše družbe kot celote do elektrogo- '"if^rstva. Ne nazadnje bi lahko vprašali, kaj pa elektro- *Marstvo samo? So ljudje v proizvodnji in distribuciji ^nčne energije naredili vse, kar bi morali? ^nimivo. četudi prej takšnih in podobnih vprašanj ni pikalo, se z dosti ostrejšo vsebino pojavljajo zdaj. Nič J*'9a. Zdaj smo lačni in pogrešamo nekaj, česar smo J| doslej dovolj. Kako bi bilo, če bi na vprašanje in pro- ^ Opozorili tedaj, ko nas pomanjkanje električne ener- ^ teplo. Naj se še tako ali drugače izvijemo iz tega ostane problem še vedno odprt. Sili nas k raz- ■^'T-Ju in reševanju. Kajti položaj kot je današnji se lah- "«če še zelo dolgo. MB v vseh občinah celjskega območja so se začele javne razprave o besedilih slovenske in jugoslo- vanske ustave. Čeprav bo največ zborov občanov prav v krajevnih skupnostih, delavci pa se bodo o ustavi pogovarjali v delovnih organizacijah, ne bi smeli pozabiti na mladino. Začelo se je novo šolsko leto. Različne dejavnosti mladih, vključno z mladinskimi urami, marksističnimi krožki in dru- gimi oblikami usposabljanja, lahko pripomorejo, da bodo zlasti v šolah dijaki in učenci kar najbolje seznanjeni z ustavnimi spremembami, Foto: D. Medved VSEM OBČANOM! v občini Celje so vodstva diaižbeno političnih organizacij temeljito pripra- vila razpravo o ustavnih spremembah. Koordinacijski odbor, ki so ga usta- novile vse te organizacije kot skupen organ za organiziranje, spremljanje in usmerjanje Javne razprave, je ukrenil, kar je potrebno, da se 9. septembra prične organizirana razprava. Razprava bo na 146 sestankih de- lovnih ljudi v organizacijah združene- ga dela in v krajevnih skupnostih v času in prostorih, ki so posebej javno razglašeni. Na sestankih bodo vodili javno razpravo politično strokovni de- lavci. Iz razprave bomo zapisovali vse pripombe, mnenja in predloge, ki jih bo posebna skupina koordinacijskega odbora uredila in posredovala širšemu zboru družbenopolitičnih organizacij v občini, na katerem bo ocenjena raz- prava, in vse gradivo posredovano re- publiški ustavni komisiji, od katere bomo tudi terjali, da opredeli svoje sitališče do teh predlc-gov. Zaradi izjemne pomembnosti te javne razprave in ustreznih organiza- cijskih priprav pričakujemo na sestan- kih poleg dobre udeležbe predvsem aktivnost udeležencev v razpravi. Delovni ljudje in občani lahko svo- je pripombe in predloge pošiljajo od- di neposredno koordinacijskemu od- boru pri Občinski konferenci SZDL v Celju. Priložnost je, da v oblikovanju us- tavnega sistema sodelujejo vsi delovni ljudje in občani naše občine. Zato vse delovne ljudi in občane vabimo na raz- prave in pričakujemo, da bodo uve- ljavili svojo pravico in izpolnili dolž- nost, ki nam gre v oblikovanju tega temeljnega dokumenta nadaljnjega razvoja socialistične samoupravne družbe. Koordinacijski odbor za organiziranje, spremljanje in usmerjanje javne razprave Celje CEUE. FILM O VIETNAMU Danes ob 12. uri bo- do v Unionu predvajali film o vietnamski vojni. Avtentične posnetke z borbenih prizorišč je pri- spevala vietnamska am- basada iz Beograda. Or- ganizator predstave je DOM JLA, film pa bo komentiral polkovnik Anič Nikola iz Beograda. Z urednikove mize v redakciji je živahno, čeprav je vroče. Za vse naročnike in ne- naročnike, za zveste bralce in priložnostne prijatelje, za tiste, ki nas šele želijo spoznati, pripravljamo veliko presenečenje. Milijon- sko presenečenje. Nobene prihodnje številke NT ne smete zamu- diti. Kaj, kako in kdaj — to je zaenkrat še skrivnost. Toda — bo- dite pripravljeni. Prijetna presenečenja. Dragi bralci, verjetno ste opazili, da je naša četrta stran v NT namenjena predvsem gospodarskim vprašanjem. Veseli bomo, če nam boste poslali zapis o življenju v vašem delovnem kolektivu. Kaj je novega? če ste s čim posebno zadovoljni ali nezadovoljni. Napišite! V današnjem NT smo zapisali, kako je bilo ria praznovanju šmarskega občinskega praznika. Kako so se odrezali Dobjani? Kaj je novega v vili v Trubarjevi ulici in še o čem. Prihodnji teden bo v uredništvu okrogla miza o celjskem gle- dališču. V sredo popoldne ob 17. uri. Ste vabljeni! VAS UREDNIK 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 35 — 13. september^i^ ŠOLSTVO Kopica novih skrbi Pričetefc šuisKega pouka je vsekakor najpomembnejši za prvošolčke, saj se, z vstopom v šolo, končuje njihovo brez- skrbno igranje. Devetsto ena- indvajset otrok se je letošnje šolsko leto vpisalo v prvi raz- red. Celjska občina zajema .šest samostojnih, štiri cen- tralne in osem podružničnih šol. Prostorski problem bo rešila otvoritev V. osnovne šole, ki bo prihodnje leto. Zaradi nove razdelitve okoli- šev so nekatere šole že le- tos zmanjšale ali pa povečale vpis. Poprečno pa vpis v celj- ski občini ni presegel lanske- ga. Zato se tudi nikjer ni po- javil kadrovski problem. Seveda pa danes osnovna šola nima več samo izobraže- valno-vzgojne funkcije. Učen- cem mora nuditi tudi podalj- šano bivanje v varstvenih od- delkih. Le-te imajo organizi- rane vse šole, razen Dobrne in Frankolovega. Izvenšolsko delo opravljajo v dveh sku- pinah. Prvo obiskujejo učen- ci od prvega do petega, dru- go pa učenci od šestega do osmega razreda. Tu najdejo otroci, katerih starši so za- posleni, pomoč pri opravlja- nju domačih nalog. Varstveni oddelki so predvsem pomem- bni za učence nižje stopnje, ki še niso vajeni samostojne- ga dela. Varstvo in pomoč pri učenju nudi tudi Pionir- ski dom, kamor so letos sprejeli 75 provošolčkov. Pro- blem mrstva pa se javlja na Frankolovem in v Dobrni, kjer primanjkuje kadrov in prostora. Tako so tudi otroci prvih razredov prepuščeni ne- kvalijiciranemu varstvu in cesti. Da bi preprečili prometne nesreče, katerih žrtve so naj- večkrat ravno prvošolski ot- roci, skrbe, ob naraščajo- čem prometu, za njihov va- ren prehod čez cesto, pionir- ji-miličniki v uniformah. Učencem prvih razredov pa so, na večini šol, oskrbeli ru- mene rutice, ki jih naredijo bolj opazne, Im se v mra- ku vračajo iz šole. žai pa šola na Frankolovem kjer se je pred tremi leti smrtno ponesrečil nek uče- nec, še ni dobila potrebne opreme za pionir j e-miličnike in rutic. Kljub temu pa nji- hov prometni krožek uspešno deluje in je bil že večkrat nagrajen. Učenci pa so v stalni nevarnosti tudi na Po- lulah, kjer cestno podjetje še vedno ni postavilo ustrez- nih prometnih znakov in oz- načilo prehoda za pešce. Rav- no na Polulah pa bi se na pomlad tovornjak, ki je iz- siljeval prednost, skoraj pre- vrnil na gručo učencev, ki je zapuščala šolsko poslopje. Prvošolčkom moramo, če hočemo, da bodo uspešno končali osemletko, nuditi znanje in vzgojo, ne smemo pa pozabiti na njihovo var- stvo in izvenšolsko dejavnost. SPENDL VIDA VARNO ČEZ CESTO Velenje PREDLOGI Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher si je v spremstvu direktorja Gorenja Ivana Atelška in predsed- nika skupščine občine Velenje Nestla 2ganka ogledal tudi Gorenje in se pogovarjal s kolektivom predvsem o prilaga- janju novim ustavnim spremembam. Prejšnji teden je bil na enodnevnem obisku v velenj- ski občini predsednik skup- ščine SR Slovenije Sergej Kraigher, katerega je sprem- ljal pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo ing. Klemenčič. Program obi- ska je bil izredno pester, ven- dar s prvotnim nekoliko spre- menjen. Tako Sergej Kraig- her ni odšel na obisk v Kra- jevno skupnost Zavodnje in v Rudarski šolski center, ker se mu ie v dani situaciji zdelo pametneje in ix)trebneje, da gre v Rudnik lignita Velenje in v Termoelektrarno v Šo- štanj. Poleg tega je bil tudi v Gorenju, imel razgovor z razširjenim političnim akti- vom,, obisk pa je začel zjutraj na občini, kjer so ga njeni občinski voditelji seznanili s trenutno problematiko in sta- njem v velenjski občini. V od- gorovu na nekatere pripombe in kritike Velenjčanov je Ser- gej Kraigher odgovoril, da če že kritizirate, potem morate tudi dati predloge, drugače dobi človek vtis neke izolaci- je, zaprtosti Velenja. Tak oči- tek se na račun Velenja veli- kokrat sliši in tisto, kar ste vi danes povedali, to p>otrjuje. Treba pa je biti vključen, in- tegriran in akcijski v celot- nem našem programu, ne pa izoliran. Če boste tako vklju- čeni _ potem boste lahko vra- čali " tisto, kar ste dobili od jugoslovanske, slovenske in ostale skupnosti- To vzemite zavestno in če že delate pro- grame do leta 1980, potem dajte tudi konkretne predlo- ge za posamezna področja, kot šolstvo, zdravstvo ui osta- le dejavnosti. Krajevne skupnosti, je me- nil Sergej Kraigher, ne smete obravnavati ločeno od ostale problematike. Treba jih je povezati z delovnimi organi- zacijami, kjer so občani po- sameznih kraievnih skupnosti zaposleni in tja potem tudi nameniti del dohodka, ki so ea ustvarili delavci Za mlajšo družbo, ki živi v Velenju neobremenjena s tradicijo, je greh, če počenja ravno obratno, kot v celoti zastopamo. S tem dela dvoj- nost človeka in to je popol- noma narobe, če se boste dobro potrudili in poglobili, boste našli odgovore na vrsto \T3rašanj ali pa se boste še dalje zapletali v protislovia. Rešitve morate iskati v raz- vijanju samoupravljanja na vseh področiih, je pouda- ril predsednik slovenske skupščine. T. VRABL Problem energetike Ivo ing. Klemenčič, pomočnik republiškega sekretarja za gospodg^, stvo: »Gospodarska politika, ki jo je rudnik vodil, je bila v razkoraku z ra^! vojem in potrebami termoelektrarne. Tako je danes v rezervi komaj 3J tisoč ton premoga, morali pa bi jih imeti 250 tisoč. Obljubili ste, da bostj zagotovili količinske potrebe termoelektrarne, ne pa tudi kvalitete pr^. moga. Če tega ne boste naredili, boste plačali bonifikacije. Ali naj tertno. elektrarna kuri z bonifikacijami?« Znano je, da že vrsto let sodelovanje med Rudnikom lignita Velenje m Termoelek- trarno Šoštanj kljub napisani in podpisani pogodbi o med- sebojnem sodelovanju ni tak- šno, kot bi moralo biti. Zlasti se je situacija zaostrila v le- tošnjem letu ko v termoelek- trarni nimajo dovolj premo- ga, kajti tega jim rudnik ne dobavlja v takšnih količinah, kot bi bilo potrebno. Rudnik se je zaradi določenih težav (za njih ni sam kriv) raje odločil, da bo kvalitetnejši premog izvažal za devize, ter- moelektrarni pa pošilja pre- wotrebovali za normalno obratovanje. Res je, da so v rudniku izpolnili po pK>godbi zahteva- no količino premoga. Vendar je vse to premalo. Poleg tega pa so bili v rudniku tudi nekateri izpadi, tako da je dnevno primanjkovalo v ter- moelektrarni po 3500 ton pre- moga. Če bi ta premog dobili, ne bi bilo nobenih redukcij električnega toka- Ivo ing. Klemenčič je ob obisku v RLV povedal; »Vsak teden bi moral rudnik pro- dati termoelektrarni 65 tisoč ton premoga, da bi lahko obratovala 100 odstotno, tako pa zaradi pomanjkanja obra- tuje samo 55 odstotno. S 1. no- vembrom je rudnik obljubil, da bo dobavljal dnevno devet tisoč ton premoga, če pa od- štejemo sobote in nedelje, bo to komaj okoli sedem tisoč ton dnevno, kar pa je za približno 3500 ton premalo. Rešitev je v tem, da se omeji izvoz in daje termoelektrarni dnevno 10 tisoč ton- V po- letnem času bi bilo potrebno pripraviti zalogo premoga, vendar je tudi niso in če bi jo, bi bili danes v dru- gačni situaciji kot smo. Za- loge je treba "čuvati kot re- zervo za primer izpada iz drugih republik in je zato ne smemo dmgače uporabljati, kot ob izpadu. Prejšnji teden so obljubili po deset tisoč ton^ premoga dnevno, dajali pa so samo osem, sedem ali pa še manj. Takšno poslova- nje pušča posledice. Prednost je treba dati domačim po- trebam in treba je prekiniti s kratkim stikom na relaciji' rudnik-termoelpktrama. Nuj- na je medsebojna povezava. Za prihodnje leto je rudnik obljubil 2.5 mili iona ton pre- mo9:a, vendar bo tudi to pre- malo in bo treba zagotoviti vsaj 2.7 milijona.« Direktor RLV Ludvik Mali je v odgovoru povedal, da se zavedajo, da morajo skrbeti za termoelektrarno, vendar da čez noč ne morejo pustiti na cedilu številnih potrošni- kov, ki bi zaradi tega ostali čez zimo brez premoga. Ker se zavedajo, da je primarna dolžnost skrbeti za TE bodo v bodoče zmanjšali prodajo za široko potrošnjo. Sergej Kraigher: »Zaenkrat je vaša družbena funkcija energetika, kar ni samo funk- cija Velenja, temveč Slovenije in Jugoslavije- Subjektivne si- le v Velenju so dvojne. Po vsem tem, kar ste po\'edali in obljubili, nimamo še nobe- ne garancije, da boste to tudi izpolnili. Treba je sprejeti za- kon in vse formulirati tako, da bomo v bodoče podobne pojave odpravili. Nimate tudi prav, da je pri vas politika neusklajena. Če bi začeli dru- gače delati pred desetimi leti, bi danes vsega tega ne bilo, kot je- Ne bi bilo teh nesno- razTimov. In tisti štraik sno- mladi! če bi bili delavci sr)ro- ti obve.Sčeni o vsem, ne bi do njega prišlo. Danes oglas- na deska ne zadošča ve^S, lavec mora dobiti druge, kretnejše m podrobnejše j formacije. In ni toliko pn blematičen sam štrajk, ^ če pade delovni učinek, \ nastopi anarhija.« ' Ivo mg. Klemenčič: »Vs^ velenjska tona premoga o« lahko pomaga v kritični 1 tuaciji, ki bo več ali nn skozi vso zimo.« Sergej Kraigher: »Dejsti je, da rudnik ne gre v koij z razvojem in potrebami te, moelektrame ali pa je a ustrezna prodajna pcto^ Vse skupaj jemljete preij enostavno in tako vaš nj; večji kupec, ki ga imate p:« vrati, ostaja brez premofi Ne gre za obnavljanje ^ dovine, ampak zato, da 1 prekine s prakso, ki je tJa doslei. Kakšno je sodelovaiji s TE, če nima zagotovljsi: nremogovnih kanacitet nitij 2 do 5 let? Ta problem» treba takoi rešiti vsaj za i set let. drugače tako ne V šlo več « Ludvik Mali je potem i< govoril o tem_ da se je i tuacija po spomladanske štrajicu spremenila, dason- dar jem povečali osebne (!;• hodke za približno 35 odstK kov, dobili kredite in uret cene premogu. Vsa ta nonc- lizacija bo tudi zagotovi da bodo izpolnili plan i!; milijona ton premoga) i konca leta. Najvažnejše ? vsekakor je, da se uredijo« nosi na relaciji rudnik-TE: da se zagotovijo prav tenr,: elektrarni takšne količ? premoga, ki bodo omogoči' normalno obratovanje redUKcij. Seveda pa to - samo naloga rudnika, teff^ tudi TE, velenjske <^ in ne nazadnje tudi repuW* TONE VBi5 Ustavno Jiramlian/% Kako se združuiemo? v ustanavljanju temelj- nih organizacij združene- ga dela zasledimo na na- šem območju različna po- ta do snovanja novih sa- moupravnih zgradb delov- nih organizacij. Nekateri p, . ^i.,o. iVe oorno sc »tozdi- rali«, ker je za nekatere skupine to plašč in pre- tveza za prihodnji korak — za razdružitev. Zato bomo previdni. Drugi spet, upravičeno kajpak, opozarjajo, da temeljne organizacije nekaterim kar prav pridejo. Saj bodo lahko zadovoljili svoje tehno-birokratske in mo- nopolistične želje. Pone- kod sega ta razprava še globlje. V prepire in ne- soglasja. A samo na pod- jetniški »ravni«. Ponekod so se tem vročim razmiš- ljanjem modro izognili tako, da temeljnih organi- zacij ne bodo ustanavljali. In so ostali pri starem. Danes bi se rad zausta- vil pri tistih, ki nočejo razumeti, da ustava zahte- va združevanje dela in sredstev družbene repro- dukcije. Seveda drži, da z ustavnimi spremembami orjemo globoke brazde v ;u. ..^'^.ju s..n.^....ra- vljanja. Da se spreminja položaj delavca v temeljni organizaciji. Da s tem de- lavec postaja odločujoč razporejevalec sredstev za krepitev materialne osno- ve njegove fabrike, njego- ve TOZD. Pa tudi tistega dela sredstev, ki ga bo združeval z delom in sred- stvi drugih organizacij združenega dela — rm pro- izvodnem, prometnem ali finančnem področju. V tem grmu pa za ne- katere še vedno spi ne- prebujeni zajec. Večja pravica decentraliziranega samoupravljanja pomeni večjo odgovornost za rut- ravno, demokratično do- govorjeno in organsko združevanje. V okviru de- lovne organizacije, sestav- ljenih organizacij združe- nega dela in drugimi. Za- kaj? In zakaj se ne more noben kolektiv obnašati tako, kot se mu pač zdi? Zakaj je prav poglavju o združevanju dela in sred- stev družbene reprodukci- je namenjena tako očitna pozornost? Najboljši primer za ra- zmišljanje nudi usoda do- hodka, družbeni značaj dohodka. Ali je večja sto- rilnost vedno zasluga de- lovnega kolektiva? »Naj- pogosteje je večja storil- nost rezultat vlaganja dru- žbenih sredstev — se pra- vi tudi dela minulega de- la drugih delavcev — v modernizacijo tehnike in tehnologije določenega de- lovnega kolektiva, kar mu potem omogoča dosegati večjo storilnost.« Se preprosteje temu re- čemo tako — dohodek je družbena last. Ne samo zato, ker kolektiv raste s pomočjo dela delavcev v drugih organizacijah zdru- ženega dela. Ampak tudi zato, ker je tisto, s čimer dela in kjer dela. drtižbe- na lastnina. Prav na to, da se gibljemo v proizvo- dnji in v celotni družbeni reprodukciji na njivi zdru- ženega dela, na njivi sa- dov družbene lastnine, preveč pozabljamo. In ho- čemo, da se v naše delo, tako se sliši v posameznih kolektivih, nihče ne vme- šava. Mnogo vode bo najbrž še preteklo, preden bomo v in ' ^ ^moii nravijav- ce, političnih šolah in drugih oblikah samouprav- nega osveščanja povsem razbistrili misel, »da so nosilci celotnega procesa družbene reprodukcije združeni delavci.« Ti zdru- ženi delavci, vsi, ki dela- mo, rmj bi z ekonomski- mi in demokratičnimi sredstvi nadzorovali giba- nje sredstev za proizvod- njo in za razširjeno re- produkcijo. Mnogo kritih je doživelo v zadnjih letih, predvsem v ustavni deba- ti, odtujevanja tistega de- la delavca, ki postaja družbena akumulacija. -K' najbolj nazorno kaže, ka- ko se združeno delo spre- minja v družbeni kapita^^- Usoda tega denarja je bi- la mnogokrat tako nejas- na kot vsebina pisma ^ zapečateni kuverti z urad- nim žigom. Vedelo se j^' da denar ne plahni saij^ od sebe. Kdo, kje, kam kako ga usmerja pa se j^ vedelo le približno. (nadaljevanje prihodnjih' j5 ^ 13, september 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 HK Savinji GREDO V KAKOVOST vfisda. ob polletju lanske iSacije ne dosegamo, to- miančni učinek je boljši f* prav tako dobre so per- spektive,« je na kratko oce- nil sedanji položaj lesnoin- dustrijskega kombinata Sa- vinja v Celju direktor Ivan Petaver. Med poglavitne probleme je direktor kombinata uvrstil zastarelo tehnično opremo, izpad nabave eksotičnega le- sa in izredno povišanje cen lesa na svetovnem trgu, na- grajevanje strokovnega ka- dra in iskanje jasne proiz- vodne usmeritve. Letošnji proizvodni plan ni majhen — nekaj čez 800 zaposlenih naj bi ustvarilo okrog 14 sta- rih milijard. Ob polletju so pristali pri 6 milijardah in pri skoraj 400 milijonih skladov. To je dobro. Manj so zadovoljni s tem, da je proizvodnja za okrog 13 % manjša zaradi izpada eksoti- čnega lesa. Ugodno pa raste izvoz. V celotni realizaciji imajo 60 "'o izvoznih dosež- kov. Ne samo predelave, temveč tudi finalnih proizvo- dov: kosovnega pohištva, re- galov, omar in seveda opre- me za otroške sobe. Savinja ne izvaža samo na zahodno tržišče, ampak se enako po- zorno usmerja k deželam v razvoju. Če bi pravočasno stekla proizvodnja kontejnerjev (v sodelovanju s tovarno EMO), bi bil poslovni rezultat še boljši. Savinja je vložila v proizvodnjo lesenih podov za kontejnerje okrog 400 sta- rih milijonov. Sedaj čakajo, kdaj bo normalno stekla pro- izvodnja kontejnerjev. V sep- tembru bodo dali na trg nov komplet, mozaik, otroške opreme za sobo. V njihovem razvojnem načrtu ima pohi- štvena proizvodnja nasploh pomembno mesto. PolfinaJne proizvodnje ne bodo opusti- li, če bo uspel posel z lese- nimi podi za kontejnerje, jo bodo oplemenitili. Težava je v tem, ker je njihova suro- vinska baza oddaljena. Z in- tegracijami pa, zaenkrat, ta- ko kaže, v celjski regiji na področju lesne industrije ne bo nič. Vendar pa sedaj Sa- vinja išče druge partnerje. Med načrti celjske Savinje moramo omeniti še novo- gradnjo kotlarne. Razmišljajo ša o lastnem energetskem viru, saj jih sedanje velike (v prihodnjih letih pa ne bo drugače) redukcije električ- nega toka močno prizadeva- jo. Zelo zanimivo odločitev pa načrtujejo v pripravi nove samoupravne organiziranosti podjetja. Pogovarjajo se o sedmih temeljnih organiza- cijah združenega dela: TOZD obrat Šempeter, TOZD po- hištvo Celje., TOZD polfinal- na proizvodnja, TOZD žaga, TOZD furnirnica, TOZD po- možni obrati in TOZD sku- pne službe. Samoupravni sporazum bodo morda pod- pisali že v tem mesecu. Na vprašanje, ali imajo v to- varni lastne skrite rezerve, je Ivan Petaver opozoril na prodajo odpadkov, zlasti pa, »da se prodaja kvaliteta.« In da bodo vse storili za iz- delavo najkvalitetnejšega bla- ga. ŠOŠTANJ Novi direktor v TE v torek zvečer so v Ve- lenju imeli izredne sestan- Ije občinskega konferenca ZKS, politični aktiv in oba zbora občinske skup- ščine, kjer so razpravljali g najaktualnejših dogod- kih v Termoelektrarni Šo- štanj. Gre za to, da so v Termoelektrarni III. stal- ne okvare, ki povzročajo številne prisilne izpade električnega toka, kar vse- kakor neugodno vpliva na gospodarstvo in splošno situacijo. Zaradi vsega te- ga je prišlo do takojšnje zamenjave v vodstvu Ter- moelektrarne, katero se dolži, da ni dovolj storila, da bi do takšne situacije ne prišlo. Takoj v sredo je prevzel vodstvo Termo- elektrarne Tone Bole, predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS. V Velenju so sprejeli med drugim tudi sklep, da se takoj pristopi in realizira Eizična združitev Rudnika lignita Velenje s Termo- elektrarno. sodobna cesta je nadomestila prašno in izrabljeno cestišče VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ MJLOŠ KLANJŠEK DIREKTOR TRGOVSKEGA PODJETJA »JELŠA« V ŠMARJU PRI JELŠAH Nedolgo tega smo v na- šem časopisu zapisali drobno notico o six)ru med vašim podjetjem in kmetijskim kombinatom Hmezad, obrat Šmarje pri Jelšah. Takrat smo zapisali (po informacijah kombinata), da skačete v področje njihovega delo- vanja: odkup kmetijskih piideilkov, preprodajanj« goveje živine in tako na- prej. Ker smo medtem na- leteli še na druge, pov- sem različne infonnaoije, vas prosimo, da vi sami razjasnite našim bral- cem položaj v pMxijetju, sploh še odnos Kmetijski kombinat Hmezad-Trgov- sko podjetje Jelša. Milenko Strašek Praznik občine Mozirje Občani mozirske občine so prejšnji teden začeli z občin- skim praznovanjem, ki bo trajalo ves teden- številne kulturne prireditve ter otvo- ritve nekaterih novih objek- tov bodo sestavljale program občinskega praznovanja. V soboto, 8. septembra se je začelo praznovanje s slo- vesno otvoritvijo nove asfal- tirane ceste od Igle pri Lu- čah do Solčave. Ob otvoritvi se je zbralo veliko domačinov iz vse do- line — od Ljubnega do Lo- garske. Prav tako so bili pri- sotni predstavniki vseh druž- beno-političnih organizacij občine in nekateri gostje, med njimi tudi Tone Bole, predsednik gospodarske zbor ndce SR Slovenije. O pomenu nove ceste in o razvoju krajev v gornjem de- lu Gornjesavinjske doline sta spregovorila navzočim Jože Deberšek, predsednik skup- ščine občine Mozirje, ter Ivan Kosmač, predsednik krajevne skupnosti Solčava. Ivan Kosmač je povedal naslednje: »Prav gotovo je, da so si ljudje, ki so v teh krajih mnogo pretrpeli in prispevali za osvoboditev domovine _ za- služili, da jim cesta prinese lepše življenje. Stara cesta je bila kamen spotike, saj je za- virala vsesplošni napredek solčavskega in vse Gornjesa- vinjske. Cesta bo dala krajem nov utrip, povečal se bo turistič- ni dotok, prebivalcem ob ve- dno prašni cesti pa bo prišel do živega čisti planinski zrak. Mislim, da bo nova cesta tu- di zaustavila izseljevanje pre- bivalcev, da se bodo mladi ljudje lahko zaposlovali v domačem kraju in mu služili bodisi v turizmu, gozdarstvu ali kmetijstvu!« Za besedo sem prosil še tovariša Antona Prodnika, ki je s svojim traktorjem vozil v koloni po novi asfaltni ce- sti. »Doma sem iz Robanovega kota pri Solčavi in se likvar- jam s kmetijstvom. Imam de- vet glav govedi, mleko od se- dmih krav oddajam v zbiral- nico- Poleg tega imam še veliko gozda. V poletnih mesecih pa tudi oddajam sobe turistom. Cesta je za nas resnično ve- lika pridobitev, za turizem, gozdarstvo in kmetovanje. Izlet v kraje Gornjesavinj- ske bo zdaj veliko prijetnejši. Do Logarske doline je ostalo le še pet km slabe makadam- ske ceste, ki pa bo v pri- hodnjem letu gotovo dobila sodobno vozišče. . ......PEPI MJKLA¥C. Ivan Kosniač, predsednik KS Solčava Celje ALI JE TO RESNO? ^iub pesimizmu, ki je za- /'adal ob dejstvu da bo tudd rf^ji šesti sejem obrti in zlatarska razstava na ^1'iniemem prostoru, kar ^ti velja za obrtni del, so priprave na letošnjo tra- ^^lonaino obrtno manifesta- £ v Celju od 28. septera- lj2,?o 7. oktobra ovrgle sle- «5!^ pomislek. Priprave so tako, da smo kljub im- ^^'JJ^zaciji na pragu doslej Jvečjggg^ obrtnega sejma v ^^^^ Ob Savinji. o tem in drugih pro- g^^ih na seji pripravljalne- v^Jj^^ora za sejem obrti go- J^jegov predsednik Fe- Gradišnik, je med dru- ^Poudaril: priložnosti mora- J znova ugotoviti, da se posrečilo, da bi imeli »t^jjj^ji sejem v novih pro- Zadeva okoli novega sejmišča se je premaknila ta- ko, da je občinska skupščina imenovala člane iniciativnega odbora, ki bo na prihodnji seji razširjen. Nekateri člani tega odbora so se že sestali in se domenili za načrt akci- je, ki naj bi zajela vse pre- bivalce mesta- Tako naj bi izgradnja turistično rekrea- cijskega in sejemskega pro- stora pod Golovcem v Celju postala akcija vseh Celjanov in vseh delovnih organizacij našega območja- Akcija bo nekoliko širša in se ne bo omejila samo na sejemske prostore, pač pa na turistič- no rekreativno dejavnost pod Golovcem. V prvi etapi naj bi dobili malo pokrito dvo- rano, poleg tega še pokriti bazen z gostiščem in keglji- ščem ter hotel v mestu. Gre skrptka za akcijo, fci bo pri- pravljala pogoje za večje pri- reditve v letu 1975. in naprej. Računamo namreč, da bi ob- jekte, ki jih zajema prva fa- za, zgradili v 1975. letu.« Tak je torej nov program izgradnje turistično rekrea- cijskega centra pod Golov- cem. Vtem ko je več kot hvalevredna pobuda, da do- biva akcija širši značaj, da bodo v njej sodelovaU vsi prebivalci in vse delovne or- ganizacije_ pa moti to, da do- biva načrt za izgradnjo ob- jektov pod Golovcem pa naj se imenujejo tako ali druga- če, od časa do časa novo vse- bino in novo smer. Te spre- membe tudi kažejo, da pobu- da še ni povsem zrela ali drugače povedano, da ni kaj preveč resna. Tako je iz nje tudi izginila misel, da naj bi otvoritev letošnjftg'a sejma obrti povezali z vgraditvijo temeljnega kamna za predvi- dene objekte. Res je, če ni pogojev, da bi z deli tudi tSr ko j nadaljevali, potem for- malna vzidava temeljnega ka- mna nima nobenega pomena. Naj bo tako ali drugače — Celje potrebuje objekte in prostore kot jih predvideva- jo stari in novi načrti izgrad- nje turistično rekreativnega središča pod Golovcem (tudi hotel v mestu). Ta načrt ne bo težko opravičiti in uteme- ljiti. Zanj se bodo prav goto- vo zavzeli vsi prebivalci in vse delovne ter družbene or- ganizacije. Morda pa bi se- jem obrti izkoristili vsaj za to, da bi odbor za izgradnjo tega središča s hotelom v mestu objavili svoj program in ga tudi časovno utemeljH. Večne spremembe vodijo le k zavlačevanju- Tega pa si nihče ne želi. M. B02IC REKLI SO RES ME ZANIMA Po krajevnih skupnostih občine Žalec potekajo razprave o ustavnih do- polnilih 2!vezne, repubh- ške ustave ter o osnutku statuta občine Žalec. Mi- nulo nedeljo so v ta na- men sklicali v Letušu zbor občanov. Predloge ustavnih doF>olnil je raz- lagal Janez Meglic, med- tem ko. je Milan Zabav- nik opozoril zborovalce na tiste člene, ki zadevajo krajevne skupnosti ter obrazložil predlog statu- ta občine. Mirka Flereta, ki je predsednik Jamarskega kluba v Letušu, smo vpra- šah, kaj njega najbolj zanima v ustavni razpra- vi: »Seveda me zanima vse, kar zadeva krajevne skupnosti in občane, še posebno zanimive pa so za mene tiste točke, ki se nanašajo na delo, dol- žnosti in pravice mladine in mladinskih organizacij, ter društev, še nekaj bi rad priponmil: Moti me nezaiteresiranost obča- nov, ki se tako malošte- vilno udeležujejo zborov občanov, ko imajo tu vendar največ priložnosti, da se pogovorijo o pro- blemih svoje krajevne skupnosti.« T. Tavčer 4. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 13. september 1^ IZ DELOVNIH KOtil^ViiV — v Rudniku lignita Velenje se je v zadnjem času na novo zaposlilo 10!) ljudi, od tega 85 v jami. Trenutno potrebujejo še 60 ljudi za jamska dela. Poleg osebnih dohodkov je največji problem v rud- niku stanovanja za delav- ce, saj imajo trenutno 350 prošenj, v gradnji pa 210 stanovanj. Do konca leta bodo začeli z gradnjo nadaljnjih 100 stanovanj, tako da bi jih skupaj gra- dili 310. Letos bodo dali za stanovanja preko mili- jardo in pol dinarjev in če bodo imeli toliko de- narja tudi v prihodnjih le- tih, bodo stanovanjski problem rešili. Z izgrad- njo letošnjih stanovanj bi prihodnja leta potrebovali v poprečju po 60 do 70 novih stanovanj. Rudnik že ima 1800 svojih stano- vanj in 500 samskih le- žišč. Poseben problem pred- stavlja tudi nadurno de- lo, ki bi ga radi do leta 1977 odpravili, zato pa po- trebujejo še 250 ljudi. Z vsemi zaposlenimi bi ta- ko odpravili nadurno de- lo in prešli na 42 urni delovni teden. * * * V Gorenju predvidevajo za prihodnje leto 430 mi- lijard brulto dohodka, od tega za sto milijonov iz- voza. Vsako leto v Gore- nju porabijo za investicije okoli 30 milijard, letos jih bodo 25, prihodnje le- to pa planirajo 38. Med šest tisoč zaposlenimi v Gorenju v Velenju jih je 452 s sredenjo šolo, 69 z višjo in 70 z visoko, ostalo pa so priučeni ali kvalificirani delavci. Tre- nutno štipendirajo 77 lju- di, 217 jih imajo v poklic- nih šolah in 93 na poseb- nem izobraževanju. Gorenje ima v Jugosla- viji okoli 50 partnerjev, ki prodajajo njegove izdel- ke. Zaradi boljšega sode- lovanja med podjetjem in trgovino bodo 15. oktob- ra podpisali poseben do- govor o sodelovanju, s katerim želijo doseči predvsme kvalitetnejšo in boljšo prodajo. * * * — V tovarni gradbenih elementov IGE v Velenju so končno našli skupni jezik o nadaljnjem sode- lovanju z dobaviteljem strojne opreme iz Italije. Tako so za tri dni usta- vili proizvodnjo in kom- pletni strojni trak teme- ljito očistili in popravili, tako da v bodoče proiz- vodnja ne bo več zastajala kot doslej. V tovarni so uvideli, da za številne iz- pade niso krivi samo tuji partnerji in njihova opre- ma, ampak tudi delovna sila, ki je bila premalo pripravljena in usposob- ljena za delo v tehnično zahtevni tovarni. V IGE so nabavili tudi poseben stroj za peno be- ton, katerega prednost je v tem, da daje odlično zvočno in toplotno izola- cijo. Stroj pripeljejo do stanovanjske hiše in v ne- kaj urah prevlečejo s posebno maso zgornji del hiše. Do konca leta na- meravajo zaradi velikega popraševanja kupiti še en takšen stroj. * * * — Velenje je bogatej.še še za eno veleblagovnico. Trgovsko in proizvodno podjetje ERA je včeraj nasproti avtobusne posta- je v spodnjih prostorih novega bloka odprl novo, izredno lepo urejeno in založeno blagovnico Stan- dard. Gospodarstvo regije iTi;] iIil 2e samo površen prikaz polletnih rezultatov gospodar- sva v občinah celjskega ob- močja pripoveduje o učinkih velikih naporov delovnih ko- lektivov v letu stabilizacije. V letu, za katerega so prav v gospodarstvu značilna mnoga nihanja, težave in hude zadre- ge. Dovolj je, če povemo, da so slovenska poprečja za po- samezne kazalce gospodarje- nja manjša od regijskih. Na- vedimo jih! Celotni dohodek: 8,343.480 ti soč din ali za 27 '!b več kot lani (Slovenija 26 »o) Dohodek: 1,825.444 tisoč din ali za 24 odst. več (Slovenija 21 «/o) Ostanek dohodka: 384.465 ti- soč din ali 11 "/o povečanje (Slovenija indeks 115) Družbeni proizvod (razdeljen dohodek in amortizacija): 2.2^.818 tisoč din in za 23 več kot lani (Slovenija in- deks 121) Zaloge g'otovih izdelkov: 962.149 tisoč din, kar je za 52 % več kot lani (Slovenija kaže indeks 136). Tudi zaloge nedovršene pro- izvodnje so nad republiškimi. Ugodnejša je amortizacija po predpisanih stopnjah, »pospe- šena« amortiz'aoija pa je manjša kot v republiki. Izgube iz tekočega poslova- nja so sicer večje kot lani, toda precej manjše kot v re- publiki. V regiji jih »delajo« samo v nekaterih občinah (Celje, Konjice, Žalec). Mor- da je zanimivo še to, da so terjatve od kupcev manjše, obveznosti do dobaviteljev pa take kot lani. V prvem polet- ju je gospodarstvo regije iz- vozilo za 35,333.883 ameriških dolarjev blaga (indeks 122). Največji izvoznik je Velenje. Sledijo pa Celje, Žalec, Ko- njice in Šmarje. Izreden po- rast v izvozu izkazujejo sko- raj vse občine, z izjemo Žal- ca indeks 101) in Konjic (in- deks 102). Poprečno število zaposlenih je bilo v regiji v prvem pol- letju 65.991, kar je za 6 % več kot lani. Procentualno so jih na novo največ zaposlili v Šentjurju. Po storilnosti (družbeni proizvod na delav- ca) pa celjska regija zaostaja za slovenskim podatkom. Go- spodarstvo območja je dose- glo 33.653 din na zaposlenega (indeks 116), Slovenija pa 33.828 din. Razlika je majhna, vendar tudi rast ne obeta sprememb. Podatki o kakovo- sti gospodarjejaja (o ekono- mičnosti, rentabilnosti in aku- mulativnosti) pa ne govore povsem v prid ugodni sliki šestmesečnega poslovanja. Nekoliko drugače je z izpla- čanimi mesečnimi neto oseb- nimi dohodki na delavca. Po- preček je boljši kot v Slove- niji in znaša 1.990 din (15 »/'o več kot lani). Najbolje zaslu- žijo v Velenju (2165 din), v Celju (1976 din) in Žalcu (1943 din). Močan porast osebnih dohodkov (za 21 %) izkazujejo konjiški kolektivi. To je razumljivo, saj je bilo konjiško gospodarstvo po osebnih dohodkih že dalj ča- sa na zadnjem mestu v regi- ji. Čeprav so letos malo po- skočili, pa so še vedno na predzadnjem mestu. Najslab- še namreč zaslužijo v Mozirju (1748 din). V Ostalih občinah pa je takole: Laško 1884 din, Šentjur 1872 din in Šmarje 1871 din. Za poznavalce gospodarske problematike bodo zanimive še »občinske« primerjave o dosešenem družbenem pro- izvodu na delavca: 1. Velenje 40.837 din 2. Laško 35.466 din 3. Celje 31.547 din 4. Žalec 31.273 din 5. Slov. Konjice 30.832 din 6. Šentjur 30.577 din 7. Mozirje 27.465 din 8. Šmarje 27.091 din O moči gospodarstva v po- samezni občini bodo sprego- vorili še kazalci o ostanku do- hodka na delavca (akumula- tivnost): 1. Laško 7.951 din 2. Slovenske Konjice 7.617 din 3. Šentjur 6.635 din 4. Velenje 6.334 din 5. Žalec 5.968 din 6. Šmarje 5.896 din 7. Celje 5.195 din 8. Mozirje 2.557 din Vse navedene primerjave prav tako nosijo v sebi težo relativnosti in neupoštevanja specifičnega položaja gospo- darstva v posamezni občini. Vseeno pa spodbujajo k raz- mišljanju. če sklenemo — statistična analiza polletnega gospodar- jenja v celjski regiji prikazu- je, lahko rečemo, dobro sta- nje, še posebej, če vemo, da bo zagon v mesecih do konca leta povišal »pritisk« v kr- vnem obtoku gospodarjenja na našem območju. J. V. MIMOGREDE Med vsekakor najbolj zanimi- ve oddelke v tovarni Gorenje sodi od letošnjega leta dalje tudi obrat za proizvodnjo barv- nih televizorjev. Vodja tega oddelka Borut Jenko je pove- dal, da bodo do konca letoš- njega leta izdelali že de.set ti- soč barvnih televizorjev, za prihodnje leto pa jih predvi- devajo že dva.jset tisoč. »Vse izdelujemo sami, kupujemo sa- mo material. Kvaliteta na.ših barvnih televizorjev pa je na nivoju evropskih tovarn, ki izdelujejo televizorje. S proiz- vodnjo barvnih televizorjev smo začeli šele letos, v oddel- ku elektronike pa je 250 za- poslenih. Štiri sklope za barv- ne televizorje izvažamo tudi v ZR Nemči.jo in to po pri- bližno 400 kosov dnevno.« tv Žalec Pisali smo že, da doživ- lja žalsko gospodarstvo v tem letu živahen vzpon. V prvem polletju je celotno gospodarstvo zabeležilo mo- čan preseg večine začrtanih ciljev. Pri celotnem dohod- ku, amortizaciji, pri podjet- niški akumulaciji na zapo- slenega in pri ostalih gospo- darskih kazalcih. Le pri družbenem proizvodu, ostan- ku dohodka in v zaposleno- sti ne dosegajo plana. Prav je, da nadrobno in nazorno predstavimo vse tiste žalske kolektive, ki prednjačijo v ustvarjanju celotnega dohod- ka. Izbrali smo samo tiste, ki dosegajo nad staro mili- jardo realizacije (1. polletje 1973): 1. KK Hmezad 2. Tovarna nogavic 3. IT Prebold 4. Savinjski magazin 5. Garant Polzela 6. Keramična industrija 7. TT Juteks 8. Perralit 9. Manerva 10. Gradnja Daleč »najbogatejši« je kmetijski kombinat Hmezad, ki predstavlja najpomemb- nejši delež v žalskem gospo- darstvu. Polzela in prebold- ska tovarna sta si po ustvar- jenem celotnem dohodku blizu. Savinjski magazin je v sredini, ostale delovne or- ganizacije pa so si »podob- ne« z realizacijo nad mili- jardo. Primerjava s številom zaposlenih pa pove, kje so kakovostno gospodarili in kje več dosežejo. Delavce v žalskih delovnih organizacijah bo zanimal tu- di pregled desetih, kjer ima- jo največje osebne dohodke (poprečno izplačani OD na zaposlenega v prvem polle- tju 1973): 1. Avtoprevoz Šempeter 2740 din 2. KK Hmezad 2186 din 3. Minerva 2127 din 4. Perralit 2114^. 5. Sigma 2112? 6. Garant 20oi d! 7. Montana IggjT' 8. Savinjski ^ magazin I843 h 9. Gradnja I795 ; 10. Zarja 1785 Povprečni osebni doho(j v žalski občini je v prvj ^ lovici leta znašal 1943 din k pomeni, da precej kolektivj' presega to povprečje. CeprJ bi bilo zanimivo povzeti iz j.! formacije oddelka za gos^ darstvo pri žalski skupšč> še druge podatke, bo najv že samo dvoje pregled^ omogočilo dovolj privlači pogled v delček gibanj 25^ skega gospodarstva. Zdravstveni dom Celje r a z p i s u j e za šolsko leto 1973-74 5 — štipendij na Višji šoli za zdravstvene delavce — oddelek rentgenskih tehnikov Prošnjo kandidat predloži na predpisanem obrazcu 1,65, kolkovano z 2.— Din Zdravstvenemu domu Celje, Gregorčičeva ul. 5. najkasneje v 15 dneh po objavi. K tej prošnji kandidat predloži še kratek življenjepis, dokazilo o premoženjskem stanju in o dosedanjem učnem uspehu. j Na 5. Strani preberite razpored f ustavnih razprav! j v Se enkrat i Vljudno prosimo, da v prvi številki Novega tednika obja- vite odgovor na članek Tako pa ne, objavljen v vašem ted- niku štev. 33 z dne 30- 8. 1973. V vašem članku obravnava- te odsek ceste od glavne ce- ste do cerkve v Šmartnem ob Paki. Po pogodbi, ki jo je Komunalno obrni center Velenje sklenil s Krajevno skupnostjo Šmartno ob Pa- ki, je potrebno na tem odse- ku odstraniti nenosilni zemelj- ski sloj materiala III.—IV. ktg- v globino do 40 cm, gle- de na niveleto novega asfalt- nega sloja. Nenosilni sloj je bilo nuj- no odstraniti, tako da je možno vgraditi nosilni mate- rial, katerega je potrebno iz- ravnati ter zakliniti s pešče- nim 5 cm slojem drobljenca. Gramoz, ki je bil navožen, po navedbah v vašem članku_ je služil le zato, da je bil možen promet po poti, ki v prvotnem stanju zato ni bila primerna. Sledi, da prvotno vložena sredstva za gramoz niso bila »vržena stran«, kot navaja člankar, temveč so bi- la nujna za vzdrževanje voz- nosti poti. Menimo, da po iz- vršitvi asfaltiranja na račun izvedbe in kvalitete opravili nih del ne bo potrebno a slavljati neupravičenih ?] tožb na račun Komunafl obrtnega centra Veleje. Komunalno obrtni cen« ima pri izvajanju svoje ^ javnosti že dovolj probl«"*' ter takšna kritika, ki f gotovo ni dobronamerna - ne strokovno utemeljena,' pripomore k našemu u*!'^ nejšemu delu na področji sevanja komimalnih P"'" "^ov. . DireJ IVAN ŠTAJ^■^ O polletnih gospodarskih rezultatih v občini Celje smo že pisali. Za poglobljeno sli- ko in možnost primerjave objavljamo danes podatke o družbenem proizvodu na za- poslenega (družbeni proizvod je seštevek razdeljenega do- hodka in obračunane amorti- zacije). Podatki kažejo druž- beni proizvod na zaposlene- ga najprej samo po dejavno- stih. V drugi lestvici pa smo zbrali deset najmočnejših iz- med delovnih organizacij v gospodarstvu. Za izhodišče naj povemo, da je bil lani v celjskem gospodarstvu druž- beni proizvod na zaposlene- ga 27.349 din, letos v prvem polletju pa 31.547 din. Po posameznih dejavnostih pa je lestvica takale: Nekateri menijo, da podat- ki o družbenem proizvodu na zaposlenega najbolj vemo prikazujejo uspešnost gospo- darjenja. Vendar moramo upoštevati specifičnosti posa- meznih dejavnosti in tržne razmere. Ne glede na to pa je zam- miva tudi lestvica desetih de- lovnih organizacij, ki so v letošnjem prvem polletju do. segle najvišji družbeni pro- izvod na zaposlenega v gospo- darstvu: Slov. \, 8. Tkanina 9. Aero " % 10. Plinarna vodovod Tudi ta vrstni red J^^.J svoje težko razumljiV' dar pa marsikaj pove. • ^ da je še zanimiv podat*^ so najmočnejši delo^i^^, j lektivi v celjski občini dustriji (po celotnem ku): železarna štore ^'-j tisoč din). Zlatarna ^-"^^f tisoč din) in ^i^j (217.821 Usoč din). V K na pa Kovinotehna ^ jj i tisoč din), Merx (54l»^ soč din) in Tehnom«" (263.144 tisoč din). j5__13. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 Debro pri Laškem SLABE VOUE aiaba volja, njegova in nje- sosedov, ga je pripelja- % uredništvo. Koga? I^.^ta Belaka, upokojenega ..lezniškega uslužbenca iz bra pri Laškem. Prišel se ^pogovorit zaradi ceste, ''vprašanje: Kako dolgo je , nroblem ceste tako pereč? "(Jgovor: Od leta 1971, ko je. J rekostruiran podvoz pri ^javiUšču in za višja vozila '^jj v Rečico ni bila več prevozna, ker je počsvoa pre- jizek- Vprašanje: In od takrat vo- jjjg tovornjaki, avtobusi in irugi stroji mimo vaših hiš Debro? Kaj vas najbolj Odgovor: Le zamislite si. p^-e tovarni sta v dveh letih ^sli v Rečici. Večinoma ves material, vsi stroji so hru- meli mimo nas. Vsak dan pelje avtobus rudarja in de- lavce do 12-krat, šolski avto- pa štiri do osemkrat. Da ne govorimo o gozdarskih to vornjakih, ki naložijo, da se vse šibi. Ta promet začne hrumeti zgodaj zjutraj in ne odneha pozno v noč. Krajev- na cesta, ki še občinske regi- stracije nima, naj vse to vzdrži. Saj jo je sama jama, v suši prah, v mokrem luže. Vprašanje: Kdo mislite, bi vam moral pomagati iz te neljube prometne druščine? Odgovor: Tisti, ki so največ krivi. Mislim da v prvi vrsti občina, ki ni zagotovila ob rekonstrukciji podvoza pri zdravilišču usreznega strokov- nega nadzora ali vsaj ustre^ ne jasne pogodbe z železnico. Več posluha bi morala imeti tudi podjetja, kot je TIM, kot je BOR, gozdno podjetje in drugi. Vprašanje: Ste dosedaj kaj ukrenili? Odgovor: Smo. Svetu za go- spodarstvo in komunalne za- deve smo sporočili mnenja občanov in pismo tudi vsi podpisali. Vprašanje: Kaj pa krajevna skupnost? Ta je vendar prva za te reči? In odbornik za Debro, ga imate? Odgovor: Z odbornikom smo stopili v stik šele pred kratkim. Krajevna skupnost je res pripeljala nekaj peska, ki smo ga sami trosili po luk- njah. Toda dve leti v nedo- gled pač sami ne bomo po- pravljali ceste, ki jo dragi uničujejo. Tudi prispevek, ki bi ga dodatno radi dali za ureditev ceste, bi moral biti ustrraen frekvenci uix>raJbni- kov. Sicer pa nam krajevna skupnost od pomladi obljub- lja sestanek s prizadetimi. Vprašanje: Je zdaj kaj bolj- še, ko je odprt drugi podvoz? Kaj sploh predlagate? Odgovor: Odslej, ko je uspo. sobi j en nov podvoz v Debru, so se rešili nadloge le ob- čani enega dela Dobrega, mi zadaj za zdraviliško depan- danso se nismo. Za vse bi bi- la najboljša rešitev, če bi bila zgrajena pravkar asfaltirana cesta v podaljšku v Rečico, kot je bila načrtovana. Za denar, ki je bil porabljen za ureditev drugega podvoza, bi mogli s poglobitvijo privoza k podvozu pri zdravilišču sanirati problem na prejšnje razmere, mislim, na stanje pred rekonstrukcijo. Toda to je zdaj pozno.. Bojim se, da problem ne bo tako hitro rešen! Ko bi nam vsaj kdo povedal, kdaj bo, kako bo in kaj bo storjeno, da se zade- va vsaj omili. J. Kr. ROGAŠKA: 25 LET JORS" Prejšnji petek je rogaški KORS slavil svojo pomembno obletnico, jubilej, ki ga je tudi dostojno proslavil: 25-letnico obstoja. Delovna organizacija, ki je še pred leti bila le s^omna obrtna delavnica, je danes že majhna tovarna, 1q svoje izdelke z uspehom izvsža na tuje tržišče, z njima pa smo več kot zadovoljni tudi doma. V počastitev občin- skega praznika občine Šmarje pri Jelšah pa tudi v prosla- vitev svojega jubileja so v KORSU minuli petek predaili T obratovanje nove proiznrodne hale. KORS pa ne skrbi samo za boljše delovne pogoje delav- cev, zaposlenih v novih, svetiih prostorih, ki se povečujejo iz leta v leto, pač pa skrbi tudi za rekreacijo svojih ljuda. Nedolgo tega so zraven tovarne zgradili igrišče z vsemi sa- nitarijami in tako p>ostaivili svojevrsten spomenik: v šmar- ski občini so med delovniima organizacijami prvi, ki se lahko pohvalijo s takšno pridobitvijo. Pravijo, da bodo dogradili še ostale potrebne objekte. ŠMARJE: SINDIKALNI SEMINAR v dneh od 13. do 16. septembra bo na Pohorju tridnevni seminar za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij. Seminar je organiziral občinski sindikadnl svet in bo drugi ^'^''n^i seminar v letošnjem letu. Na seminarju, kjer bodo predavali najboljši predavatelji, ^ poslušalci spo2!nali ustavo, dva dneva pa bosta posve- ^ organizacij sikim spremembam v sindikatih. RUDI IVANKOVIČ Rudi Ivankovič se uvr- med tiste ljudi, o ka- ^^ih govorimo bolj malo ^ tudi sami o sebi so ^oZ; tiho. Njihov življenj- ^J^i motto je delo. Tako ^^(li pri Rudiju. Nikoli se izpostavljal, nikoli ni ^hteval preveč, vedno je ^ trdio odločen, da svo- delo pošteno opravi. Nikoli mu ni bilo žal ča- sa, samo da je delo opra- vil. Vestno opravil. Rudi je do nedavnega bil fizični delavec, zapo- slen v celjski Cinkarni. Kdor pozna Cinkarno, ve, da v njej delo ni lahko. Veliko napora zahteva. »Večino let v Cinkarni sem delal v šmelcu. Vro- čina in napor, samo če želiš nekaj doseči, potem ti z voljo ni težko. Vedno sem imel voljo, veliko vo- lje in zato sem tudi tako dolgo vztrajal, pa čeprav so bili trenutki krize, ko bi najraje vse pustil in odšel. Samo tudi kriza mine, pojavijo se lepši dnevi in človek je ponov- no boljše volje. Postaneš ponovno optimist in to si vse do takrat, ko te po- novno prime kriza. Takš- no je pač življenje. Če bi bilo vse samo lepo, bi bi- lo monotono in če bi bilo vse hudo, bi bilo ... živ- ljenje je pač sestavina le- pih in žalostnih dogodkov in v tem je tudi verjetno tudi ves čar življenja.« Govori zbrano, čeprav počasi, kot bi tehtal bese- de, kaj lahko pove in pred- vsem kako. Rudi ni visoko učen mož. je pa bogat po življenjskih izkušnjah. Op- ravljal je življenjsko šolo in ta je tudi nekaj vred- na. Pravzaprav veliko vre- dna. Potem se je preselil od šmelca ... »Veste, bolj rahlega zdravja sem in v šmelcu me je začelo matrati Pro- sil sem za premestitev na lažje delovno mesto in so mi ugodili. Dali so me v skladišče. Pa ni bilo kaj dosti lažje, kajti tudi tu sem moral opravljati teža- ška dela. In plača je bila majhna. Saj razumem te- žave, vendar poglejte, ko sem po dvajsetih letih od- hajal iz Cinkarne, sem imel sto deset starih ti- sočakov plače. Brez kre- ditov, seveda.« In potem se je Rudi od- ločil. Zapustil • je Cinkar- no, kateri je bil zvest dvajset let in se zaposlil kot ribogojec pri ribiški družini v Celju. »Viki Vanovšek mi je ponudil to delovno mesto in z veseljem sem ga spre- jel, že več kot pet let se ukvarjam z ribištvom, saj mi je Mlo najlepše, da sem proste ure preži- vel ob rekah na svežem zraku, v miru. Morate pri- znati, da se to po teža- škem delu v Cinkarni za šmelcem kar prileze .. .« Tako je letos nekaj dni po novem letu odšel na novo delovno mesto. Zdaj vstane vsako jutro ob pol štirih in se odpelje na Blagovno, kjer imajo celj- ski ribiči sedem ribnikov in kjer sistematično go- jijo ribe. »Rib" krmim z žitarica- mi. Vsak dan natrosim v ribnike po 400 kg hrane. Manjšim ribam hrano dro- bim, tistim, ki pa vmajo že nad 25 dkg, pa ne. Mladičke jedo predvsem pšenico, večje ribe pa ko- ruzo.« Po ves dan je z ribami. Skrbi za naraščaj in pazi, da krivolovci ne bi napra- vili prevelike škode. Pra- vi, da ima tu boljše de- lovne pogoje, tako od pla- če do vsega ostalega. In na svežem zraku je. Ste srečni? »Sem. Bil sem že prej, zdaj pa sem še bolj. Na- rava človeka pomirja in to sem potrebovnal.« T. VRABL OBRAZI TURIZEM Vrh Raduhe (2060 metrov) NA RADUHO Planinci, alpinisti, smučarji in prijatelji narave v let- nem in zimskem času si za svoje izlete kaj radi izberejo pot na Raduho v Gornji Savinjski dolini (2062 m). Vrh Raduhe krasi piramida in spominska plošča padlim bor- cem NOB. Tu je tudi škatla z vpisno knjigo in štara- piljko. Pot nas vodi iz Luč po markirani poti mimo planinske koče na LOki (1520 m). Nekoč je to bila lovska koča pa so jo po vojni preuredili v planinsko postojanko. V polet- nem obdobju je koča odprta od maja do oktobra, v zim- skem času pa le ob nedeljah in praznikih. Koča ima dve sobi in skupno ležišče. V njej lahko dobite tople obroke in pijačo. Okoli koče so v zimskem času lepa smučišča, sicer pa je ta predel lepa paša za živino. Do Loke je peš hoje za tri ure. Tisti pa, ki imajo že- Irzne konjičke, lahiko zavijejo nekaj kilometrov pred Lu- čami po lepi gozdni poti nanTkreber. Od Loke do vrha je še poldrugo tiro hoje. Pot nas vodd mimo razpotja do zavetišča Grobata, ki je odprto samo v letnem času, v dobi i>aše. Radiiha je raztegnjeno apnenčasto sleme, ki je na se- verni strani strmo odsekano in zato prava vaba za al- piniste. FRANJO VOH TURIZEM NA SEJM Četudi letošnji sejem obrti od 28. septembra do 7. Ok- tobra ne bo imel turistične razstave, kot je bila lani v slovenskem ljudskem gledališču in četudi kot vse kaže ne bo niti posebnega kotička, ki bi opozarjal na turistične možnosti našega območja, bo imel turizem vendarle lep delež v letošnji tradicionalni sejemski prireditvi. Kot or- ganizatorja določenih prireditev v okviru obrtnega sejma se sama ali v sodelovanju z drugimi organizacijami po- javljata Olepševalno in turistično društvo ter Celjska tu- ristična zveza. Tako bo od sredine septembra do zaključka sejma tek- movanje aranžerjev izložbenih oken. Izložbe bodo v tem času urejene na temo obrtnega sejma, turizma ali celj- skega gospodarstva. Vsekakor primeren delež trgovine k sejemskemu razpoloženju v mestu. Za primemo razpoloženje bodo skrbeli tudi promena^t- ni koncerti, ki bodo vsak dan od 28. septembra do 7. okto- bra z začetkom ob 16.30 pred muzejem revolucije. Namesto odpadlega kulinaričnega teona bodo konec septembra in prve dni oktobra v večini celjskih restavra- cij in hotelih kulinarični dnevi. Sladokusci bodo torej prišli na svoj račim! V vrsti številnih prireditev, ki se bodo zvrstile, bo imela posebno mesto revija zlatega nakita in show Tereze Kesovije. »Zlati nakit in Tereza« bo 28. septembra ob 18. in 20. uri v Narodnem domu. V času obrtnega sejma bo tudi plenarna seja celjske turistične zveze in strokovnega odbora za turizem pri gospodarski zbornici Zasedanje bo 1. oktobra. Na njem bodo govorili o novi ustavi ter gostinstvu in turizmu v njej, zatem o pomenu zdraviliškega turizma za celjsko območje, o perspektivah gostinstva in ne nazadnje o le- tošnji turistični sezam. In končno bo sejemske prireditve popestrila se pose- litev zlate vrtnice in drugih odličij najboloj marljivim go- jiijteljem cvetja v celjski občini. M. B. V nedeljo SLAVJE NA HOMU v počastitev 80-letnice Planinske zveze Slovenije bo v nedeljo, 16. t. m. na Homu planinsko slavje. Člani planinskega društva iz Zabukovlce bodo odprli razširjeno planinsko postojanko. Ob tej priložnosti bodo najbolj aktivnim članom podelili priznanja Pla- ninske zveze Slovenije in društva. Med drugimi bo zlati častni znak PZS prejel Drago Ocvirk, ki kljub prekoračenim osemdesetim letom rad zaide na Hom in pomaga društvu. Vrh tega bodo podelili znake za prehojeno slovensko transverzalo in za druge poti. Pionir- jem bodo izročili bronaste in srebrne znake pionir-planinec. Na slavju bodo sprejeli v društvene vrste tisočega člana, se oddolžili Mari Ocvirk za delo ob njeni osemdesetletnici in Francu Vrhovniku ob njegovi sedemdesetletnici. Skratka, na planinskem srečanju na Homu bodo ocenili delo planinskega društva Zabukovica in počastili tiste člane, ki so na- pravili največ. Pred srečanjem bo še promenadni koncert godbe na pihala iz Zabukovice. USTAVNE RAZPRAVE OBČINA CELJE ČETRTEK, 13. SEITEMBRA: Otok 1 ob 18.00 v dvorani In- grada, Aljažev hrib ob 18.00 v domu OF v Zavodni, Tr- novlje ob 19.00 v prosvetnem d)mu. Poleg tega se bodo se- stali k javni razpravi člani delovnih kolektivov Toper I, LIK Savinja I, Elektro in Za- varovalnica ter Reklame. PETEK, 14. SEPTEMBRA: Medlog ob 18.30 v zadružnem domu na Babnem, Ostrožno ob 18.00 v gasilskem domu. Se- stanki bodo še za kolektive Merx I, za Avtomotor, Konus in Mladinsko knjigo skupaj ter za Pohištvo. V tem, ko v soboto. 15. septembra ne bo sestankov in razprav o ustavi, se bodo ta srečanja nadaljevala V NEDE. LJO, 16. SEPTEMBRA: Pod gradom ob 9.00 v osnovni šoli na Polulah, Šmartno v Rožni dolini ob 7.00, Socka ob 13.00 v osnovni šoli. Tehar,)e ob 9.00 Vojnik ob 8.00 v prosvetnem domu ter Dobrna in Lokovina skupaj ob 8.00 v osnovni šoli. PONEDELJEK, 17. SEPTEM- BRA: Dolgo polje, del ob 19.00 pri Miklavž nu Gaberje za predel G.aberij ' ob IŽ.OO pri Jugoslovanu. Ustavna razprava pa bo tekla še v naslednjih kolektivih: Metka (del). Ope- karna Ljubečna (del), Libela. Ključavničar in Remont sku- paj v dvorani Ingrada ter Cestno podjetje. TOREK, 18. SEPTEMBRA: Do- brava ob 18.00 v gasilskem domu v Lokrovcu, Center ob 18.00 ter v kolektivih: Merx H, Cinkarna II, bolnica I osnovne šole Celje I v pio- nirskem domu in Center za socialno delo. OBČINA ŠENTJUR ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA: Loka ob 18.00, Dobje ob 19.00. PETEK, 14. SEPTEMBRA: Planina ob 19.00 ter Šentjur- okolica ob 18. uri. OBČINA ŽALEC v žalski občini so imelj pr- ve javne razprave o ustavi že v nedeljo, in sicer v Galiciji, Letusu in na Vinski gori. Da- nes se bodo ob 19.30 sestali oočani v Seščan v Zadružnem domu. Program ostalih razprav pa je takle: Liboje 14. 9. ob 19. uri v Domu Svobode, Tr- nava pa istega dne v Zadruž- nem aomu ob 19.30. Žalec- mesto ob 19. uri v dvorani Kmetijskega kombinata prav tako na ta dan. Večino raz- prav bodo v žalski občini or- ganizirali 16. septembra, v ne- deljo: Andraž (7.30, osnovna sola), Braslovče (7.30, Zadruž- ni dom), Gomilsko (8. ura. Zadružni dom), Gotovlje (8. ura, Zadružni dom). Griže (8. ura. Zadružni dom), Petrovče (9.30, Zadružni dom), Prebold (8. ura, Zadružni dom), Po- nikva (8. ura. Zadružni dom) Tabor (7.30, Zadružni dom). Šempeter (8. ura. Zadružni dom) in Vransko (8. ura, Ki- nodvorana). V Polzeli se bodo občani zbrali na javni raz- pravi 23. septembra ob 8. uri v Zadružnem domu, za Vrbje in Ložnico pa bo datmn še določen. Morebitne spremembe bomo objavili v Radiu Celje. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 13. september i Šmarje iviiuuii oucinski praznik ob- čine bmarje pri Jelšah v Pod- četrtku je minil kot vsi ne- kaj let nazaj v znamenju uspehov. Da je bil praznik le- tos v Podčetrtku, niti ni nor ključje: Podčetrtek je dobil po trgu novo asfaltno pre- obleko, ki jo je nestrpno ča- kal že več let. Že zgodaj dopoldan se je v trgu zbrala množica obča- nov, ki so se ji okoli desete ure pridružili še gostje iz po- bratene občine Arilje, ki je letos poslala Kozjancem na pomoč pri gradnji vodovoda tudi svojo ekipo. O sodelo- vanju so se dogovorili tudi za naslednje leto — ne samo na tem pač pa tudi na vseh ostalih področjih. To sode- lovanje namreč že traja nekaj let. Začetek praznovanja je bila slavnostna seja občinske skupščine, ki ji je predsedoval predsednik skupščine, Beno Božiček. V svojem govoru je dejal, da mora poudariti pri razvoju občine, pri odpravlja- nju nerazvitosti predvsem vlogo občanov, ki so nese- bično in z razumevanjem po- magali občinski skupščini pri naprezanju za boljši jutrišnji dan celotne občine. »Manj razvite občine se morajo razvijati hitreje kot bolj razvite^ to mora biti ja- sno vsem,« je dejal v nada- ljevanju predsednik šmarske občinske skupščine in hkrati svoje besede dopolnil: »Mi smo zaupanje v nas in v občane popolnoma upravičili. Vse investicije, ki smo jih uspeli vložiti s pomočjo kre- ditov ali kako drugače, so gospodarsko neizpodbitno utemeljene. To velja tudi za investicije v negospodarski sferi.« Predsednik je še prisrčno pozdravil predstavnike občine Arilje, brigadirje ter vse, ki so prišli na praznik. Uspehe občine je obšel z besedami: »Predolg bi bil seznam uspe- lih akcij, novih dosežkov-« V sklepnih besedah je še de- jal, da je optimizem realen, ker se kažejo že prvi rezulta- ti opravljenega dela. Po govoru Bena Božička je bilo podeljenih 15 nagrad in priznanj zaslužnim obča- nom, nato pa so se vsi pre- selili pred zgradbo nove šole, kjer je zbranim občanom spregovoril znani družbeno politični delavec občine Šmarje, Joško Lojen, ki je med drugim poudaril važnost nove ustave in nekaterih nje- nih določil. Tako se je končalo prazno- vanje, pravzaprav uradni del, šmarskega občinskega prazni- ka. Občani skupaj z gosti so se razkropili povsod, kjer se je dalo kaj pojesti in popiti (to je tudi povsem razum- ljivo, saj je bila že kar ne- znosna vročina, ki je pregnala ljudi v vsako še tako skro- mno sencopopoldan pa se je zabava nadaljevala na vzorno urejeni Amonovi kme- tiji v bližini Olimja. Nekateri gostje kar verjeti niso mogli, da lahko nek kmet v teh hribih doseže takšno stopnjo razvoja svoje proizvodnje. Kmeta Amona _ so vpraševali o vsem. Praznovanje se ie. kot je pač navada, zaključilo pozno v noč. V slikovitem delu vam bomo predstavili otvoritev nekate- rih pomembnih dosežkov v občini. Te otvoritve so bile sestavni del proslavljanja šmarskega občinskega praz- nika. Milenko Strašek Izredno prisrčna je bila tudi otvoritev nekaj manj kot kilometer dolgega odseka asfaltnega , cestišča MUjana—Imeno. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki občine Klanjec, ki je ; za modernizacijo tega odseka prispevala znatna sredstva, čeprav cesta teče po slovenskem ; ozemlju. Predsednik občinske skupščine Klanjec, Zvonko Kanceljak, je v svojem govoru^ opozorU na pomen sodelovanja. 5 Na lepo urejenem prostoru pred novo šolo, ki ga še urejajo iz dneva v dan, se je prejšnj« nedeljo zbrala množica ljudi. Prišli so brigadirji brigade Kozje 73, pripadniki partizanski enot, gasilci, možje iz ArUja in pa seveda občani, da bi dostojno proslavili svoj prazni^ Slovenske Konjice GASILSKO SLAVJ[ Pod vodstvom poveljnika občinske gasilske zveze Slo- venske Konjice Jožeta Lesko- varja je konjiško gasilsko društvo v počastitev svoje 100-letnice obstoja in uspešne- ga delovanja pripravilo širše gasilsko tekmovanje. Odziv na to veliko preizkušnjo spo- sobnosti in.zmanja je bil do- kaj dober, saj se je organiza^ torjem na dan tekmovanja ja- vilo 27 desetin prostovoljnih gasilskih društev, U desetin iz industrijskih gasilskih dru- štev in 5 ženskih desetin. Skupaj je torej v celotni ak- ciji sodelovalo okoli 4S0 ga- silcev iz raznih krajev Slove- nije. Vaje so bile dokaj na- pete, saj si je vsaka skupina prizadevala, da bi dosegla čim boljšo uvrstitev. Zbrani podatki o doseženih negativnih točkah, kjer po- meni manjše število doseže- nih točk boljšo uvretitev, so zmagovalce takole razvrstili: med desetinami iz prostovolj- nih gasilskih društev so prvo mesto s 132,8 točkami dose- gli gasilci iz Oplotnice, drugi s 168 točkama so bili iz Po- brežja-Maribor, s 171,7 točke pa so tretje mesto zasedli gasilci iz Velenja-mesto. Pri industrijskih gasilskih dru- štvih so bili najboljši s 157 točkami gasilci iz tovarne Impol v Slovenski Bistrici, drugo mesto so s 196,1 točko zasedli člani gasilske deseti- ne iz Železarne štore, na tretje mesto pa so se s 199,5 točke uvrstili gasilci podjetja EMO Celje. Zelo borbene so bile tudi ženske v svojih desetinah. JOŽE LESKOVAR, poveljnik občinske gasilske zveze v Slo- venskih Konjicah kar kaže razmeroma manjša razlika v doseženih točkah. Tako so postale prvakinje gasilke iz Stoperc pri Maj- šperku, ki so zbrale 114 točk, njihove vrstnice iz Kozjeg so s 128 točkami dosegle dre go mesto, tretje pa so bil gasilke iz škofje vasi pri C( lju, ki so zbrale 136 točk. Organizatorji so prvoim ščenim v vsaki kategoriji]« delili zlate plakete, tekmovi ci z zasedenim drugim n* stom so dobili srebrne, t*! movalci na tretjem mestu bronaste plakete. SpominsB priznanja so dobile vse »I delujoče desetine. Akcija je zelo uspešno po tekala in so imeli vsi tisa, ki so jo pripravljali kot 6 sti, ki so jo vodili, dovolj it la pri ocenjevanju in zbiranji podatkov. To je vsekakor B di raziunljivo, saj se redto kdaj na enem in istem mess pojavi tolikšno število gaJ'- cev, ki so na čelu z konji kim občinskim gasilskim pC' veljnikom nalogo dobro - uspešno opravili ter so stno zastopali svoja društft V. SIP Šempeter ZADOVOLJIVO OBVEŠČANJE Obveščanje v delovnih organiza- cijah je neločljivo povezano s sa- moupravljanjem. Delavec namreč ne more vplivati ali celo odlo- VIKI CILENSEK, moj.ster me- han.ske obdelave In predsednik de- lavskega sveta: »Obveščanje je pri nas po mojem mnenju zadovolji- vo. Kadar gre za stvari pomemb- ne za ves kolektiv, imamo kolek- tivne sestanke. O zadevah, ki so važne za en obrat, pa razpravlja- mo na obratnih sestankih. V bo- doče pripravljamo nekatere .spre- membe. V kratkem bomo pričeli izdajati Informator, ki bo sproti obveščal član« kolektiva.« čati o stvareh, o katerih ni obve- ščen ali pa je obveščanje pomanj- kljivo. Kako je javno obveščanje organizirano v delovni organiza- DKA(K) KOLLNC. I^ljučavničar: »Pri nas nas obveščajo na kolek- tivnih in obratnih sestankih ter z obvestili na oglasnih deskah. Na ta način smo po mojem z obve- ščanjem lahko zadovoljni, kJjub temu pa bodo v kratkem začeli izdajati Informator, ki nas bo enkrat ali dvakrat na mesec ob- veščal o vsem novem v naši de- lovni organizaciji. Po tem mislim, da se nad informiranjem ne bomo mogU pritoie\ati.« ciji Strojno industrijskega podje- tja SIP Šempeter, smo povprašali tri člane kolektiva: MIRKO LEDINSEK, vodja pri- prave materiala: »Vsi sklepi sa- moupravnih organov so na voljo zaposlenim na oglasnih deskah. Poleg tega pa imamo kolektivne in obratne sestanke, na kat.erih člani kolektiva lahko neposredno soodločajo o predlogih, predno pridejo na sejo delavskega sveta. Mislim pa, da bo z izdajo Infor- n>»torja obveščanje še boljše. Tekst in foto: T. Tavčar ŽALEC ZMAGOSLAVJE KEGUAČEV Zaradi rekonstrukcije celjskega kegljišča so največji uspeh na medobčinskem prvenstvu Celja v kegljanju za posameznike dosegli predstavniki Žalca. Osvojili so najboljša mesta in s tem potrdili, da je 2alec iz dneva v dan vse močnejši kegl jaški center. Zmagal je Kačič z cdličnim rezultatom 2078 kegljev. Sledijo: Tomašič 19&4, Cehovin 1937 (vsi Žalec), Gobec (Ingrad) 1930, Gri- lanc 1928, Lubej (oba Celje) 19i26, Urh (Aero) 1(923, Šunko (Ingrad) 1914, Kunst (2alec) 1912, Seničar (Kovinotehna) U906, Vanovšek (Celje) 1894, Lipcvšek (Ingrad) 1886. Najboljših deset bo sodelovalo na republiškem prvenstvu. Na adaptiranem gasilskem domu v Slovenskih Konj'^ J najlepši gasilski stolp, Id so ga ob 100-letnici gasJi^' ^ potsebej lepo okinčali. ^ 13. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 7 0orni moški zbor SI • • I •! 9 rebrni ubile jgne celjskega komo.r- ^ zbora so bile letošnje f :(.e zelo kratke. Trajale mesec dni. Začetek >a delo^Tiega obdobja pa i™ pričakal s številnimi 'jami- Nič čudnega. Spo- ^Tprihodnjega leta bo ta ^ pevski zbor počastil f^i jubilej. Petindvajset- 5,0 obstoja! Toda, pri ^tern ne gre samo za ju- ^ marveč še zlasti za dru- ^^veanosti. zbora so že v sredini ^sprejeli sklep: 25 nasto- ? ^ 25-let-nico. Tako bodo ',^l)ilejnem delovnem ob- obiskovali zlasti manj- ■I^je, delovne organizacije oloh poskrbeli, da bodo j^tam, kjer jih niso Txi- ;•. p.3zabili, kjer so jim ve- '^'^magaii in podprli. s tem bodo učvrstili J s svojimi kolektivnimi (jj in jih skušali pridobiti i s%' več. Savnost ob 25-letnici zbo- , i)0 na začetku aprila pri- ijjaje leto. Jubilejni koncert oao ponovili in tako nudili B večjemu krogu poslušal- f možnost, da ga slišijo, loa, to bo že višek in sko- ^ konec jubilejnega leta. isd tem je v okvirnem na- 11 še dovolj drugih možno- : la pomembno afirmacijo, i bo namreč tudi začetek iejnega delovnega obdob- iZbor bo že v soboto, 22. : zapel v Negotinu na fotanjčevih dnevih«. Pova- io na to srečanje jugoslo- csiih zborov, ki imajo v m repertoarju tudi Mo- ^ajčeve skladbe, je bilo vi- «0 priznanje Kunejevemu TJ. In potem vse do kon- i sezone ne bo predaha. Janimiva je tudi ponudba slovenske kulturne skupno- sti, po kateri bi naj imel tudi celjski komorni moški zbor v različnih krajih in mestih Slovenije nekaj nastopov za mladino. In bržčas tudi za odrasle. Na vidiku je snemanje zbo- ra in njegovega petja za tele- vizijski spored. Glas celjske- ga komornega moškega zbo- ra bo prišel tudi v evrovizij- ski spored. Izredno zanimive ponudbe o tako imenovanih menjalnih koncertih prihaja- jo iz Italije in Zvezne repub- like Nemčije. Konec maja pridejo na obisk v Celje Ni- zozemci iz Schinvelda. Ob le- tošnjem gostovanju celjskega zbora v tem nizozemskem' kraju so bili gostitelji tako zelo pozorni, da čaka Celja- ne za njihov sprejem velikan- ska odgovornost. Sicer pa gre v tem primeru za dolgo- letne prijateljske vezi. V ta okvirni delovni načrt sodi tudi namera o izdaji druge gramofonske plošče pa koncerti v Ljubljani, Maribo- ru m morda še kje. Skratka dela dovolj in človek se ne- hote vpraša, kako bo vse to zmogel amaterski zbor, ki ga veže velika izguba časa še pri rednih vajah. Dvakrat na te- den! Celjski komorni moški zbor je torej na pragu izredno za- htevnega delovnega obdobja. Srebrni jubilej bo samo kro- na in člen v verigi številnih uspehov doma in zmag v tu- jini. Petindvajsetiefcnica zbora bo tako samo nova priložnost za utrditev tiste afirmacije in priljubljenosti, ki ju zbor uaiva. M. BOŽIČ Letos v Bonnu Kje in kaj čitajo pronirji? Prostori Pionirske knjiž- nice, ki je oddelek Mest- ne mladinske knjižnice, so se spet napolnili. Ven- dar pa obisk v času po- čitnic niti ni bil tako majhen, saj so posodili mladim bralcem 180 do 250 knjig dnevno. Knjižni- ca premore 13.700 knjig, ki zavzemajo vsa področ- ja, ki zanimajo mlade bralce. Urejajo tudi poli- co poljudno - znanstvenih del in enciklopedij. V okviru Pionirske knji- žnice deluje tudi čitalnica, kjer prirejajo ob gramo- fonu in lutkah ure prav- ljic. Tovarišica Metka Gr- mek, ki že devet let z lju- beznijo opravlja to delo, želi, da bi dobili več lutk, saj bi tako lažje malčkom ponazorila vsebino prav- ljic S stalnim dokupova- njem novoizšlih knjig so poskrbeli, da lahko najde- jo zanimivo čtivo tudi šte- vilni starejši pionirji, ki radi segajo po delih do- mačih avtorjev. Zbirka znanstveno - fantastičnih del pa zadovoljuje potre- bo mladih bralcev po zna- nju in buri njihovo do- mišljijo. Iz dnevnika SLG (2) Celjsko gledališče vstopa v novo sezono s skrbno izbranim repertoarjem iz domače in tuje dramske li- terature. Pretežni del je usmerjen v komedijo, v razum- ljivost in dostopnost tako po vsebinski kakor po gle- dališko uprizoritveni plati. Med komedijami dajemo prednost domačim novitetam in na prvem mestu ome- nimo KRALJA MALHUSA, ki ga je napisal Ervin Fritz. Kom.edija bo okrog Novega leta več kot dobrodošla, saj jo odlikujejo izredno razgibano dogajanje, humor- nost jezika in domiselni značaji. Potem sta tu še pre- izkušeni ljudski komediograf Carlo Goldoni s svojo lahkotno ver.eloigro SLUGA DVEH GOSPODOV in pri nas še popolnoma neznan francoski klasik modernega gledališča Alfred Jarry in njegova satirična burka UBU KRALJ ALI POLJAKI. Začetek sezone bo slavnosten. Veno Taufer nadaljuje tradicijo pesniških dram, krstili bomo njegovega PROMETEJA. Že dober teden zatem bomo končno lahko na celjskem odru predstavili prvi celovi-jerni tekst velikega ruskega klasika čehova, nje- gotvo UTVO (Galebico). V decembru bodo pravljice na tekoče^.^ traku. Juro Kislinger je napisal imenitno IGRO O ZMAJU, ki pa bo imela premiero že 22. septembra. Na odru Ilerberta Griina bo uprizorjen POŽAR Igorja Tojkarju, »samogovor« igralca za vloge dveh igralcev in igralke Uprizarjanje iger o celjskih grofih ima pri nas že lepo tradicijo, ki jo je po svoje obogatil Fran- ček Rudolf s svojim CELJSKIM GROFOM NA ŽREB- CU. Igro prikažejo sejmarski komedijanti. In še ZA STARO PRAVDO, recital za pianista, trinajst igralcev in t7i pesnike v spomin na naše kmečke punte. V ba- ladan bomo slišali tudi originalno kajkavsko govorico, blagozvočnost jezika Miroslava Krleže, 7ijegovega Pet- rice Kerempuha. jž Koncerti 73 Letošnja koncertna sezona, ki se začenja že 26. septem.bra s koncertom naše velike kla- virske umetnice Dubravke Tomšič-Srebotnjakove, ki za- nje uspehe po vsem svetu, bo zelo bogata. Imeli bomo priliko poslu- šati kar dva simfonična kon- certa — v decembru simfonič- nega orkestra RTV Ljublja- na z dirigentom SAMOM HU- BADOM, v februarju simfo- ničnega orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom Ce- ljanom TONČKOM KOLAR- JEM. Vokalno instrumentalni koncert v marcu bosta skup- no pripravila Celjski godalni orkester in mešani pevski zbor »FRANCE PREŠEREN«. Veliko zanimanje med mla- dino in odraslimi bo gotovo ža koncert našega velikega violinskega virtuoza IGORJA 'OŽIM A, ki ga bo na kla^ viriu spremljal Marijan LI- P O V š E K. Za mnogoštevil- ne celjske pevce in prijate- lje zborovskega pet i a bo za- nimiv koncert KOMORNEGA ZBORA RTV Ljubljana v novembru. Pred mnogimi leti je prire- dil svoj prvi koncert v Slo- veniji Janigrov godalni orke- ster, ki je pozneje koncerti- ral in zaslovel po vsem svetu. Sedaj deluje pod imenom Za- grebški solisti in bodo kon- certirali v Celju januarja. In še iz inozemstva bo koncerti- rala znamenita ameriška ki- taristka ALICE ARTZT z ma- riborsko soprani stko Miro KONCIč-MRACSEK iz Ma- ribora. Izven abonmaja bomo sku- šali pripraviti tudi koncert HARFENQUINTETA iz Grad- ca in orgelski koncert našega orgelskega mojstra HUBER- TA BERGANTA s tenoristom MITJO GREGORAČEM. Za- res bogat program, ki ga bo v naslednji sezoni lahko še razširiti in popestriti, če bo Celje letos pokazalo potreben interes za te kulturne prire- ditve. Zelo se je razširil tudi pro- gram letošnjih mladinskih koncertov, ki bodo ne samo v Celju, ampak letos prvič tudi v DOBRNI, ŠTORAH, na HUDINJI in IV OSNOVNI ŠOLI — pa še v ŠENTJURJU, ROGAŠKI SLATINI IN SLO- VENSKIH KONJICAH. Vsi mladinski koncerti bo- do komentirani in prepotreb- no dopolnilo šolski glasbeni vzgoji — na šolah, kjer te ni, pa edini stik mladine z živo glasbeno umetnostjo. Na mla- dinskih koncertih bodo sode- lovali že navedeni pa se TRIO LORENZ, PAVLA UR- šlč — harfa in tenorist MIT- JA GREGORAČ. Mladinske koncerte podpira in softnan- sira tudi Kulturna skupnost Slovenije- Koncertna poslovalnica, ki pripravlja in organizira vse te koncerte pričakuje velik obisk, kakor tudi številen vpis koncertnih abonmajev. Koncertne abonmaje lahko vpišete v TURISTIČNO IN- FORMACIJSKEM URADU — Stanetova 5 — tel. 229-79. J. V. SLG in amaterji Slovensko ljudsko gledališče In Zveza kulturno prosvetnih organizacij bosta v okviru Združenja gledaliških skupin Slovenije (za območje celjske re- gije) tudi letos organizirala poseben ciklus abon- ''^jskih predstav. To je nadaljevanje prizadevanj ^ izpopolnjevanje amaterskih gledaliških delavcev, ^nobenem pogledu pa to ne pomeni, da želijo pro- fesionalni gledališčniki »vsiljevati« svoje poglede na gledališče, svoj nedotakljivi gledališki produkt, že- "JO se temeljito, odkrito, pošteno, hkrati pa korist- •^Oza obe strani, pogovoriti o vsem, kar se na celj- skih odrskih deskah dogaja. Rezultati podobnih gledaliških srečanj se kažejo "^di v amaterskih vrstah. Redni obiskovalci pred- ^w in razgovorov so začeli (škoda, da ne vsi) raz- ^^ijati tudi o sodobnih tokovih gledališke kulture, ^rati pa so se naučili vrednotiti lastno in tuje ~^lo- Investičja, v katero vlaga tudi sredstva Zveza J^lturno prosvetnih organizacij — Občinski svet v r^ju (polovico abonmajske vstopnine) se še ne J pokazati čez noč. Počasi, vendar vztrajno, se ^■J^jo kopja s starim in odpirajo novo pot za no- jJ^e, sodobnejše. Marsikak režiser-amater je že razmišljati o novejšem repertoarju, o spremi- ^^ju načina tradicionalnega amaterskega uprizar- stfl^^ iti se že loteva t. i. avtorskega pristopa pred- Mnogi spoznavajo, da čas teče tudi za to zvrst ^Iturne dejavnosti. Brišejo prah z »zaprašenega« Pertoarja, drugi postavljajo estetsko dognanejše j^^^ke okvire. Vse to pa se pri vseh, zavoljo za- ^^ie miselnosti in zakoreninjene tradicije, ne mo- noseči v dveh ali treh sezonah. Delati bo potreb- vztrajno, kontinuirano, zlasti pa še zelo veliko. .Akcija, s katero se organizatorja vključujeta v kor ^° akcijo, je edinstvena na Slovenskem. Kjer- ^ Se je že pojavilo ime celjskega gledališča, pov- jj* So bili seznanjeni s celjskimi prizadevanji. To je {g^!^^r tesnega sodelovanja med amatersko in pro- sijP^^alno kulturno dejavnostjo. Zgledu bi lahko Sed -® še druge: likovna, glasbena. Te dni bosta vse občinskih svetov ZKPOS obiskala predstav- Po^ SLG in celjskega področnega združenja ter se ^sovoriia o enotnem pristopu za pridobivanje ve- dai.-Povih gledaliških abonentov — amaterskih gle- ''^^nikov. Štefan Žvižej Pevci gimna' zije na Cesko Sredi septembra se bodo odpravili na češkoslovaško gimnazijski pevci, kamor so jih povabili organizatorji fe- stivala v Olomoucu. Vabilo nikakor ni slučajno, saj je celjski Gimnazijski pevski zbor že vsa povojna leta eden najboljših mešanih mladin- skih pevskih zborov v Jugo- slaviji. To dokazujejo števil- na priznanja. Med njimi tudi srebrna medalja 1971 in zlata medalja mladinskega pevske- ga festivala 1973 v Celju, so- delovanje na reviji zborov v Zagorju in srečanje z avstrij- skimi in madžarskimi p>evski- mi zbori v Gradcu pred tre- mi leti. Med gostovanjem na češ- koslovaškem, ki bo trajalo teden dni, bodo obiskali Pra- go, kjer bodo en dan, dva dni bodo v Liberecu, v Olo- moucu pa štiri dni, kjer bodo 23. septembra zaključUi festi- val. Imeli bodo več samostoj- nih koncertov tudi po drugih krajih. Za gostovanje se priprav- ljajo že od 20. avgusta. De- vetega septembra so imeli uspešno generalko v Dobrni. Vsak posameznik ima vsaj tri ure vaj tedensko, ka.r je ob tekočem šolskem delu ve- Uk napor. Ciril Vrtačnik, vo- dja zbora, je poudaril, da je delo v zboru trdo, da pa je tudi vzgojno, saj navaja po- sameznika k prilagoditvi ko- lektivu. Gimnazijski pevski zbor, ki šteje 80 članov, vodi še šest let. Svoje p>evce ima rad, prav tako imajo pevci radi ryega, saj so s skupnim trudom in medsebojnim razumevanjem dosegli vsa priznanja. Srečno pot! Veliko uspeha! VIDA ŠPENDL Salon Rista Savina v Žalcu Prejšnji petek so v Savino- vem razstavnem salonu v Žal- cu odprli razstavo ikebane, ki jo je pripravila Ksenija Grar businova, žalska rojakinja Ta razstava pomeni uvod v novo razstavno obdobje v Žalcu, obiskovalci Savinovega salona pa si obetajo vrsto zanimivih likovnih dogodkov v prijetnem in intimnem pro- storu. Srečanje z umetnico Grabu- stnovo je svojsko, predvsem pa zanimivo, saj je tovrsten način urejanja živega cvetja (ikebana) pri nas sorazmerno še vedno tuj. šele v zadnjem času imamo na razpolago ne- kaj hterature, čeprav je ta prastara japonska umetnost, ki je sprva bila obrednega značaja, prišla v Evropo že v začetku tega stoletja. Ksenija Grabusin je že pred leti pričela z intenzivnim de- lom pri spoznavanju s tovrst- no japonsko umetnostjo. Naj- več znanja je pridobila pri reškem profesorju Mariju černetu- Razstava v Žalcu je postavljena v jijoibana stilu, ki se je pojavil na japon- skem šele leta 1920, pomenil pa je veliko novost zaradi uporabe različnih materialov pri oblikovanju cvetja. Ome- njena razstava je tudi nekak- šno »notranje srečanje« umet- nice z rojstnim krajem, saj je veliko motivov posvetila ravno Žalcu in njegovi oko- lici. Njena dela so dobro- došel in dragocen prispevek k odkrivanju novih oblik in razpežnosti med elementi ki nastajajo v likovnem svetu, so pa v tesni povezavi z ži- vimi organizmi v naravi. To sintezo poudarja, predvsem pa omogoča ravno ikebana. D Medved 8. stran — NOVI TEDNIK St.35 — 13. september ]^ DOGODKI CELJE: DELOVNI ZAČETEK Na začetku meseca so se odprla šolska vrata tudi na celjski grimnaziji. Šola je letos sprejela veliko novili dijakov, saj so jih morali razporediti v kar devet prvih razredov. S svojim delom Je takoj pričelo tudi predsedstvo mladinske organizacije in dijaške skupnosti. Dijaki so že na prvem sestanku sprejeli delovni načrt za tekoče šolsko obdobje. Z. P. VELENJE: ZAČETEK KS v velenjski občini so zadnjo nedeljo že začeli z razgovori po krajevnih skupnostih o ustavnih spremembah in načrtu razvoja občine do leta 1980 Tako so imeli prve razgovore v krajevnih skupnostih v Belih vodah, Cirkovcah, Paki pri Velenju in Ravnah 14. septembra bodo razgovori v Lokovicl Pesju, Saleku In Šentilju. 15. septembra v Družmirje — Gaberke in Skalah, 16. septembra v Gorenju in Podkraj — Kavče 21. septembra v šmartnem ob Paki in 23. septemb^-a v Plešivcu Stomo — Florijaii, Topolšici in Zavodnjah. Točen datum za razgovor še ni določen v Šoštanju, v Velenju pa bodo tri javne razprave. Odgovorni za organizacijo in sklic občanov so: Milan Valen- čak. Drago Tratnik, Vlado Videmšek, Stane Krevselj, Martin Pri- možič. Ciril Grebenšek ml., Jurij Pogorelčnik, Ivan Fete, Ivan Stropnik, Stane Ravljen, Vlado Zakošek. Jože Veber, Ljuban Naraks In Avgust Vohar. fo novi ustavi naj bi skupščina občine Velenje imela dva zbora, in to enotni zbor združenega dela, ki bi imel 41 delegatov, in zbor krajevnih skupnosti, ki bi imel 28 delegatov. Slednje bi določili po posebnem ključu. T;sta krajevna skupnost, ki ima do 1000 prebivalcev, da enega delegata (enajst KS), do tri tisoč dva (Pesje, Šmartno, Družmirje — Gaberke, Pesje — Podgorje, Ravne i> "opolšica in nac! tri tisoč tri (Šoštanj in Velenje). V enotnem zbora združenega dela pa bo 3.5 delegatov iz temeljnih organizacij združenega dela v gospodarstva In Sest iz 'nter»-snih skupnosti, skupaj torej 41. T. VRABL SLOV. KONJICE: POZORNOST MLADINI Na razširjeni seji občinskega komiteja ZK v Slovenskih Konji- cah se je predvsem zavzela za pravilen potek javne razprave o ustavi na terenu in za to delo zadolžila sekretarje osnovnih orga- nizacij. Govorili so tudi o delegatskem sistemu. Občinski komite ZK je na četrtkovi seji ocenil tudi trenutno gospodarsko stanje v občini, izhajajoč iz sklepa pred tremi meseci in jo f>cen"l za ugodno. Ker se v občini bore za trezno stanovanjsko politiko, pri tem pa vso pozornost polagajo na graditev delavskih stanovanj, so na razširjeni se,ji sprejeli sklep, da bodo od zdaj naprej plačevali v stanovanjski fond 7 odstotkov od OD in ne več 5 odstotkov kot Je bilo do zdaj. Formirala se bo tudi stanovanjska skupnost, ki bo 'mela profesionalca da bo urejal te stvari. \a razširjeni seji občinskega komiteja v Slovenskih Konjicah so sprejeli nekaj konkretnih zadolžitev, ki zadevajo predvsem mla- dino. Ker slednja nima ustreznega prostora, da bi se shajala, je prepuščena sama sebi. Zato so konjiški komunisti mnenja, da je zadnji čas, da se mladini posveti večja pozornost. Iz tega je sledil tudi sklep, da se na hitro preuredijo prostori, kjer se bo mladina lahko zbirala. V konjiški občini teko tudi konkretne priprave za sprejem no- vih članov v ZK. Z. S. ŠOŠTANJ: PRVAKI 1973 V nedeljo, 9. septembra je bilo v Šoštanju na stadionu Široko pod pokroviteljstvom Tovarne usnja Šoštanj republiško gasilsko tekmovanje usnjarske industrije. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz Industrije usnja Vrhnika, šmartna pri Litiji, Kamnika (ki je poslalo tudi žensko desetino), Slovenj Gradca in Šoštanja, ki Je nastopilo r dvema desetinama. Prvo mesto Je zasedla ekipa Šoštanja, drugo Šmartno in tretje II. desetina Tovarne usnja Šoštanj. V imenu pokroviteI.ja je zma- govalcem izročil priznanja pomočnik direktorja Janez Pelko in v imenu domačc'-i gasilskega dru.štva Slavko Dragar. V. KOJC CELJE: O PRIPRAVAH NA KONFERENCO Danes ob 12. uri se bodo sestali člani občinskega komiteja Zveze komunistov v Celju. Na seji bodo spregovorili o pripravah na volilne konference osnovnih organizacij ZK in o nekaterih aktualnih nalogah. SLOV. KONJICE: KRI ZA LJUDI člani odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa so z delom zelo zadovoljnji. Vse dosedanje akcije so po- kazale, da je veliko humanosti v ljudeh, enak odziv pa pričakujejo tudi v tistih krajih, kjer krvodajalstva letos še ni bilo. V oktobru mesecu bosta dve krvodajalski akciji v občini. V Slovenskih Konjicah bo v ponedeljek in torek, 8. in 9. oktobra, v Zrečah pa 13. oktobra. Organizatorji so se ozirali na predloge Kovaške industrije, ki Je želela, da bi bila akcija na soboto, ko bo podiet.ie lahko zagotovilo res polno udeležbo. V. L. Tovarna izolacijskega materiala Laško objavlja na.slednja prosta učna mesta: 2 vajenca ključavničarske stroke 3 vajence železostrugarske stroke 1 vajenca rezkarja Interesenti naj se javijo na Tovarno izolacijskega! materiala Laško. | Sklenitev učnega razmerja ter nastop dela mogoči takoj. J M/STER/J UMA Pove(JaIi vam bomo za(dnjo »alkohol- no« zgocJbo. V bolnici, v Vojniku jo je pri- povedoval 40-letni intelektualec. Na Z(drav- Ijenje je prišel iz Velenja, kjer je v veli- kem po(djetju zavzemal vidno mesto, dokler ni plaz uma začel drseti navzdol . .. V Vojniku je bil na zdravljenju dva meseca. Svojo zgodbo je že povedal soto- varišem v sobi, potem pa je bilo na vrsti pripovedovanje v klubu. Bodo tovariši nje- govo zgodbo sprejeli ali ne? To je bilo odvisno od iskrenosti pripovedovanja in zavzetosti za bodočnost. Da ali ne? Pred nami je sedel sve- tlolasi moški, katerega poteze so izdajale. da ima opraviti z razumom. Samozavestno se je vse- del na ponujeni stol in še bolj samozavestno je povedal svoje generalije. Je domišljav ali toliko ponosen nad zmago, ki jo je dobojeval sam s sa- bo? Je v njem res toliko pristne samozavesti ali pa je le krinka za nas vse, ki smo ga poslušali? »Edinček sem (tako je začel pripovedovati) in zrasel sem v pravega raz- vajenca. Najbrž me boste vi težko razumeli, a jaz sem ostalina svoje rodo- vine, ki je nekaj dala na svoje ime. Bil sem sin bogatih staršev in njiho- i vo vse. Ko so po vojni iz- gubili imetje, sem jim ostal samo jaz. Vzgajali so me različno od drugih otrok. S sosedovimi fan- ti se nisem smel družiti in ... če pomislim na svojo otroštvo kljub ma- terini skrbi slike niso najbolj svetle. To moje otroštvo, ta bojazen star- šev, mi je vedno nakopa- la same sitnosti. Ko sem se znašel v šoli so se iz mene norčevali in tudi kasneje na univerzi sem trpko ugotovil, da svet ni zavit v povoje, da trdo vrača vsak udarec, da je borba . . . Jaz na ta svet nisem bil pripravljen . . .« Štiridesetletni inženir kemije je umolknil. Naj- prej se je nasmehnil, naj- brž se je spomnil na te- te, ki so ga spremljale v šolo, da se ne bi uma- zal obleke ali da ga kdo od sošolcev ne bi pre- tepel. Čelo se mu je zmračilo, ko se je spo- mnil na dogodek v gimna- ziji, ko so ga hoteli v bližnjem potoku potopiti, a on ni znal plavati, ker je bilo plavanje nevarno, da ga ne bi prijel krč ... Slike mladosti so izgi- nile in verjetno zaradi spomina so potne kap- lje prekrile inteligentno čelo. »Doma smo imeli veli- ko knjižnico, pa sem se zapiral vanjo in namesto pravega, resničnega sve- ta, sem spoznaval onega iz knjig. Moj prvi korak na univerzo, joj, kakšen sem bil! Nasmejem se podobi, ki mi je ostala pred očmi. Vidim fanta, ki je prišel nabirat uče- nost in mislil, da bo najmanj iznašel nov ele- ment. Pa je bilo vse ta- ko drugačno. Odločil sem se za študij kemije in moji kolegi so prihajali na študij od delovnih ak- cij, zagoreli, trmasti, res- nični. Med njimi pa jaz, bledoličen, zavit v oddeje skrbi in ljubezni svoje ro- dovine. Nujno je bilo, da je med nami nastal pre- pad. Danes vem, gledali so me kot fosila iz pre- teklosti, jaz pa nje iz vi- ška kot na proletariat. Se vam čudno zdi, da se to- liko časa zadržujem pri mladosti? Mislim in po- vem vam, da so tu koreni- ne mojega pijančevanja, ki se je pričelo na uni- verzi. Zašel sem v kla- po, ki je bila zdrava in sem bil jaz v njej vedno le tarča posmeha. A vs- trajal sem v njej, ker sem imel prvič okoli sebe zdrave fante. Klapa je pi- la, kateri ne, ki je mlad in zdrav? Ponočevali smo, zanemarjali študij, a po- tem, ko smo se vsedii, vse prinesli noter. Jaz sem se tista leta čudovi- to počutil. Levil sem se, preprosto sem odvijal po- voje preteklosti in misel na starše, ki so me v nje ovijali, mi je bila odveč. Že takrat sem pil vsak dan. Pijača mi je prešla v navado, temeljito pa sem se napil v družbi vsak mesec za nekaj dni skupaj. No, kljub temu sem šolanje dokončal in pred mano je bila bodoč- nost . . . Spet so se vmešali do- mači, češ. naj si službo najdem v bližini domače- ga kraja, pa jih nisem ubogal. Oglasil sem se na razpis in v razvija.' jočem mestu našel svojo I službo. Sprejeli so rrie^ lepo, dobil sem odgovor-' no mesto in leta službe so tekla . . . Medtem sem se oženil (mojirT, staršem poroka ni bila po volji, ker je bila žena prg. prosto dekle, moderna že- na, ki se je tudi zaposli- la). imam dva otroka, |g. po stanovanje in starše. Kadar so prihajali ng obisk, so se spotikali y naše življenje in jaz sem bil tisti strelovod, katerega so udarjale vse strele. Mamine in ženj. ne. To vmešavanje mi je šlo na živce, premalo sem bil odločen, da bi napravil red. Vedno bolj sem segal po pijači, delo v službi ni napredovalo, nič več nisem izpolnjeval' sprejetih obveznosti, po. stal sem grob, da sem pil, sem skrival. Skrival sem se vrsto let, le vča- sih sem s prijatelji v družbi polumpal. Zjutraj me je v pisarni čakalo delo od prejšnjega dne in ker mu nisem bil več kos, sem stekel na dopoldanksi kozarček kon- jaka. Opoldne se mi je delo še bolj nagrmadilo, pa sem zvrnil še enega, popoldne sem počival (smrčal na kavču), zve- čer so prišle na vrsto zoprne družinske zadeve in spet sem segel po konjaku. Vina skoraj ni- sem pil. uteha je bila le konjak. Mnogoobetajoči inženir je nazadoval in tudi zdravje me je že za- čelo ščipati. Bolelo me je srce, otekale so noge in velikokrat, proti koncu pa sploh, sem zaspal le v popolni pijanosti. Skrival sem svojo pi- janost, svoje slabištvo pred ženo, otrokoma, ma- terjo, tetami, sam pred sabo se nisem mogel skriti. Prijatelj, ki me je prišel obiskat in se je zdravil tudi sam, me je spregledal in mi nasveto- val zdravljenje. Zavrnil sem ga, češ. se spomin- jaš koliko smo včasih spili, zdaj pa je to le malenkost v primerjavi z nekdanjo količino. Zavrnil me je in našel pot do mojega osebnega zdravni- ka, ki mu je potrdil, da veliko mojih telesnih te- žav izvira od zaužitega alkohola. Tudi on ni ve- del, da redno pijem. Pa me je poklical na razgo- vor in mi svetoval zdrav- ljenje. Nisem se dal pre- govoriti in še vedno sem imel svoj prav. Pa sem prvič prišel v službo pi- jan tako, da se nisem več zavedal, kaj delam m poklicali so zdravnika. On pa je izkoristil mojo ne- moč in me poslal na zdravljenje, zdraviti bole- zen, ki ji je ime alkoholi- zem.« Inženir se je vidno od- dahnil, ko je prišel ^ pretežko, da bi razgrni) zgodbo do konca. J* kaj izpustil, kar bi bilo pretežko, da bi razgrrw pred nas? Morda kaj i*^ timnega. kar se ne pr*' poveduje, a je velikokrat tudi skriti vzrok za ne- moč, ki preti vsakem^ človeku? V dvomesečnem zdrav- ljenju je bil že dvakrat doma in med potjo, nit' doma, ga rumena kapljp^ ni zvabila v svoje naročje- Sotovariši so spozn3|^ da je bilo pripovedovanj iskreno, še bolj pa jo potrjevala dana obljub moža, ki je pil dvajs^^ let. To ni bilo le 9^° zagotovilo, to je bila t)^ seda človeka, ki ima svoji sredini veljavo, 5. to bi bilo toliko tezje prelomiti besedo, ki r je dal sotovarišem. ZDENKA STOPAP ^^3S— 13. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 fljihovo življenje je materinstvo 33 LET SKRBI pri devetnajstih letih je zapustila rodni krov v Lazišah nad Rimskimi Toplicami in šla z zamož 5 Fraricem Ramšakom, danes upokojenim tele- fonskim mojstrom. Leta 1940 je bila ohcet, leto pozneje je prijokala IVlarija v prvo vojno leto. po konca vojne jih je bi- lo že pet. Poleg Marije še Mirko, Anica, Franci in Cvetka na poti. No, ta se je rodila v svobodi. Vsi med vojno rojeni, so se rodili doma. Pomagali sta teti, pri katerih Ram- šakovi stanujejo. Sploh bi bilo brez tet Terezije in julijane zelo hudo . . . Za Cvetko, rojeno po vojni, so prijokali še; Hedvika, Milan, Marjan in Gvido. Med prvo, Ma- rijo in zadnjim, Gvidom, je 20 let razlike. Gvido je še šolar, star trinajst lot. Skrbi torej trajajo tri- intrideset let. Skrbi, kak:o povezati začetek s kon- cem. Vedno je šlo za mišji rep. In za svinj- ski tudi. Ramšakova ma- ma je jemala v najem ze- mljo, redila prašička, včasih dva. Najhuje je bilo, dokler niso začeli najstarejši pri- hajati h kruhu. Otroci pa v teh letih ješč, da je joj. In ena sama plača pri hiši. No, k sreči sta teti tudi kaj primaknili in nudili stanovanje zastonj. In vsi, razen najmlajše- ga, ki šele ugiba, kaj bo, imajo poklice. Zapovrstjo, tako kot so rojeni, se vrstijo poklici. Medicin- ska sestra, ključavničar, administratorka, instala- ter, trgovka, višja medi- cinska sestra, skladiščnik, krojni rezalec, vajenec. Nekateri nadaljujejo štu- dij, kot na primer Milan, ki hodi v večerno trgov- sko. Šest Ramšakovih se je že poročilo. Ostali so še štirje fantje, ki so še doma. Zdaj je že mnogo bo- ljše. Nekoč je bilo hudo. Takole ob novem letu, ko je prihajal dedek Mraz je mamo Ramšako- vo stisnilo pri srcu. Ni imela tistega denarja, da bi prispevala k obdaritvi. Ne. Lačni niso bih ni- koli. Bili so lačni dobrot, sladkarij, včasih tudi sad- ja. Toda prave lakote pri hiši ni bilo. Oče Ramšak se je temeljito zavedal, da je vsak po nepotrebnem zapravljen dinar na račun njegovega drobiža. Zato ni nikoli kadil, nikoli za- hajal v gostilno. Doma se je tako navadil, da še na obiskih pri otrocih ne zdrži nikoli dolgo. In ob desetih otrocih se Ramšakova mama ve- seli desetih vnukov. Naj- starejša vnukinja je ko- maj dve leti mlajša, od svojega strica, Gvida. »Pri Gvidu, pripoveduje Ramšakova, me je bilo že majčkeno sram. štiri- deset let mi je bilo in najstarejša, Marija, je že s svojim fantom hodila domov. In ko sem samo povedala, da je zdravnica predlagala splav, je bil ogenj v strehi.« Ramšakovi so pravza- prav mestni, delavski otroci. Niso imeli stro- ge asketske vzgoje. Pa so vsi v redu, pošteni, pridni in radi se imajo. Ra\Tio zato, ker jih je preveč, da bi bili raz- vajeni. J. Kr. JAMSTVO ZA NOVO CENO POMANJKANJE PRAŠIČEV JE PRINE- SLO VIŠJO ODKUPNO CENO — KA- KO DOLGO BODO REJCI LAHKO ZA- DOVOLJNI? Boljše pitane prašiče je moča prodati že po 15 din kilo- gram. Toliko plačajo nekateri mesarji oziroma kmetijske or- ganizacije za prašiče iz pogodbene reje. Rejci prašičev so si oddahnili, češ da so končno le zmagali v boju za ustre- zno odkupno ceno. Nekatere kmetijske organizacije, kot npr. kmetijsko industrijski kombinat Pomurka, pa so že začele uresničevati velike načrte o pospeševanju prašičereje. Kmete oskrbujejo predvsem s plemenskimi svinjami, da bi bilo dovolj pujskov za pitanje. Ali bo dosedanji krizi v prašičereji sledil hiter vzpon? 15 din za kilogram žive teže mesnega pitanega prašiča je kar spodbudna cena za rejce, saj je nekako uskladena tudi z visoko ceno pitanih goved. Ni pa še dovolj zagotovil, da bo taka cena trajna, oziroma da bi jo spreminjali tako, kot se bodo gibale cene krmil. Mesarji plačajo za prašiče več, kot jim dovoljuje cena svežega mesa. Zato je v mesnicah tako težko dobiti svinino. Pitanje prašičev za trg ni bilo povsem opuščeno, saj so ne- katera družbena pitališča bila ves čas polna. Mesarji pa so večino prašičev predelali v mesne izdelke, pri katerih niso imeli izgube. Sveže meso so p)Oskušali podražiti nad dovoljeno ceno — če so ga sploh dali v mesnico — tako, da so z njim prodajali tudi slanino in kožo. Pred tedni se je cena pitanih prašičev zvišala še za en dinar tako, da družba daje tako premijo za prašiče, pitane v kooperaciji. Pitanje mora biti donosnejše, cena mesa pa naj se ne bi zvišala. Zdaj mesarji spodbujajo rejce prašičev, da bi imeli kaj klati. Rejci so pripravljeni pitati za tako ceno, dokler bodo dobili krmila po sedanji ceni. Nekateri it sklepajo pogodbe za več 10 ali celo 100 prašičev. Družbe- na pitališča ne zaostajajo. Predvidevajo, da bo ob koncu leta že dovolj svinine. Nekaj pa visi še v zraku. Premija — 1 din za kilogram žive teže pitanega prašiča, ki da najmanj 26 odstotkov mesa — je zagotovljena le do konca tega leta. Kako bo prihodnje leto, se še ne ve. Cena svinine tudi ni uskladena z odkupno ceno prašičev. Bo pri- hodnje leto zvišana ali naj mesarji predelujejo vse prašiče v mesne izdelke? Ali naj prodajajo meso z izgubo ali jim bo dovoljeno, da bodo po lastni iznajdljivosti prodajali svi- nino tako, da vzlic sedanjim cenikom ne bodo imeli izgube. To bi pomenilo goljufanje pri kakovosti, ki ne bi bilo do- voljeno niti prepovedano, a vzlic temu škodljivo. Prodaja dragih mesnih izdelkov je omejena s kupno močjo prebivalstva. Kdor ne bi mogel kupiti sveže svinine, ne bo mogel niti dragih mesnih izdelkov. Kaj torej storiti s prašiči, če jih bo veliko? Kdo naj prevzame tveganje? Nekatere kmetijske organizacije pospešujejo pitanje prašičev tako, da s pogodbo zagotove rejcem določeno koli- čino krmil. Take poskuse smo imeli tudi v minulih letih. Ko so se krmila bolj podražila, kot je zrasla odkupna cena prašičev, pa so propadli. Ah naj se ponovi stara praksa ali se bomo znali s pravočasnimi ukrepi izogniti takim če- rem? O tem je treba razmišljati že zdaj. JOŽE PETEK SOSED SOSEDU Nič novega ne bomo pove- •liili, le staro pravljico, ki bi zdavnaj lahko bila pozab- ljena, bomo spravili na dan. Zdravstveni dom Celje. Mno- žica čakajočih. Dnevi, ko ni luči, ko se gremo redukcijo električne energije^ ko so za- prte trgovine (primer: Otok), ko občani negodujejo, ko . . Verižna reakcija, verižno pre- klinjanje, čakajoče potolaži se- stra, češ da ni toka za ana- lize. Potem čakajo naprej, kapljajo, takole eden za dru- gim in počasi je ambulanta prazna. Ko je bila malica, je lučka svetila v neskončno ve- selje občanov . . . Tokrat je bila kriva reduk- cija električne energije. Naj bo, to se moia oprostiti. Lju- dje smo, vsi imamo težave. Včasih, veste, ko je bilo do- volj elektrike In smo delali z njo kot pravijo na kmetih, oprostite, svinje z bučami, so prišle druge težave. Vzrok se- veda mora biti. Tudi v zdrav- stvenem domu. Takrat so tu- di čakali ljudje. Le malen- kostna razlika je bila v izgo- voru: da je pokvarjeno to ali ono, da ni tega ali onega, da zdravnik še ni prišel, da je na malici in podobno. Važno je, da se dela. Da tudi obča- ni, ki niso v službi v zdrav- stvu, ne delajo, niti ni tako važno. Vse plača socialna in zakaj za vraga bi se pravza- prav razburjali. Ne bodimo malenkostni. ŽIVČNA NATEZAL- NICA In tako se je torej čakalo, živci občanov, ki so se jim okvarili, mehur, želodec, srce, jetra in podobni organi, ki imajo to slabo lastnost, da so okvarljivi in torej ne več- ni, so bili kot na špagici. Pravijo, da tudi lepa beseda veliko pomeni in zaleže. Ce je, seveda ... Kleli so občani tudi pred nekaterimi trgovinami, kot je bilo že povedano. Redukcija toka, tovariši, brez gneva. V restavracijah so gorele sveče. Razumljivo, restavracije so bolj važne kot trgovine. Lju- dje laž.je prenašajo lakoto kot žejo. V pisarnah, kjer najbolj ga- rajo, so se tokrat oddahnili. Kako prav pride takšnale re- dukcija, so še rekli in stopili na dva deci v bližnji lokal. k,1er so sveče uredile vse. MILENKO STRAi^EK Srečanje . ^jetno torkovo popoldne •* '^Jlo. Morda prijetno prav |*'adi dežja, ki me je neko- osvežil. Ko sem stopala ^^°ti njeni hiši,, se mi je le- ^ Zdela vsa tuja. Vasica, v je živela, pa se ni ^'■emenila. Ali pa na hitro ničesar opazila. Sicer je v GROBELNEM videti Lj^^kaj hiš in prihajajoč ■ • . Pred dvema letoma ^ jo nazadnje obiskala. sTe?^:*^ sva se le redkokdaj j^^ali in vedno sem bila ^"|aio presenečena. Iz tiste f^y^^ deklice je nastajalo ^'^j novega, svežega, j^!"^! ob tem srečanju me j^^eitialo presenetila. Čakala 1^ jo v kuhinji. Njena ma- je namreč povedala, 5^ je počitniško zaposlena v ^JUrju. OtI ^ ie vstopila, premočena ia ^^'i^, se mi je nasmehni- Hj'^ ^Poznala me je in tudi obisk nekoliko ^eria ^Prva je bila začu- Se^' ^ato pa je sproščeno iist^ ^a inizo. Oči so se mi ^hih njenih, tesno op- ^ kavbojkah. Oklepale J^no vitko postavo, še felJl^ oprijet pulover pa je povedal, da ni več ti- »aio^jjajhna deklica. Svetli, ^asje so ji obdajah % oj 5". obraz — še skoraj- °ški in nagajive modre oči so vrtale po vsem pro- storu. Prijetno se je pogovarjati z njo. Ljubka in skromna je. Danes je malo takih deklet in danes je malo tako vse- stransko nadarjenih in prid- nih obenem. Ob njej sem si zaželela, da bi lahko še en- krat skočila v njena leta, že- lela sem si, da bi ji bila po- dobna. V njej je namreč to- liko volje do življenja, toUko mladostnega zagona in hre- penenja . . . Še pred nedavnim je sede- la V klopeh osnovne šole v Šmarju pri Jelšah. Danes se ji je kar stožilo po šolskih klopeh. Končala je namreč osmi razred in zanjo so se vrata osnovne šole zaprla. Pa vendar je dejala, da bi šla kar nazaj, da ji nikoli več ne bo tako lepo. Vseskozi je bila odličnjakinja, a pravi, da se ni kaj dosti poglablja- la v šolske knjige. Največ se je naučila v šoli. Učitelji so jo imeli radi, morda prav za- to, ker je ob vsem svojem uspehu bila skromna in do- stopna. Rada je pomagala drugim. Da, vse te dobre lastnosti ima še vedno ZIN- KA KOROŠEC iz Grobelnega. Če bi jo vprašala, po kom je podedovala vse svoje vrline, verjetno ne bi znala odgovo- riti. Gotovo se je tako na- učila od svojih skrbnih star- štev, ki so v Grobelnem zgra- dili hišo in zdaj žive v njej s svojima dvema hčerkama. Zinka je starejša. Sestrica pa bo čez nekaj let skušala od- preti šolska vrata. Domači upajo, da tudi zanjo ne bo težko. Zinka se je takoj po osnovni šoli vpisala v celj- sko gimnazijo. Meni namreč, da ji bo gimnazija dala vse- stransko izobrazbo in da se bo po njej lažje odločila za nadaljnji študij. Doslej je še prepričana, da se bo odloči- la za študij jezikov, saj že zdaj poleg nemščine izredno študira angleščino. V osnovni šoli Šmarje pri Jelšah je urejala šolski časo- pis. Bila je pridna in priza- devna tudi izven šolskega de- la. S svojimi prispevki je namreč sodelovala tudi na radiu Ljubljana v oddaji PIONIRSKI TEDNIK. Veli- ko je pisala za Pionirja in za Pionirski list. Pred tremi leti pa je za spis z naslo- vom Moj dom prejela od ča- sopisa Večer Danvilovo uro. Pa še mnogo drugih nagrad se najde v njenem delovnem prostoru. Meseca februarja letos, ko je radio Šmarje uvrstil v program novo oddajo šole šolam, je Zinka Korošec vse- skozi pripravljala in vodila to oddajo. Povedala je, da te oddaje ne bo zapustila, če- prav je osnovna šola že za njo. Oddaja je namreč pri- pravljena za pionirje. V njej se mladi poslušalci seznanja- jo z delom na osnovnih šo- lah, z vsemi problemi in do- godki. V oddaji se govori o tem, kaj delajo krožki na po- sameznih šolah; skratka, v njej slišimo pregled dela iz osnovnih šol šmarskega ob- močja. V ostalem delu odda- je Zinka Korošec pripravi reportažo. Obišče določeno osnovno šolo in se pogovarja s pionirji o njihovem de- lu oddaja bi bila pu- sta in prazna brez glasbe. Tudi za to je poskrbljeno. Glasbene vložke pripravlja Zinka skupaj z glasbenim urednikom Cacijem Cerja- kom. Včasih pa sodelujejo v oddaji pevski zbori iz os- novnih šol. šole šolam, je ena najzanimivejših oddaj in je edina, ki pomeni povezavo med radijem in pionirji. V njej seveda sodelujejo tudi s svojimi prispevki. V jese- ni namerava mlada urednica spremeniti oddajo. Zinka se neznansko veseli prvega koraka na gimnazijo. Dejala je, da se bo posveti- la šoli, hkrati pa bo oprav- ljala še naprej svoja najljub- ša dela. Poleg tega, da zna Zinka Korošec spretno su- kati pero, ji ne dela težav ni- ti čopič. Je spretna umetnica in v prostem času zelo rada riše. Bolj zase, kot za ostale, to- da ne bi bilo napačno, če bi se izpopolnjevala tudi na tem področju. Knjige so že del nje. Veliko bere. Misli, da si tako najlaže veča besedni za- klad. Rada ima tudi dobro glasbo. Rada ima vse, kar je lepo, kar spada v vsako brez- skrbno mladost. Je izredno romantična dušica in polna različnih sanj. Njene modre oči so me včasih gledale tako sanjavo, da sem lahko sanja- la z njo. Ob vprašanju, ali bo po končanem študiju ostala v Grobelnem, se je zazrla sko- zi okno, kot da bi občudova- la svojo vasico, kjer je pre- živela največji del svoje mla- dosti. Lahkotno je nato de- jala, da bi tu ne dobila us- trezne službe, da pa se bo vselej vračala domov in da nikjer ni lepše kot v Gro- belnem . . . Nemo sem strmela vanjo in občudovala njeno ljubezen do svojega kraja. Komaj 15 let je dopolnila, pa se z vso odgovornostjo zaveda svoje- ga početja in želi doseči svoj cilj. Potem pa si starejši še dovolijo govoriti, da se mla- di prav nič ne zavedamo, da se učimo zase in nasploh, da nismo za nič zainteresirani. Poglejte si jo! Mislim, da je moja želja upravičena, kajti želim si, da bi bilo veliko takih Zink, da bi bili vsi starši tako srečni in zado- voljni kot so njeni! Se vedno je deževalo. Ved- no močneje. Zinka se je od- pravljala na radio, jaz do- mov. Strmela sem za njo in kar vesela sem bila, da jo poznam. Oddaljevala se je in končno izginila. Ostal je ta zapis in morda kje v moji notranjosti še mnogo več ... MARINA KOCEN 10. stran — NOVI TEDNIK Št. 35 -~ 13. september NE SAMO S ŠEFI Ne vem, kako naj odgo- vorim na vaše cenjeno pis- mo. Moram povedati, da prečitam NT od kraja do konca in sem z vsem za- dovoljen. Bilo bi po mo- jem še boljše, če ne bi pi- sali o Kozjanskem samo črno, kajti če pogledamo v notranjost teh krajev, pravzaprav ni take revšči- ne, kot jo nekateri vsilju- jejo. Problem so le stari ljudje. Dobro bi bilo, da novinarji NT ne delajo in- tervjujev samo s šefi — na primer v AT, temveč naj se oglasijo tudi pri nižjem sloju. Pa naše vi- nogradnike, kako napredu- jejo v bivših zadružnih vi- nogradih. Vse drugo bi se pa še pogovorili v nasled- njem svidenju. Jože Pavlin, Podčetrtek KAJ Ml JE VŠEČ Zelo me je presenetilo vaše povabilo, naj se vam oglasim s pripombami o časopisu. Že sama sem se pripravljala, da kdaj napi- šem nekaj vrstic, pa sem vedno odlagala. Ker ste me pri tem spodbudili, pa obenem odgovarjam na va- šo pošto. Vaš časopis mi po vsebi- ni kar ustreza. Kljub temu da so meseci dopustov, ste se kar dobro znašli in nam pripravljate iz tedna v teden veliko novic od blizu in daleč. Tudi zad- njo stran ste prijetno po- pestrili. Všeč so mi razne reportaže, članki o mate- rah. Tudi članki »Izpove- di alkoholika« so mi zelo všeč. So tragični, a se da marsikaj iz njih razbrati. Pogrešam pa več pisem bralcev, čemur so verjet- no vzrok dopusti. Povedala sem že, da me zanimajo reportaže. Mogo če bi se kak vaš novinar odločil napisati reportažo o ljudeh, ki so za karkoli prikrajšani v življenju (in- validi, slepi). Slepih je v Celju mnogo in marsikaj bi lahko povedali o sebi. Marsikaj ni tako tragično, kot si ljudje mislijo. Ima- jo svojo organizacijo, udej- stvujejo se na vseh pod- ročjih, tudi svoj pevski zbor so ustanovili. Naj bo o tem dovolj. Rada bi vam povedala še naslov može- ve mame. Imela je 14 otrok, živih pa je še 7. To je Korošec Marija, Svetel- ka 23, p. Dramlje. S tem končujem in še veliko sreče pri peresu! Lep pozdrav uredniku in ostalim sodelavcem! Anica Korošec, Vojkova 1, Celje Odgovor: Anica, hvala za prijetno pismo. Nekaj predlo.^ov bomo na vsak način upoštevali. O ŠENTJURJU PRECEJ Res je, poletni meseci niso primerni za pisanje. Prekratki so dnevi, pre- kratke so noči in tako ide- je in dogodki ostanejo ne- napisani. To " pa nikakor ne velja za vas, saj je NT vseskozi bogat po vsebmi. Tudi takšnih zapisov, ki še posebej pritegnejo, ni manjkalo. Meni je bila na primer na vso moč všeč zgodba štirikrat nedolžna. Iz te zgodbe sem izluščila tole jedro: koliko nas je, ki smo še večkrat kot šti- rikrat nedolžne. Pa saj veste, da ljudem ne more- mo zavezati jezikov, v sr- ce nas pa nihče ne vidi. Tudi zadnja stran Poglej- mo naokrog je zanimiva, širi nam obzorje, saj nas seznanja z običaji drugih narodov. Kronike pa je bilo včasih več in to po- grešam. Menim pa, da se šent- jurčani res ne smemo pri- toževati. Mnogo je infor macij v področni oddaji preko vašega radia, pa tu- di v NT ne manjka no- vic. Ker pa ste nam ob prvem srečanju dejali, da boste rubriko Njihovo živ- ljenje je materinstvo ob držali, dokler takih ma- ter ne bo zmankajlo, vam pošiljam naslov: Marija Klenovšek, Šentjanž, Što- re. Urška Oroš, Šentjur ŠE ENKRAT »ZAKAJ AVTOBUS NI USTAVIL« Tovarišica, naj mi op- rosti, če jo tako imenu- jem. Angela Tratnik iz Zagrada 62 Celje, ki je v petek, 6. 7. 1973 potovala iz Rimskih Toplic v Celje in je o tem napisala čla- nek, ki je bil objavljen v Novem tedniku dne 9. av- gusta 1973 na strani 10, stolpec 6, ga je opisala ze- lo pristransko. Pozabila je napisati, da je s svojo skupino vstopi- la v avtobus v Rimskih Toplicah, ko sem odšel na svojo potrebo, in zavzela sedež tako, da je ob pri- hodu v avtobus in pogledu na potnike nisem opazil. Kljub temu, da je vede- la, da v avtobusu ni spre- mljevalca, je nato poto- vala skozi šmarjeto, Sev- ce in Vrteče do Laškega in videla, da sam proda- jam vozovnice ob vstopu potnikov v avtobus, se za to ni zmenila, ampak se je brez vozovnice peljala vse do Laškega. V Laškem je vstopilo šest potnikov, zato sem iz previdnosti, ko so že vsi vstopili, \T>ra- šal, če je še kdo brez vo- zovnice, toda oglasil se ni nihče. Šele na drugo vpra- šanje se je oglasila z iz- javo Tratnikova, da se jih kar pet vozi brez vozov- nic. Najprej sem pomislil, da se šali, ko pa sem ugo tovil, da je res, me je lo- gično ujezilo, ker vem, kakšne posl^Kiice bi bile, če bi to ugotovila kontro- la. Na vprašanje, od kod se pelje in do kam, je izjavila, da iz Rimskih To- plic do Polul. Ne vem za- gotovo, toda zdi se mi, da sem ji izjavil, da na Polulah ne bom ustavil. Na izjavo ni reagirala, temveč je zahtevala vozov- nicr do Košnice in jih tu- di dobila. Zato tudi ni res, da je imela vozovnice do Polul kot navaja v članku. V nadaljevanju vožnje, v gostem prometu in zoženi cesti proti Celju, sem ce- lo pozabil, da imam potni- ke za Košnico. Tratnikova pa je verjetno namenoma pozabila, da ima vozovni- ce do Košnice, kot jih je v Rimskih Toplicah poza- bila kupiti. Tudi na avto- busnem postajališču na Polulah je pozabila izstopi- ti, ampak se je za izstop spomnila pri novem mo- stu' na Polulah, to je okrog 250 m za postajali- ščem. Tako si je želela iz- brati najkrajšo in najcenej- šo pot proti domu. Na tem mestu pa seveda ni- sem ustavil, ker bi s tem storil prometni prekršek in sem Tratnike vo moral odpeljati v Celje proti nje- ni volji. Tudi v bodoče takim že- ljam potnikov ne bom mogei ustreči, dokler bodo predpisi podjetja Izletnik in predpisi cestnega pro- meta določali avtobusna postajališča za vstop m iz- stop potnikov. Prosim, da odgovor ob- javite v smislu člena 44. zakona o javnem obvešča- nju (Ur. list SRS, štev. 7/73). Maks Vrhovšek NE GOLIH SLIK Danes sem prejel vaš list tednik in ugotovil, da ne bom več sprejemal tega lista. Že drugič vidim, da sli- kate nage ženske. Ker mi to ne ugaja, odpovedujem z današnjim dnem Novi Tednik. Takih slik je že tako dosti povsod in jih ne bi bilo treba še v No- vem tedniku. Rado Kapus, Vransko 138. Odgovor: Tovariš Rado, mi dekleta ne slikamo, pa si fotografije sposodi- mo iz drugih časnikov. Res smo ljudje različni. Toda niti enega dekleta nismo objavili v preveč ne- prijetni pozi. Želeli smo poudariti predvsem lepoto človeškega telesa. In če je ta lepota prijetno pred- stavljena, se je res ne smemo sramovati. Bodimo no bolj naravni! DRVEČA NEVARNOST K pisanju tega sestav- ka so me spodbudile po- goste kritike voznikov. predvsem lažjih motornjij in drugih vozil iz našega območja na račun tistijj voznikov, ki so mnenja da so na cesti sami m ^ čim vozilo začuti pod se- boj asfalt, takrat je priij. ka, da se :)izkaže« motorja v hitri in brezob. zimi vožnji, ne glede na to, če je cesta prosta ali ne. Tu gre p-e ivsem j.^ nekatere voznike, ki s to- vornjaki vozijo vsak dan smeti v smetišče v Bu. kovžlak. Do nedavnega je bila hitrost še primerna in še to po »zaslugi« raz- bite ceste. Na srečo so cesto pred dvema mesece- ma asfaltirali. Skoda, da le do smetišča in ne do meje šentjurske občine, ko*^ je bilo prvotno zami. šljeno. Vendar se je sta- nje močno izboljšalo že zdaj in smo vsi zadovoljni, ko ni treba več telovaditi po tistih luknjah. Asfaltirana cesta pa še, vsaj po mojem mnenju, ne pomeni, da lahko po nje„" tudi hitro in varno vozimo, pač pa zahteva še večjo mero previdnosti, To bi morali vedeti vsi, ki sedijo za krmilom, tu- di nekateri vozniki, ki vozijo smeti v Bukovžlak. Vozišče tod nima najbolj idealnih mer in nič kaj ni prijetno, ko pelješ po njem in nenadoma pred seboj zagledaš tovornjak, ki drvi v ovinek precej čez 60 km na uro in ti na ozkem vozišču skoraj v celoti zapre pot. Čudimo se, da še ni prišlo do ne- sreče. Mogoče pa tudi ne bo treba več dolgo čakati nanje, če ne bodo pristoj- ni določili omejitev hitro- sti na tem delu ceste na največ 40 km na uro in če vozniki ne bodo vozili s pametjo in z zavestjo, da na cesti niso nikoli sami. To slednje bi MG- nojANA KiKELj POČITNICE V MAROKU i »Slab začetek, dober konec«, sem si dejala tisto jutro, ko smo odhajale od doma. Dež je namreč padal kot za stavo, poleg tega pa je bilo še vzdušje zaradi našega odhoda precej čemerno. Končno smo se nalo- žili v avto, pomahali še enkrat za slovo skozi zaro- sena stekla in se odpeljali na dolgo pot proti Maroku. Potovala sem skupaj s sestričnama Mileno in Duši ter bratrancem, ki Je imel nalogo, da nas srečno pripelje do Marseilla. Z nekaj šalami se je razpoloženje kaj kmalu popravilo in veselo smo nadaljevali pot. Prvi dan potovanja je bil precej naporen, zato pa zelo zanimiv, kajti prevozili smo vso Italijo in prispeli še pred večerom v Marseilla. Med potjo smo se ne- kajkrat izgubili, ter si tako pomotoma ogledali mesta, še bolj zanimivo pa je bilo, ko smo drveli s hitrostjo 150 km na uro po avtocesti. Za nami je bilo 1200 km in utrujeni smo se zglasili pri sorodnikih ter tam pre- bili noč. Časa za ogled tega tako živahnega pristani- škega mesta pa ni bilo, kajti že ob 9. uri zjutraj smo se morale vkrcati na ladjo. Poslovile smo se z bra- trancem in si še enkrat zaželeli srečno pot, potem pa smo odšli vsak proti svojemu koncu. On proti domu, me pa v neznano Afriko. Potovanje z ladjo je bilo čudovito in tako so trije dnevi na njej kar hitro minili. Kabina je bila majhna vendar udobna, z radiem in televizijo. Lahko pa smo se tudi pekle na soncu, ali pa se ohlajale v majhnem bazenu. Med potjo smo si ogledale Palmo in Malago, čudoviti turistični mesti, videle pa smo še obalo Gi- braltarja ter Tanger. In že je bilo tu četrto jutro plov- be, s tem pa konec našega potovanja z ladjo Massaiio. Obložene s prtljago smo se v Casablanci skupno z drugimi potniki prerinile na kopno, tam pa smo za hip obstale, kajti vsako je preveval občutek zmagoslavja, hkrati pa tudi malce strahu. Pred seboj smo imele še dveurno čakanje na carini, potem pa veselo pozdrav- ljanje s stricem, ki nas je že pričakoval. Po dve in polurni vožnji z avtomobilom, smo izstopili na našem končnem cilju v Kenitri. Bili smo 12. junija in ta dan so se pričele naše dvomesečne počitnice v Maroku. Naša upanja in pri- čakovanja niso bila zaman, kajti videle in slišale smo res veliko lepega in zanimivega. Dnevi so nam tekli z atomsko naglico. Stric spada med redke aristokrate, ki so še ostali v Maroku in nam je tako lahko omo- gočil čudovite počitnice. Maroko je država v severni Afriki, Vsako leto pri- vlačuje številne turiste z vseh koncev sveta. Je zelo raznolika tako z reliefi kot v podnebju, ter prebival- stvu. Največji del države zavzema atlantski gorski svet, medtem ko se na jugu že širijo puščave. Sredo- zemsko podnebje, ki je ob obali, prehaja v notranjosti v suho gorsko, to pa v puščavsko na jugu. Z nama- kanjem in pravilno obdelavo zemlje uspeva tu bom- baž, žitarice, zelenjava, vinska trta, olive in sladkorni trs, Maroko je bil dolgo časa med francosko in špan- sko oblastjo. Leta 1921 so nastali upori domačinov proti tujcem. Leta 1956 pa je država postala neodvi- sna. Le mesti Cavto in Melillo so obdržali Španci. Ma- roko je kraljevina, vlada pa Hasan II. Kraljeva družina šteje okoli 250 članov. Ti imajo posebne pravice in ugodnosti. Vsako leto se z države izseli veliko tujcev, kajti njihova delovna mesta zasedajo domačini, ki se šolajo že v domačih šolah. Država je še mlada in ne- razvita, vendar pa bodo z novimi domačimi strokov- njaki sčasoma zakrili praznino, ki ostaja za odhodogi tujcev. Vse uspešneje se borijo proti naravnim kata- strofam. Skušajo pa tudi dvigniti stopnjo civilizacije ter rešiti problem pomanjkanja hrane. Kot vsa dekleta smo si tudi me zelo rade ogle- dovale arabske trgovine v evropskem delu mesta. Bile so prava paša za oči, kajti raznobarvne pisane stvari so jih izpolnjevale prav do zadnjega kotička. Veliko izdelkov je bilo iz kamelje kože, kj oddaja tudi po obdelavi še nekaj časa prav neprijeten vonj. Občudo- vale smo živopisane obleke, izvezane z zlatimi in sre- brnimi nitmi, ter raznovrsten nakit. Kar nismo se mo- Večerja pri Arabcu gle nagledati vsega tega in se odločiti kaj bi kupile. Nakupovanje pri Arabcih pa je bilo za nas nadvse za- bavno. Že prej smo vedele, da za prvo ceno, ki jo pro- dajalec postavi, nikakor ne smemo kupiti, kajti ta je precej visoka. Tako smo se pri vsakem nakupu pri- pravile na »glihanje« in smo ceno zbile na polovico ali tretjino. Trgovec je še vedno imel dobiček, me pa smo tudi bile zadovoljne, saj smo kupovale po za nas razmeroma nizkih cenah. Kakor sem že prej omenila, smo stanovale ^ evropskem delu Kenitre. Tam sem videla le dobro oblečene in izobražene Arabce, medtem ko sem živ- ljenje revnejših sodržavljanov spoznala šele ob obisku v arabskem delu mesta — v Medini. Bila sem prese- nečena in razočarana, kajti kaj takega res nisem pri- čakovala. Tedaj sem spoznala tudi drugo plat te ču- dovite turistične dežele. Medino smo obiskale ^ spremstvu strica, kajti po njegovih izjavah, bi bilo za nas same prenevarno. Hodili smo po ozkih ulicah, pol- nih ljudi in odpadkov. Tudi tu je bilo mnogo trgovin, le da so se precej razlikovale od tistih narnenjenin turistom. Založene so bile z raznovrstnim blagom i" na daleč kar vabljive. Toda od blizu spoznaš nered i" umazanijo, ki se širi povsod v teh naseljih. Velik" bolnih ljudi je posedalo ob cestah, vse naokrog pa kraljevale muhe, ki te bolezni še prenašajo. Povsod se je širi! neznosen smrad in komaj sem čakala, odidemo od tam. Bila sem pretresena od vseqa,.kaf sem ta dan videla, posebno pa še zato, ker sem l^''' znala nadvse udobno življenje Evropejcev, ki si žijo prav na račun teh revežev. , Še večkrat smo obiskale evropske dele mest, tod^ enaka slika se je vedno ponavljala. Kasneje sem spo; znala, da se včasih za revnimi oblekami skriva W bogataš. To sem spoznala iz obiska pri nekem Ara^ cu v na zunaj grdi, v notranjosti pa čudoviti hiši. '"^"^ la je krasen mozaik, v sredi pa park s palmami t& sadjem in cvetjem. Nek večer smo bili povabljeni na večerjo k 1. sadu, ki pa ja uvrščen v vrsto premožnejših doma nov. Prevzel je navade Evropejcev in je uporabljal P jedi pribor, vendar je za nas pripravil tipično ^''^^Lf večerjo. Namesto vilic in nožev smo uporab'jali prste, pri tem pa smo se na vso moč zabavali "'^^ jed je bila kuskus. To ja nekakšna zmes drobnih z''^ z raznovrstnim mesom in zelenjavo. Ta zrnca smo f''^ rali z roko oblikovati v kroglice, nato pa jih vreci usta. ji Nadaljevanja pnhoo^> Žt. 35 — 13. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 Kck) drug, če ne prijatelj NOVI TEDNIK ob prijetnem sončnem septembrskem popoldnevu v parku. Foto: D. Medved RALI VSI imeti zapisano v glavi, ker sicer ne poma- ga nobena omejitev, nobe- na kazen, mogoče le še lomljenje pločevine, ta- krat pa je že prepozno. Sicer pa se strinjam z ugotovitvami naših promet- nih strokovnjakov in mno- gih treznih voznikov, da bi bilo treba čimprej krepko omejiti hitrost na naših cestah, kar v drugih državah z razvitim cest- nim omrežjem že zdavnaj imajo zakonsko določeno. Jančič Jože-Marjan, Prose- niško DRUGA PLAT ZVONA Korenova Mica je ravno pripeljala domov voz ota- ve, ko je mimo, dokaj v rožicah, prikolovratil Ko- vačev Miha. »Dober večer, Mica,« je pozdravil, ko se je vsa j>otna obrisala v predpas- nik, »hudiča, kako se že- neš, saj ne boš nič nesla na drugi svet, za to piš- kavo življenje se pa res ne splača.« »Kaj boš ti pravil, da je piškavo, ko po gostil- nah hodiš in bogu čas kra- deš.« »Kaj pa hočem, doma je dolg čas, če bi pa tebe imel, bi bil pa kar doma.« Mici je dobro delo, pa kaj bi ji ne, že dolgo jI ni nihče rekel tako lepih besed, rekla pa ni nič. Ho- tela je stopiti v hišo, ko je opazila, da Miha stoji, kot bi se prilepil. »Stopi no v hišo,« je rekla, ko je videla, da mu še nekaj leži na duši... -vuiiiio je neKaj tednov in sneg je pobelil hribe in doline. Od Kovačevih do Korenovih pa so bile v snegu vsak dan vidne sve- že sledi . . . Ljudje so za- čeli šušljati, da Miha hodi k Micki in ženske so gre- doč iz cerkve ocenjevale Micmo postavo, si priki- mavale in se muzale. Roza, vaška trobenta, je raztro- bila, da Mica ne mara za bratove besede, ko ji go- vori, da je zakon samo križ, ki je namazan z m.e- dom, ko pa se med poh- že, ostane samo križ. Mica pa je trpela pe- Kioii.>ive muke. Stokrat na dan se je spomnila besed pokoji:»3 matere, ki ji je povedala, da je Miha sa- mo zato vdovec, ker je njegova raj niča bila več- krat tepena kot sita. Za- vedala pa se je prav do- bro, da je pri štiridesetih ovenel cvet, in da je bolje imeti svoj dom, kot pa biti za teto pri hiši. Prihodnjo nede;jo pa je po maši pokleknila pred kip matere božje in s hre- penečim srcem molila, da bi se prav odločila. In zdelo se ji je, da se ji je mati božja nežno in vzpod- budno nasmeimila Tudi zvon, ki je oznanjal pol- dan, je poklenkaval: »po- roči se, poroči se . .« Od takrat ko je M;ca ■pr~ ,tonila nras: K ^v^nerve aiše, sta minili dve leti. i-.... . je ..e. Kali, J mežljivo je gledala v ..a, ko ji je starešina z gromo- vitim glasom zaželel srečo in vehko otrok. Prvi otrok se jo je še nebogljeno dr- žal za krilo, ko je bil na poti že drugi, srečna pa ni bila. Ponoči je pritekla k Rozi vsa pretepena in se zaklela, da se raje obe- si, kot še kdaj prestopi y.d,g Kovačeve domačije. Vsa v joku se je izpove- dala Rozi, kako ji je pred dvema letoma mati božja v farm- cerkvi aala razu meti, da bo z Miho srečna. R-za pa ne bi bila Ro- ža, če tega še isti dan ne bi »zrapala« svoji prijare- li-ci. Kmalu je zvedela za čudež vsa vas m zlobm jeziki še ianes pravijo, da je Mica takrat narobe vi- dela. Mati božja jo je le svarila. Mica pa ve, da je tudi zvon narobe slišala, gotovo je pel »ne poroči se, ne poroči se ...« MAJA MOJA LJUBEZENSKA ZGODM nua poarapno se je priHraala noč. Luna je svetita na nebu, okoli nje pa se je nabralo nekaj zvezd. Moreča tišina, ki sem se je bala in bi pred njo najraje zbežala, me je spremljala ob vsakem koraku. Bila sem zopet tako sama sredi rožnatega travnika, daleč od naše hiše. Sanjavo sem stopala po mehki travi in koraki so se ujemali s petjem čričkov. Trava je bila vedno bolj mo- kra, tema pa vedno gostejša.. Strah je nenadoma izginil. Iz daljave se je prikradel nežen pih vetra. Mršil mi je lase in morda je odnašal vsa moja hrepčnenja k njemu. Tiho sem zopet želela, da bi ga vsaj videla, ali da bi, kar je bilo še rmjmanj mogoče, zdaj stal ob meni, da bi me držal za roko. In morda bi brez besed tavala skupaj, pa vendar bi bilo najino tavanje mnogo lepše kot je zdaj moje ... Včasih sem imela neumne želje. Pa vendar so bile te želje povezane z mojo ljubeznijo do njega. To so bi- le moje resnične želje. V mojem domu ni bilo topline. Iskala sem jo vse- povsod. Vsaka lepa in topla beseda je pomirila moje žalostno srce. On me je znal tako lepo tolažiti, on mi je znal govoriti čudovite stvari. Bila sem mlada in lepe besede so mi neskončno ugajale, še bolj pa vse njego- ve kretnje ob govorjenju. Mehaik glas je imel. Sklepala sem, da je v njem veliko nežnosti, ki si jih neskonč- no želim in upala sem, da mi bo vsaj del želja uresni- čil. Bil je odrasel in pomemben mož. Morda tudi mal- ce domišljav zaradi svoje popularnosti in vendar me to ni motilo. Vselej so ga spremljale moje misli, moje vroče želje, za katere pa je njegovo srce ostalo cigan. Kadar sem le mogla, sem bila blizu njega ali celo ob njem. Glede na službeno mesto mi je bil vedno do- stopen. Iz dneva v dan sem ga bolj ljubila in končno zaradi njega izgubila tudi glavo. Včasih se mi je zgo- dilo, da nisem znala niti realno misliti. Preveč sem bila navezana nanj in kadar ga nisem mogla videti, sem bila nesrečna, otožna in prav nobeno delo nisem opravljala z veseljem. Minilo je leto, dve — teče tretje. Zopet rada mislim nanj, vendar vse druga>če kot prejšma leta. še vedno sem zaljubljena vanj — a vse to je ostalo globoko v meni. Včasih čutim drobno bolečino v srcu, ko spoz nam, kaj sem storila. Ljubim njega, za roko me drži nekdo drug, ki ne more biti niti njegova senca. Ne ljubim ga, toda moji sprehodi v naravo niso več tako pusti in prazni. V njih je sonce, čeprav so žarki vroči, me ne ogrevajo, ne čutim toplote . . čudno, naučila sem se živeti drugače, igrati znam v življenju; moja vloga se mi zdi neznansko težka, še vedno namreč težko razumem svojo najljubšo popevko, ki pravi: »če si nekdo preveč želi, tega nikoli ne do- bi . . .«, In danes, ko sem zopet sama na rožnatem travniku, mislim nanj. Edino to mi je še ostalo. Upanje je odnesel veter in zdaj živim brez kakršnekoli želje v ljubezni. Dozdeva se mi, da ničesar ne potrebujem. Brez njega je izpadlo vse drugače, kot sem si zamišlja- la in moj mali svet sanj se ie podrl. V meni je tako ostala bolečirui, ki je sčasoma že del mene in del moje nesreče in sreče obenem. Saj bi brez te bolečine morda ne bila takšna kot sem. Vse to sem sprejela za svojo usodo. Vendar spet in spet napočijo trenutki, ki bi nekaj v meni hoteli vse spre- meniti, in ko se poskušam odmikati usodnim silam v sebi in okrog sebe, ki me hočejo potegniti v svoj vrti- nec, iz katerega se moram neprestano reševati, ne da bi se kdaj dokončno rešila ... Marina Kocen ANTON NOVACAN: ŽENITEV GREGCA ZAVOŽENA Počasi se je basal s koleslja, Gregec za njim. Fant je povešal oči in je skušal zmirom stati za očetovim hrbtom. — Dobro jutro! je prišel Lenkin oče na prag, širok in nadevan kmet, z živimi in veselimi očmi. Kaj bo novega sosed? Stopita, stopita malo v hišo! Zavožena sta ubogala. V veži se je posrečilo očetu, da je dregnil Gregca in mu šepnil: »Tepec, ne drži se tako neumno!«. Sedli so za mizo in goapodar je menda iz same že- nitovanjske slutnje prinesel steklenico vina. Gregec se je spomnil Lenkinih snočnih besed in je na tihem upal. Kadar je povzdignil oči in se srečal z očetovimi pogledi, je videl, da oče obrvi ježi. |\ — Ves, sosed, je začel Zavožen in je sunil Gregca pod mizo, ne bomo delali nobenih ceremgnij. Kar na- ravnost povem: Snubit sva prišla. — Sem mislil, da bo kaj hujšega! se je smejal so- sed in je potisnil pred očeta hleb kruha in nož. — Grunt mu zapišem, star sem že! je nadaljeval Zavožen, veš, da ni dolgov; jaz pa bom s kotom zado- voljen. — Lentca, Lenka-a-a, pojdi no sem! je klical gospo- dar. Ampak Lenka se ni prikazala. Zavožena je grabila jeza. Skušal se je premagati in je polagoma napeljeval pogovor na druge reči. Menila sta se o travnikih, o letini, živini, sejmih, prav živahno in izpraznila polagoma prvo steklenico. Gregec je tre- petal — Lenka, vina prinesi! je zaklical oče, Lenka! Prišla je in se smehljala, nobene zadrege ni opazil Zavožen na njenem obrazu, kakor bi se spodobilo, kadar pridejo svatje. Vzela je steklenico in ko se je Vrnila, je sedla tik Gregca. Zavoženu so se zasvetile oči. — Tak par! je rekel. Ali jo daš mojemu Gregcu za ženo? — Nisem zoper to, če ga le ona hoče! je odgovoril gospodar. In nasmejal se je, ko je videl, da je Gregec pokazal Lenki hrbet in zrl skozi okno. — Nc Lenka, pa reci ti eno pametno! jo je popro- sil Zavožen. — Sem ga že izbrala svojega! je odgovorila odločno in je natočila kozarce. ~ Si videl, kaj ti nisem rekel? je sunil Zavožen Mojega sina. — A? je votlo zagrgral Gregec in je zardel do ušes. Pomolčali so vsi in vsem je bilo tesno. Gospodar je vihal dolge brke. Zavožen se je igral z nožem. Gregec si je ogledovat dolge prste. Prva je vstala Lenka in z izgovorom izginila iz izbe. Potem se je vzdignil stari Zavožen — Pa brez zamere, sosed! je rekel. . — Srečni! je zinil Gregec. — Zdrava! Gregcu je bilo na jok. Tako lepa ni bila Lenka še nikoli ko danes. Njene oči so bile kot dva žametna čmrlja, prav tako kakor je rekel Janez snoči pod ok- nom. Ko je drčal koleselj po kamenitem kolovozu, ga je metalo semtertja in z glavo je butal ob ramo oče- tovo. — Saj menda nisi pijan! ga je opomnil oče. Gregec je molčal. — Vidiš, moder ravno nisi in obnašati se tudi ne znaš . . . Pa Lenki se je že videlo na nosu, da te ne mara Bodisi da se rhu je fant smilil, ali pa da ga je vino udobrovoljilo, stari Zavožen je tolažil svojega sina s pametnimi besedami. — Prava reč. . . Ni vsak človek za vsakega člove- ka.. . Drugam pojdeva, kjer je manj baharije — pa več denarja. In je začel psovati Lenko, njenega očeta, vso hišo. Da je že taka kri pri tisti hiši. . . Da je rajna Lenkina mati tudi visoko glavo nosila. Da niso tisti ljudje nič krščanski... in da je sam Bog odvrnil skušnjavo od Gregca. — Nikar ne misli, moj sin, da je ženska vse... Ženska je kakor vreme . Nikoli ne ve, kaj hoče. .. ne, ženska m vse ... mi moški, mi smo glavni... Bila sta že blizu doma, bela domača hiša jima je svetlikala naproti. Stari Zavožen se je vznemiril, pri- tegnil je vajeti, da se je konj ustavil. Nova misel mu je šinila v glavo — Fes kaj, Gregec? kar danes vse opraviva. V Hribe se peljiva, pri Nežiki vprašajva. Pri Trnovih. .. čedno dekle je .. . In ne da bi čakal na sinov odgovor, je pognal. Zdr- čala sta proti klancu, tam pa stopila s koleslja in šla peš ob konju. Ampak tudi pri Trnovih nista imela sreče. Ko je Nežika zagledala debeloglavega Gregca, je preplašena pobegnila in rekla: »Takega pa že ne . .!« — škrat marogasti, kakšen pa si? je vpil stari nad Gregcem, ko sta odhajala. Gregec pa se je vdal v božjo voljo; nič ni govoril, še mislil m nič in debelo je gledal. — Niso posvetne za tebe... je godrnjal. Krščansko devico ti najdem. Nekoliko starejša je od tebe, pa to nič ne de, te bo vsaj pameti naučila . . . Pojdiva k Mici za Hribe! Mica za Hribi je bila krščanska devica. Sama je prebivala v beli koči okoli katere je bilo nekaj oralov zemlje. Starši so ji bili umrli že zdavnaj, Mica je go- spodarila sama. Bila je izredno pobožna, na vsako božjo pot je romala. Ko sta priropotata Zavožena, je žulila perilo pred hišo. — Dober dan! je zaklical stari Zavožen. — Bog ga daj in sveta Marija, je odgovorila Mica in je umikala oči. — V hišo naju pelji, svata sva! je povedal stari od- kritosrčno. Mica je zardela, prestavila škaf s perilom in je rekla s tenkim glasom: »Pa stopita noter!« Da je svet dandanes zelo pokvarjen in da ni več pravega krščanskega duha med mladino, je tolmačil Zavožen. Vsi gledajo le na lišp in na zunanjost, prave srčne kreposti, skromnost in ponižnost, pa zaničujejo. To pa da najbolj ceni in da je zavoljo tega izbral Mico svojemu smu. Gregec je tih in skromen fant, ki je do- zdaj zmirom redno in vestno opravljal krščanske dolž- nosti. Posestvo mu zapiše, sebi pridrži kot in razumeli se bodo v krščanski slogi. Tako lepo in gladko je govoril Zavožen, da se je Mici zdelo, da čuje pridigarja. Sedela je kraj Gregca, gledala tiho pred se in žarela v nekem neznanem ve- selju. Morda se je v njenem srcu vzdignil iznova pla- men mladostnega hrepenenja, ki ga je krotila z odpo- vedovanjem, morda se je zganilo njeno čut je, še ne popolnoma zadušeno in ubito! Zakaj ženske njene vrste so zavoljo globokosti svojih čustev Bogu vdane, ne iz kakšnega mogočnega verskega prepričanja, ampak vsled pomanjkanja ljubezni. Njih pobožnost je polna ljube- zenskih čustev, one ljubijo Boga, ker nimajo človeka, ki bi ga ljubile posvetno. Lepa je taka ljubezen in Bogu dopadljiva, ampak nenaravna in brez plačila tukaj na zemlji. In zato je bila Mica sladko presunjena. .. — Povej nama, ali si voljna stopiti v zakonski stan? je odločno končal Zavožen svoj nagovor. — Sem! je odgovorila Mica komaj slišno. — Juhe! Gregec, nevesto imaš! Gregec, ali veš kaj to pomeni? je poveličeval stari svoje veselje. Ampak Gregec m vedel v tem trenutku ničesar, niti da je vesel, niti da je žalosten. Ubogljivo je sprožil desnico, ko je oče zahteval, da bi si segla v roke. eka, ki bi ne ^ijj še vedno pre- ' iie^^^^"^iw, obča- ^^ita Območja i STRASEK Gasilsko društvo Prebold 1839 — Ub Bolski pred preboldskim gradom kupi tržaški trgovec G A. Uhlich zemljišče z namenom gra. diti tekstilno tovarno. 1842 — Tekstilna tovarna v Preboldu je dograjena in prične z obratovanjem kot predilnica in tkalnica. 1846 — Tovarniške delavce prvič srečamo v službi gasilstva, ko pomagajo gasiti uničujoč ogenj 14. julija v Kapli vasi. škoda, da tovarna še nima lastne briz- galne. 1866 — Črni dan za tovarno je 5. februar. Okrog pol šestih zvečer nastane strahovit požar, ki domala uniči toavrno. V ognju izgube življenje 4 delavci. 1870 — Tekstilna tovarna v Preboldu je obnovljena in začne obratovati od sedaj dalje kot predilnica. Tisti čas zelo moderna. Za pogon skrbi parni stroj in tur- bina, za razsvetljavo lastna nova plinarna. Tovarna si nabavi gasilno orodje, zlasti brizgalno, ki že 4. julija izkaže svojo koristnost, saj z njeno pomočjo požrtvo- valni delavci zadušilo ogenj, ki tega dne grozi uničiti komaj obnovljeno tovarno. 1873 — Ustanovljeno je tovarniško gasilsko društvo »Prostovoljna požarna bramba Predilnice Prebold«. Društvena pravila nosijo datum 1. oktober. Vodstvo tovarne se zaveda stalne nevarnosti požara in opremi svoje gasilce s sodobnimi gasilnimi napravami. 1919 — Tovarniška požarna bramba, ki je bila od ustanovitve dalje včlanjena v Zvezo gasilskih društev v Gradcu, na občnem zboru 19. februarja sprejme dva pomembna sklepa: preimenuje se v »Prostovoljno ga- silsko društvo Tkalnice Prebold« in pristopi v članstvo Gasilske župe Žalec. 1922 — Na občnem zboru tovarniškega gasilskega društva sprejmejo sklep o vstopu v Jugoslovansko gasilsko zvezo v Ljubljani. 1923 — Tovarniški gasilci slovesno praznujejo 50-let- nico ustanovitve (25. in 26. avgust). Ob tej priložnosti izdajo tudi časopis Jubilejni list. 1939 — Tovarniški gasilci dobijo svoj gasilski dom, ki stoji v Dolenji vasi poleg stanovanjske kolonije. S tem je končo rešen problem, ki v preteklosti ni bil nikoli najbolje urejen. 1941 — Gasilsko društvo preneha z delovanjem, ker ga je okupator razpustil. 1945 — Delavci se vračajo na delo, vse sile vlagajo v obnovo tovarne, da bi stroji čimprej pričeli obrato- vati. Tovarniški gasilci pričnejo z obnovo ga.silske opre- me. Iz grape, tam nekje za Lokami, pripeljejo nazaj tudi »kosti« gasilskega avtomobila, ki so ga tam »za- deponirali« v času okupacije, ter ga usposobijo za vožnjo. 1946 — /Va prvem povojnem občnem zboru 7. febru- arja izvolijo društvene organe. Delo v društvu ponovno zaživi. X i8 — Gasilsko društvo dobi novo moderno motor- no brizgalno s kapaciteto 30001/min. V tovarni je poleg garaž urejen tudi nov gasilski hram. Dosedanji gasilski dom v Dolenji vasi se preuredi v stanovanja. 1949 — Motorno brizgalno znamke Rosenbauer, ki jo je nabavila tiskarna Cosmanos leta 1935, podjetje podari Prostovoljnemu gasilskemu društvu Kapla vas, s katero se zato obveže, da bo v primeru požara v to- varni takoj priskočilo na pomoč. 1953 — Tovarniški gasilci slovesno proslavijo 80-let- nico obstoja. Proslava je bila 14. junija. Društvo šteje 80 članov (še nikoli toliko), od tega 36 članov, 17 članic, 13 mladincev in 14 rezervnih članov. 1955 — Gasilsko društvo razvije svoj prapor. 1963 — Tovarniški gasilci slovesno proslavijo 90-let- nico. Ob tej priložnosti izdajo knjižico »90-letnica indu- strijskega gasilskega društva tovarne Prebold«. 1967 — Ob proslavi 125-letnice tovarne dobijo gasilci novo motorno brizgalno Rosenbauer s kapaciteto 9001 na minuto, ki jo prevzamejo 24. aprila. S starim gasil- skim avtomobilom se udeležijo rally tekme veteranov nq relaciji Ljubljana—Kranj. 1969 — Veliko škodo povzroči, podjetju pomr, fci izbruhne 17. maja ob 18. uri v skladišču barv in kemi- kalij. Klicu na pomoč se odzove 20 gasilskih enot. Izredni požrtvovalnosti gasilcev gre zahvala, da je bil požar v kratkem času lokaliziran in v dobrih dveh umh popolnoma pogašen. Tovarniški gasilci dobijo 27. de- cembra gasilski avto fiat 1,5 tone, ki je tokrat zares njihov. Stari gasilski avtomobil puch in še starejšo ročno brizgalno poklonijo Tehničnemu muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki, kamor ju odpeljejo 21. novembra. 1970 — Zgrajen je nov objekt tkalnice, ki je oprem- ljen z najmodernejšimi protipožarnimi napravami. Mon- tiran je ionizacijski oznanjevalec požara, ki omogoča zgodnje odkrivanje začetkov požara. Poleg tega je ob- jekt opremljen tudi z mrežo hidrantov in drugimi ga- silnimi aparati. 1972 — Požar, ki nastane v predilnici 4. decembra ob 17. uri, povzroči podjetju znatno škodo. Zgorelo je t;ei;':o bombaža, poškodovani so bili nekateri stroji in ; oprema. Zopet gre požrtvovalnim gasilcem zahvala, da ni prišlo do česa hujšega. (Podatki so vzeti iz brošure, ki je bila izdana ob 100-letnici industrijskega gasilskega društva Tekstilne tovarne Prebold.) i V NEDELJO NA KOROŠICI "V nedeljo, 16. septembra bo- do ob enajsti uri dopoldne svečano izročili svojemu name- nu prenovljeni Kocbekov dom na Korošici. Otvoritev pre- novljenega doma sovpada s praznovanjem 80-letnice Pla- ninske zveze Slovenije in 80- letnice obstoja in delovanja Planinskega društva Celje in praznovanja občinskega praz- nika občine Mozirje. Obnova doma, pri katerem bo potrebno v prihodnjih le- tih še preurediti nekatere stvari, je trajala tri leta. Če upoštevamo ob tem dejstvo, da je bilo potrebno na to najvišjo gorsko postojanko v Savinjskih planinah na ra- menih znositi ves gradbeni ter preostali za obnovo potrebni material, potem je bila koča praktično obnovljena v soraz- merno kratkem času. Poleg članov alpinističnega odseka celjskega Planinskega društva so se pri nošnji gradbenega materiala na Korošico izka- zali predvsem gozdni delavci Gozdne uprave v Lučah ter učenci osnovne šole v Lučah. Planinsko društvo iz Celja vabi gornike in ljubitelje pla^ nin da se udeleže nedeliske otvoritve prenovljenega doma na Korošici. Zvedeli pa smo, da bo Kocbekov dom na Ko- rošici zaseden že v soboto, zato ne bo mojroče dohiti no- benih prenočišč, ker na se .ie tudi to območje planin pove- zalo z dolino z gozdno cesto na Planico i<« tako no«;*;tIa tudi že Korošica izletniška točka UUDJE MED SEBOJ Barica je lepo, črnolaso dekle. Kiti ji padata preko ramen in vznemirjata. Njen dom je nekje v Zagorju. Prišla je iz Savinjske doline, pa ne na dopust. Hotela si je prislužiti nekaj tisočakov za novo obleko, rada bi bila lepa — lepša kot njene prijateljice, ki so ji pre- govarjale, naj ne hodi v dolino zelenega zlata. Bila je trmasta, ljubko trmasta. Kobule so se usipale v lično košarico, vreče so se polnile, a v glavi so ji rojile misli: še škaf, še en škaf! Joj, kako velik je ta savinjski škaf, kako drobcene so te zelene kobule! Hiti, Barica, hiti! Pokazati moraš, da se je splačalo iti v Savinjsko. 2ice z grenkim bremenom so se trgale od jutra do večera; od zore do mraka. Pridne roke so bile vsak dan bolj zelenkasto črne. Časa za počitek je bilo malo. Barica se je trudila, da bi preslišala besede, ki so pa- dale vse vprek, da je ne bi motile; rada bi nabrala čim več. Ali veš, kje se začne Savinjska dolina? Ali veš, kako pokopavajo mrtvece? Kaj napravi Savinjčan, če mu pade muha v juho? Ali veš, kako bruha? Kako je na- stala Postojnska jama? In še in še ... Bil je pravi kviz. Odgovori so bili sočni, njihov spremljevalec pa huronski smeh. Vse na račun skopo- 3ti Savinjčanov. Je vse to res, razmišlja Barica. Je zato tako velik savinjski škaf? Morda zato padajo kobule pri merjenju po strani? To ne more biti res, saj so tu prijazni ljudje! Dekletu ne gre in ne gre v glavo. Nekoč je nekaj čitala o Škotih, podobnost mora biti izključena! Vici so deževali, izpod oblakov je rosilo, kobule so se lepile na prste. Kako lepo je, če so ljudje veseli! Toda v teh vicih je nekaj grenkega, podobnega hmelju. Ali veš, zakaj pokopavajo ženske z glavo navzdol? Morda ti je znano, zakaj kupujejo Savinjčani avtomo- bile 101? Ali veš, kako jedo slanino? Utihnili so, prišel je gospodar. Pet minut odmora za besede, ki so tu in tam mejile že na žalitev, »šef« jih je vprašal po tem in onem, bil je zelo ljubezniv. Pa saj ne more biti res! Barica je hitela. Dvajset škafov bo, če bo vse po- sreči. Za novo obleko! še nekaj dni in domov bo prišla 2 lepimi, novimi savinjskmi tisočaki! Utrgala se je zadnja žica in »rogačan« je odpeljal to lepo breme. Kako čudovito ropoče ta »stara škatla«. Dekle razmišlja: pa saj sem dobila vse pošteno pla- 5ano. Cemu potlej govorijo toliko na račun teh ljudi! Štefan 2vižej ŠPORTNE VESTI Kljub temu, da celjski igralci tenisa nimajo pogojev za redno vadbo, so najboljše celjske pred- stavnice sodelovale na tradicional. nem tekmovanju za Tedijev me- mcrial. V konkurenci najboljših slovenskih tekmovalk Irena Se- kimik in Blanka GodViik nista mogli doseči višja mesta, Sekir- nikova je v osmini premagala Jer- kičevo iz Kranja 6:3, 6:1 ter iz- gubila v četrtfinalu proti Pirkma- jerjevi 3; 6. 2:6. Godnikova pa je izgubila že' v osmini proti Rihar- tovi iz Maribora 1:6, 3:6. Tone Jager, znani celjski stre- lec je sodeloval kot član republiš- ke strelske reprezentance v do- pisnem strelskem dvoboju proti Bratislavi. Dosegel je dobre re- Bultate, V obeh disciplinah je do. segel četrto mesto. Tako je zadel 584 krogov v olimpijskem matchu in 1111 krogov v streljanju s pre- cizno puško 3 X 40 strelov. Hokejisti na travi Gaberja so tCikrat gostovali v drugem kolu prvenstva v Zagrebu proti vode- čemu Akademičarju. Brez dveh najboljših tudi tokrat niso uspeli. Srečanje so izgubili z 0:3. V pri- hodnjem kolu igrajo ponovno do- ma. V Šentjurju je biJ ust-anovitve-mi sestanek občinske lige v malem nogometu- Pobudo za ustanovitve lige je dal »Partizan« iz Šentjurja. Prisotni so bili predstavniki Vrb- nega, Planine, Loke, Dramelj, Nove vasi in Šentjurja. Te ekipe imajo zaradi organizacijske oblike naziv »Nogometni klub«. Fantje, ki sestavljajo moštvo, dobijo iz- kaznice, s katerimi se bodo pred vsako tekmo identificirali, člana- rina za mladince je 24,00 din, za člane pa 30,00 din letno. Izvolje. na je bila tudi disciplinska komi- sija, ki jo sestavljajo trije člani. Določeno je bilo, da se bo I, ko- lo igralo na igrišču v Šentjurju, v soboto 15. t. m., s pričetkom ob 15. ur; Med seboj se bodo pomerila maštva: Šentjurja, Dra- melj in Vrbnega. Bogdan Podplat an mali intervju^ VPRAŠUJE: TONE TAVČAR ODGOVARJA: IVAN CAJHEN , Mladih, ki se odločajo, da bodo ostali na »grun- tu«, je vedno manj. Rajši si poiščejo lažji zaslužek, medtem ko ostarelim star- šem pomagajo le še ob »konicah«. Med tistimi, ki jih kme- tovanje ni pretežko, je tu- di Ivan Cajhen iz Polzele. Star je 29 let. Ob očetu in materi je imel dovolj priložnosti, da je spoznal, da terja zemlja celega člo- veka, da se z njo ne da ukvarjati samo mimogre- de. Spoznal je tudi vsa šte- vilna kmečka opravila, ta- ko da bo lahko svojega očeta — skrbnega gospo- darja vredno nasledil. Caj- hnova kmetija spada med srednje velike. Gojijo pa poleg hmelja tudi druge poljščine, predvsem za do- mačo uporabo. Kar je vi- ška, prodajo. Ko sem ga minulo nedeljo iskal, sem ga našel pri obiralnem stroju, kjer je obiral hmelj sorte atlas z dveletnega nasada. Ker je atlas nova sorta hmelja, o kateri se veliko govori, sem tudi njega povprašal, kaj meni o tej sorti on. Povedal mi je tole: »Smo kooperanti proiz- vodnega okoliša Polzela. Za sredstva 0,67 ha imam okrog tri tisoč sadik. Le- tošnji pridelek odbro ka- že, saj bo že v drugolet- nem nasadu na ha okrog 20 stolov, to pa je precej več, kot da golding. Zna- čilno za to novo sorto je, da zraste izredno visoko, tako da so naše žičnice prenizke in rastlina dela koše. Tam pa hmelj ne more dozoreli in zato os- taja v »muhah«. Po mo- jem bi morale biti žičnice visoke 8 do 9 m. Drugače pa bo atlas za tiste, ki imajo veliko hmelja v kombinaciji z goldingom zelo primeren, ker dozori pozneje in se bo s tem obiralni čas lahko znatno podaljšal.« To mi je pove- dal mladi Ivan Cajhen, ki je svoje kmetovanje vzel zelo resno. Po sklepu Republiškega sekretariata za informaci- je, št, 421-1/72 je časnik NOVI TEDNIK oproščen plačevanja prometnega dav- ka do 31. 12. 1973. 14. stran — NOVI TEDNIK J*- 35 — 13. september Potopisna beležnica (Jože Volfand) Med kremeljskimi zidovi. Kot posebno zanimivost, ki je turisti v Kremiju ne zamu- dijo, omenjajo razstavo in zbirko orožja. Naša skupina te priložnosti, žal, ni imela. Izjemno privlačnost predstavlja moskovski muzej Borodin. V ogromni stavbi, pred katero ponosno stoji skuiptura Kutuzova (na konju) smo si ogledali tudi slikarijo mojstra Ruboja. Naš gledalec pa ne bi bil zadovoljen s filmskim izborom. Le s težavo sem odkril, da so prav v začet- ku avgusta vrteli vsaj en zahodni, francoski film — Angelika in kralj. Ostali so bili v pretežni meri sovjet- ski. Povprašal sem za ame- riške filme. In posebej za kavbojke. Zato pač, ker smo ravno pred tem brali, da je Nixon podaril Brež- njevu kopijo Fordove Pošt- ne kočije. Najprej sem do- bil odgovor, da je to zad- nja časmkarska in propa- gandna raca. Ameriških filmov pa v Sovjetski zve- zi skoraj ne vrtijo. Vodič Sašo mi je vljudno pojas- nil, da se dobro spomi- nja vestema Sedmerica ve- ličastnih in da ie to vse, kar je videl iz ameriških ate^ieiev v zadniih letih. Med najprisrčnejšimi spomini s poti po treh sovjetskih mestih ne mo- re zbledeti tisto prijetno srečanje z mlad.nci, kom- somolc-:, na kijevski želez- niški postaji. Vsaka od naših deklet je dobila šo- pek živobanmih gladiol, nageljnov in drugega cvet- ja. Ne v Leningradu in ne v Moskvi nismo bili deležni nobenega uradne- ga sprejema ali pozdrava. Čeprav nas je seveda fiir- bec pošteno matral — to namreč, kakšen odnos imajo Sovjeti do Jugoslo- vanskih turistov. Do za- hodnih sosedov, do soc'a- lisitične Jugoslavije. No, vseeno nam ni ušlo, da nas po izhodu iz Lenino- vega mavzoleja niso niti za trenutek pustili ob do- prsnem kipu-' Stalina in drugih voditeljev iz sov- jetske preteklosti. Hiba turističnih poti je pač v tem, da ostaneš povsem anonimen v morju obi- skovalcev in popotnikov. Ob skrbno pripravljenem in začrtanem obisku, Id vključuje »zbliževanje« in pogovore z gostitelji, je kajpak lahko vse drugače. Prav kijevski dogodek nam je to lepo dokazal. Jugoslovam pač ne bi bili Jugoslovani, če ne bi na srečanje s kijevsko mla- dino prišli mo'čno okrnje- ni. Samo polovica članov skupine se je znašla ob skromnih lesenih mizah v end izmed sprejemnih dvoranic »Putn-kovega« hotela, kot se je pošalil naš vodič. Na mizah so nas čakali pladnji jabolk, bonboni in brezalkoholne pijače. Pa cigarete s fil- trom. Z Oljo, Mašo, Alek- sandrom in ostalimi mla- dinoi je pogovor valovil neposredno. Iskreno. Res prijateljsko. Še pred urad- nim nagovorom mladega, bradatega inženirja, fci nas je toplo pozdravil. Naš predstavnik, nek pro- fesor iz Splita, je dobro odzdravil, oba, Sovjet in naš, pa sta pozabila nekaj reči o sovjetsko-jugoslo- vanskem sodelovanju. To smo popravili kasneje. Po izmenjavi uradnih daril. Mi smo prejeli, bolje, splitska skupina študen- tov, zbirko pesmi Tarasa ševčenka, Sovjetd pa so dobili čudovito monogra- fijo Slita. Brez značk v Sovjetski zvezi ne gre. Ko sem iz žepa potegnil pr- gišče značk celjske Auree, sem požel val priznanja. Kmalu se mi je na suk- njiču zableščala značka komsomolca. V žep pa so mi natrosih, in drugim članom skupine enako, mnogo lično izdelanih sov- jetskih zinačk.'Ugodna za- menjava. Obrobnih zanimivosti ki- jevskega snidenja z mla- dino je precej. Na pri- mer, ko smo se lotili n'č kaj hvaležne teme, češ da so odnosi s Sovjetsko zve- zo in Jugoslavijo sedaj dobri, a da vselej ni bilo tako. In je simpatična Olja še bolj simpatično ter di- plomatsko pridala: »Je že res, a v srcu smo vselej čfuitih enako do Jugoslavi- je!« Smeh je potrdil pred- vsem živost njene besedne igre, a v pravi smisel tu- di nismo dvomih. Mladega sovjetskega in- ženirja Aleksandra, bodo- čega doktorja znanosti, je najbolj zanimal naš poli- tični sistem. Samostojnost repubUk. Področje vzgoje in izobraževanja. Odnosi med republikami. Povedal je, da znaša njegova pla- ča 120 rubljev. Metalurški delavec pa prejme do 160 rubljev in ga v dohodku torej m^očno prekaša. Ze- lo dobro so plačani rent- genski tehniki, ki imajo benificiran delovni staž in precej več dopusta kot drugi delavci. Sistem na- grajevanja, koMkor smo lahko iz razgovora razbra- li, je v Sovjetski zvezi do- kaj enostaven. Drži se pač egahtamih okvirov. Na vprašanje, kako se mladi zabavajo, so mladi sogovorniki odgovorili s širokim nasmehom. Orga- nizirajo plese, športna srečanja, kulturne dejav- nosti. Na plesih ima do- movinsko pravico pop glasba, kot jo poznamo pri nas. Morda so malce neaktualni v izboru, a bi- stvenih razlik ni. Nekaj je zelo res. Ki- jevski mladinci so se nas razveselili. Pogovor je bil sproščen. Odkrit. Prija- teljski. Brez zadreg. Lep bo spomin na tisti kijev- ski večer, pa četudi je bil kratek. In še to — dobro smo se sporazumevali. Ne glede na dejstvo, da je ob našem omizju samo eden odlično govoril ruščino. Iz Kijeva sem si v po- potno beležnioo zapisal še en nenavaden dogodek. Ko smo obiskali impozanten mestni nogometni stadion (na njem igra kijevski Di- namo), nam je naša vod- nica povedala zgodbo iz slavne obrambe Kijeva pred nemško ofenzivo. Nemci so hoteh igrati no- gometno tekmo z moš- tvom Dinama. Enajsterlci ruskih nogometašev so ob- ljubili življenje, če bodo nemškemu moštvu dovoU- 11 zmago. Bila bi to odlič- na propaganda nemškega orla. Rezultat pa je biil 5:1 za Kijevčane. In ker se niso prodah, so morali pasti. V Kijevu, kot v obeh velikih mestih, smo z ob- čudovanjem zrli na mno- ge spomenike zaslužnih mož ruske zgodovine. Vo- jakom, borcem, kulturni- kom. Veliko bii se lahko naučili, saj smo pri nas do kultiume dediščine m nijenih ustvarjalcev pirav čuidno nemarni. ZA KONEC Veliko je še popotnih vtisov in doživetij, ki pa jih bom moral potrditi Morda čez nekaj let v Si- biriji ali kje na jugu &»• jet&ke zveze. Sovjetska zveza ni pifr draga. Je pa dovolj zani- miva in obdarjena s po- sebnostmi, da jo rad po gledaš. Zavrtimo film I* ningrad — Avrora, Petro pav lovska trdnjava, Erm- traž. Zimski dvorec, ti samo to. Petrov dvorec a Baltik za nameček. V Mo- skvi začutiš slavnostno, enkratno in doživeto sre- čanje z .Leninom. Nej^ zabno. Tudi razstava s; jetskih gospodarskih d. sežkov. Tretjakovska A| lerija. Borodin. In še mi^j sikaj. Kijev pa je zelenil mesto. Nič posebnega. A v zelenju utripa neJja tako prijateljsko, da popotniku priljubi. Tako. Vsak po sH meri. Tako sem rekel uvodu, še danes tako t slim. Tisto, kar je :2ani j eno, pa seveda n&kou bolj pristoji kot drugei* Sovjetska zveza ponUj' vtisov na pretek. Res i* nadvse pomembno, da popotne oči ne vidijo vsem same, izolirane * vsega, kar je bila in je Sovjetska zveza. In ^ hoče biti. KONEC Spomenik Juriju Dolgorukovu v Kijevu. Postavili so mu ga kot »osnovatelju«« Mo- skve ob 800-ietnici Moskve (1147—1947). Drobec razpoloženja s sovjetskih ulic. Posnetek prikazuje nedeljski vrvež v skvi nedaleč od Kremija. 13. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 15 l^n Locicnik DRUGOMESTO jlinuli petek in soboto 'bilo v Dragatušu letoš- L republiško tekmova- jjjg traktoristov. Tekmo- jjlo je 40 traktoristov, jled njimi tudi Ločičnik, 'jtjiner, škrabar in Mihe- Ufc kot tekmovalna ekipa Hmezad Žalec. Tek- niovanje je pbtekalo v [reh delih, in sicer teo- nja, spretnostna vožnja j0 oranje. Ekipa KK se je uvrstila na četrto me- sto, posamezno pa je bil Ivan Ločičnik iz Spod- njih Grušovelj drugi in se je tako uvrstil na držav- no prvenstvo. Ekipo sem srečal ob slavljenju njihovega us- paha in Ivanu Ločičniku, Iti je znan kot star as na traktorju, zastavil nekaj vprašanj v zvezi s tek- movanjem in njegovimi uspehi. Najprej mi prosim po- vejte, koliko let imate in kako dolgo že vozite tra- ktor? »Star sem 33 let. trakotr pa vozim od leta 1958, to je 15 let«. Kako dolgo pa že tekmujete? »2e leta 1959 sem tekmo- val prvič v Kopru na re- publiškem prvenstvu ter nepričakovano zasedel pr- vo mesto. Od takrat na- prej sem tekmoval vsa- ko leto. Na državno pr- venstvo sem se uvrstil le- tos šestič.« Kakšni pa so bili vaši uspehi v držav- nem merilu? »Doslej sem bil dvakrat prvi, dvakrat drugi in enkrat osmi. Le- ta 1969 sem tekmoval tu- di na svetovnem prven- stvu v Beogradu in bil 21. Na svetovnem prven- stvu bi moral tekmovati še dvakrat, in sicer na Japoixskem in v Rodezi- ji, vendar so naši obakrat sodelovanje odpovedah. Seveda mi je bilo žal, da so tako storili, saj bi bi- lo tekmovanje, ne glede na to, kako bi se uvrstil, čudovito doživetje in za- me enkratna priložnost, da si širni svet ogledam pobUže.« Ivana Ločičnika lahko torej štejemo med najbolj- še traktoriste na svetu in želimo mu, da letošnje- ga sodelovanja na svetov- nem prvenstvu ne bodo odpovedali in da bi bil tudi uspeh čim boljši. Šmarje pri Jelšah MLADI - ŽIVAHNO Po dolgotrajnih naporih se je šmarskim mladincem sled- njič le posrečilo ustanoviti svoj lasten mladinski aktiv- Pri tem jim je stala močno ob strani občinska konferen- ca ZMS, zlasti še sekretar Boris Završnik. Mladi so do- bili tudi svoj prostor pod nekdanjim zdravstvenim do- mom. Prostor, ki je bolj pro- storček, še urejejo, upajo pa, da ga bodo v kratkem s po- močjo nekaterih podjetij _ ki jih nameravajo zaprositi za pomoč, uredili do kraja. Da so mladi sploh prišli do pro- stora, kjer se bodo lahko ne- ovirano zbirali, je velika za- sluga prav smarške krajevne skupnosti, s katero mladi so- delujejo, če se le da. Kra- jevna skupnost Šmarje pri Jelšah ta prostor tudi pla- čuje Stanovanjskemu pod- jetju. Sedaj, ko imajo svoj klub- ski prostor, za katerega so se borili dolga leta, so šmar- ski mladinci pripravili tudi srednjeročni program svojega dela. V Šmarju nameravajo organizirati akcijo, katere edini namen bo čistoča na- selja. Pomagali bodo tudi pri gradnji bazena, saj je sedanji v dokaj klavrnem stanju in pa seveda premajhen. Poma- gali so tudi pri obnavljanju kinodvorane. Pri obnavljanju poda so izkopali okoli 30 cm zemlje. Sodelovali bodo tudi pri urejanju klimatskih na- prav. V načrtu imajo tudi zgra- ditev TRIM steze, ki sicer ne bo veUka, bo pa le- TRIM stezo bodo gradili s pomočjo TVD Partizan Šmarje pri Jel- šah in nekaterih delovnih organizacij. Kot nam je povedal pred- sednik aktiva, Marjan Rebr- nik, je delo v mladinskem aktivu, odnosno v Šmarju, 2ielo otežkočeno, saj so mladi precej razkropljeni. Del njih je v Ljubljani^ del se vozi v Celje v šolo] nekaj jih je po raznih službah v Šmarju in okolici, kmečko mladino pa je bolj težko pridobiti za sodelovanje. Tudi to bodo poskusili, je še povedal Mar- jan Rebmik, da bo uspeh po- poln, če ne bo šlo drugače, bodo skupaj z občinsko kon- ferenco ZMS «pogruntali« obliko, kako pridobiti mlade iz okolice. To je tudi njihova bodoča naloga- Milenko Strašek MOJA MUCA Pri nas doma imamo muco. Ime ji je Pikica. Prinesla sem jo od sta- re mame. Komaj sem jo naučila piti mleko. Mene zelo pogreša, kadar me m doma. Išče me vsepovsod. Ko me ne najde, skoči na kavč, se zvije v klobčič in zaspr. Ko se vrnem do- mov, se zbudi, skoči k me ni mi v pozdrav pokaže je7.iček. Zelo jo imam ra- da, ker ljubi čistočo. Zve čer jo moram nesti na podstrešje spat. Ko je že dan, pride dol in švrk na posteljo. Ce še spim, me vleče za lase, da se mo- ram zbuditi. Zdaj je imela mladičke. Enega smo ji pustili. Zdaj se igrata, jaz pa zraven. Kadar me se- stra pokliče, ji odgovorim: Pusti me, saj vidiš, da sem pri muci! Olga Devetak Vije V na skupnost Šentjur-Center 5aj ne bi bil. Stari del ki se bohoti na vzF>e- se ponaša s sicer starimi š«mi, a so lepo urejene, -jena je tudi okolica in na P pred cerkvijo stojijo tri- ' spomeniki trem Ipavcem- 'D-jurčanom. Novi del trga Me razpotegnil pod starim i-m in se je na eni strani ' Itar pogunrmo približal *etijski šoli. Sodobno ure- ^ križišče pred občinsko '^'Pščino, tovarniški prostori •J^, Tola in Bohorja ter '.■^ovejša hala Eleganta, vse ponazarja nezadržen raz- '''' Šentjurja. Krajevna sku- ^ — center pa deluje v ^"JUrju že po novem. V za- januarja letošnjega leta Prenehal z delom takratni krajevne skupnosti, na H|Lvolivcev pa so izvolili novi petnajstčlanski svet, ki vključuje v svoj sestav vse družbeno politične organiza- cije in društva. Tako so v novem svetu zastop>ani vsi predstavniki interesnih skup- nosti na področju krajevne skupnosti šentjur-center. Ta- ko je novi svet že februarja meseca sestavil program za investicijsko in društveno de- javnost za letošnje leto- Vsi programi so bili že izdelani in tudi svet jih je že obravna- val ter dodal svoje opombe. Zdaj teče delo, po omenjenih programih, svet pa spremlja načrtovane dejavnosti. To je bil samo kratek uvod v delo krajevne skupnosti, ki je bila toliko uspešna in an- gažirana, da se je sorazmerno hitro reorganizirala in tako- rekoč že od novega leta dela po »novi ustavi«. Problemi pa so seveda osta- li. Šest starih milijonov ni veliko, »saj posameznik rabi štirideset milijonov, če hoče zgraditi hišo«, pravi tajnik KS Norbert Kincl, »mi pa tudi ne moremo s šestimi milijoni narediti čudeža«. Občani Šentjurja plačujejo krajevni samoprispevek za šolstvo, zato gre precej de- narja na skupni račun za boljše čase v šolstvu in za- daj za veliko osnovno šolo že raste nova telovadnica, vendar dela potekajo tako i)o- časi, da verjetno ne bo gotova niti za 29- november. Ce bi i v Šentjurju porabili denar, ki ' je namenjen iz samoprisp>ev- ka šolstvo v komunalno ure- janje, bi imeli v blagajni naj- manj trideset milijonov. Kljub omenjenim težavam pa so uspeli urediti okolico blo- kov, krajevna skupnost je so- financirala asfaltiranje ceste v soseski 5, precejšnji delež pa so prispevali občani sami. Denar 7>e zbirajo, pogodbe so podpisane in ta teden bo- do pričeli z asfaltiranjem. Uredili so tudi že povsem do- trajano kanalizacijo v starem delu trga, tako da so tudi ta, najnujnejši primer rešili v zadovoljstvo tržanov. Planinsko društvo se je za- vzelo za dokončno izpeljavo akcije za ureditev planin.ske postojanske na Resevni- Alpos je izdelal načrte za opremo, Kmetijski kombinat pa je že prispeval gradbeni material. Zveza borcev pa sredstva za ureditev okolice in cvetlične- ga nasada. Poseben primer aktivnosti pa je ureditev ceste Šentjur— Razkože. Sedem občanov: Ivan Smigovec. Janez 21ičar, Miha Brečko, Franc in Peter Bračun, Daniel in Beraafid žličar ter Jože Lapornik so prispevali za ureditev ome- njene ceste kar 1327 prosto- voljnih ur, od tega je pri- speval Bernard Žličar še 74 traktorskih ur. V zadnjem času pa je po- nos Šentjurja tudi povsem prenovljena in sodobno ure- jena dvorana kulturnega do- ma. Uredila ga je Kulturna skupnost in pa gospodarske organizacije ter občinska skupščina- Krajevna skupnost se je tudi angažirala pri nakupu in ureditvi prostorov za upo- kojence. To je prostor, ki obsega pet sob kar pomeni približno sto kvadratnih me- trov_ upokojenci pa lahko tu- kaj berejo, gledajo televizijo, na voljo pa jim je tudi skro- mna okrepčilnica. Monotono je takole ostati kar pri naštevanju. Toda v Šentjurju so s svojo aktiv- nostjo in dobro voljo dosegli mnogo uspehov pri izgradnji in urejanju svojega trga. Ci- ste ulice, vse okrašeno s cvet- jem- Šentjur daje videz mla- dega mesta, čeprav je trg že zelo star. Krajevna skup- nost je z novimi prijemi, predvsem pa z dobro orga- nizacijo dela in angažirano- stjo družbeno političnih or- ganizacij uspela vzdramiti svoje občane in jih pritegniti k delu. Ob dejstvu, da se zavedajo vsega, kar jih pri delu še čaka, ne kaže pre- zreti tudi dobro voljo, ki se pojavi ob pregledu dosedaj prehojene poti. Besedilo in slike: D. MEDVED .^%0N VOUK, mizar: J^^olj bi potrebovali Ha 0° ^ Botrečnico, sicer ^""^^ stekla. liilo V. '^^it>o'J pa iT^' je ^šeč, ko so skozi trg ^nili asfalt.. SLAVA ŠALEJ, upoko- jeneka: »V Šentjurju bi ra- bili še kaj za počitek starejših. Kakšno klopico kje, sem pa slišala, da so dobili upokojenci klub- ski prostor, sicer skro- men, vendar nekaj je le. Šentjurska razglednica: novo in staro. Posode za smeti pa so simbol čistoče trga, ki je r«s urejea, posebno še novi deL ^ 16. stran — NOVI TEDNIK St. 35 — 13. september NEVERJETNA, VENDAR ZATO NIČ MANJ UČINKOVITA TRANSAKCIJA DVEH CELJSKIH POSLOVNIH MOŽ, KI STA ČEZ NOČ NEZAKONITO OBOGATELA. KAKO DOLGO BO- STA EMIL KOPRIVO, ŠEF CELJSKE FILIALE SLOVENIJA- MERKURJA, IN OSKAR SKOČIR, VODJA PRODAJNE SLUŽ- BE V KLIMI, ŠE UŽIVALA V DVORCU V TRUBARJEVI S'' TEBL MENI, Čepravi neradi, moramo včasih objaviti tudi sestav- ke, ki ob prebiranju puščajo v ustih okus grenkobe. To- krat je to primer v zvezi z nakupom stanovanjske vile v Trubarjevi 5. Gre za dvostanovanjsko hišo, ki stoji v naj- lepšem predelu našega mesta in jo je lastnica Jožefa Vranjek prodala za 40 starih milijonov. Nova lastnika sta Emil Koprive ter Oskar Skočir, Koprivčev prijatelj. Vilo sta kupila, vendar s čigavim denarjem, to je vpra- šanje. . . Emil Koprive je kot poklic- ni trgovec naredil bliskovito kariero in posta! šef celjske filiale tega podjetja. Med na- predovanjem si je tu našel tudi drugo družico, ki je la- ni vodstvo podjetja zaprosila za kredit, da bi z možem ku- pila stanovanje. Prošnja je glasila na dvanajst starih milijonov, vendar podjetje v tistem hipu toliko denarja ni imelo, zato je v skladu s pravilnikom odobrilo le 8. Kot kaže, sta Koprivčeva že takrat vrgla oko na vilo v Trubarjevi 5, ki jo je lastni- ca že nekaj časa neuspešno ponujala v prodajo. Odobre- na vsota je petkrat manjša od potrebne, zato Emil Ko- prive, uspešen poslovni mož, išče rešitev. Ker njegova fi- lijala v kritičnem času ni imela v skladu skupne upo- rabe, sodeč po prometu pa so dobro gospodarili, prisko- či vodstvo podjetja na po- moč in zaprosi za premosti- tveni kredit gradbeno pod- jetje Konstruktor v Maribo- ru. Zakaj Konstruktor? Zato, ker so s tem podjetjem dob- ro poslovno sodelovali. To- da Konstruktor na Koprivče- vo žalost denarja tudi nima. Tako je bilo baje vsaj spo- ročeno vodstvu Slovenija- Merkur, kot nam je povedal direktor podjetja. Jožefa Vranjek bi se rada preselila v Ljubljano, kjer je od gradbenega podjetja Ob- nova, ki je gradilo stanova- nja za trg, kupila stanovanje. Stanovanja pa ni mogla ku- piti, ker še ni prodala hiše v Celju. Torej nerodna reč. Žena Emila Koprivca pa ima dodeljenih le 8 starih mili- jonov. Koprivčeva, ki sta do- slej stanovala na drugem de- lu mesta, imata soseda in prijatelja Oskarja Skočirja, prav tako F>oslovnega moža, ki je zaposlen kot vodja pro- daje v tovarni aerotermič- nih naprav Klima. Ta stanuje v Ipavčevi ulici 4 a, v hiši njegovega brata, ki se vrača iz tujine. Skočir je pri Kli- mi sicer že dobil nekaj kre- dita, da je bratovo hišo ure- dil, vendar se zdaj brat vra- ča. Zato lani 25. aprila na 12. seji delavskega sveta Klime, ki je bila najburnejša prav ob točki, ki je razčiščevala stanovanjske probleme, po koncu uradnega dela Skočir prisotne seznani s svojim problemom. Ker Klima denar- ja trenutno nima, delavski svet zadolži s sklepom št. 116 Jožeta Sumraka, računo- vodje, naj poizkusi najti pri bankah ali drugih podjetjih kredit, da bi rešili še Skočir- jev stanovanjski problem. Med iskanjem, ki pa ni ro- dilo sadov, Skočir obvesti Sumraka, da je našel stano- vanje, ki je na prodaj. Ne boste uganili katero! »Prišel je k meni in mi po- vedal za vilo v Trubarjevi 5, katere polovico bi kupil nje- gov prijatelj Koprive, s ka- terim sta že zdaj skupaj sta- novala. Jaz sem šel zadevo pogledat in se pogovorit z go- spodarico. Stanovanje je bilo vredno tega denarja, zato sem o zadevi obvestil direk- torja Marjana Mazeja. Na- šli smo tudi denar. Aero-Ce- tis nam je dolgoval nekaj denarja, prav tako pa tudi trgovsko podjetje Moda. Za posrednika smo izbrali sta- novanjsko zadrugo Dom, ka- tere direktor Emil Pepelnjak nam je obljubil, da bo po- trebno vsoto, ki jo bomo do- bili od dolžnikov, prenakazal Obnovi v Ljubljano,« pripove- duje Sumrak. (Mimogrede naj povemo, da je bila ta zadruga zaradi nezakonitega poslovanja s prodajo gradbe- nega materiala kaznovana s 40 milijoni starih dinarjev kazni, direktor osebno pa z 200 tisoč in je trenutno pred stečajem, če bo sodišče ne- milosrdno letos zahtevlo pla- čilo kazni. Povsem razumljivo je, da se je vsem mudilo. Vranje- kovi s prodajo, Koprivčevim in Skočirjevim pa z naku- pom. In glejte, junija se naj- prej sam Bog usmili Kopriv- čevih. Zaradi računske napa- ke nekega uslužbenca pri Konstruktorju v Mariboru do- bi Vranjekova nenadoma de- nar za del hiše. O tem obve- sti Koprivca, s tem so dani tudi pogoji za sklenitev kup- ne pogodbe. Kako pa to? »O tem sem že sam raz- mišljal. Verjetno gre za ra- čunsko napako,« trdi E. Ko- prive. — Ne razumem? »Naša uprava podjetja je prosila za premestitvena sredstva. Rečena je bilo, da denarja nimajo, potem so ga verjetno imeli in ga poslali Obnovi .. . — In zdaj vi dolgujete de- nar Konstruktorju? »Jaz ne, saj nisem jaz zanj prosil ...« meni E. Koprive. »Slovenija-Mereur pa tudi ne, ker ga ni dobil. Mi nismo sklenili nobene po- godbe in za poslani denar sploh nismo vedeli. To se na- šega podjetja ne tiče,« trdi direktor Grasseli. — Ne razumem? »Kako da ne, ko je pov- sem enostavno,« me prepri- čuje in se čudi E. Koprive. »Kako in zakaj je nekdo v Mariboru bil v taki zmoti, da je nakazal denar Obnovi in Vranjekovi? Tega ne vem. Da sem kupil pol vile brez dinarja? To ni res. Žena je dobila 8 milijonov, prosila pa je za 12. Od teh osmih sem vrnil 4 Konstruktorju, Vran- jekova je dobila 16 od Kon- struktorja . . . .« Dragi bralci, žal mi je, ven- dar mi zadeva kljub naporu Emila Koprivca ni jasna, zato je ne morem razložiti. Ka- korkoli že, Vranjekova je do- bila denar, končno sta Cetis in Moda Stanovanjski zadru- gi Dom poslali še terjan dolg. Ta je denar poslala Ob- novi in Vranjekovi in je ta- ko bil rešen problem tudi druge polovice hiše. Ko je Jože Zidanšek Emil Koprive poravnal še prometni davek, Skočirjevega je plačala Klima, kar seveda ni zakonito, sta kupca skle- nila pogodbo. Zdaj bi pov- sem normalno pričakovali, da Klima in Slovenija-Mereur ali Konstruktor. Jok. Koprive in Skočir. Postala sta lastnika vile in se začela preseljevati. Koprive takoj, Skočir malo za njim. Koprive si je v kle- ti takoj uredil delavnico in kot popoldanski obrtnik izde- luje žičnate mreže. Zakaj? Da bi vrnil dolgove? »Dolžan sem še štiri mili- jone, ki mi jih bo posodil oče, da jih bom vrnil Kon- struktorju. Zakaj vračam de- nar Konstruktorju? Saj sem vam vendar prej vse obra- zložil . . .« Tako. Toda računovodja Jože Sumrak z zadevo ni pov- sem zadovoljen. Od Lovra Blazina, šefa splošnega torja v Klimi, zahteva, n hitro sklene pogodbo o i 23,256,000 S dinarjev. Gl 23,256.000 s din, ki jI Klima dala, varstva pa I nobenega, saj je del I katera je bila kupljena, tem denarjem last Osfe Skočirja. Lovro Blazin reagira. Nastopijo kadrov) spremembe, šef ekonofl ga dela v tovarni pa Jože Zidanšek. Ta p(i ne tožbam Sumraka ifl posreduje pri Blažinu, ^ »Ker Blazina še ved sklenil pogodbe, koilekU bi v primeru prometin druge nesreče SkočifF ostal brez'denarja, sem O' devi na kolegiju seznanili rektorja. Ta je takoj uv« preiskavo in Skočirja ter' mraka predlagal v kazi^f nje. Zoper Skočirja pa ^ sprožili tožbo, da bi ^ vrnil. Tožbo smo dobili,*^ dar Skočir nima denarjaj bi ga vrnil . . .«, pripel- je J. Zidanšek. Tovariš Blazina, zakaj takoj sklenili pogodbe? »Ne dajem izjav.« Tovariš Sumrak, vi pripomogli k tej transa*- »Ne. Pomagal sem, [ sem bil zadolžen. Dolgo-* mislil, da gre za stano^j Klime. Potem sem i^^;' da ga kupuje Skočir. so vsi v podjetju vedeli-^ vsi? Tisti, ki so morali ti. Istočasno smo r^s- tudi problem Kavčiča, predsednik delavskega s* Zdaj bi naj bil jaz kriv-| me bodo pritisnili, vedal še kaj več. Kaj? ne bom govoril tu, sodnikom in tožilcu . ■ ■' Čeprav je ves potek omenjene seje dela^^ sveta brez kakršneS^ sklepa samoupravnih ^ nov in torej protiz^" ^ Skočir ni pristal, da rubili tretjino plače in °^ \ tako čez nekaj desS\ Klima dobila denar nazSK je bila tudi sreča, kaj radi tega zoperstavlja^^J^j zadeva končno prišla ^9 Za akterje tega posega zanima Javno tožilstvo^ j tem pa je podano upaf^j^li se Emil lar omilili. Emilu Ko- privcu se šteje v dobro, da je vsaj že nekaj dolga poravnal. No, Skočir pa, ki ni imel nobene potrebe po še enem stanovanju, ne misli vrniti niti dinar- ja. Ker je postal lastnik 23 starih milijonov kar ta- ko ... V tem pa je bistvo vse- ga problema, četudi bo v teh dneh padla kaka bese- da odveč in preveč na ra- čun posameznikov in po- djetij, ki so v teh nečed- nih poslih soudeleženi, bo ostal kot najpomembnejši grenak občutek predvsem to, kako se ponekod kljub pismu, delavski kontroli in zahtevam za sociali- stično poslovilo moralo požvižgajo na vse. Res na vse. Nenamensko trošenje denarja se je opravilo po transakcijah in nalogih, ki so bili dani. Ne kar tako, sami od sebe. Tudi vedelo se je, zakaj gre. Toda v življenju »poslovnih do- godkov« je bilo pač moč vse prikriti in težko je izreči kaj o tem, ali bi se zadeva sploh kdaj od- krila, če ... Nadrobnosti v celotnem primeru so manj važne kot pojav sam, ki zasluži najostrej- šo družbeno, moralno-po- litično obsodbo. Druga stvar je, kaj bo reklo so- dišče. Na dlani namreč je, da v nekaterih podjetjih še vedno ne ločijo socialistič- ne poslovne morale od ne- čednih poslov, ki sicer za- radi odličnega prikrivalne- ga plašča (poslovni dogod- ki) ne dišijo tako očitno po kriminalu. Vendar pa bistrejšemu in poštenemu opazovalcu povedo vse ti- sto, kar se je dogajalo za kulisami. V ozadju. Novo vprašanje, ki ga lahko namenjamo orga- nom delavske kontrole in vsem, ki so v delovnih or- ganizacijah moralno-politi- čno odgovorni za zakoni- tost, za poslovno moralo, ki mora preprečevati take transakcije in »nevidne« odločitve, kot je v tem primeru. Uredništvo g ^ 13. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 17 Okoli 600 ljudi iz okolice Dobja se je zbralo na prostoru pred gostilno • Urški«. Zbrali so se na prostem, kamor so iz nekaj sto metrov oddalje- gole znosili stole, da so utrujeni »romarji« sedli. Kulturnega doma v ^ij nimajo, čeprav je bila nedeljska prireditev pod milim nebom še en ^jjokaz, kako močna in upravičena je potreba Dobjanov — imeti kulturni \ Pa ne zaradi veselic. Zaradi razgibanega kulturno prosvetnega dela, Mterega so vključeni prav vsi — stari in mladi. Mlada dramska skupina, piburaški zbor in folklorna skupina rabijo prostor. Rabijo ga tudi tisti, ki 'svojimi rednimi obiski spremljajo delo Prosvetnega društva ^ se spomnim na Koz- ^ si zavestno odmiš- to imie kot sinonim rev- ^ in bede, kljub temu, v vsaki vasi in zasel- \^ so raztreseni po koz- gričevju, nekako in- jjo, Posebno še takrat, ka- -Icje kaj pripravijo in raz- ^jo plakate po zidovih, olcih in deblih dreves. Ta- j je bilo tudi v nedeljo v 0 pri Planini, kjer je ^vilo Prosvetno društvo pc Vrunč« javno priredi- , »Pokaži kaj znaš« Pova- jjsovse tiste, ki jih veseli jffl, recitiranje, igranje, (prosto vabilo, ki pa je 1^0 velik odmev, ne samo tomačem kraju, ampak tu- jaleč naokoli. Zato so pri- irDobje tudi »Laški pivo- CT« iz Laškega, ansambel iiebi« iz Loč, mali Edi oBiian se je z očetom na Korju pripeljal iz Poljčan 1 osvojil prvo mesto. Prišel beat ansambel »Ave« iz Ve- lja, ki je za prireditev »po- dil« celotno ozvočenje in si ,jb sodobni izvedbi svojih (iDdij v hipu pridobil na- cjenost hvaležnih poslu- M'. Prireditev je zelo us- to vodil naš stari znanec aan Žvižej, ki je s spro- Eo besedo spravljal ljudi iobro voljo. Nastop tambu- raškega orkestra pod vodst- vom predsednice Prosvetnega društva Jožice Salobirjeve je bil uvod v prireditev. Potem je Vinko Cverle raztegnil meh svoje diatonične harmo- nike, »Galebi« so odigrali dve skladbi, mala Zlatka Volasko pa je prišla iz Kompol reci- tirat pesmi o Vietnamu in o starem mlinu. Mirica Robič in Dragica Hanček sta ob spremljavi Andreja Koželja zapeli dve pesmi, za njima pa še Milena Vrečko in Marija Šmidova. Najmanjša in naj- mlajša Irenca Arlič, komaj sedem let in pol je stara, pa je zapela tisto: »Kadar veUka bom • ..« »Laški pivovarji« so Vinko Cverle jo je z dia- tonično harmoniko primahal iz Nove vasi pri Šentjurju. Končal je osemletko in se šel učit za avtomehanika. Rad bi osnoval svoj ansambel, pa pravi, da mu manjka klari- netist. Najmanjša in najmlajša na odru — Irena Arlič je zapela tisto: »Kadar velika bom .. •« z vedrimi vižami vzdramili poslušalce _ za njimd pa so na- stopili mladi plesalci folklor- ne skupine, ki jo je s harmo- niko spremljal pogumni Miri Gračner. Edi Rozman iz Polj- čan pa je moral ponavljati »Spomin na Marjano«, ki mm je prinesel tudi' prvo nagra- do — sodobno stensko uro. Ansambel »Ave« pa nikakor ni mogel nehati svojega na- stopa, saj so številni navdu- šenci kar naprej zahtevali, da naj še kaj zaigrajo. No, pa je tudi prireditve bilo konec, skoraj do sedme ure se je raztegnila. Oddahnili so si organizatorji, ljudje pred odrom pa bi še ostali in po- slušali. Že dolgo ni bilo kaj takega v Dobju- Z ljubeznijo in trdim delom so uspeli. Po- magal jim je Alpos, pa Merx in Tolo. Na prireditvi je bil tudi predsednik občine Šent> j ur Vinko Jagodic in je po končani prireditvi stisnil roko Štefanu žvižeju z besedami: »Hvala vam, ker ste nam po- magali!« Te besede so pKjme- nile več kot vsako drugo pla- čilo. In ni naključje, da so šle besede od ust do ust ti- sti večer, pozneje na veselici: »Ja, če ne bi bilo Jožice in Francija Salobirja, ne bi bilo tudi tega, kar smo danes vi- deli.« In tudi ni naključje, da bo v prihodnjih dneh stekla beseda o kulturnem domu. To je zdaj že nekaj samo po sebi umevnega. Potrebe na- rekujejo, v ljuaeh pa tli že- lja, da bi dom res imeli. Najbrž je čisto odveč kaj omenjati^ da bi Dobjani in okoličani sami veliko prispe- vali k temu, da bi lahko čim- prej imeli takšne in podobne prireditve pod streho. Spro- ščeni nastopi ljubiteljev petja in glasbe, privabljajo tudi ti- ste, ki se doslej še niso opo- gumili. Toda s časom jih je vedno več, zammanje raste z dejavnostjo. To pa je neka i, kar se ne da kurviti, to ie ti- sto, kar je v ljudeh, samo prebuditi je treh« "^^ r^^■^^i■^^ to znajo! Besedilo in slike: DRAGO MEDVED Dobjani pravijo: »Ce mi kaj organiziramo, pridejo tudi iz daljnje okolice. Potem pa nas je toliko in še več. ^ je odzvonilo planincem^ 'se odpravijo peš do pla- nskih domov, ah pa jim ni, 't«žko reči. Čeprav je da- ■5 sodobni ljubitelj gora '^Ijen z železnim konjič- in ga lahko ta odpelje ° "makadamskih cestah sko- |i200O ni ViSoko, se vendar '•seb- . Prijaznost in človečnost, ^ ^ v dolini ndsmo vajeni, drugje, na večini slo- planinskih postojank 2a dom na Menini pla- ne moremo reči. Dom upravlja Planinsko dru- štvo Gornji grad, zanj pa bi se moral zanimati še kdo drug V soboto, 8 septembra nas je bilo precej takih (nekaj, ki smo se iz Bočne 3 ure vzpenjali do vrha_ nekaj pa takih, ki so iz Tvihinjske do- line pripotovali z avtomobi- lom po maline in brusnice), ki smo se zatekli v planinski dom na Menini planini. Spre- jel nas je zatohel vonj po pijači in prav tako ne pov- sem trezna »gospodarica«. Sedli smo za umazano mizo in naročili čaj, kd smo ga pa takoj odpovedali, ko smo vi- deli kuhinjo. Neoprano poso- do. Neoprane kozarce. In umazanijo- In vsepovsod vonj po pijači. V dom so vstopali turisti in nemudoma odhajali. S komentarji, ki so povsem pristojaU razmeram. Vsem p>a je bilo nedoumljivo, kdo laihkD dopušča tako star nje in žalostno ■ propadanje doma. Vrh vsega pa je bil, ko sta se pripeljala dva mla- da fanta in družno z »uprav- nico« spodbudila nadaljnje p>opivanje. Morda je bila sobota izje- ma. Morda. Toda kasnejše in- formacije so nam povedale, da bi v domu moral nekdo ukrepati. Da bi moralo sto- piti v akcijo Planinsko dru- štvo Gornji grad. Pa sanitar- na in tržna inšpekcija mozir- ske občinske skupščine. In najbrž še kdo drug- Tak planinski dom, kot je sedaj, bi ne smel kazati svo- je notranjosti in razmer tu- ristom in planincem iz vse Slovenije. Pa čeprav se samo za trenutek ustavijo v domu. Še sreča, da je okrog 45 mi- nut od planinskega doma na Menini povsem drugačna p>o- sto Janka — Dom na Bibi (1309 m). Dom upravlja Ijutab, Ijanska Emona, njegov vodja pa je Delorenzo Robert. Pred več leti je bil zaposlen v celj- ski Žični, danes pa je pred- sednik sindikata TOZD trgo- vina na veUko v Emoni. Za^ to smo ga našli v Domu na Bibi. Dom je na prijetni izletni- ški točki. V čudovitem pla- ninskem okolju. S prekras- nim razgledom na zasavske gore in Kum. Z avtomobilom se lahko pripeljete na vrh z Vranskega in iz Tuhinja, pa tudi iz Bočne. Tudi pešpot je privlačna. Iz Bočne boste ne preveč strmo grizli kolena tri ure- V Domu na Bibi vladata prijaznost in domačnost. Iz- redna pozornost. In ne pre- drage cene. Prenočišč imajo 24 in stane postelja 20 din. Letos so v dom vložili čez 16 starih milijonov in ga mi- slijo še preurejevati. Elek- trike sicer še nimajo- Vendar pa to množice gostov ne mo- ti. Čeprav dom še ni dovolj znan med planinci, odprli so ga pred mesecem, pa ga mnogi radi obiskujejo. In se zadovoljni vračajo v dolino. Ah z avtom ali peš dve uri do Tuhinja, nato pa z avto- busom do Vranskega. Dom na Bibi bo od 15. septem- bra dalje odprt ob sobotah in nedeljah- Dokler bo lepo vreme. Pozimi večino poti ža- mete hud sneg in je dostop skoraj nemogoč. Sedaj_ v je- senskem toplem soncu," pa je resnično velik užitek prebiti dan ali dva v domu. Ni primerjave. In še sreča, da Menina planina premore dva planinska domova. Le kaj bi bilo, če bi se moral ljubitelj planin žalosten po- sloviti od planinskega doma na Menini in se nemudoma odpraviti spet v dolino- Res sreča, da Dom na Bibi pri- jetno preseffieti! I. V. šMarije DELAVSKA IL. ■ HI 1 kontrola v šmarski ob- »ti '^osovor, pač pa .je že n ^, P. ki ga izvajajo že po H, jrlovnih organizacijah v oIj- fc, i^eanov delavsko kontrole Njf ""^^ilišče Roga-ška Slatina. frC,! Jih bodo izvolili še v tem Psij ' ko bodo jasne zadeve r^lta ''••'"'•h organizacij zdru- K. P sp* posamema organizacija Jko /j^Ja svoj pravilnik dela, P Ucl * organi delavske kontrole Pshi ' P""^*^ rezultate pa bodo, ■»1(1 ? nedolgo tega izvedeli, ob- ^ v tem mesecu. mst Planinski dom na Bibi (1309 m) Delorenzo Robert in njegova žena Anka CELJE NALOIS V CELJU Tehnomeruaior graai s sou- deležbo Cinkarne skladišča. Žična pripravlja program za gradnjo hale, v kateri bodo proizvajali rudniške mreže za izvoz. Etol bo zgradil obrat koncentratov, Aero pa skladi- šča. Opekarne Ljubečna so se odločile za naložbo v opremo za proizvodnjo uteži, potreb- nih za pralne stroje. LIK Sa- vinja namerava graditi kotlar- no Vrvica se bo kmalu pre- selila v nove poslovne pro- store. Zlatarna bo gradila no- vo tovarno. Javna sklad'^-ča pa bodo uesničila II fp-70 izgradnie sklfdišč ob sodelo- vaniu A^rr^-^-^bnike. Mptx bo končno 7g'-pdil manjšo spmo- t)ostre^"o trfTovino na P-^^u- lah, C^ri'^pr Da market na '''a- vi. Kovinotehna in Tiranina razširiata skipH-šča N°^^^*^"'-i izm.ed navedenih obiektov "^o sicer še^e v nrinirpvi. Vend^ir pa no^atki kn^o^o da se v ceTi^Trorn P'ocr^<-^Horst■7U n*'kaj premika. /'■^■"Phna inve^^ticij- ska deia.i^ost vzbuip ur>am>, da ho tlirii Fikumil1''^''"no mn^ gospodarstva v občini kmalu boljša, kot je bila doslej. 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 35 — 13. september iq^. Končano je leiu^.ije tekmovanje za vseekipnega atletskega prvaka Slovenije. Po dolgih letih je ta na- slov odšel iz Celja v Ljubljano, kar je vsekakor pre- senečenje za tiste, ki se na atletiko bolj slabo spozna- jo, za ostale pa ne. Znano je, da AD Kladivar že vrsto let šepa prav v mladinskih konkurencah, kjer ne mo- rejo in ne morejo zbrati dobrih vrst, kot je bila nava- da pred leti, ko so prav mladinci in mladinke bile naj- močnejše Kladivarjevo orožje in dobra baza za kas- nejše kvalitetne članske ekipe. Zdaj pa je situacija po- polnoma drugačna in letos se je menda prvič po mno- gih letih zgodilo, da Celjani nismo imeli nobenega dr- žavnega nlladinskega prvaka in kakšnih posebnih za- stopnikov v ustreznih državnih reprezentancah. To je vsekakor podatek, o katerem bi moral ustrezni organ pri AD Kladivar začeti voditi ustreznejšo politiko. Kdor zasleduje srednješolska in predvsem osnovno- šolski tekviovanja opazi, da je na našem področju vse polno nadarjenih mladih atletov in to predvsem v manjših krajih, kot Vojniku, Laškem, Dobrni, Preboldu in drugje. Ti naravni talenti pa se potem izgubijo ali pa so prepuščeni sami sebi, Kladivar pa od tega nima nič. Drugje, zlasti v Ljubljani, to drugače delajo, gradi- jo na bazi, ki jo zbirajo po vseh manjših krajih. Pri Kladivarju pa so se odločili za drugo pot, da so okrepili svoje vrste z nekaterimi atleti, ki so že več ali manj formirani. Tudi to je prav, vendar mislimo, da bi bila za nadaljnji razvoj celjske atletike bolj primerna in ustrezna ter dolgoročna opora na lastno bazo. Kladivarjevi atleti v zadnjem času veliko potujejo. Nekateri so se udeležili mednarodnega dvoboja z Nor- Ponovno v reprezentanci — Branlio Vivod. Foto: tt veško v Oslu (Kocuvan, Svet. Lešek, Vivod in Pečar, ki je postavil nov državni rekord v metu diska — 59,70 m), drugi pa so bili na mitingu v Linzu (zlasti je uspe- la TJrankarjeva z dvema zmagama —400 in 800 m) in Celovci:. (Mijač prvi v metu diska). V Velenju je bilo republiško prvenstvo za mlajše mladince in mladinke posamezno, kjer je bil med mla- dinci Kladiimr prvi, med mladinkami pa drugi, Vele- nj'3 pa obakrat tretje. Kljub delni rehabilitaciji mla- dinske atletike je vseekipni naslov odšel v Ljubljano, grenek priokus o mladinski atletiki v Celju pa je še ostal Dosedanji profesionalni sekretar AD Kladivar Peter Drofenik se je z 10. septembrom zaposlil v Zavodu za napredek gospodarstva. Sekretarsko mesto bo v bodo- če opravljal volontersko. Petru na novem delovnem me- stu veliko uspehov! T. VRABL VI. Kovaške športne igre POKAL GORENJU - MOTA v soboto so .s«' v Lovrencu na Pohorju srečali športniki kovaških podjetij izpod Pohorja na VI. ko- vaških športnih igrah. Pokrovitelj in organizator tekmovanja je bila Tovarna kos In srpov Lovrenc na Pohorju. Poleg domačinov so na igrah tekmovali še kovači tovar- ne kovinskih izdelkov Vitanje, Ko- vaške industrije Zreče, tovarne Gorenje — Fecro Slovenj Gradec, tovarne Gorenje — Muta, Muta ob Dravi in tovarne Jeklo Ruše pri Mariboru. Nad 150 udeležencev iger se je pomerilo v šestih športnih pano- gah: odbojki, kegljanju, šahu, krosu, streljanju in namiznem te- nisu. Kovaške športne igre pod Pohorjem so postale tradicional- no tekmovanje, ki se ga iz leta v leto udeležuje vse več tekmo- valcev. Letos je prehodni pokal branila Kovaška industrija Zreče. Na tekmovanju so najbolje pri- pravljeni prišli domačini, vendar je prehodni pokal osvojila ekipa tovarne Gorenje Muta, ki je zma- gala v novi disciplini iger, to je v teku čez drn in strn. Zmagovalnim ekipam so poda- rili spomjnske plakete z vdelani- mi simboličnimi srpi, kosami in podobnim orodjeni. Organizacija tekmovanja .je bila odlična. Na- slednje kovaške igre bodo v Vi- tanju. Rezultati — ODBOJKA: 1. Jeklo Ruše (6 točk), 2. Gorenje — Muta (4), 3. tovarna kovinskih izdelkov Vitanje (2), 4. tovarna kos in sr- pov Lovrenc (2) in 5. Gorenje- Fecro Slovenj Gradec. NAMIZNI TENIS: 1. TKL Lov- renc (6 točk), 2. Kovaška indu- strija Zreče (6), A. Gorenje — Muta (4), 4. Jeklo Ruše (4), 5. Fecro Slov. Gradec. SAH: 1. Gorenje Muta (17 točk), 2. Kov. ind. Zreče (15,5), 3. TKL Lovrenc (11,5), 4. Jeklo Ruše, 5. Fecro Slovenj Gradec in 6. Vi- tanje. KROS — posamezno: 1. Fornezi (Lovrenc), 2. Osrajnik (Muta), 3. Maurič (Muta), itd.; ekipno — 1. Gorenje Muta, 2. TKL Lov- renc, 3. Kov. ind. Zreče, 4. Fecro Slov. Gradec, 5. Jeklo Ruše. KEGLJANJE — posamezno: 1. Verovnik (Lovrenc) 213 lesov, 2. LakovSek (Fecro) 206 lesov, 3. Javornik (Lovrenc) 205 lesov, itd.; ekipno: 1. Gorenje-Fecro .Slovenj Gradec 1146 lesov, 2. TKL Lov- renc na Pohorju 1125 lesov, 3. Gorenje — Muta 1106 lesov, 4. Jeklo Ruše 1012 lesov. 5. Kova- ška ind. Zreče 997 lesov. STRKLJANJE. z zračno pu-ško — posamezno: 1. Sajher (Fecro) 241 krogov, 2. Goričan (Fecro) 239 krogov, 3. Križan (Muta) 230 kro- gov, itd.; ekipno: 1. Fecro Slo- venj Gradec 903 krogov, 2. Jeklo Ruše 837 krogov, 3. Kov. indu- strija Zreče 835 krogov, 4. tovar- na kos in srpov Lovrenc 808 kro- gov, 5. tovarna koviaskih Izdel- kov Vitanje 790 krogov, 6. tovar- na Gorenje Muta 784 krogov. SKUPNA UVRSTITEV za pre- hodni pokal — 1. mesto in pre- hodni pokal: tovarna Gorenje — Muta 22 točk (2 prvi mesti), 2. TKL Lovrenc na Pohorju 22 točk, 3. Jeklo Ru.še 18 točk, 4. Gorenje- Fecro Slovenj Gradec 17 točk (2 prvi mesti), 5. Kovaška industrija Zreče 17 točk, 6. tovarna kovin- skih izdelkov Vitanje 6 točk. HINKO JERČIČ NOGOMET . KLADIVAR ŽE TRETJI Nogometaši Kladivarja so na lestvici že tretji. Poraz proti Sla- vij i so nadotaiadili z zmago nad Kovinairjetn 4:2 (3:1). Žal pa so v nedeljo na Glaz-ji imeli doma- čini mnogo priložnosti za večjo zmago. Po vodstvu 3:1, so po- novno popustili in s tem omogo- čili, da je slabo moštvo Kovinar- ja odšlo z Glazije minimalno po- raženo. Škoda, kajjti imeli so pri- ložnost za visoko zmago. Zadetke za celjsko moštvo so tokrat do- segli Hr:bem:k, Dobrajc, Motoh in Priganica. Igralci Smartna so morali na vroča tla v Kidričevo. Zmagal je Aluminij 3:1. Kljub temu pa so igralci šmartna nudili domačinom močan odpor. Srečanje je bilo od- ločeno šele v 84. minuti, ko je Vodušek povedel domačine na 3:1. Prvi so prišli v vodstvo igraloi Smartna po Topčiču, katerega strel je domači branilec Tončec spravil v lastni gol. V prihodnjem kolu igrajo Ce- ljani proti Iliriji v Ljubljani, Šmartno pa doma proti maribor- skemu železničarju. . V conski ligi Brežice nadalju- jejo s presenečenjem. Tokrat so v Velenju premagali Rudarja 3:2, S tem so prevzeli tudi vodstvo na razpredelnici conske lige. 0!:mp je kljub trem zadetkom Ubaviča, Zuperla in Flisa igrail samo 3:3 z Beltinci. Steklar pa je odlično igral v Bakovoih in remiziral 2:2, Dravinja je svoje srečanje proti Pohorju preložila. Na lestvici vo- dijo Brež'.ce, Dravinja je peta. Steklar šesti, .Rudar osmi in Olimp deveti. V prihodnjem kolu bo derby v Rogaški Slatini. Steklar bo sprejel v goste Velenje, Brez ce Tehnostroj, Dravinja Branika, do- čim gre Olimp na tuje v Slivnico, In še ena novost. Trenersko me- sto prvega moštva Kladivarja je prevzel Vlado Glinšek, ker je Vik- tor Medved podal ostavko zaradi službenih obveznosti, morda pa tudi zaradi neresnosti nekaterih obrambnih igralcev v srečanju proti Slavij.i v Ljubljana. Novemu trenerju želimo mnogo uspeha in sodelovanja z igralci celjskega mo- štva. JK, ROKOMET^^ CELJANI V VODSTVU Rokometaši Celja so prevzeli vodstvo po drugem kolu II. zvez- ne lige. Tokrat so doma prika- zali dobro igro in kljub močnemu odporu Splita v prvem polčasu, prikazali zbrano igro in učinkovi- tost. V začetku .je kazalo slabo. Gost,je so z umirjeno igro para- lizirali vse napade domačinov, mi- mo tega pa so številne priložno- sti o.stale neizkoriščene. Toda v drugem polčasu gostje ni.so mogli zaustaviti celjskega napada. Vr- stili so se napadi za napadom in zaporedni zadetki Celjanov so po- polnoma zmedli goste. Celjani so namreč povedli od 7:5 na 17:8 in srečan,ie je bilo odločeno. V ko- likor ne bi pristranski sodnik Ka- jič z Reke sodil pristransko v zadnjih minutah, bi bil rezultat še večji v korist Celja. Tako pa so domačini zmagali z 23:13 (7:5). Pri Celju so tokrat igrali do- bro prav vsi igralci. Zadetke pa so dosegli Levstik 7 (šest Iz 7 m). Koren 4, Pevnik 4, Vlado Bojo- vič 4, Miha Bojovič 2 in Pucko 2. Na razpredelnici so sedaj Celjani v vodstvu skupaj s Slovanom. V nedeljo gostujejo proti odlični vr- sti Zenice. Rokometaši Šoštanja so doma prikazali zrelo igro. Premagali so novinca Premium iz Slavonskega Broda s 23:17 (11:11). Tekma je bila odločena šele v drugem pol- času, ko je odlični Vačovnik iz protinapadov dosegel štiri zadetke. Ostale zadetke so dosegli Metličar 5, R. Kac 1, Š. Kac 5, Prašnikar 3, Hočevar 1 in Stvarnik 4. V prihodnjem kolu igra Šoštanj v Sevnici proti domači ekipi, ki je v prvih dveh kolih ostala brez točk. Na razpredelnici so Celjani prvi, Šoštanj deseti in Sevnica enajsta. V štajerski rokometni ligi so celjska moštva u-spela. Trim eki- pa je zmagala v Krogu s 16:14, Velenje je premagalo po ogorče- ni borbi Kovinarja 18:17, Griže pa so doma odpravile Mladinca 32:28. Zaradi slabe obrambe v obeh moštvih Je bil rezultat Iz- redno visok. KOŠARKA DOBRE IGRE KOŠARKA ~ V nadaljevanju tekmovanja v republiški ligi so mladinci Kovinotehne gostovali v Mariboru in po slabi in nezanimi- vi igri visoko premagali ekipo Branika s 55:29 (17:17). Slabe igre Celjanov ne opravičuje odsotnost najboljšega igralca Sabolčkega ter Muhovca in bi morali proti slabi vrsti Branika zaigrati veliko res- neje. Koše za Celjane so dali: Kralj 22, Žoher 11, Kuljad 8, Šte- fanec 8, Osole 3, Škoflek 2 in Kavčič 1, V soboto pa so celjski mladin- ci na svojem igrišču visoko — s 113:50 pregazili goste iz Raden- ske. Zanimivo je, da so Celjani s to isto ekipo v spomladanskem delu v Radencih zmagali šele po podaljšku. Največ košev za Celja- ne so dali: Kralj 30, Štefanec 26 in Žoher 26. S tekmovanjem so pričeli tudi kadeti, ki so v prvem kolu jesen- skega dela izgubili v Mariboru prot; ekipi Branika z 59:55 ( 29:20), Celjani so nastopili oslabljeni in so igrali večji del s pionirji. Naj- boljši pri Celju je bil mlad; Vr- bovS&k z 20 doseženimi koši. Celjanke so v nadaljevanju teik- m.ovanj.a v republišk' ligi-vzhod gostile ekipo ZKK Maribor. Mari- borčanke so b:le boljše in zma- gale z 51:31 (32:19). V prvem pol- času je bila igra dokaj enako- vredna, ko pa so zaradi petih osebnih napak zapustile igro tri najboljše pri Celju, so gostje po- večale razliko v svojo korist. Ko- še za domačinke so dale: Janč'č 8, M. Borovšek 6, Ramšak 5, D, Borovšek 4, Pintar 2, Križan 2, Kunej 2 in Praprotaiik 2. Ekipa Celja, ki zanesljivo voda v medobčinski ligi, je tudi tokrat slavila visoko 2mago, Premagali so Kovinarja iz štor s 103:83 (42:41), pri čemer moramo pose- t)ej pohvaliti izredno učinkovitega Juga, ki je dosegel kar 3B košeiv. JANEZ CEPIN Taiivi,HE5fc'i Na Gričku v rikreatijsJtem tru je Komisija kicacijo pii cel,jc h seminar za vodje rckreil'' v delovnih organizacijah. iJoT^'* Povalej je povedal, da .se je dnevnega seminarja, ki je val teoretični in praktični l^"' udeležilo m predstavnikov '^^ skiu delovnih organizacij i^^i je sem.nar poponoma uspel "* V ponedeljek se bo začel drugi, zdaj lahko rečemo ttj? cioualni trim teden, ki bo tr- do ^3. septembra. V trim tej* se tako daje zadnja organizif."' možnost za pridobitev točlj "* trim znak. Kasneje bo to mofo? samo .se v okviru delovnih nj nizacij. ^' II. trim teden bo vsak dan 17. do 23. septembra: streljanje na strelišču na (,:; ku (od 16. do 17. ure); " hoja, start v Mestnem pajk preko Levškega mostu na Grič«? kjer je cilj (od 16. do 17. kolesarjenje, start pred Toproi preko Selc in Polul na GriS (od 16. do 17. ure); ^ tek, gozdna steza na Grift. (od 17. do 18. ure); planinstvo, vsako popoldne j Pečovnika na Celjsko kočo in tri], steza tudi vsak dan na Gričku KAKO OSVOJITE TRIM SPok NI ZNAK? Potrebno je osvojiti dolo«« število toč v najmanj štirili jj med osmih panog. V vsaki panj gi prejmete, odvisno od uspešno, sti opravljene naloge, določem število točk. Skupno število toči vam da bronasti, srebrni ali jUti znak v obliki medalje, ki ga i),, do vsem brezplačno dostavili pt 1. oktobru potem, ko boste pg, slall sami ali preko vaše organi, zaclje izpolnjen modri Trim l^a^ ton. Tudi z otroci lahko pridete, i znak priznanja pa jim bo modn Trim nalepka. Mnogo Celjanov že sodeluje, 1» m jih Je 400 osvojilo znak, pri družite se jim tudi vi! Predvsen je pomembno sodelovanje, z ni komer ne bo treba tekmovati, k sami s seboj! Ste že začeli skrbeti za svoji počutje, razvedrilo in zmogljivo sti? Osvojeni trim športni znak, 1» nasti, srebrni ali zlati vam po meni znak vaše zadovoljive, do- bre ali odlične kondicije, spr* nosti, sposobnosti in sodelovanja: Torej udeležite se II. TRPI TEDNA od 17. do 23. septembn! ŠPORTNE f VESTt DRAVINJA TRETJ^^ v Slovenskih Konjicah je \ polfinalni nogometni turnir n! dinskih republ.ških prvakov, k je kot slovenski prvak nastop tudi domača Dravinja, V mofl konkurenci štirih ekip so osvoji tretje mesto, kar je lep Z malo več sreče bi lahko K celo drugi. Zmagali so nogom«** Borca iz Cačka pred Utograja Budučnostjo, Dravinjo in M s Kosmeta, , ZAVRŠNIKOVA DELI PRVO MESTO v Mariboru je bil prijatelji troboj konjeniških klubov v P* skakovanju ovir. Eva ZavršnJk v močni konkurenci tekmova« Maribora, Ljubljane in Celja,J krat delila prvo do drugo niw^ enkrat pa tretje do četrto z * g-m Celjanom Vil i jem Brenoe« Prvič sta z novimi konji pila tudi Prane Mesaric na W nu in Ivan Bizjak na Mons* V nedeljo bodo celjski člani' njeniškega kluba nastopili v » mendi, 23, septembra pa n*,^ mačem hipodromu, kjer tK) ^ časno tudi republiško prven»" _ TRENERJI IN GLEDALCI Tako. pa smo že pri dru- gem kolu naše nove igre »iz- biramo najboljšega športnika v ekipah, ki nastopajo v I. in II. zvezni ligi, sezona 1973/74«. Takoj moramo pove- dati, da je prišlo kljub do- volj natančnim pojasnilom do nekaterih težav. Kuponi, ki ste jih poslali v uredništvo, namreč niso pravilno izpolnje- ni. Torej še enkrat: če ste si n. pr. ogledali rokometno tek- mo Celje:Split potem v ti- sto rubriko vpišete imena in priimke treh igralcev, ki so se vam zdeli na omenjeni tek- mi najboljši. Tisti, ki ga vpišete pod številko ena do- bi pet točk, pod številko dve tri in pod številko tri eno. Treba je torej vpisati imena, ne pa kar obkrožiti številko. Tudi niso merilo objavljene ocene trenerjev, temveč va- še osebne. Tako velja za vse štiri ekipe, lahko pa si ogle- date samo eno ali pa več te- kem. In še nekaj: Marjetica Nosan iz Celja je obkrožila številko tri pri KK Kovino- tehna, kar je nepravilno, saj košarkarji še ne igrajo pr- venstvenih tekem in jih oo- do šele v oktobru. Franjo Verdev iz Smartna v Rožni dolini in Marija Marolt iz Lopate v pripombah pišeta, da naj damo natančnejša na- vodila za izpolnjevanje. To smo danes tudi storili in upa- mo, da v bodoče ne bo več nepotrebnih zadreg. Prosimo, da kupone izpolnijo samo ti- sti, ki so si tekmo tudi res- nično ogledali. Kuponov št. 1 smo dobili šest, vendar so na žalost vsi prav zaradi tega, ker niso vpisana imena, nepravilni. Upamo, da bo prihodnjič bo- lje, kajti vsak začetek je pač težak. In še ocene trenerjev za drugo kolo: Franc Ramskugler in Tone Goršič, trenerja RK Celje: »Igra kljub vsemu še ni bri- Ijantna, se pa si:uo.cija lepo popravlja. Ocene: Miha Boje- vič 5, Bojan Levstik 3 in Ernest Marguč 1.« Rudolf Rovan, hokej na travi: »Igra v polju je bila tehnično dobra, obramba ne- zanesljiva, napad pa neučin- kovit. Ocene: Drago Kolenc 5, Henrik Zupane 3 in Jože Jeram 1.« Ne pozabite na kuverto napisati poleg naslova v ko- tu še »Trenerji in gledalci« in pošljite več kuponov do po- nedeljka! tv 13. september 1973 A.-- NOVI TEDNIK — stran 19 ŽENIN VSAKDAN jVe le za najmlajše, tudi m gimnazijke in vse osta- le srednješolke se priče- njajo šolski dnevi. In za iekleta, ki jim ni več meno, kakšne so na po- iM in kako so oblečene, se pričnejo drobne skrbi. če bi rade izgledale ljubko, obenem pa bile oblečene preprosto in šoli primerno, si omislite prak- tično brezrokavno obleko. Za tiste, ki jim je všeč »otroški stil«, naj bo v pasu nabrana, zadaj zave- zana s pentljo, ima naj okrogel ovratni in rokav- ni izrez. Za druge, bolj resne, pa je namenjen model obleke s štiriogla- tim izrezom in ravno kro- jeno linijo, ki se zapenja po vsej dolžini, žepi so primerni pri obeh. Ko pa bomo pod oble- ko menjavale različne bluze in puli je, bomo vsak dan dosegle druga- čen in prijeten videz. Staša Gorenšek_ 20. stran — NOVI TEDNIK Št. 35 — 13. september VSI, KI BODO DO 15. septembra 1973 vplačali osebni avto zastava lOt FERDO GODINA BELE TrLFIKE Roman poklanja bralcem Slovenija Jerebic je ostal Jerebic. Nikdar ga ni slišati v farofu. Vendar me njegov hlad mori, kakor me je moril v Len- davi. V tistih časih sem zvedel, da je Rahela z materjo in očetom odšla na Madžarsko. Preselili so se, vendar hiše v Lendavi niso prodali. Dali so jo v najem, kajti Briinner je imel vedno svoje.načrte. Novico sem sprejel ravnodušno. Nič me ni presenetila. Zdelo se mi je, kakor da so Briinnerjevih komaj spomi- njam. Dnevi so minevali. Ura v zvoniku je natančno merila čas. V mojo dušo se je nezadržno tihotapil nemir. Rahelo bo vzel nekdo drug. Otresel sem se te misli, ter začel z delom in molitvijo. To ni več moja stvar. Toda zalotim se spet pri njej. Misel nanjo je zahrbtna in grenka. Dotaknil se bo Rahele, poljuboval jo bo, poslušal udarce njenega srca. Zaman si dopovedujem, da je bila moja dosedanja pot zgrešena. Noben greh in noben očitek zaradi matere je ne more premagati. Rahela stoji pred menoj v svojem de- monskem miru, prebada me z veliki očmi in mi trga srce. Minilo je mnogo časa, preden sem jo začel pozabljati. A tlečega ognja na dnu srca nisem nikoli pogasil. Vedno sem se bal, da se bo vnel požar, ki me bo še bolj uničil. Začel sem redno zahajati k Rataju. Ni mi več primanj- kovalo denarja. Jerebic mi je pustil živeti. Večina pogre- bov je bilo mojih in mnogo maš sem imel plačanih. Kljub temu se dolga pri Rataju nisem mogel rešiti. Dopoldne sem presedel v svoji sobi Bil sem podoben jetniku. Farof mi je bil prepovedan sad, katerega se ni- sem smel dotakniti Moja edina pot v hiši je bila iz sobe v cerkev. Nisem več hodil v kuhinjo kakor pri Grafiču. Jedel sem v svoji sobi kakor v Lendavi. Treza je spet pri- hajala k meni z jedjo. Nisem ji pogledal v obraz, toda vedel sem, da se smehlja. Počasi je prišla in devala posodo predme. Z žlico in nožem je nalašč zaropotala, ker je vedela, da me s tem vznemirja. Delala je to s satanskim veseljem, ki sem ga z muJco prenašal. Pretepel bi jo. Odšla je počasi Vstal sem in sklenil roke: »Končaj moje trpljenje, Gospod, reši me!« Popoldne sem odšel k Rataju. Oddahnil sem se v za- tohli gostilniški sobi. Edino tu sem sploh lahko s kom go- voril. Do kraja sem se najedel šele pri Rataju. Tu mi je tek- nilo in sprostil sem se vzdušja, ki rne je morilo na fa- rofu. Bolj sem se bal iti na farof kakor iti koga spovedat ponoči v snegu ali dežju v najbolj oddaljeno vas. Tudi pil sem. Polagoma sem se navadil vina, kajti ob njem se me je polotila dobra volja. Tako sem pozabil na svoje težave. Svet se mi je zdel lepši. Z Ratajem sva se mnogo pogovarjala. Ustavil se je navadno ob vratih, da je lahko videl v sobo in ven na cesto. »Kako je, gospod kaplan? Se še vedno ne razumete z Jerebičem?« Z Ratajem sva obravnavala vse farovske probleme. »Je še vedno po starem?« »Treza me bo nekega dne pohodila kakor kobila. Z ma- no dela, kar ji šine v glavo,« pripovedujem. Listje rm ko- stanjih pred cerkvijo se je gibalo. Po cesti mimo gostilne J&JeLmMiLSL^mLiiiLLmm. ^ __________ »Pod Grafičem je bilo bolje?« me je vprašal Raiai^ bi si pregnal dolgčas. Malo je zazehal. »Sto in ena,« sem rekel kratko. Z vinom sem riscil mizi kroge. Mnogo preperelih kolobarjev od steklenic bilo zarisanih po mizi. Muhe so tekale po deskah, diM po vinu. Mimo okna so ropotala kola. Krave so se opirale i gami v prah in vlekle vsaka k sebi Dečko, ki je si^ kolih s podvihanimi rokavi in spodšpičenim predpasivJi^ je vihtel v rokah bič in pokal. Takoj po Jerebičevem prihodu v Turnišče so ^ na farof prihajati gostje. Sedež dekanije in središče^ skega poslovanja je bilo zdaj tu. Tudi jjlebanuš Cotlin je prihajal. Ze dolgo, zelo * ga nisem, videl Da sva se srečala v Lendavi, je bil^' slučaj. Lendava je bila mesto. Mnogo ljudi je p^^" na farof in tako se je Cotlin nekako izgubil. V Tiif' je drugače. Njegov voz stoji sredi dvorišča. Dobro S\ znam. Iz jedilnice se čuje glasen pogovor in smeh. ^-'^ se smeje počasi, kakor da bi že s smehom hotel posle, ki jih opravlja. Zgodilo se je nekoč, ko sem se vračal na večer taja, da serr. začul pred vrati na dvorišču znan živahen razgovor. Počasi sem stopal po stopnicah Vrata v jedilnico so se mahoma odprla. Cotlin ^ iz jedilnice nasmejan, redke lase na glavi je ifJi^^ ^Z, lepi starčevski obraz je sijal od radosti Takoj za «r stopil Jerebic, prav tako nasmejan. Ko sta zagledo^^ ne, sta umolknila. Vedela sta, da se vračam iz S'^^^ V sebi sem začutil stari odpor proti njima. Vedel' ■ kaj kdo misli Sovražili smo se. »To ni taka reč,« je govoril Cotlin. Nadaljeval P vor iz cbednice. »Ko prideš k meni, bo verjetno redu.« »UjMjmo,« je dejal Jerebic, ko sem že prišel ^ stopnic in sem se obrnil proti svoji sobi. S sklonj^^'.^ vo sem šel mimo obeh gospodov, ki sla vodila 'V^^^ Ijenj^ v naši dekaniji. Ubogega, majhnega sem se ^"'^ Jerebic in Cotlin sta šla po stopnicah navzdol- , nega pogovora nista pretrgala. Bil sem razburjei^- ; se je že mrak. Čakal sem Trezo, ki bi mi mord'^ čas prinesti večerjo. Moja mati bo zvedela zdaj za vsak moj kora^' Cotlin zaliaja spet k nam. Kako bom zdaj poprom je življenje': Kako se bom vmU k materi? in 1300, ga dobijo po starih cenah - starih cenah - starih cenah! - ^ 13. september 1973 ^«-- NOVI TEDNIK — stran 21 ^/!ED ŠtmiMI OČMI JE HLADNA j^ako naj vam pojasnim ,gje težave, ko pi-avza- ''..jv lahko rečem, da ži- ^ v srečnem zakonu, le ^ je žena hladna in me ^ zelo moti. Pa sva že problema, zaradi ka- kega vam pišem, g svojo ženo se dobro jjziumem in lahko rečem, sva srečna. Mlada sva poročila in otrok^ liniava dva) sta že ocf- jjsla. Jaz se bližam pet- desetim letom, ženi je ne- jjj čez štirideset. Najino .polno življenje je vse do j(ia,j bilo le iz potrebe. 2ena se je večkrat izgo- fjrjala, da ima veliko de- ■j in da jo motijo otroci, ^ so poplesavali okoli 5je. Zdaj sva ostala sa- jia, meni pa spolna sla je ni ugasnila, žena ima fjč časa in jaz bi rad jiaj užival. Ženi pa ni več jo tega in se me izogiba. \Ioram reči, da sva se za- fldi tega že tudi sprla, ier me ona odklanja, češ, ii naj raje mislim na jrob kot na paj drugega. Moram reči, da je postala »lo groba, jaz pa tudi ne odneham. Kdo ima prav? Nace Spoštovani Nace, veste kaj je strpnost? Mislim, da je manjka obema, vam in vaši ženi, ter drugače bi že našla skupni dogovor o najin- limnejših stvareh. Pa re- cimo, da vam tudi čisto ae verjamem, da se vas luša žena izogiba in da noče več tistega, čemur pripisujete tako visoko .ceno? Da se pri teh letibj, ni treba odpovedati spol- nosti, je razumljivo, ra- zumljivo pa je tudi, da vas žena bolj odklanja kot včasih. Je pač v letih, ki so za ženo težavna in ve- čina žena je še vedno mišljenja, da se v teh le- tih konča vse. Najbrž mi- sli tako tudi vaša in ne preostane vam drugega, kot da počakate, da se žena ponovno uravnovesi ali pa poiščete drugačen izhod. Mislim pa, da bi odkrita beseda še vedno našla ustrezno mesto in bo zgladila prepad, ki se je odprl pred vami. Nataša MISEL NA MOŽA NE DA ŽIVETI Vdove se redko oglašajo v vaši rubriki, p>a sem ta molk prekinila jaz. Ze tri leta sem vdova, mož se mi je ponesrečil v pro- metni nesreči. Deset let sva živela skupaj in imam deklico, ki je stara osem let. Pa vam povem, da zelo pogreša očeta, pravzaprav bolj moške roke in zdaj se mi nudi prilika, da se poročim. Pri tem mislim bolj na hčerko, ker se mi zdi, da bi bil moški, ki gleda za mano, dober oče. Mene pa moti misel na pokojnega moža. Težko sem prebolela njegovo smrt, a leta so mimo in jaz bi rada začela na no- vo. Rada, tako mislim, a ko se mi ponudi prilika, sem vsa strahopetna. Naj- prej pomislim na moža in na to, da mi on ne bi ponovne poroke nikoli od- pustil. Pa če si dopovedu- jem, da hčerka potrebuje očeta, je še huje. Očeta je vendar že imela, mi pravi notranji glas, in nobeden ne bo več tak. še huje pa je to, da se za nobenega ne morem ogreti iz srca. Kaj je v meni res že vse zamrlo? Mici Spoštovana Mici, niste mi sporočili let, a sklepam, da spadate med trezne ženske, ki so si naštele leta preko tri- deset. Zakaj oklevate, če pa želite hčerki očeta in sebi varnega druga? Spre- letavajo vas nepotrebne misli, ki nimajo z vašo bodočnostjo ničesar skup- nega. Huje je to, ker se za nobenega ne morete ogreti in tako prihaja do izraza le vaša računica, ki je predvidela varstvo za hčer, ne pa za vas. Pomi- slite tudi nase in v ceno dosedanje osamelostj vra- čunajte tudi sebe, ki še niste za staro šaro. Po- smrtna razglabljanja o za- meri vašega moža si iz- bijte iz glave in si smelo začrtajte svojo bodočnost! Nataša POGLEJMO NAOKROG POGLEJMO NAOKROG -^^^^ POGLEJMO NAOKROG NOVO V ŽALCU IKEBANA — živo cvetje! Umetnica Ksenija Grabusino- va, žalska rojakinja, je s svojo razstavo ikebane v Savinovem razstavnem salonu pokazala nekaj izvirnih načinov oblikovanja živega cvetja in drugih predmetov iz narave. Tudi stari dobri kavni mlinček je dober za uporabo. Foto: D. MEDVED »Kaj, meso se bo spet podražilo? No, bomo pa mi še kar nekaj časa na jedilnem listu ....!« Foto: D. Medved GOLA POMOTA »Kar verjeti ne morem,« je rekla Ana, »penzion v počitniškem domu le po deset dinarjev za osebo. Ali ni to prekrasno?« »No, vidiš,« je rekel veselo Vice. »Ne govori se kar tako o počitniških domovih, o delavskem razredu. Pa je le nekaj narejenega tudi nam v korist.« »Da,« je Odgovorila pritrjevalno Ana. »Da, da,« je nadaljeval Vice in pogledal na lepo stavbo, ki je kukala iz zelenega otoškega parka. Počit- niški dom — je z velikimi črkami naznanjal napis. »Toda, le zakaj je na domu tista rdeča zastava z velikimi črkami FKK?« je vprašala Ana in se rado- vedno ogledovala. »FKK,« je mrmral Vice in tresel z glavo. »To ver- jetno pomeni fiz . . . fiz ... kult. . . kultura. Telovadba, mar ne?« Medtem ko sta razmišljala o znaku FKK in o svo- jem udobnem dopustu, sta Ana in Vice hitro prispela pred vrata Počitniškega doma. Bilo je jutro. Sonce se je že visoko vzdignilo. »Tu spijo do poldneva,« je milo šepnila Ana. »A midva, Vice, vsak dan ob rani zori na delo. Neverjetno, kako je to.« »Ni neverjetno,« je rekel Vice. »To bo pravo dopu- stovanje . .. Tako mora biti. . .« Naslonila sta se na zidno ograjo in iz torbe privlekla kruh sir, miado čebulo in pričela jesti. Nenadoma je Ani obstal cmok v grlu. »Kaj ti pa je,« je vprašal Vice. »Zalij malo tale sir, popij malo vode. Ne žveči na suho .. .« A7ii ni rekla ničesar. Le oči je zaobrnila. Zardela je. Dvignila je roko in pokazala na povsem golega moža in na žensko, ki je šla brezsramno za njim popolnoma gola. Ko je prišla malo k sebi, je rekla: »O, bogvomagaj! Ljubi moj Vice, kam sva prispela!« »Pa, v Počitniški dom,« je zastokal Vice. Saj vidiš kako lepo piše . . Napis . . . Zastava« Ana pa je nemo buljila predse in skrivoma pogledo- vala nagega moža, ki se je guncal z žebljem med no- gami. Trenutek je še molčala, nato pa je rekla: »Skloni se no, nesreča, ne bulji v tisto golo nesram- nico!« »Hm,« je zastokal Vice in izpljunil grižljaj. »Jaz gledam v zastavo. Ti pa, Ana, revica moja, pojdi za zid, saj se nimaš česa bati. ..« »Pih!« je zastokala Ana. »Pih!« Kmalu se je od nekod pojavil tudi debeli Tonko, šef Počitniškega doma ter ju povprašal, kaj želita. »To je vendar Počitniški dom,« je rekel Vice. »Z ženo Ano so naju sem napotili na dopust. V penzion po deset dinarjev nu osebo.« »Kdo vaju je poslal?« »Turistbiro.« »Oh, tam v administraciji nimajo pojma,« je rekel debeli šef Tonko. »To je že oddano nudistom... jn penzion je pri nas le deset dolarjev po osebi dnev- no... Tu dinarji nič ne veljajo . .. Zastava FKK''-... Sve to dokazuje . . . »Oh, sveta nebesa!« je zarezal Vice in zgrabil svojo Ano ter se obrnil na »levo krug«. ANDRIJA DABOVIČ * FKK — nemška oznaka za nudistični objekt: Frei- korperkultur. VROČEMU ZAKAJ, VROČ ZATO! VPRAŠANJE: Kako vi- soko je pravzaprav nebo? ODGOVOR: Sodeč po tistem, da je moja sestra v temi na ves glas vzdiho- vala, češ da je v nebesih, je nebo visoko devet me- secev. Tako dolgo je njen angelček potreboval, da je z neba padel na zemljo. * VPRAŠANJE: Po burni ljubezenski noči človeku zmanjka besed. Kaj ob ta- ki priložnosti reči, zlasti če je par nov? ODGOVOR: Na primer recite — Veseli me, da sva ravno midva trčila skupaj. * VPRAŠANJE: Kaj je to optimist? ODGOVOR: Optimist je moški, ki si naolji hlačno zadrgo, ko gre na prvi randi. Ferbarjev oče ŽELEZNA VOU Pred kratkim sem imel pri- liko, pa sem se odpravil s prijatelji v hribe. Namenili smo se na najvišje vrhove naših planin, na Triglav. Na takšni poti človek doživi la- hko presenečenja, ki jih ni vajen- In v planinah smo sre- čali Ferbarjevega očeta, redek primer odločne volje, pa če- prav za ceno hudih naporov. Vidim, da niste več mladi. Ali niso te strme steze pre- hude za vas? Res, mlad nisem več, saj sem nabral že kar 70 let. Pot je zares težka, toda če hočem uresničiti moje davne želje, je zadnji čas, da sem se potrudil. Ali ste vi stari gams ali samo nedeljski sprehajalec? Rad grem v planine. Pa kljub temu moram reči, da niti nisem prehodil veliko planinskih steza- Toda, kdor se odpravi na Triglav, mora biti že kaj več kot nedeljski sprehajalec. Oče^ kaj vas pa je tako navdušilo, da ste se odločili za tako dolgo in nevarno pot? Znan planinec in alpinist Aljaž je bil doma v Za vrhu pod šmarno goro. Kot oseb- no.st me je že od mladega navduševal. V moji zavesti je postal ideal planinarstva, s knjigo o planinah pa me je posebno navdušil, saj sem jo že večkrat prebiral. Dolgo sem odlagal, ko pa se je končno ponudila prilika, sem se odločil, da vidim njegov, Aljažev stolp, prav vrh Tri- glava. Ali ste se odpravili na Tri- glav s kakšno družbo? Sosed se skoraj vsako leto odpravi v triglavsko hribov- je- Letos sem ga poprosil, če me vzame s seboj, i) veda, oče, kar pojdite, fiej ste le kos kozjim stežka je bil takoj za to. 1 S Kredarice že ni več I daleč do vrha Triglaval se boste potrudili še nap <5e bo le vreme naklonja Se bom že potrudil, paj palico se precej zanesoDi bo nevihta, bom morali čakati- Mogoče bom tob na Triglavu prvikrat in a njič. Po 70. letu kmalu n pove tudi palica. V hriU se paš rabi vsaj toliko J kolikor zdrave pameti. Alojz Ferbar je doro* Gornjih Pimič pri Med^^ Pred pokojem je bil^ zdaj p>a je vrtičkar- 2iw mu je na obraz vtisnilo poteze. 2ive oči na razoranem obrazu izP*? jejo njegovo trdno volJ„ bil prvi 70-letnik na gotovo pa eden izi"^ redkih. Zato — naj zgled. Pepi ^ HUMOR v zbirki Marka Tioaina v Muzeju St. Louis je med rokopisi tudi pismo, naslovljeno na ženo slav- nega humorista, s tole njegovo pripombo: »Odprl pomotoma, da bi videl, kaj piše v pismu.« Kadar je profesor Fran- cesco Carrara, slavni za- govornik in kriminalist, zaslišal univerzitetni zvon, ki je po takratni navadi objavljal podelitev dok- torskega naslova, je na- vadno dejal: »En študent manj in en osel več.« XXX Nemška filmska igralka Marlene Dietrich, ki je slovela tudi kot najlepša stara mama na svetu, je nekoč rekla: »Dandanes je v očeh ljudi uspel vsak, kdor ima več gumbov na telefonu kot na hlačah.« Angleškemu kardinalu Georgu Burnu je prijatelj nekoč dejal: »Prevzvišeni, kako da vam je tako všeč družba vašega prijatelja rabina?« »čisto preprosto,« je odvrnil kardinal, »ker ga na onem svetu ne bom več videl, ga skušam čim večkrat videti na tem!« Nemški pianist in skla- datelj baron Hans von Bulou) je nekoč potoval z čezoceansko ladjo. Ko je orkester med obedom »za- baval« potnike, je Bulow vzkliknil: »Ti muzikantje imajo pa res srečo! Lahko mir- no jedo brez glasbene spremljave.« XXX Romanopisec in drama- turg Enrico Annibale Bu- tti je bil direktor skrom- nega časojnsa, ki je že po nekaj številkah nehal izhajati V zadnji številki je Butti objavil naslednje pojasnilo: »Ta časopis je rodila potreba po denarju, umi- ra pa iz istega razloga.« NOVI TEDNIK — Glasilo občmskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske SioHM Šentjur Šmarje pn Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina to oS^^Ll V. kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand: Tehnični urednik: Urago Medved — Redakcija: Milan »Ji Edi Goršič Jure ECrašovec IDominika PoS Zdenka Stopar. Milenko StraSek Beml Strmčnik, Tone Vrabi - Izhaja ^ četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Pisk in klišejl: OGP »Delo« LJubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezi^^ trilke Idln - Celoletna naročmna «6 din, poUetna 24 din Tnkočl račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - ^ uredništvo 223-69 in 231-05 mali oglasi m naročnine 228-00 J