771208 HP»' ISSN 0040-7712 9 770040 MAREC 2002 LETNIK XXX CENA 350 SI IZDELEK MESECA mmmii smmm i-40 f mmwmm m smiiSA PONIJA Jf01AlXL'i A\ ODMAj&JfJJJ PMHAD1JA V V AA O VAjJJJJ ~ Novosti 2002 na interaktivnem CD-ju Kat. št. 8304 Flugmodelle Schiffsmodelle Automodelle RC-Anlagen Motoren Zubehor MODEMSKA OFENZIVA Emupner ... ^PROSPEjCT NOVOSMMOM EXTRA LEKI Ffazpetina 1800 mm Akrobatski model PARAT Dolžina 885 mm Polmaketa luškega vlačilca za pogon VOITH - SCHNEIDER SPEED RIDER Dolžina 440 mm, IVI 1 : 10 Monster-Fun-Buggy s štirikolesnim pogonom in vgrajenim motorjem 3,5 cm 3 XS-6 FM RACE Synthesizer 3-kanalna mikroračunalniška RV-naprava, izdelana v najnovejši tehnologiji, namenjena profesionalnim tekmovalcem z RV-modeli avtomobilov in čolnov Podrobnejši opis najdete v prospektu N 2002. Prospekt je že na voljo v modelarskih trgovinah. ★ 44 strani modelov letal in helikopterjev ★ 10 strani modelov ladij ★ 12 strani modelov avtomobilov ★ 26 strani RV- in polnilne tehnike ★ 6 strani električnih in motorjev z notranjim zgorevanjem ★ 12 strani pribora KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAREC 2002, LETNIK XXXX, CENA 350 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac telefon: 01/479 02 12 e-pošta: jalsevac@tehniska-zalozba.si Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, foks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 350 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1750 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (40 EUR). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirata: Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Model muzejske parne lokomotive Sloven¬ skih železnic z oznako SŽ 03-002 v veliko¬ sti HO proizvajalca Lokomotivmanufaktur Munchen Mikro-feinnpskmTik je v celoti iz¬ delan iz medenine^' bilo izdelanih le deset primerkaKgPmodel na -grofi ima zapo¬ redno številko 3 |i| fd WiW M §f. pveniji. Fowf: Igor Kuralt KAZALO 186671 2 5 8 NOVOSTI IZ SVETA MALIH ŽELEZNIC. VODNI SKUTER TIM-40 TIMOV TEST - MIG-3 .. 11 OD IDEJE DO MODELA (1. DEL) 12 DOLOČANJE KOEFICIENTA UPORA MODELARSKE RAKETE 14 MODELI SLOVENSKIH JADRALNIH LETAL (9. DEL) KB-2 UDARNIK. 27 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO SPPZ 2 LUCHS. 28 30 32 34 MALCE VEČJI SEDEMSEGMENTNI LED-PRIKAZOVALNIK OBNOVIMO SI STAREGA PONIJA (1. DEL). GRANITNI PIRHI MAKETA TRIJAMBORNICE H. M. S. VICTORY. 38 POMLADNI ZNANILCI - TOKRAT MALO DRUGAČE 40 UGANKARSKI KOTIČEK TT2.I 7 marec 2002 1 REPORTAŽA Novosti iz sveta malih železnic IGOR KURALT Vsakokrat v začetku februarja se na sej¬ mu v NLirnbergu med drugimi predstavijo tudi proizvajalci malih železnic in opreme z novostmi za prihajajoče leto. Letos je bilo veliko novosti, tako da vseh v kratkem član¬ ku ni mogoče opisati, razen nekaj najbolj za¬ nimivih, za vse drugo pa bo treba povprašati pri zastopnikih tujih proizvajalcev v Sloveni¬ ji ali pobrskati po internetu. Izolski Mehano je tokrat v seriji Prestige poleg že večkrat omenjene lokomotive mo¬ dri tiger in štirih modelov vagonov, ki vozijo po evropskih tirih, predstavil novi model to¬ vorne dizelsko-hidravlične lokomotive vos- sloh G 2000 tovarne VSFT iz Kiela v Nemčiji. Model v treh barvnih različicah naj bi prišel na trg v juniju in bo na voljo v sistemu vode¬ nja DC ali AC v konvencionalni ali digitalni tehniki, lahko pa tudi z dekoderjem Lok- Sound, opremljen s funkcijami, ki so poveza¬ ne z zvokom. Te dekoderje vgrajujejo tudi v lokomotive iz programa za ameriški trg. Roco ima v svoji ponudbi v velikosti N in HO kar nekaj novosti. Med drugim vgraju¬ je v lokomotive velikosti HO za digitalno teh¬ niko dekoderje LokSound. Pri parnih loko¬ motivah imajo nekateri modeli po novem namesto plastičnih koles vgrajena kovinska, kar jim polepša videz. Zmeraj več modelov ponujajo tudi za izmenično napajanje, od tega skoraj vse v digitalni tehnologiji. Do konca leta bo Roco poleg novih modelov lo¬ komotiv ponudil tudi več zanimivih mode¬ lov potniških in tovornih vagonov. Marklin po novem vse svoje začetne pa¬ kete v sistemu HO opremlja z lokomotivami, ki imajo vgrajene dekoderje Delta in centrale Delta z možnostjo upravljanja petih lokomo¬ tiv hkrati. Ponujajo pa tudi že nekaj novih di¬ gitalnih kompletov »premium-start«, kjer je poleg dveh digitalnih lokomotiv priložena tudi digitalna centrala »Control-unit« z mož¬ nostjo upravljanja osemdesetih lokomotiv hkrati. Za letošnje leto sta Marklin in Trix po¬ nudila nekaj že predstavljenih modelov. Kot novost v velikosti HO so predstavili šestosno parno lokomotivo z vlečnim tenderjem BR 59; pri nas je takšna vozila z oznako JŽ 147. Nekatere lokomotive in vagoni so tudi v dru¬ gačnih barvah in iz drugih obdobij, kot so bile do sedaj. Vse lokomotive v seriji »39« po¬ nujajo z vgrajenimi motorji C-sinus in digital¬ nimi dekoderji, ki imajo razširjene dodatne funkcije. Oba proizvajalca sta poleg novih lo¬ komotiv ponudila tudi veliko zanimivih novih potniških in tovornih vagonov. Trix ima v velikosti N pestro ponudbo novih mo¬ delov ter v tej velikosti po novem tudi popol¬ noma digitalno vodenje vlakov. V velikosti HO sta združena Marklin in Trix predstavila enake modele, razlika je le v napajanju z elek¬ triko. Vsi novi modeli obeh proizvajalcev, ki so v večini izdelani iz kovine, bodo dobavljivi po obdobjih do konca letošnjega leta, nekaj pa šele v začetku naslednjega leta. Za ljubite¬ lje so zanimivi, ker so kakovostno ter preciz¬ no izdelani, prav tako tudi za zbiralce, saj so narejeni v manjših enkratnih serijah in neka¬ teri opremljeni s certifikatom. Posamezni modeli utegnejo že čez nekaj let na dražbah doseči vrtoglave cene. Fleischmann je predstavil nekaj zelo lepo izdelanih novih lokomotiv in vagonov. V glavnem so se usmerili v digitalno vodenje modelov, tako imajo v enem od osnovnih kompletov vgrajeno tudi že novo digitalno centralo. Švicarska firma MTS, znana po tem, da so njeni modeli izdelani iz medenine in gnani na živo paro, je predstavila dva nova modela parne lokomotive 310.23 in 108.22. Oba bodo izdelali v velikosti HO v enkratni seriji. Proizvajalec dekoderjev ESU (Electronic Solutions Ulm) je predstavil nove dekoderje Rocov model avstrijske električne lokomotive 1044, ki je po novem prilagojena za sistem AC z digitalnim vodenjem. Taki vlaki vozijo tudi na Jesenice. Rocov model parne lokomotive S 3/6 družbe K. Bay. Sts. B. za sistem DC in AC z dekoderjem LokSound ima vgrajena tudi kovinska ko¬ lesa. G 2000 Najpomembnejša Mehanova novost je model dizelsko-hidravlične lokomotive vossloh G 2000 z vgrajenim dekoderjem LokSound. Model 310.23 proizvajalca MTS v velikosti HO poganja prava para. 2 marec 2002 i TTRI i 7 REPORTAŽA LokSound za vse velikosti in sisteme, oprem¬ ljene z do osmimi različnimi funkcijami, ki so povezane tudi z zvoki od enojnega in dvojnega piska piščali pa vse do cviljenja za¬ vor in spuščanja zraka. Ponujajo tudi sistem LokProgrammer za programiranje voznih redov vlakov, prilagojen za okolja Windows 95, 98 ali Millenium. Tako kot ESU se tudi Viessmann ponaša z računalniškim vodenjem maket modelnih železnic ter poudarja njihovo prednost pred klasičnim in navadnim digitalnim vodenjem. Seveda imajo novosti tudi pri svetlobnih na¬ pravah ter ponujajo možnost izgradnje zgor¬ njega električnega voda. Uhlenbrock je prikazal drugo generacijo digitalnega vodenja modelov lokomotiv. Ko¬ mandni pult je podoben armaturni plošči prave lokomotive, z njega se model tudi vodi kot prava lokomotiva. Pult je povezan s tiri prek že obstoječe centrale ali računalnika. Pri LGB-ju, ki je znan po ozkotirnih mo¬ delih, ki uporabljajo širino tirov 45 mm, so za letošnje leto ponudili bogato izbiro v veli¬ kosti 1. Skoraj vse svoje nove modele loko¬ motiv opremljajo z ESU-jevimi dekoderji, ki imajo do osem različnih funkcij, povezanih z zvokom. Modeli so izdelani do najmanših podrobnosti, kakovostnejši so tudi materiali za njihovo izdelavo. Pikova najpomembnejša novost v meri¬ lu 1 : 32 je dizelski vlak Desiro. Tak vlak, le da z električnim pogonom in z odvzemni- kom elektrike z zgornjega voda, vozi tudi po slovenskih progah. Pri nas je bolj znan pod imenom Siemensov vlak. Pri SŽ v pri¬ hodnje načrtujejo tudi nakup takšnih vla¬ kov na dizelski pogon. Za naslednje leto pri Piku napovedujejo dizelski Desiro še v velikosti HO. V tej velikosti pripravljajo tudi nemško parno lokomotivo G7, pri nas znano kot JŽ 23. Lemaco bo letos postavil na trg avstrij¬ sko parno lokomotivo z oznako 170, kakršna je pri nas nosila oznako JŽ 24. Pikov model dizelskega potniškega vlaka Deziro Komandni pult proizvajalca Uhlenbrocka za vodenje lokomotiv us¬ tvari vtis, kot da bi vozili pravo lokomotivo. Marklin in Trix sta predstavila skupni model DB Vi' 11.5 (TEE). Izde¬ lanih bo toliko primerkov, kolikor bo naročenih, dobavljiv pa bo v prvem četrtletju 2003 • Model bo v celoti izdelan iz kovine in oprem¬ ljen z digitalnim dekoderjem z vsemi možnimi funkcijami. Trix ponuja v velikosti N popolnoma digitalno vodenje modelov že¬ leznic. LGB se lahko pohvali z bogato izbiro novih modelov železnic v veli¬ kosti 1. Viessmannov sistem za popolno računalniško vodenje vlakov in maket TT?y_ 7 marec 2002 3 ESU izdeluje dekoderje LokSound z do osmi¬ mi funkcijami, povezanimi z zvokom. Na sliki je LGB-jeva lokomotiva s takim deko- detjem. REPORTAŽA Nove hišice v velikosti 1 proizvajalca Pola West Modeli ima v velikosti HO zanimivo parno lokomotivo v nemških barvah, ki je pri nas vozila kot ozkotirna z oznako JŽ 91- Prav tako ozkotirno lokomotivo sistema Ma- yer ponuja tudi Modelloco. Firma Lokomotivmanufaktur Miinchen Mikro-feinmechanik, ki izdeluje svoje mo¬ dele iz medenine, ima novo parno lokomoti¬ vo BR 38. Na naših progah je nosila oznako JŽ 07. Firma Sachsen Modelle bo do konca le¬ tošnjega leta izdelala slovenski poštni vagon. Narejen bo v majhni enkratni seriji, zato si ga bodo interesenti morali zagotoviti še pra¬ vočasno. Na sejmu niso manjkali tudi proizvajalci hišic in opreme, kot so: Faller, Auhagen, Pola, Vollmer, Kibri, Noch, Somerfeldt, Preiser, Wiking, Herpa ter drugi, z bogato ponudbo vsega, kar sodi na maketo male železnice. V eni prihodnjih številk Tima bomo po¬ drobneje spregovorili o ponudbi proizvajal¬ cev opreme za izdelavo maket malih želez¬ nic Noch in Kibri. Model vaške žage za razrez lesa v velikosti HO, opremljene s pogon¬ skim motorjem (Faller) Fallerjev model kmetije v velikosti HO Prodajni salon avtomobilov Porsche (Vollmer) Model mostnega žerjava za kontejnerski terminal bodo pri Vollmer- ju ponudili trgu v oktobru. 4 marec 2002 TIET 7 Vodni skuter TIM-40 ANTON PAVLOVČIČ K pripravi načrta in izdelavi pričujo¬ čega modela me je spodbudila v časopisu objavljena slika Yamahinega vodnega sku¬ terja. Gre za neobičajni model, kakršnega redko srečamo na straneh modelarskih revij. V letu, ko TIM praznuje 40 let, se spodobi, da kak model poimenujemo tudi po tem častitljivem jubileju. Naj bo to mo¬ del skuterja TIM-40. Kdorkoli se bo lotil izdelave tega mo¬ dela, z njim ne bo imel večjih težav, saj so na načrtu v prilogi v merilu 1 : 1 narisani in označeni vsi sestavni deli. Pri sestavlja¬ nju je treba le dosledno upoštevati zapo¬ redje sestavljanja posameznih delov. Ko v glavni okvir vstavimo vse pripa¬ dajoče dele, jih med seboj povežemo še z balzovimi letvicami preseka 3x8 mm in na stična mesta nanesemo belo lepilo. Ko se lepilo osuši, letvice po vsej dolžini obrusimo in poravnamo po obliki reber. Kosa, označena s številko 15, sta vlep- ljena med rebro 6 in rebro 12. S tem je določen prostor za sedež, ki hkrati služi kot pokrov in je samo vstavljen v ta pro¬ stor. Trup (korito) sestavljajo balzove letvi¬ ce preseka 3x8 mm, prilepljene ob re¬ bra. Nos je oblikovan iz kosov polne bal¬ ze, krma pa je prekrita z balzo debeline 3 mm. Ko trup prekrijemo ter prebrusimo in zgladimo površino, odrežemo še lok, ki spaja oba dela okvirja ob pogonski osi. Med dela št. 15 vstavimo 3 mm debelo balzo, na katero prilepimo rebra sedeža, označena z A, nameščena nad pripadajoča rebra korita. Dodamo še balzo na zgornji strani, in ko je lepilo suho, sedež odstrani¬ mo ter ga dokončamo posebej. Za pogon uporabimo elektromotor tipa 400 s pripadajočo gredjo in propeler¬ jem ter krmilom. Deli pogonskega sklopa so na načrtu označeni s kataloškimi števil¬ kami iz Graupnerjevega kataloga iz leta 1999. Površino modela od zunaj in zno¬ traj dobro zaščitimo z nekaj sloji razred¬ čenega nitrolaka, nato ga z barvnimi ni- trolaki okrasimo v poljubni barvni shemi. Dodamo še nalepke, ki jih izrežemo iz sa¬ molepilne tapete. Vodni skuter ni tekmovalni model, če¬ prav lahko vanj vgradimo tudi RV-napra- vo. Če boste s prijatelji izdelali več takih skuterjev, seveda lahko med seboj tudi tekmujete. Za oblogo korita in vzdolžne letvice uporabimo balzove letvi¬ ce preseka 3x8 mm. Nos skuterja pred rebrom 3 zapolnimo s kosi balze. im 7 marec 2002 5 1 MODELARSTVO KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV V SLOVENIJI ZA LETO 2002 17.-18.5. 19. & 19.5. RV-modeli avtomobilov, mantua rally, mantua j PRVENSTVO MANTUA MODEL MK MARIBOR MANTUA MODEL D. 0. 0. Odprta mestna tekmovanja: RV-E modeli avtomobilov, E-modell avtomobilov. Tekmovanja s področij: tehničnošportni del. Ini del, razstava MESTNO SREČANJE MLADIH TEHNIKOV LJUBLJANA (OŠ Medvode) MZOTK LJ. FSR-E ECO ( POKAL MDNG ( PRI NOVI GORICI MD NOVA GORICA RV-modeli avtom , mantua junior (ciklus) PRVENSTVO MANTUA MODEL MK CERKNICA MANTUA MODEL D. 0. 0. 25.5. 25. 5. 26. 5. 26. 5. RV-modeli avtomobilov, elektro - vse k F3J F3K Zračni boji (RV-combat) (ciklus) e (ciklus) DP LJUBLJANA DM LJUBLJANE ■ POKAL KRANJA POKAL KRANJA Pokal SLO Pokal SLO Pokal SLO KRANJ KRANJ CRNGROB PRI ŠKOFJI LOKI AK KRANJ AK KRANJ MD ČUK JUNIJ 6 marec 2002 7 MODELARSTVO Rang tekmovanja: MK - medklubsko, MN - mednarodno, Pokal SLO - pokalno tekmovanje, DP-m - mladinsko državno prvenstvo, DP - državno prvenstvo, EC - evropski pokal, WC - svetovni pokal, FAI - mednarodno po koledarju FAI Dodatne informacije o posameznih tekmovanjih dobite pri naslednjih posameznikih oziroma organizacijah: RAKETNO MODELARSTVO: Jože Čuden, uredništvo revije TIM, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01/479-02-20, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si, http://komarov.vesolje.net LADIJSKO MODELARSTVO - (RV-čolni - elektro): Janez Holc, tel.: 040/513-482, e-pošta: janez.holc@ijs.si, http://modelarji.kelt.si LADIJSKO MODELARSTVO - (RV-jadrnice): Janez Bonač, e-pošta: bonac@siol.net AVTOMOBILSKO MODELARSTVO: Mija Kordež, ZOTKS, tel.: 01/425-07-75, e-pošta: mija.kordez@guest.arnes.si PRVENSTVO MANTUA MODEL: Janez Nebec, tel.: 01/512-03-20, e-pošta: mantua@mantua-model.si PLASTIČNO MAKETARSTVO: Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije. Tržaška 48, 1111 Ljubljana ali Sašo Štefanac (sekretar), Regentova 9, 2000 Maribor, tel.: 02/300-78-80, e-pošta: mitja.marusko@mss.edus. si, saso.stefanac@siol.net ali akogi@yahoo.com, http://www.myfreehost.com/zgpms/ ŽELEZNIŠKO MAKETARSTVO: Matjaž Siard, Na gmajni 9, 1210 Lj. Šentvid, tel.: 01/512-34-55 in 041/361-006, e-pošta: matjaz.siard@quantum.si, matjaz.siard@labormed.si TTKT 7 marec 2002 7 MODELARSTVO Timov test Mig-3 SAŠO BABIČ V oboroževalni tekmi pred drugo sve¬ tovno vojno so v Sovjetski zvezi razvili le¬ talo Mig-1. To je bil prvi sovjetski nizko- krilni enokrilnik s tekočinsko hlajenim motorjem in uvlačljivim podvozjem. Med testiranji sta to letalo prehitela Lavočki- nov LaGG-1 in Jak-1. Kljub temu da je bil Mig-1 zaradi preproste konstrukcije, ki je bila razen kril in dela trupa iz lesa, razme¬ roma poceni in je dosegal hitrost čez 600 km/h (na višini 7000 m), sto izdela¬ nih primerkov ni upravičilo pričakovanj. Leta 1941 ga je nasledil Mig-3. Po obliki se ni kaj dosti razlikoval od predhodnika, popravili so le konstrukcijo in ga nekoli¬ ko posodobili: povečali so mu V-lom, za¬ menjali propeler, povečali rezervoar za gorivo in spremenili geometrijo kril. Tako predelano letalo je bilo z enakim motorjem hitrejše, bolje se je vzpenjalo, akcijski radij pa so mu povečali za dobro polovico. Kljub temu da se je lovec izka¬ zal kot izjemno uspešen v zračnih bojih na nizkih in srednjih višinah, je leta 1942 zaradi novih letal, ki so prišla na bojišče, postal drugorazreden. Sestavljanka modela letala Ob odpiranju škatle v oko pade skrbno pakiranje vseh kosov sestavljanke. Trup in krila so zaviti v zaščitni plastični ovoj z me¬ hurčki, vrečka z drobnimi deli je zavarje¬ na, da se ne bi kaj izgubilo, v škatli pa so še bovdni, navodila in nalepke. Vsi deli so iz¬ delani natančno. Trup je dovolj močan, v kalupu je že izdelana požarna stena za mo¬ torjem. Ob natikanju pokrova motorja in merjenju razdalje do požarne stene sem ugotovil, da je ta za krajše motorje tipa OS max .15 LA pomaknjena dovolj nazaj, pri daljših, kot npr. MWS, pa jo bo treba od¬ straniti in globlje v trup vlepiti rebro iz ve¬ zane plošče. Trup vključuje tudi smerni stabilizator. Krilo je že izgotovljeno, pod oplato okrepljeno s stekleno tkanino in obrušeno. Treba ga je samo prežagati, zu¬ nanje dele prilepiti pod pravilnim kotom V loma, spoj okrepiti s stekleno tkanino in vgraditi krilca za nagib. Višinski stabiliza¬ tor je lesen. Takoj postane jasno, da za do¬ končanje modela razen nekaj lepila, epok- sidne smole in metra bele folije ne potre¬ bujemo več veliko. S priloženimi nalepka¬ mi utegne biti model zelo ličen. Sestavljanje modela Za sestavljanje nisem porabil veliko časa - model sem sestavil v štirih večerih. Prvega sem porabil za krilo, drugega za sprednji del trupa (montaža požarne ste¬ ne, motorja in pokrova motorja), tretjega za rep in vgradnjo povezav s servomeha- nizmi. Krilo po skicah v navodilih prežaga¬ mo in zunanja dela krila spet zlepimo pod ustreznim kotom. Tu sem namesto V- loma, ki je naveden v navodilih (7°), nare¬ dil nekoliko manjšega - 4°. Po tem pose¬ gu je treba narediti samo še krilca za na¬ gib, ki so v krilu že izrezkana. Pred za¬ ključno obdelavo robov krila sem vanj vgradil še pogon za krilca. Pod oplato sem z okroglo pilo v stiropor izvrtal luknjo in cevko vlepil na skrajnih koncih. V krilu je treba narediti še prostor za servomehani- zem. Krilo pritrdimo na trup z bukovim zatičem in plastičnim vijakom. Preostane nam samo še prekrivanje. Vsi deli sestavljanke so skrbno zapakirani. Trup in krilo sta zavita v zaščitni plastični ovoj. Model je izredno čistih oblik, odlikujejo ga kratek čas sestavljanja in dobre letalne lastnosti. Motor je obrnjen rahlo v desno, tako da navpično štrleča glava mo¬ torja ne kazi silhuete modela. Pokrov motorja je na trup pritrjen s tremi samoreznimi vijaki. 8 marec 2002 TIKI 7 Tudi sprednji del trupa je izdelan iz ELSV, a ga je treba ob uporabi daljšega motorja (MWS 2,5 cm■') odrezati in požarno steno potisniti za centimeter v notranjost. Na trupu sem odrezal že izdelano požarno steno, saj je bila ta preblizu po¬ krovu motorja. Nadomestil sem jo z de¬ lom, izrezanim iz 3-mm vezane plošče, in ga za 14 mm pomaknil nazaj ter vlepil v trup, tako da je bil glede na os trupa zasukan 2° v desno in 1° navzdol. Od¬ ločil sem se, da bom motor vgradil obr¬ njen rahlo v desno s stranskim izhodom, Tečaj višine je narejen s folijo za prekriva¬ nje z obeh strani. Višinski stabilizator je vlepljen v trup z epoksidnim lepilom s pol¬ nilom iz mikrobalonov. Ti so beli, tako da spoj višina-trup ni opazen. da bom imel izpušni lonec nad krilom. Tako glava motorja ne bo štrlela navpič¬ no v zrak. Na pokrovu motorja sem z večkratnim preizkušanjem naredil vse potrebne izreze, motor pa sem pri- vijačil na nosilec. S preizkušanjem (model sem pritr¬ dil v pokončni po¬ ložaj) sem določil lego nosilca na požar¬ ni steni, da je os motorja v središču luk¬ nje pokrova motorja. V požarno steno prilepimo lesne mati¬ ce za pritrditev nosilca motorja in povrta- mo luknje cevk za gorivo. V trup izvrtamo še luknjo za bukov zatič in na zadnji del sedla za krilo z notranje strani vlepimo ploščico iz vezane plošče, na kateri je le¬ sna matica za krilni vijak. Višinsko krmilo sem obrusil. Krmilni polovici nisem združil z jekleno žico 0 2 mm, ampak sem ju raje povezal s togo smrekovo letvico 4x4 mm. Model je tako Pogon višinskega krmila je izveden v notra¬ njosti trupa, zato zunaj ni nobenih štrlečih delov. Mig-3 PROIZVAJALEC: VRSTA MODELA: VRSTA POGONA: RAZPETLNA KRILA: MASA MODELA: KRILNA OBREMENITEV: KONSTRUKCIJA: RV-NAPRAVA: UPRAVLJANJE: MODEL JE PRIMEREN: CENA: TOP-MODELTEHNIK D. O. O. IN MM MODELI D. O. O. RV-POLMAKETA ZA REKREATIVNO LETENJE BENCINSKI MOTOR S PROSTORNINO 2,5 cm 3 856 mm 830 g (ODVISNO OD RV-OPREME IN POGONA) - 65 g/dm 2 TRUP ELSV, STIROPORNA KRILA, PREKRITA Z ABAHIJEVLM FURNIRJEM NAJMANJ 3-KANALNA NAGIB, SMER, PLIN ZA REKREA TIVNO LETENJE 22.990 SIT Razporeditev RV-komponent v modelu je idealna in pravilno lego te¬ žišča dosežemo brez težav. Uporabljene RV-komponente motor: MVVS 2,5 cm '' s stranskim izhodom rezervoar za gorivo: 100 cm 3 servomehanizmi: 3 x Robbe FS-500 (20 Nem, 20 g) sprejemnik: Futaba FP-116 R baterije: 4 x Sanyo Ni-Cd N500-AR Krilo je dvakrat lomljeno, pogon krilc za nagib je izveden s central¬ nim servomehanizmom. TIKI 7 marec 2002 9 PRILOGA Krilo Je spredaj pritrjeno na trup z bukovim zatičern 0 5 mm, zadaj pa je privijačeno s plastičnim vijakom M 4. eleganten, da si zasluži povezavo z višin¬ skim krmilom v notranjosti trupa. Krmil¬ na ročica je potem pritrjena na sredino smrekove letvice in skrita v trup. Višinsko krmilo nato prekrijemo s folijo. Dobro je, če pri prekrivanju s folijo izvedemo tudi tečaj krmil z obeh strani. Tako nimamo nobene reže, pa tudi videz modela je ve- rodostojnejši. Na trupu naredimo zarezo, skozi kate¬ ro vanj potisnemo dokončan višinski stabi¬ lizator in ga prilepimo. Pri tem pazimo na pravokotnost. Ker sem zaradi lepljenja del folije na sredini odstranil, sem spoj lahko zakital z epoksidno smolo, v katero sem primešal mikrobalonsko polnilo. Lep pre¬ hod izvedemo kar s prstom. Ker je tak kit bel, ne moti videza. Prostor pod prozorno kabino sem pobarval črno in iz odpadnih koščkov balze naredil pilotski sedež. Na¬ tančno obrezano kabino sem na trup prile¬ pil kar z gostim sekundnim lepilom. V trup je treba vgraditi samo še povezavo za ser- vomehanizma višine in plina. Zaključna dela Po prekrivanju in sestavljanju modela (rezervoar za gorivo, nosilec, motor, po¬ krov motorja, kapa propelerja) določimo težišče. Glede na dolžino nosu modela me je malce skrbelo kako bo z razporeditvijo RV-komponent, vendar je bila bojazen od¬ več, saj je ne glede na težki motor razpo¬ reditev komponent idealna. Težišče mo¬ dela na globini 4 cm od sprednjega roba krila zlahka dosežemo brez čudnih polo¬ žajev servomehanizmov in baterij. Treba je le še improvizirati preprosto mizico za servomehanizme. To sem naredil tako, da sem servomehanizma za višino in plin po¬ tisnil ob strani trupa, podnju pa zataknil v peno zavit sprejemnik. Prav tako v peno zavite baterije gredo lepo med rezvoar in mizico za servomehanizme. Na bel model nalepimo priložene na¬ lepke. Seveda je na voljo več barvnih shem pravega leta¬ la, vendar se ta zimska shema po¬ nuja kar sama od sebe. Nekaj prime¬ rov je na pričujo¬ čih risbah, a vsi zahtevajo barvanje trupa in večbarvno prekrivanje kril. Priprave na prvi polet Pred poletom znova preverimo, ali so vse povezave servomehanizmov v modelu narejene, kot je to treba. Hoda krmilnih po¬ vršin, navedena v navodilih (višina 7 mm, nagib 6 mm), sta dobro izhodišče. Glede na naravo modela sem si oba odklona »zmehčal« s 30 % eks¬ ponentnega odklona. Morda so odkloni nekoliko veliki, a po nekaj poletih se jih RV-jiilot hitro privadi. Močni MWS s težo modela nima prav nobenih težav. Z dobro utečenim motorjem se model vzpenja kot za stavo. Vzleta brez težav, saj model s polnim plinom dobesedno skoči v zrak, nato pa je izredno okreten in predvsem hiter, zato je letenje z njim pravi užitek. Le pri polnem plinu je rahlo nemiren po višini, kar pripisujem kratki repni ročici. Krilni profil je izbran zelo posrečeno, saj se model po hitrem letenju ob zaprtem plinu takoj umiri in upočasni. Pristanki so normalni. Izbor zimske barvne sheme za letenje nad zasneženo pokrajino ni naj¬ bolj posrečen, vendar so rdeča puščica in zvezde v zraku lepo vidne. Testne polete sem opravil na Primorskem, kjer je bilo, če ne drugo, vsaj precej topleje. Uporabil sem majhne in lahke servo¬ mehanizme Robbe FS-500. Šlo bi tudi s standardnimi (npr. Futaba S-148), a bi bil model zato nekoliko težji. Čeprav je test¬ ni model tehtal 830 g, mu po izkušnjah sodeč masa do 900 g ne bi smela bistveno poslabšati letalnih lastnosti. Ob uporabi lažjega motorja (npr. OS max) pa se zlah¬ ka spustimo tudi pod 800 g. Zaključek Že od vsega začetka mi je bilo jasno, da ta model ne bo za tekme v zračnih bo¬ jih, čeprav jim je namenjen. Model je kar j)reveč ličen za zračne boje, v katerih tek¬ movalec tudi z odličnim pilotiranjem ne¬ malokrat tvega poškodbo ali lom. Zato je v preglednici napisano, da je namenjen rekreativnemu letenju. Glede na dobre letalne lastnosti mi je žal le, da na modelu nisem naredil še smernega krmila, saj bi tako letenje z njim dobilo novo dimenzijo. Žal brez možno¬ sti upravljanja smeri odpade dobršen del akrobatskih likov. Sestavljanko jtripo- ročam. Pinki - malo jadralno letalo ANTON PAVLOVČIČ To malo jadralno letalo sem izdelal bolj za zabavo kot za pravo letenje. Služi¬ lo mi je na izletih v naravo, kjer sem lah¬ ko izkoristil vsak, tudi najmanjši travnik, seveda le z metom iz roke. Že najmanjša vzpetina mi je bila vedno dobrodošla. Potem je prijatelj v model vgradil RV-na- pravo in kasneje nad krilom pritrdil še najmanjši Coxov motorček. Letalce si je tako v letu samo nabralo višino in po prenehanju delovanja motorja lepo kro¬ žilo do pristanka. In zakaj te zabave ne bi ponudil tudi drugim? Vsakdo, ki si bo izdelal to letalce, se bo z njim lahko zabaval kjerkoli, saj za¬ radi majhnih razsežnosti z njim ne bo imel težav pri prenašanju. Izdelava je dokaj preprosta in goto¬ vo bo navdušila marsikaterega začetni¬ ka, ki se bo morda kasneje odločil za gradnjo večjega modela, tudi takega, s katerim bo lahko tekmoval. Material za gradnjo modela je balza debeline 2 mm, iz katere izdelamo re¬ bra krila in trupa, oplato trupa, in iz nje izrežemo tudi vodoravni ter navpični rep. Slednjega vtaknemo in prilepimo v zgornjo oplato. Skozi trup na mestu, ki je označeno na načrtu vtaknemo dve paličici, ki slu¬ žita za napenjanje elastik, s katerimi pritrdimo krilo na trup. Krilo je enostavne oblike in gradnje s profilom Clark-Y. Izdelamo ga v treh kosih, ki jih med seboj spojimo s po¬ močjo vmesnega vložka iz trše vezane plošče, ki ga prilepimo med obe vzdolž¬ ni letvici v krilu. Na konice ušes lahko dodamo zaobljene zaključke. Krilo pre¬ krijemo s folijo ali z japonskim papir¬ jem, ki ga nekajkrat prelakiramo z na¬ penjalnim lakom. Ta se dobi v vsaki mo¬ delarski trgovini. Sestavne dele lepimo z belim lepilom (npr. UHU-coll), s kate¬ rim tudi začetnik ne bo imel težav in ga lahko kupimo v vsaki trgovini z barva¬ mi in laki. Med prvim in drugim rebrom trupa je prostor za dodajanje uteži za pravil¬ no uravnoteženje modela, katerega te¬ žišče mora biti na mestu, ki je prikaza¬ no na načrtu. Krilo leži na trupu pod kotom 2°, kar profilu zagotavlja optimalne pogoje za normalno letenje modela. Vsako od¬ stopanje lahko izravnavamo s podlaga- njem tanjše balze ali celo papirja. 10 marec 2002 - -5,- MODELARSTVO Od ideje do modela (1. del) SAŠO BABIČ Kljub vsej ponudbi na današnjem mo¬ delarskem trgu se včasih pojavi želja, da bi modelar izdelal nekaj popolnoma svo¬ jega. Od začetka do konca, od risalne de¬ ske pa do letenja. Od ideje do modela torej. Ta sestavek in še dva naslednja bodo poskušali take zamisli osvetliti, jih približati in predvsem predstaviti kot ure¬ sničljive. Seveda je konstrukcija radijsko vodenih modelov zelo zahtevna, a tudi tu se ob izkušnjah ter s pomočjo knjig in na¬ črtov najde nekaj receptov, ki preprosto veljajo. Ne sicer povsem in vedno, a do¬ volj, da služijo za izhodišče. od tega jih je samo nekaj z motorjem wal- ter major. Slednjo z oznako M po mnenju nekaterih kazi dolg in ozek nos, v kate¬ rem se skriva omenjeni motor. Kje najti več? Po izboru tipa letala in njegove izveden¬ ke za modeliranje se je lepo poigrati še z odločitvijo glede barvne sheme. Tu je vse prepuščeno domišljiji graditelja, če pa bi želeli, da je model res podoben pravemu le¬ talu, so najlažja reštev spletni iskalniki. Od teh je gotovo najprijaznejši in najbolj upo- nosom. Kaj torej želimo? Prvotna ideja je bila model park-fly. Nastala je pred nekaj meseci s predstavitvijo aeronce I.-3. Mo¬ del je povsem izpolnil pričakovanja, a kmalu se je pojavila želja po podobnem modelu, toda z drugimi lastnostmi. Tokrat bi želeli imeti majhen model, ki bi bil pri¬ jazen za transport, razmeroma zahteven za letenje in dokaj hitro zgrajen. Model naj bi bil sposoben odleteti osnovni akro¬ batski program z zahtevnejšimi liki (koli¬ kor to omogoča velikost modela). Krmi¬ ljen naj bi bil po nagibu, smeri, višini in plinu. Značilna shema izbranega letala. Kljub temu bomo za naš model iz- Nekatere barvne sheme so bolj nenavadne in očesu prijaznejše od brali sodobnejšo poslikavo. drugih. Na akrobatskem prizorišču danes pre¬ vladujejo letala, kot so extra 300, suhoj Su-31, edge 540, cap 232, giles 202. Našte¬ ta letala so izredno popularna tudi kot modeli. Vse skupaj se je nekako začelo leta 1975 s predstavitvijo novega zlina 50 L. Po najavi tovarne Zlin, da bo predstavi¬ la novo akrobatsko letalo, je bilo pričako¬ vati letalo, ki bo letelo počasi in elegant¬ no, kot je nekako veljalo za letala iz vzhodnega bloka. Sprva so na akrobatskih tekmovanjih prevladovala predvsem leta¬ la zlin Z-226, Z-326, Z-526 in ruski Jak-18, kasneje pa so se začela pojavljati letala, ki so letela veliko bolj agresivno od naštetih; to so bili predvsem dvokrilnik pitts spe- cial, zgodnji CAP-i in laser. Čehi pa so nepričakovano predstavili sodobno akrobatsko letalo z ameriškim motorjem lycoming, ki je bilo razen repa v celoti izdelano iz kovine in ni v ničemer spominjalo na predhodnika zlina Z-526. Krilo je imelo debel polnosimetrični pro¬ fil, V-loma skoraj ni bilo. Krilca za nagib so potekala po celem zadnjem robu kri¬ la, letalo pa je imelo hitrost vrtenja okoli osi 360° na sekundo, kar je bilo v času predstavitve nekaj nepojmljivega. Celot¬ na konstrukcija je bila certificirana za obremenitve +9 in -6 g, končna hitrost pa je bila nekaj pod 300 km/h (Z-526 ma¬ lenkost pod 200 km/h). Motor je imel 260 KM, v zadnjih izvedenkah pa so ga nad¬ gradili na 300 KM. Navzven se izvedenki razlikujeta predvsem po obliki in dolžini nosu, letali imata vgrajena različna tipa motorjev. Vsega skupaj je bilo v obeh iz¬ vedenkah L in M narejenih 80 zlinov 50, a Izvedenko M takoj prepoznamo po daljšem in ožjem nosu. raben http://www.google.com. Na števil¬ nih domačih straneh akrobatskih skupin in pilotov je moč najti podstran »galerija«, ki prinaša slike izbranega letala na tleh in v zraku v dovolj dobri ločljivosti. V veliko pomoč pri iskanju podrobno¬ sti o izbranemu letalu je torej internet (tu je še posebej uporabna spletna stran http://www.landings.com), sledijo knjige in enciklopedije. Neprecenljiv in pogosto najboljši vir informacij pa so revije, ki se ukvarjajo z dokumentacijo za izdelavo le¬ tečih maket. To sta predvsem nemška re¬ vija Scale založbe VTH in angleška revija Scale International založbe Traplet. Kaj pričakujemo? Pravo letalo je začrtalo pot sodobnega akrobatskega letenja. Všečno je s svojo obliko, posebej ugaja različica L s kratkim Kaj je dobro vedeti? Seveda je za to potrebno vsaj minimal¬ no poznavanje mehanike leta in konstruk¬ cij modelov. Pravo zakladnico takih znanj najdemo v treh knjigah, in sicer: dr. Ra¬ fael Cajhen, Radijsko vodenje letalskih modelov, TZS, Ljubljana, 1996, Jaroslav Lnenička, Jan Janovec, Aerodynamik der Motorflugmodelle, VTH, Baden-Baden, 1994, in Andy Lennon, Basics of R/C Mo¬ del Aircraft Design, Air Age, 1996. Knjiga dr. Cajhna da zelo dober splo¬ šni vpogled v to, kaj se dogaja z modelom v zraku. Nemška knjiga se podrobno po¬ sveča teoriji aerodinamike in mehanike leta ter poda primere izračunov. Knjiga ameriške založbe pa je zelo praktična, saj nam dobesedno ponuja recepte za to in ono, ki so ilustrirani s številnimi skicami, risbami in slikami. Literature s tega po¬ dročja je ogromno, vendar ni namen tega pisanja teoretizirati, temveč na primeru z rahlo poenostavljenim pogledom na kon¬ strukcijo modela in risanje načrta poka¬ zati, da je včasih doma mogoče narediti model pravega letala od začetka do kon¬ ca, ne pa do onemoglosti pri raznih trgov¬ cih iskati primerno sestavljanko ali jo na¬ ročati po pošti z druge strani zemeljske oble. Idejo torej imamo in začrtali smo nje¬ no izvedbo. Za pripravo načrta pa potre¬ bujemo še natančno risbo pravega letala. Kje jo dobiti, kako jo pretvoriti v digital¬ no obliko in to potem uporabiti za izdela¬ vo načrta, pa si bomo ogledali v nasled¬ njem prispevku. TT3.I 7 marec 2002 11 MODELARSTVO Določanje koeficienta upora modelarske rakete RASTO SNOJ Vsi tisti raketarji, ki so se že kdaj po¬ merili na vrhunskih tekmovanjih, dobro vedo, da s slabo oblikovano raketo ne mo¬ rejo doseči vidnejših rezultatov. Zaradi prevelikega zračnega upora pač ne bo po¬ letela dovolj visoko. Zračni upor je zaviralna sila, ki je ved¬ no usmerjena nasprotno hitrosti modela in v začetni fazi leta nasprotuje sili raket¬ nega motorja, prisotna pa je ves čas pole¬ ta. Za njegovo ovrednotenje moramo poz¬ nati količine, ki nanj vplivajo. Pri matema¬ tičnem opisu dovolj dobro velja enačba, ki ji rečemo kvadratni zakon upora in se 8laSi: F. = P ScxV 2 / 2. Tukaj pomeni F u silo upora, z p zapiše¬ mo gostoto zraka, S je površina čelnega preseka rakete (površina, ki je pravokot¬ na na smer hitrosti), v označuje hitrost ra¬ kete in c x je koeficient upora. V izračunih je seveda treba poznati vse navedene koli¬ čine oziroma konstante. Z določanjem preseka v praksi ni nobenih težav, dovolj je v tlorisu narisati raketo in izračunati ploščino dobljenega lika. Gostota zraka p je količina, ki je precej odvisna od nad¬ morske višine in je samo približno kon¬ stikalo stantna. Vendar si v tekmovalnih razme¬ rah s temi podrobnostmi ni treba beliti glave, saj pričakujemo višine letov le ne¬ kaj sto metrov ali kvečjemu kakšen kilo¬ meter nad tlemi. Dovolj točne vrednosti gostote pa dobimo po plinski enačbi ali iz tabel ob upoštevanju vremenskih razmer, zlasti tlaka in temperature ter s primer¬ nim atmosferskim modelom. Poleg tega so vremenske razmere za vse tekmovalce približno enake. Za modelarja precej večji izziv je dolo¬ čanje koeficienta upora, saj ga ne more¬ mo kar izračunati. Tak račun je že za eno¬ stavna geometrijska telesa prezapleten. Prav na ta zelo pomembni parameter pa lahko s primernim oblikovanjem modela še najbolj vplivamo. Za povrh moramo tudi v izračunih optimalne mase modela nujno poznati prav koeficient upora. Da pa bi bile težave še večje, je meritev v mo¬ delarskih razmerah precej zapletena in netočna. Zato si žal večina modelarjev po¬ maga z ocenjevanjem koeficienta svojega modela na sila preprost, a ne prav natan¬ čen način, ko ga primerjajo s tistimi mo¬ deli, pri katerih so te koeficiente že dolo¬ čili v laboratorijih in izsledke objavili. Najbolj znana me¬ rilna metoda za do¬ ločanje tega koefi¬ cienta je merjenje ae¬ rodinamičnih sil na model v vetrovnem tunelu. To je velika zaprta cev z močno turbino, ki poganja curek zraka. V enem delu naprave je test¬ na sekcija, kjer name¬ stijo model in merilne naprave ter merijo sile upora in vzgona nanj. Stoji lahko vodo¬ ravno ali pa je postavljen navpično, kar vpliva na enostavnost izvedbe. Zal pa je v enem in drugem primeru potrebna kar zahtevna in zmogljiva oprema, zato sta oba načina bolj v domeni profesionalcev. Kot alternativno možnost omenimo metodo prostega pada modela. Gre za raz¬ meroma enostaven in dostopen način do¬ ločanja koeficienta upora. Poznati mora¬ mo S, gostoto zraka, maso modela in težni pospešek g, merimo pa čas padanja t in vi¬ šino h, s katere smo model spustili. Še naj¬ večjo težavo tukaj pomeni natančno štopa¬ nje časa, kajti pri prostem padu z majhne višine nekaj metrov lahko že majhno od¬ stopanje nekaj stotink sekunde v izmerje¬ nem času pomeni usodno veliko napako v izračunu c x . Te napake so manj pomem¬ bne, če model pade z večje višine, vendar pa je to v praksi težje izvedljivo. In da ne pozabimo, potem, ko že poznamo čas in vi¬ šino, še vedno ne moremo kar enostavno izračunati c x , treba si je pomagati s kak¬ šnim posebej za to napisanim programom ali vsaj z elektronsko preglednico, ki ji po¬ sredujemo merske podatke in šele potem dobimo koeficient upora. Na model, ki »prosto« (v narekovajih zato, ker zaradi zračnega upora ne gre za šolsko definicijo prostega pada, saj tam zanemarimo vpliv ozračja) pade, delujeta le teža in sila zračnega upora. Nista enaki, zračni upor se povečuje in se po vredno¬ sti približuje teži, ki pa je vseeno vedno vsaj malo večja. Zaradi tega se model gib¬ lje pospešeno, pospešek se s časom manj¬ ša, kar je posledica čedalje manjše rezul¬ tante med težo in zračnim uporom. Manjši odprti zračni tunel z merilnimi napravami (foto iz razisko¬ valne naloge M. Mihoviloviča) 12 marec 2002 TIi* 7 II. Newtonov zakon za tak primer pra¬ vi: ma = mg-pSc x v 2 / 2. Z nekaj znanja višje matematike dobi¬ mo od tod naslednjo enačbo za opravlje¬ no pot: h = -m / (pSc x ) ln(l-th 2 (t(pSc x g/ (2m)), kjer smo poleg že navedenih oznak za po¬ samezne količine in konstante uporabili še In za naravne logaritme, th pa označuje funkcijo hiperbolični tangens. Ker gre za transcendentno enačbo, je za numerično Določanje koeficienta upora za izbrane vrednosti parametrov upora in mase mode¬ la. Vidimo, da je pri manjši višini padca po¬ trebna večja točnost merjenja časa. ■ a m 22:24 31 ' ■H * Časomerilna naprava (foto iz raziskovalne naloge M. Mihoviloviča) Del laserske mreže (foto iz raziskovalne na¬ loge M. Mihoviloviča) rešitev potreben majhen programček. Ka¬ korkoli že, po vstavljanju merskih podat¬ kov zdaj končno dobimo tako iskani koeficient upora. Metodo prostega pada sta davnega leta 1967 teoretično predlagala že Fesh- kens in Malewicky, oba z MIT-a, še natanč¬ neje pa je bila opisana v priročniku Raket¬ no modelarstvo (TZS, 1991) Čudna in Snoja. Zares uporabne meritve po tej me¬ todi pa so bile narejene šele pred kratkim (vsaj, kolikor je to znano avtorju članka). Zasluge gredo mlademu raziskovalcu Mihi Mihoviloviču, tedaj dijaku 3. letnika tehniške gimnazije na Vegovi v Ljubljani, ki je pod mentorstvom avtorja članka do¬ segel prvo mesto med desetimi fizikalni¬ mi nalogami na srečanju mladih razisko¬ valcev lanskega aprila v Ljubljani. Njego¬ vo uspešno narejeno meritev je omogoči¬ la elektronska časomerilna naprava z last¬ no napako merjenja časa samo 0,00001 s, kar je pravzaprav tako natančno, da na¬ pak zaradi časa ni treba upoštevati. Stro¬ kovno pomoč pri izdelavi te naprave sta mu nudila dr. Jan I. Lokovšek in univ. dipl. ing. Anton Orehek iz SŠER. Kako je svojo meritev naredil Miha Mi- hovilovič? Raketa visi na nosilcu na višini več metrov nad tlemi. Glavni del nosilca je elektromagnet. Ker ima raketa v bazi, kjer je sicer motor, majhno jekleno krogli¬ co, jo magnetna sila drži, da ne pade. Mer¬ jenje časa se lahko prične, ko s stikalom prekinemo tok v elektromagnetu. Zaradi prehodnih pojavov in zakasnitve v času padanja pa je bolje meriti čas padca od trenutka, ko raketa zares začne svoje giba¬ nje proti tlom. Tik pod glavo so bila po¬ stavljena svetlobna vrata, sestavljena iz la¬ serja in svetlobnega senzorja. Padajoča ra¬ keta je prekinila laserski curek in tako sprožila elektronsko uro časomerilne na¬ prave. Večjo težavo je pomenilo zaustav¬ ljanje ure pri tleh. Z enako metodo kot ob padcu tam ne bi uspeli, saj se model celo v mirnem ozračju ne giblje dovolj navpič¬ no in ne bi prekinil ozkega svetlobnega žarka drugega laserja. Ta je bil nameščen ob veliki kartonski škatli s senom, v kate¬ rega je padel model, s čimer na enostaven način učinkovito ublažimo udarec in pre¬ prečimo poškodbe rakete. Zato je izdelal napravo, ki smo jo poimenovali kar laser¬ ska mreža. Ta je narejena iz dveh dolgih ravnih in vzporednih zrcal na okvirju ter z laserjem ob začetku enega izmed zrcal ter s svetlobnim senzorjem na koncu. Z nagibanjem laserja lahko dosežemo pri¬ merno majhno razdaljo med odbitimi žar¬ ki, tako se raketa pri padcu na mrežo od¬ bitih žarkov ne izmuzne. Nekje znotraj mreže zagotovo pride do prekinitve žar¬ ka, kar zazna elektronika in merjenje časa ustavi. Sliši se enostavno, vendar so v praksi tudi s to metodo težave. Zrcala namreč niso idealna, pri vsakem odboju se izgubi nekaj odstotkov vpadne svetlobe. Ker so bila pri meritvah uporabljena kar običaj¬ na ravna ogledala, ki imajo metalizirano zadnjo stran, so bile kaj kmalu opazne tudi tiste optične napake, ki jih sicer ne opazimo pri precizno brušenih zrcalih, ki odbijajo svetlobo le s svoje sprednje stra¬ ni. Svetloba se je namreč delno odbila že na sprednji strani zrcala, oslabljena šla v zrcalo, se odbila na zadnji ploskvi in šla nazaj ven, kjer je spet prišlo do delnega odboja, ki je oslabil laserski curek. Poleg tega obe ploskvi takšnega zrcala, kuplje¬ nega pri steklarju, nista dovolj natančno brušeni niti ne dovolj vzporedni, kar pov¬ zroči, da odboji niso v isti ravnini. Pri pre¬ hodu skozi steklo in nazaj pa pride do izraza tudi absorpcija svetlobe v steklu, kar dodatno oslabi svetlobni curek. Zato je bilo kar precej težko zagotoviti dovolj dobro vzporednost obeh zrcal, curek je bil že po nekaj odbojih tudi precej oslab¬ ljen in razpršen. Kot je znano, laserski cu¬ rek vedno malo divergira (se širi nara¬ zen), in kmalu se je pokazala tudi ta nev¬ šečnost, ki je še dodatno slabila odbito svetlobo. Vse našteto je povzročalo težave tudi na senzorju na koncu zrcala, saj je bila svetloba tam že precej šibka. Nekoli¬ ko je pomagal rdeč filter, ki je izločil velik del indirektno prihajajoče sončne svetlo¬ be in tako tam vsaj relativno povečal de¬ lež rdeče svetlobe odbitega curka. Navzlic omenjenim težavam, ki so na¬ rekovale malo odbojev in s tem majhno mrežo dimenzij 60 x 60 cm ter posledič¬ no majhno višino padca, je bila natanč¬ nost merjenja časa vendarle tolikšna, da je poskus uspel tudi z višine samo nekaj me¬ trov. Končni izračun je dal vrednost koe¬ ficienta upora 0,4 (1±0,1), kar se lepo uje¬ ma z znanimi podatki za podobno obliko¬ vano modelarsko raketo jewelin. Pred modelarji je zdaj izziv, da s po¬ dobno napravo, ki je ni težko narediti, tudi sami vendarle začnejo eksperimen¬ talno ugotavljati koeficiente upora svojih raketnih modelov in tako še izboljšajo svoje tekmovalne dosežke. V pomoč pri izdelavi ustrezne elektronske časomeril¬ ne naprave pa bo Tim v prihodnjih števil¬ kah objavil tudi njen načrt. Jože Čuden, Rasto Snoj RAKETNO MODELARSTVO Kompletni priročnik za raketne modelarje. Poleg razvoja dejavnosti in športnih pravil so v knjigi opisani gradnja, oprema in izstreljevanje raketnih modelov, orodja, stroji in gradiva, raketni motorji in aerodinamika raket. Priložena je tudi zbirka načrtov. 222 strani, 21 x 27,5 cm, cena: 3.240 SIT Naročniki revij TIM in ŽIT imajo pri nakupu knjige 20 % popusta. .TTIi 7 marec 2002 13 MODELARSTVO Modeli slovenskih jadralnih letal (9. del) KB-2 udarnik MARJAN KLENOVŠEK Tako kot letalo triglav, je tudi jadralno letalo udarnik nastalo kot odgovor na decembra 1946 razpisani natečaj za pro¬ jekte zmogljivejših jadralnih letal. Svoj projekt jadralnega letala s prvotnim ime¬ nom »Hudournik« sta konstruktorja Du¬ šan Cener in Marjan Slanovec predložila komisiji do zahtevanega roka. Kot vemo, je komisija kot najboljšega izbrala projekt »Karavan« (iz njega je nastalo letalo Tri¬ glav), drugo mesto na natečaju pa je osvo¬ jil projekt »Hudournik«. Zaradi hitrejšega dela in manjših stroškov sta se obe skupi¬ ni konstruktorjev združili in ustanovili Konstrukcijski biro Letalske zveze Slove¬ nije. Vsa letala, ki so nastala v tem biroju so imela kratico KB. Triglav je tako postal KB-1, na osnovi projekta »Hudournik« pa je nastalo letalo KB-2 udarnik. Prototip udarnika (slika 1) so seveda izdelali v edini slovenski letalski tovarni Letov v Ljubljani. Z vrhunskim jadralnim pilotom Milanom Boriškom za krmili je prototip prvič poletel 29. 10. 1948 v Les¬ cah (slika 2). Torej le nekaj dni za prvim poletom triglava. Prvi preizkusni poleti so bili obetavni, natančnejši preizkusi pa so pokazali, da ima letalo tudi precej slabosti. Drsno število je bilo bistveno manjše od teoretično predvidenega, precej velika pa je bila tudi hitrost padanja pri manjših hi¬ trostih letenja med kroženjem v termičnih stebrih. Konstrukcijska zasnova letala, predvsem izbrani profil krila, je bila pre¬ prosto prezahtevna za tedanjo tehnologijo gradnje jadralnih letal iz letvic, vezane plošče in platna. Ker prototip ni izpolnil pričakovanj, njegovega razvoja niso nada¬ ljevali in zgrajeno je bilo eno samo letalo. Zato so tudi podatki o tem, na pogled zelo elegantnem letalu, v strokovni literaturi zelo skopi. Udarnikov trup so v tovarni Letov nekaj let kasneje uporabili pri grad¬ nji poskusnega jadralnega letala KB-9 eks- perimental. Krila tega letala so bila še ved¬ no lesena, vendar izdelana po posebni tehnologiji. Ta je zaradi mnogo natačnejše, vendar tudi zahtevnejše izdelave omogoča¬ la uporabo laminarnih krilnih profilov. Udarnik je bil visoko sposobno enose- do ramenokrilno leseno jadralno letalo. Za gradnjo zelo zahtevna krila trapezne obli¬ ke so bila v celoti prekrita z vezano ploščo. Imela so razmeroma velik galebji lom, ki je letalu zagotavljal zadostno prečno stabil¬ nost. Krila so imela vgrajena zakrilca tipa NACA 2b s špranjo in deljena krilca, ki so se deloma odklanjala skupaj z zakrilci. Ae¬ rodinamične zavore na krilih so bile izved¬ be h lit ter in so bile zelo učinkovite. Zelo dolg trup pollupinaste gradnje je imel ova¬ len presek. Kot je bilo takrat običajno, je bil izdelan iz lesenih reber in vzdolžnih le¬ tvic ter prekrit z vezano ploščo. Nekoliko pred težiščem je bilo nameščeno kolo, nos in rep trupa pa sta bila okrepljena z drsni¬ ma smučkama. Kabina letala je bila kaplja¬ ste oblike in izdelana iz treh delov. Po obli¬ ki je spominjala na kabine tedanjih lovskih letal in je pilotu omogočala odličen raz¬ gled na vse strani. Njen srednji del se je od¬ piral na desno stran (slika 3). Smerni stabi¬ lizator se je pričenjal z grebenom na trupu, višinski pa je bil vgrajen v trup razmeroma nizko. Oba stabilizatorja sta bila prekrita z vezano ploščo, krmili pa s platnom. Smer¬ no krmilo je bilo uravnoteženo aerodi¬ namično, višinsko pa s protiutežjo. Trimer višine je bil na desni polovici višinskega krmila. Osnovni tehnični podatki o udarniku: krilo je imelo razpon 15 m. V korenu krila je bil uporabljen profil NACA 23014, ki je na koncih krila prehajal v profil NACA 23008. Površina krila je bila 15 m 2 ob raz¬ meroma skromni vitkosti 15. Kot loma krila je bil 10°. Letalo je bilo dolgo 7,6 m in je prazno tehtalo celih 200 kg. Nosilo je do 100 kg težkega pilota. Najboljše dr¬ sno število je bilo približno 26 pri hitrosti 79 km/h, najmanjša hitrost padanja pa je bila približno 0,7 m/s pri hitrosti letenja 63 km/h. Izdelava modela Kot druga letala v naši seriji je tudi model udarnika izdelan v merilu 1 : 25. Osnovno gradivo je lahka vendar trdna Slika 1. Na tej slabo ohranjeni fotografiji vidimo značilno obliko udarnikovih kril in trupa. Slika 2. Udarnik med poletom Slika 3- Značilna kabina udarnika Slika 4. Kartonske šablone in sestavni deli trupa z vstavljeno obteži¬ tvijo 14 marec 2002 TIRI 7 Slika 5. Šablone ter deli višinskega in smernega repa Slika 6. Žične povezave prilepimo v obe višinski krmili. \ Slika 7. Tako sestavimo dela leve polovice krila. balza. Poleg balze različnih debelin boste za izdelavo modela potrebovali še košček vezane plošče za izdelavo »kolesa«, bakre¬ no žico premera 0 0,4 mm za povezavo krmil s stabilizatorji, svinec za obtežitev in nekaj kartona za izdelavo šablon. Seve¬ da tudi brez modelarskega orodja, lepil in laka ne bo šlo! Pred začetkom izdelave trupa si izde¬ lamo kartonske šablone, ki jih bomo upo¬ rabili pri zarisovanju delov na balzo in pri natančni obdelavi obrisa trupa in repov. Osnovni del ploščatega trupa modela je iz balze, debele 3 mm. Njegovo obliko zari¬ šemo na kos balze ob šabloni in ga izreže¬ mo z modelarskim nožem in rezljačo. Izrežemo tudi luknjo za obtežitev in jo de¬ loma zapolnimo s kosom svinca za obteži¬ tev. Z belim lepilom prilepimo na osnov¬ ni del trupa dve 1,5 mm debeli in 150 mm dolgi bočni opiati iz balze. Z njima okrepi¬ mo trup, omogočimo boljši stik krila in trupa in hkrati zapremo prostor za obteži¬ tev (slika 4). Belo mizarsko lepilo se suši razmeroma počasi, zato lahko med njego¬ vim sušenjem izdelamo sestavne dele nav¬ pičnega in vodoravnega repa. Tudi pri za¬ risovanju in izdelavi repov uporabimo kartonske šablone (slika 5). Dele obeh re¬ pov izrežemo iz lahke 2 mm debele balze. Zvijanje smernega krmila preprečimo tako, da ga sestavimo iz treh delov, ki jih zlepimo s cianoakrilatnim (sekundnim) lepilom. Smerno krmilo naj bo nekoliko preveliko; natančno ga bomo obdelali ka¬ sneje. Višinski stabilizator in obe krmili sestavimo v celoto s kratkimi koščki ba¬ krene žice 0 0,4 mm. Najprej si z buciko pripravimo luknjice v stabilizatorju in kr¬ milih, stične robove stabilizatorja in krmil Slika 8. Obe polovici krila zlepimo v celoto. Slika 11. Krilo prilepimo v utor na trupu in stik utrdimo z bucikami. Slika 9- Delno obrušen trup s prilepljenim smernim repom in vgraje¬ nim kolesom Slika 10. Trup modela udarnika je izdelan. TIKT 7 marec 2002 15 MODELARSTVO MODELARSTVO 300 125 TTKI 7 marec 2002 16 marec 2002 TTKi 7 25 pitno. Slika 15. Leteča polmaketa udarnika v merilu 1:25 Slika 13- Višinski stabilizator prilepimo v utor na trupli. Slika 14. Rep modela z nameščenimi krmili zaokrožimo, nato v luknjice vstavimo koščke žice, ki pa jih prilepimo le v krmi¬ la (slika 6)! Z brusilnim papirjem, nape¬ tim na deščici, višinski rep nekoliko stanj¬ šamo, ga profiliramo in oblikujemo. Po končanem brušenju obe krmili snamemo s stabilizatorja. To nam bo olajšalo vgrad¬ njo višinskega stabilizatorja v trup. Dele smernega repa bomo natančno obdelali potem, ko bodo prilepljeni na trup. Če smo bili pri izdelavi repov dovolj hitri, se lepilo, s katerim smo prilepili bočni opiati trupa še ni posušilo, zato se lotimo izdelave krila. Obe polovici krila z modelarskim nožem, vodenim ob kovin¬ skem ravnilu, izrežemo iz lahke balze, de¬ bele 5 mm. Najprej ju obrusimo tako, da sta na koncih debeli približno 2 mm, nato pa ju z modelarskim obličem in z bruše¬ njem profiliramo. Zaradi galebjega loma krila je njegovo sestavljanje nekoliko neo¬ bičajno. Na razdalji 125 mm od korena krila obe polovici najprej pazljivo prere¬ žemo. Da je rez raven, vodimo modelarski nož ob kovinskem ravnilu! Stične površi¬ ne poševno obrusimo tako, da sta končna dela krila dvignjena za 22 mm, nato pa oba dela leve in desne polovice krila zle¬ pimo na šablonski deski ali drugi primer¬ ni ravni površini. Pri tem oba končna dela krila položimo na 22 mm debelo podlago (slika 7). Dele lahko zlepimo z modelar¬ skim ali z belim lepilom. Modelarji z več izkušnjami lahko uporabijo tudi gostejše cianoakrilatno lepilo (gel). To lepilo na¬ mreč dobro zapolni špranje, ki so posledi¬ ca nenatančnega brušenja. Vendar pa vas moram opozoriti, da se zelo hitro strdi in ne dopušča popravljanja medsebojne lege lepljenih delov! Obe krilni polovici zlepimo v celoto. Stični površini v korenu poševno obrusimo in prilagodimo zahte¬ vanemu galebjemu lomu. Končne dele leve in desne polovice krila podložimo, nato pa polovici zlepimo (slika 8). Če smo uporabili katero od počasi sušečih se le¬ pil, stik utrdimo z bucikami. Izdelavo modela nadaljujemo z bruše¬ njem bočnih opiat trupa. S pomočjo kar¬ tonske šablone oblikujemo trup in izdela¬ mo utor za krilo. Na spodnji strani trupa s koničastim modelarskim nožem previdno izrežemo utor in vanj vlepimo »kolo« iz 2 mm debele vezane plošče. S cianoakri- latnim lepilom na zadnji del trupa prilepi¬ mo smerni stabilizator in oba dela gre¬ bena iz 1,5 mm debele balze. Zadnji del trupa nato stanjšamo na debelino 2 mm, tako da dobimo lep prehod v smerni rep in zadnji rob smernega stabilizatorja ter sprednji rob smernega krmila zaokroži¬ mo. Na smernem krmilu in na stabiliza¬ torju s svinčnikom označimo mesta za žič¬ ne vložke in zanje z buciko pripravimo luknje. Pri tem moramo biti previdni, da balza ne poči in da luknjice niso postrani. Žične vložke vlepimo le v smerno krmilo, nato pa rep sestavimo in krmilo na spod¬ nji strani z brušenjem prilagodimo trupu. Na spodnjo stran zadnjega dela trupa pri¬ lepimo smučko iz 2-mm balze. Smerno krmilo snamemo in v zadnji del trupa izpilimo ali previdno izrežemo utor za vodoravni stabilizator (slika 9). Iz 6 mm debele balze Izdelamo še kabino. Njeno obliko ob kartonski šabloni prerišemo na primeren kos balze in jo z rezljačo izžaga- mo. Spodnjo stran kabine obrusimo tako, da se natančno prilega utoru v trupu. S kapljico cianoakrilatnega lepila jo prilepi¬ mo na trup tam, kamor bomo kasneje pri¬ lepili krilo. Smerni rep, kabino in trup zdaj natančno oblikujemo in zaoblimo vse robove (slika 10). Na stičnem mestu trupa in krila v trupu z brušenjem izdelamo utor V-obli- ke in vanj z belim lepilom ali ž lepilom UHU-hart prilepimo krilo. Pri tem mora¬ mo paziti, da krilo ni nameščeno postra¬ ni. Stik krila in trupa utrdimo z bucika¬ mi (slika 11). Ko je lepilo suho, spodnjo stran kabine z brušenjem prilagodimo profilu krila in kabino prilepimo (slika 12). Zdaj je čas, da oblikujemo zaključke krila, v utor na zadnjem delu trupa pa s cianoakrilatnim lepilom prilepimo vi¬ šinski stabilizator. Tudi pri lepljenju sta¬ bilizatorja moramo biti pozorni na nje¬ gov pravilni položaj. V utor zadaj prile¬ pimo še košček 2 mm debele balze in odvečno gradivo odbrusimo (slika 13). Končno na smerni in višinski stabiliza¬ tor prilepimo krmila (slika 14) in model je izdelan. Natančno ga pregledamo, z brušenjem popravimo drobne napake, nato pa model dvakrat prelakiramo z razredčenim brezbarvnim nitrolakom in obrusimo (slika 15). Zelo gladko povr¬ šino modela dobimo, če za drugo laki¬ ranje uporabimo razredčeni nitrolak, ki smo mu dodali nekaj smukca ali otroškega pudra in model obrusimo s fi¬ nim vodr.obrusilnim papirjem gradacije 400-600. Z dodajanjem šiber v prostor za ob¬ težitev uravnamo težišče modela tako, da je približno 22 mm za sprednjim robom krila. Model bo očem še prijet¬ nejši, če boste na krilu s tankim proti vodi odpornim črnim flomastrom zari¬ sali krilca, zakrilca in zavore, na desnem delu višinskega krmila pa trimer. Na ka¬ bino narišite črte, ki označujejo nosilne okvirje delov kabine. Viri: Revije: Krila 2, 1956, Krila 2, 1958, Ljud¬ ska tehnika 4, 1950 26 mn marec 2002 - MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno SpPz 2 luchs (Revell, kat. št. 03118, M 1 : 72) ANDREJ KOGOVŠEK Oklepno vozilo SpPz 2 luchs (SpPz - Spahpanzer (izvidniško oklepno vozilo)) že dobro poltretje desetletje služi v izvid- niških enotah nemškega Bundeswehra. Navdih za vozilo so konstruktorji prav go¬ tovo našli v vozilih tipa SdKfz.23, 232 in 234, ki so jih Nemci s pridom uporabljali med II. svetovno vojno. Osemkolesni ok¬ lepnik je namreč mogoče upravljati v obe smeri (naprej in nazaj), kar mu skupaj z domišljenim vzmetenjem, obešenjem in 10-batnim 389-konjskim, večgorivnim motorjem omogoča odlične vozne lastno¬ sti. Bojni del vozila predstavlja kupola, v katero so nameščeni 20-mm Rheinmeta- lov top ter optične opazovalne naprave. Vozilo upravlja štiričlanska posadka, ki jo sestavljajo poveljnik, namerilec ter spred¬ nji in zadnji voznik, ki je hkrati tudi radio- operater. Po maketi v merilu 1 : 35 je Revell iz¬ dal maketo pričujočega oklepnika še v manjšem merilu. V standardni Revellovi škatli dobimo štiri drevesca z več kot 90 različnimi v temnozeleno plastiko ulitimi deli. Maketo sestavljajo trije sklopi: oklep vozila z za to merilo odlično ponazorjeni¬ mi detajli, vozno-upravljalni del z obeše¬ njem, vzmetenjem in osmimi kolesi, ki imajo sicer nekoliko poenostavljen, ven¬ dar zelo prepričljivo ponazorjen profil pnevmatik, ter kupola, ki pa prav tako ne zaostaja za drugi¬ ma dvema sklopo¬ ma in odlično zao¬ kroža ugodni vtis o maketi. Samo se¬ stavljanje vam ne bo delalo večjih preglavic. Nekoli¬ ko več časa si bo¬ ste morali vzeti le za zapleten po¬ gonski in krmilni del, saj diferenciali ne gredo preveč natančno skupaj, tako da bo treba nekaj malega kita- nja in brušenja. Prav tako boste morali nekaj več pozornosti nameniti vsem manjšim delom (orodje, oprimki, ipd.) in jim z ostrim rezilom maketar- skega noža ali s finim brusilnim papir¬ jem odstraniti manjše sledove ulivanja, predvsem na mestu stikov obeh delov orodja. Samostojno pa bo treba izdelati tri antene. Za označevanje in barvanje so pri Re- vellu maketarjem namenili dve možnosti. Predstavili so dve vozili iz mirovnih ope¬ racij KFOR (Kosovo 1999) in SPOR (Bo¬ sna 1998), obe v nemškem standardnem maskirnem vzorcu. Sicer natančne nalep¬ ke so žal nekoliko predebele, tako da pri¬ poročam ustrezno pripravo površine pred lepljenjem s svetlečim lakom, kakor tudi uporabo mehčalca nalepk, da bi se izognili nadležnemu srebrenju oz. svetli¬ kanju. Ne glede na to zagotavljam, da je ma¬ keta vkljub nekaterim res majhnim po¬ manjkljivostim vredna nakupa, saj v mar¬ sičem prekaša večino novejših Revellovih maket v večjem in za izdelavo precej bolj prijaznem merilu. TIMOVI OGLASI PRODAM RV-napravo Futaba conquest FP-6 (22.000 SIT), izpuh za motor S.T. 1,8 cm', več elektromotorjev in 50 načrtov letal. Marjan Hvalič, Rožna dolina, Partizanske tehnike 1 5000 Nova Gorica, tel.: (05) 302-15-36 PRODAM 70 cm visoko raketo s padalom in motorjem za dosega¬ nje večjih višin, primerno za osnovnošolska tekmovanja in starejše modelarje. Cena je 2.500 SIT. Tel.: (041) 822-366 PRODAM različne modelarske raketne motorje totalnega impulza od 1,25 do 20 Ns. Tel.: (01) 479-02-20 TIMOVI NAČRTI - KNJIGE Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 - RASIC 4 STAR, motorni letalski RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 2 - UPA I. RV-model jadrnice. 550 00 TIMOV NAČRT 3 - HOT-94. |adralni RV-model. 650 00 TIMOV NAČRT 4 - CESSNA 180, polmaketa letala. 700,00 TIMOV NAČRT 5 - KIM I, RV-model katamarana. 550,00 TIMOV NAČRT 6 - TIMOV HUS. jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550 00 TIMOV NAČRT 7 - HOT-95. jadralni RV-model. 650.00 TIMOV NAČRT 8 - TIMOV HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 9 - TOMV-E, elektromotorni jadralni RV-model. 700,00 TIMOV NAČRT 10 - POLIKARPOV 1-15 RIS, polmaketa lovskega letala. 550,00 TIMOV NAČRT 11 - GITA, jadralni RV-model. 700 00 TIMOV NAČRT 12 - RAC00N HLG-3.65o|oO TIMOV NAČRT 13 - AKRORAT 40, trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 14 - UTVA-66H. maketa vodnega letala 550 00 TIMOV NAČRT 15 - RV-MODEL TRAJEKTA. 550,00 TIMOV NAČRT 16 - SPITFIRE, RV-polmaketa za zračni bo : 550.00 TIMOV NAČRT 17 - TRENER 40, trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 18 - LUPO, elektromotorni RV-model. 650.00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 WARHAWK. RV-polmakela za zračne boje 650.00 TIMOV NAČRT 20 - POTEPUH. RV-model motorne jahte 650 00 TIMOV NAČRT 21 - BAMBI. šolski jadralni RV-model. 650.00 TIMOV NAČRT 22 - SLOVENKA, RV-jadrnica metrskega razreda 650,00 TIMOV NAČRT 23 - E-TRAINER. trenažni RV-model z električnim pogonom 650 00 TIMOV NAČRT 24 - P 51 B/D MUSTANG. RV-polmaketa za zračni boj. 550 00 TIMOV NAČRT 25 - MESSERSCHMITT BF-109. RV-polmaketa za zračni boj. 550 00 TIMOV NAČRT 26 - AERONCA L 3, RV-polmaketa letala. 550,00 Načrte lahko naročite na naslov uredništva: Revija TIM. Lepi pot 6. 1000 Ljubljana, tel.: 1011 479-02-24. Poleg načrtov vam iz našega knjižnega programa priporočamo še naslednje izdaje: J. Čuden. R. Snoj: RAKETNO MODELARSTVO. 3.240,00 R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO ... 2 400 00 V. Zupan: MALE ŽELEZNICE. 2 400 00 M. Zorec: SVETOVNI SPLET. 2 914 00 Dr. R. Cajhen: RADIJSKO VODENJE LETALSKIH MODELOV. 2 700 00 J. Bohm: ELEKTRONIKA V DOMAČI DELAVNICI . 3.985.00 F. Klessllng: IZDELAJMO SAMI .6.156.00 D. Bajt: VSEVEONIK I3. predelana Izdala). 6 990 00 M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE . 820 00 MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI . 2 980.00 Del«, Botermans. Oker: MISELNE IGRE VSEGA SVETA . 3 980.00 Mitja Maruško, MALA KRILA . 3.928 00 Naročniki revij TIM in ŽIT imajo pri nakupu knjig 20 % popusta. TTET 7 marec 2002 27 ELEKTRONIKA Malce večji sedemsegmentni LE D-p ri kazova I n i k TOMAŽ KOGEJ Prikazovalnik je bil narejen za digital¬ ni štarter za raketne modele (TIM 3/99), uporabimo pa ga lahko tudi drugje, kjer že imamo običajni sedemsegmentni LED-prikazovalnik s skupno katodo. Lah¬ ko ga zamenjamo z obstoječim ali pa ga priključimo kar vzporedno. Deluje po istem principu kot sedemsegmentni LED-prikazovalnik, le da je tu vsak seg¬ ment sestavljen iz desetih LED-diod. Ve¬ zava posameznega segmenta je prikaza¬ na na električni shemi 1. Kot vidimo, je po pet diod vezanih zaporedno. To po¬ meni, da prikazovalnika ne moremo na¬ pajati z manj kot 8,5 V (na vsaki diodi je padec napetosti približno 1,7 V). Tudi tu je najbolje uporabiti 12-V napajanje. Ker z izhodi dekoderja ne moremo nepo¬ sredno krmiliti diod (krmilni tok je Deset LED-diod je že prispajkanih. Še šestde¬ set diod... pribl. 20 mA na segment) si pomagamo s tranzistorjem. Pri digitalnem štarterju je bilo za kr¬ miljenje prikazovalnika uporabljeno in¬ tegrirano vezje 451 IB. To vezje je deko- der za BCD-kodo (Binary Coded Decimal - 4-bitna dvojiška koda za desetiška šte¬ vila), ki jo priredi za krmiljenje prikazo¬ valnika, na katerem potem vidimo nam bolj razumljiva desetiška števila. Vsak izhod dekoderja 4511 (nožiče 9-15) kr¬ mili en segment prikazovalnika (gl. tabe- Posamezni segment je sestavljen iz desetih LED-diod. 28 marec 2002 ELEKTRONIKA Stran spajkanja Stran elementov lo 2). Risba 1 prikazuje razporeditev no¬ žič na dekoderju. Električno vezavo seg¬ mentov vidimo na električni shemi 2. Segmente je najbolje pritrditi na tanj¬ šo vezano ploščo formata A 4. Pravilno razporeditev segmentov prikazuje risba 2. Pozitivne in negativne priključke seg¬ mentov povežemo med seboj, na pri¬ ključke ki krmilijo tranzistor pa prispaj- kamo tanjše kable dolžine vsaj 2 m. Še najbolje je uporabiti sedemžilni vodnik. Dobro je, da ima vsaka žila svojo barvo. Žila, prek katere krmilimo segment a, naj bo npr. rumene barve, žila za segment b rdeče itd. Tako bomo laže vedeli, kam na ženskem konektorju (DB9F) prispajkati katero žilo. Ker se morajo videti cifre na prikazovalniku tudi ob močni sončni svetlobi bomo za diode uporabili viso- kosvetleče LED-diode s svetilnostjo 3500 med (milikandel). Za nosilec prikazovalnika je najbo¬ lje uporabiti dvometrsko aluminijasto cev premera 20 mm. Za dodatna vpraša¬ nja se lahko obrnete na e-naslov avtorja: tomzi007@yahoo.com. Tabela 1 Vhodno-izhodna tabela za 4511 B Risba 2 Seznam elementov: Upori: R 1: 1 kW, 7 kosov R 2: 180 W, 7 kosov Polprevodn iki: tranzistor BC 547, 7 kosov LED 3500 med (visoko svetleča), 70 kosov Drugo: konektor DB9F (ženski za na kabel) + ohišje, sedemžilni vodnik, akumulator 12 V X lahko zavzame vrednost 0 ali 1. Tabela 2 Specializirana trgovina za elektroniko in radioamaterstvo *** NOVO NA ŠTAJERSKEM *** VSE ZA MODELARJE radijsko vodeni modeli avtomobilov, letal in ladij, makete, rezervni deli, pribor, modelarsko orodje, balza, letalska vezana plošča, lepila ... Graditeljem nudimo svetovanje in strokovno pomoč. ČIP d. o. o.. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor, tel.: 02/420 3 444 Poslujemo: ponedeljek-petek: od 08. 00 do 18. 00 , sobota: od 08. 00 do 13. 00 . TEST 7 marec 2002 29 IZDELEK ZA DOM Obnovimo si starega ponija (i. del) SAŠO AVSEC Uvod Poletje (pa tudi pomlad in jesen) je primeren čas za krajo koles. Jasno je, da jih ne krademo mi, bralci Tima - zgodi pa se, da nekega dne, kar naenkrat izgine naše priljubljeno kolesce, s katerim smo se popeljali do bližnje trgovine, pošte ali do prijateljev. Izguba sicer ni usodna, je pa neprijet¬ na. Kaj sedaj? Filozofije so zelo različne. Možnost, da bi se tudi mi polotili enakega postopka, bomo kar takoj izključili. Nekaj hrbtenice je pa že treba ohraniti, pa če to kdo vidi ali ne. Vsak zase ve, da so dolgo¬ trajni uspehi mogoči samo na poštenih in plemenitih dejanjih. Lahko bi seveda jo¬ kali in prosili za denar, s katerim bi si ku¬ pili novo kolo. Lahko si najdemo tudi kakšno delo in si denar za novo kolo za¬ služimo. Verjetno najlepša rešitev pa je ta, da nekje staknemo kakega starega, zavržene¬ ga ponija, dokupimo manjkajoče dele in ga obnovimo. Od začetka do konca. Kako smiselna je ta rešitev? Kakor za koga. Tudi najbolj preprosto kolo ima množico sestavnih delov, ki jih (poleg vijakov) po¬ vezujejo spretnost, znanje, občutek, na¬ tančnost, marljivost in preudarnost. To so pa dokaj čudni strojni elementi: več kot jih daš od sebe, več jih dobiš. Poleg nove¬ ga (starega) kolesa bomo tako pridobili še kup koristnih lastnosti. Ali jih bomo sploh kdaj potrebovali? Kakor kdo. Neka¬ teri se pač s kolesom v življenju ne bodo peljali dlje kot do sosedov, drugi bodo od¬ tavali do morske obale, tretji pa jo bodo pihnili čez kontinente. Čisto nemogoče je vedeti, v katero skupino bomo čez leta padli, zato je dobro z delom začeti kar ta¬ koj ... Pomembno je dvoje: da se pri delu ne poškodujemo in da delo opravimo tako, da se ne bomo poškodovali pozneje, med vožnjo. Pred vsakim delom zato ocenimo nevarnost, ki nam preti: kam bo poletela konica izvijača, če se nam bo izmaknila iz zareze v vijaku, kam bomo udarili z roko, če se stakne ključ ali če se odlomi vijak in podobno. Zato ves čas pazimo, kje imamo roke. Postopki niso posebej nevarni, am¬ pak že to, če se urežemo, odrgnemo, uščipnemo ali nam izvijač preluknja kožo, je dovolj neprijetno, da se splača delati počasi, previdno in preudarno. V našem primeru smo uporabili stare¬ ga zelenega ponija, ki smo ga razstavili, očistili, pobarvali, sestavili in nastavili. V treh nadaljevanjih bomo opisali vse po¬ stopke in orodje, ki ga potrebujemo, da staro kolo, ki ga že vabljivo kliče odpad, postavimo spet na cesto oziroma na kole¬ sarsko stezo. Razstavljanja kolesa gotovo nima smisla opisovati, saj poteka čisto enako kot sestavljanje, le v obratni smeri. Razli¬ ka v resnici obstaja in včasih je razstavlja¬ nje mnogo težje od sestavljanja: rja na sta¬ rem kolesu zlepi vijake in ogloda utore, mast v ležajih je nagnusno črna in veriga je umazana. Nekateri deli so morda skriv¬ ljeni ali počeni, kot na primer okvir na sli¬ ki, v katerem zeva nekaj mm široka razpo¬ ka. Že med razstavljanjem si ogledamo se¬ stavne dele kolesa in ocenimo, kaj se da uporabiti, po kaj pa bo treba v trgovino. Za barvanje je treba nekaj barve, ne¬ kaj obešal (15 cm dolge kose trde žice zvi¬ jemo v obliki črke S) in veliko domišljije. Ko smo z okvirja kolesa pobrali vse, kar je bilo pač na njem (vključno s prednjimi vi¬ licami), ga temeljito očistimo blata in maščob ter odstranimo stare nalepke. Blato odleti takoj, ko ga zadene curek vode iz cevi za zalivanje vrta. Ostanke na¬ lepk odstranimo z nekaj kapljami alkoho¬ la. Trdovratne mastne madeže napojimo z nafto (domače ime za kurilno olje, ki se ga dobi na bencinski črpalki). Nato zapo¬ jejo krtača, čopič, goba, krpe in roka - vse dotlej, da s kolesa izgine vsaka sled ma¬ ščobe. Barva se namreč na mast in olje ne prime. Konec koncev se olje v kuhinji uporablja tudi zato, da se jajčka ne prime¬ jo na ponvico. Očiščeno ogrodje nato po površini na¬ rahlo prebrusimo s finim vodnobrusilnim papirjem (gradacije 500 ali več). Ta bo s površine posnel sloj gladkega laka, ki ni dobra podlaga za barvo. V tovarni so kolo skrbno prelakirali in lak zapekli, kot da bo za večno. Ponekod jim s tem ni uspelo preprečiti rjavenja in ta mesta prevleče¬ mo s premazom zoper rjo. Takih snovi je cela vrsta, npr. Ferosan in Fosfatin. Toda bodite pozorni: delajte previdno, ker ti premazi vsebujejo fosforno kislino, ki raz¬ jeda in poškoduje kožo, v oči pa bognedaj da pride! Kakšno barvo izberemo? Najbolje ak¬ rilni lak v pršilki. Ta se popolnoma posuši že v nekaj urah, delo je preprosto in hitro, ne rabimo čopiča, in če pršimo enako¬ merno in previdno z razdalje kakih 30 cm, bo površina enakomerna in gladka. Seveda pa laka ne smemo nanesti preveč, sicer se bodo pojavile kapljice, ki bodo pokvarile videz kolesa. Ena pršilka zado¬ stuje vsaj za dve kolesi. Pršilka omogoča še to, da kolo pobar¬ vamo v več barvah, ki se na prehodih ne¬ vpadljivo stapljajo. V našem primeru smo uporabili tri odtenke modre: temnomodra je na spodnjem delu kolesa, sredina je mo¬ dra, zgornji del pa sinjemoder. Različnih barv je v trgovinah ogromno in z njimi lahko nabarvamo najbolj bizarne kombina¬ cije. Kdor je v dvomih, naj si na računalni¬ ku grobo skicira ogrodje kolesa in ga malo za šalo barva: napake na računalniku na¬ mreč popravimo s tipko delete (ki ne sta¬ ne nič), napake na kolesu pa popravimo z novo pršilko (ki odnese kakega tisočaka) in dodatnim nepotrebnim delom. Okvir z obe¬ šali obesimo na kako vodoravno palico, vrv ali vejo drevesa. Tako improvizi¬ rano »lakirnico« moramo seveda zaščititi s folijo. Ta prepreči, da bi imela sosedo¬ va solata ne¬ nadoma enako barvo kot naše kolo in da bi pe¬ rilo, ki se suši v bližini, zadišalo po topilu, obenem pa zaščiti svežo barvo na kolesu pred tem, da bi se nanjo usedel kak nepo¬ vabljen gost. Barvo pršimo z razdalje 25 do 30 cm; če se bomo preveč približali, se bodo na površini takoj pojavile kapljice, če bomo brizgali od daleč, pa bo šlo ogromno barve mimo. Barvne prelive pred delom preizkusno nanesemo na kos pločevine. 30 marec 2002 TIKI 7 IZDELEK ZA DOM Sestavljanje poteka približno po na¬ slednjem vrstem redu, ni pa čisto nujno, da se ga držimo. V tovarni je vrstni red se¬ veda nekoliko drugačen - imajo pač dru¬ gačne možnosti. Ko delamo doma, včasih kak kos začasno pritrdimo samo zato, da sploh lahko delamo. Pozneje ga odstrani¬ mo in namestimo, kot je treba. Tega v to¬ varnah ne delajo, saj bi kmalu propadli. 1. Tečaj v sredini kolesa pride na vrsto najprej. Omogoča, da se poni pre¬ klopi na dva dela in zloži v prtljažnik avto¬ mobila. Tečaj spajajo štirje elementi. Glav¬ ni del je ročica z ekscentrom v sredini, ki sem ter tja premika vijak z očesom. Na vi¬ jak je privita okrogla matica z narebreno površino. Na spodnjem delu je varovalka (v obliki črke C), ki ročici prepreči, da bi se snela. Vse te dele (razen navojev) lahko prevlečemo s tankim slojem srebrne ali zlate bronze. Oko vijaka namestimo na tečaj tako, da se luknja v očesu ujema s luknjo v te¬ čaju. Skozi oba potisnemo ročico in v utor na koncu s kombinirkami namesti¬ mo varovalko. Nato oba dela kolesa porav¬ namo. Ko je ročica obrnjena naprej, je eks- center v sprednjem položaju in popu- ščen. Takrat privijemo okroglo matico. Ko ročico zasukamo nazaj, se ekscenter premakne za 1,5 mm nazaj in pri tem sti¬ sne skupaj sprednji in zadnji del kolesa. Ekscenter deluje kot vzvod: silo roke ka¬ kih 50-krat poveča in ustvari tako veliko trenje, da sta oba dela kolesa povsem ne¬ premično spojena. Toda previdno: če bomo matico privili preveč, nam ročica lahko poči, če bo zategnjena premalo, pa spoj lahko popusti. Če boste med vožnjo opazili, da vas je prehitelo zadnje kolo, potem je bila napaka tukaj! Kaj se zgodi z nosom, ne bomo niti spraševali. 2. Sprednje vilice se vrtijo v navpični cevi, ki ima na zgor¬ nji in spod¬ nji strani ležaj. Oba najprej te¬ meljito očistimo. Drobcen kamen¬ ček namreč de¬ luje kot brus in bi ležaj hitro uničil. V spodnjo ležajno skodelo po vsej po¬ vršini iztisnemo plast masti. To gre naj¬ laže, če imamo mast v tubi. S spodnje stra¬ ni namestimo le- žajni venec, ki ima v kovinsko ohišje ujete ležajne kro¬ glice. Preverimo, ali se vse krogli¬ ce prosto gibljejo, nato ga dobro na¬ mažemo z mastjo in postavimo na svoje mesto. Vilice s spodnje strani potisnemo sko¬ zi navpično cev na sprednjem delu kole¬ snega okvirja. Tudi na zgor¬ nji strani na ležajno površino nanesemo mast, vanjo pa po¬ veznemo ležajni venček s krog¬ licami. Pazimo na to, kako ga obrnemo - kro¬ glice se morajo dotikati zgornje in spodnje tekal¬ ne površine le¬ žaja, ohišje pa se ne sme dotikati ničesar (razen kroglic). Ležaj utrdi¬ mo z okroglo matico, ki ima na enem boku gladko, nekoliko vbočeno površi¬ lo ml no, po kateri se kotalijo kroglice. Vse le¬ žajne površine morajo biti gladke - če so razjedene ali so na njih že vdolbine, jih je uničila kaka počena kroglica iz prejšnje¬ ga »življenja«. Tak ležaj zamenjamo. Na okroglo matico namestimo podložko z repkom na notranji strani, ki prepreči, da bi se matica odvijala. V cev sprednjih vilic potisnemo pali¬ co krmila, na katero smo prej nataknili vse matice in podložke. Vrstni red kaže slika. Drobna vdolbina na palici krmila oz¬ načuje, kako najmanj globoko mora krmi¬ lo segati v vilice. Na podložko privijemo matico. Zanjo bi potrebovali ključ 30, a ker tega navad¬ no ni v vsakem gospodinjstvu, si pomaga¬ mo s cevnimi kleščami ali »papagajkami«. Površino matice zaščitimo s krpo, da je ne bomo poškodovali z grobimi čeljustmi klešč. Okrog navoja na cevi namestimo tul- ko, ki ščiti navoj, nanjo pa objemko, ki omogoča dviganje in spuščanje krmila. Čisto na vrhu je privita zvonasta mati¬ ca, pri nekaterih izvedbah pa plastičen obroček, ki vodi zapira pot k ležaju. marec 2002 31 Granitni pirhi MATEJ PAVLIČ V reviji Tim vsako leto v predveli- konočnem času objavimo kak načrt za izdelavo pirhov. Zaradi množice raz¬ ličnih tehnik okraševanja je to zelo hvaležna in skoraj neizčrpna tema. Se¬ veda je pri vsem skupaj pomembno tudi to, da takšni pirhi niso predragi, da izdelava ne zahteva kakšnih poseb¬ nih orodij in pripomočkov ter da jih lahko uspešno naredi tudi nekdo, ki še nima kdo ve koliko izkušenj. Ves potrebni material in barve je skoraj brez izjeme mogoče dobiti v hobij- skih trgovinah in trgovskih centrih, kjer lahko izbirate med različno veli¬ kimi jajčki iz lesa, papirja, stiropora in plastike ter seveda barvami in dru¬ gimi drobnarijami. V zadnjih letih je pri nas vse več poslovalnic podjetja Celi svet, kjer so vsi artikli naprodaj po enotni ceni 199 tolarjev. To je prava zlata jama za modelarje in tiste, ki se radi lotevajo izdelave različnih okrasnih predme¬ tov. Čeprav blago, ki je naprodaj v teh trgovinah, pogosto ni ravno prvovrst¬ no - tega glede na simbolično ceno pravzaprav niti ne smemo pričakovati -, pa je iz njega z domiselnim kombi¬ niranjem in nekaj predelavami ali do¬ delavami vseeno mogoče narediti či¬ sto lepe izdelke. Približno v tej smeri je zasnovan tudi tale prispevek. Na policah prej omenjenih trgovin zadnji mesec ponujajo plastična jajca, ki imajo na vrhu zanko, da jih lahko uporabite kot obesek (slika 2). Ker so nekoliko preveč kričečih barv, poleg tega pa imajo na šivu še ostanke pla¬ stike, kar kličejo po nožičku, brusil¬ nem papirju in čopiču (slika 3). Torej: z ostrim modelarskim nožem jih pre¬ vidno obrežite po šivu, ki ga na koncu poravnajte še s fino pilo, da bo čim manj opazen. Vso površino jajca nato enakomerno nahrapavite z grobim brusilnim papirjem in prebarvajte z eno izmed barv, ki se dobro oprimejo podlage iz umetne mase. Med takšne spadajo tudi t. i. granit¬ ne barve v različnih odtenkih, ki jih prodajajo v trgovinah za hobiste (sli¬ ka 4). Njihova dobra lastnost je, da se oprimejo malodane vsake podlage, hitro se sušijo, nanašamo pa jih z na¬ vadnim čopičem, ki ga na koncu ope¬ remo v vodi. Z njimi prebarvano gra¬ divo, pa naj bo to les, mavec, kovina, stiropor, plastika ali še kaj drugega, v resnici daje vtis, kot da gre za kamen. S temi barvami pobarvana plastična jajca bodo kar naenkrat dajala nepri¬ merno »težji« vtis kot prej. Barvo je priporočljivo nanesti v vsaj dveh pla¬ steh in čim bolj enakomerno, da res popolnoma prekrije podlago. (Suše¬ nje barve lahko močno pospešite z uporabo sušilnika za lase.) Če osuše¬ ne pirhe nato s poljubno dolgimi kosi sukanca obesite na mlade veje, ki jih naberete v gozdu in postavite v vazo, jih ne bo tako malo, ki jih bo vse sku¬ paj nekoliko zmedlo in se bodo spra¬ ševali, kako je mogoče, da težki gra¬ nitni pirhi lahko visijo na tako drob¬ nih vejicah. Komur ni do takšnih potegavščin, naj pirhe pač položi v skledo ali koša¬ rico sredi mize. No, obstaja še ena možnost. Ker granitna jajca po logič¬ nem sklepanju nesejo le granitne ko¬ koši, v trgovini Celi svet za 199 tolar¬ jev (pri Merkurju so le malenkost dražja) kupite iz keramiki podobnega materiala izdelane figurice kokošk. Na voljo je več različnih oblik. Čeprav se je na Kitajskem nekdo moral potru¬ diti, da jih je že ročno poslikal, jih vi Slika I. Granitne kokoši nesejo granitna jajca. vseeno še enkrat pobarvajte z enako granitno barvo kot prej pirhe. Pri miru pustite le kljun, greben, rožo in kremplje (slika 5). Košček rafije, ki je figuram ovit okoli vratu, pred barva¬ njem seveda odstranite, na koncu pa ga po želji lahko spet zavežete nazaj. In to je tudi vse. Pirh položite v vdolbino na vrhu figure (slika 1) in vse skupaj postavite na praznično po¬ grnjeno mizo. Tak izdelek je seveda tudi zanimivo priložnostno darilce. Za vse tiste, ki jim je samo barva¬ nje premalo, objavljamo kratke napot¬ ke za izdelavo granitnih pirhov, ka¬ kršnih gotovo še nikoli niste videli. Potrebujete kakovosten modelarski električni vrtalnik (npr. Minicraft) s priborom za rezanje in brušenje, mir¬ ne roke ter seveda obilo potrpljenja in zbranosti. Pirhi na sliki 6 so namreč narejeni iz čisto pravih izpihanih jajc! (To pa seveda še ne pomeni, da pir- Slika 2. Plastična jajca in keramične kokoške po dva stotaka Slika 3■ Ostanke plastike odstranite z ostrini modelarskim nožem in šiv zgladite s pilo. 32 marec 2002 - 7 ZA SPRETNE ROKE Slika 4. Ker prva plast granitne barve ne prekrije podlage, morate nanesti dve ali celo tri. Slika 5 . Barvanje keramičnih kokošk z granitno barvo hov zelo podobnega videza ni mogo¬ če narediti tudi iz plastičnih ali stiro- pornih jajčkov.) Postopek je prikazan na slikah 7, 8 in 9. Najprej izpihajte jajca. Na osuše¬ no lupino s svinčnikom zarišite polo¬ žaj izreza, pri čemer si pomagajte s šablono iz debelejšega kartona (slika 7). Ravne črte izrežite z rezalnim ko¬ lutom, vpetim v modelarski vrtalnik, ukrivljene črte pa z nastavki za bruše¬ nje oziroma rezkanje. Iz tankega kar¬ tona izstrizite obliko in jo z lepilom (npr. UHU alleskleber) natančno pri¬ lepite v izrezano lupino (slika 8). Ko se lepilo posuši, s finim brusilnim pa¬ pirjem previdno zgladite stik lupine in vlepljenega kartona, da bo čim manj opazen (slika 9). Površino dob¬ ljenega pirha na koncu še pobarvajte z granitnimi barvami, pri čemer naj bo izrezani del po možnosti drugačne barve, da bo prišel bolj do izraza (sli¬ ka 10, povsem desno). Slika 6. Za izdelavo takšnih pirhov iz izpihanih pravih kokošjih jajc je treba imeti modelarski električni vrtalnik s priborom, mirne roke ter obilo potrpljenja in zbranosti. Slika 7 . Označevanje mesta rezanja na površini izpihanega jajca Slika 9- Brušenje stičnega roba med lupino in vlepljenim kosom kar¬ tona Slika 8. Striženje ustreznega kosa tankega kartona za prekritje izre¬ zane odprtine Slika 10. Posamezne faze izdelave precej nenavadnega granitnega pirha iz izpihanega jajca : TrE.r 7 marec 2002 33 MAKETARSTVO Maketa trijambornice H. M. S. Victory MATEJ PAVLIČ Vsak začetek je težak. To velja tudi za ladijsko maketarstvo. Preden nekdo po več sto in včasih tudi nekaj tisoč urah na¬ redi veličastno maketo kake zgodovinske ladje, kakršne lahko občudujemo na pri¬ mer v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu, potrebuje vrsto let izkušenj (sli¬ ka 11). Toda kje začeti in kako? Večina na¬ črtov in kompletov za izdelavo maket sta¬ rih ladij, ki jih prodajajo v modelarskih tr¬ govinah, je za popolnega začetnika pretrd oreh. Ko namreč naleti na prvo resnejšo oviro, ga mine veselje do dela - in nekaj deset tisoč tolarjev vredna škatla z letvica¬ mi, vrvicami, topovi, priponami in drugo drobnarijo žalostno obleži na kaki polici. Tega so se dobro zavedali tudi v itali¬ janskem podjetju Mamita iz Mantove, zato so nalašč za začetnike skonstruirali serijo »Silouette line«, v kateri so štirje kompleti za izdelavo najbolj znanih zgodovinskih ladij v merilu 1 : 100 oziroma 1 : 120. To ga rezljanja. Nekoliko zavajajoč je le pro¬ izvajalčev podatek na škatlah z gradivom, ki zagotavlja, da je maketo mogoče nare¬ diti v vsega 4-5 urah ter izključno s po¬ močjo modelarskega noža in lepila. No, te reklamne poteze jim res ne gre zameriti, saj je tudi približno 20 ur časa, kolikor ga bo verjetno velika večina tistih, ki se bo Slika 1. Maketa zgodo¬ vinske jadrnice H. M. S. Victory iz sestavljanke, ki jo izdeluje italijanska firma Mantua Group, je dolga 600 mm (meri¬ lo 1:200). To je eden izmed štirih komple¬ tov zelo poenostavlje¬ nih »silhuet« znameni¬ tih zgodovinskih ladij, namenjenih prav začet¬ nikom na področju la¬ dijskega maketarstva. so Santa Maria, H. M. S. Victory, Cutty Sark in H. M. S. Bounty. Pri vseh so se premiš¬ ljeno izognili sitnemu lepljenju opiate trupa in prevelikemu številu podrobno¬ sti, kljub temu pa so glavne oblike teh plovil ostale dobro prepoznavne. Vsi se¬ stavni deli so lasersko izrezani, s čimer so začetnikom prihranili precej ur natančne¬ Slika 2: Vsebina kompleta, ki stane 4.750 tolarjev Slika 4. Slika 5. Z ostrim modelarskim nožem »izvlečenim« sestavnim delom s finim brusilnim papirjem zgladite vse robove. Slika 3- 34 marec 2002 TI3._ 7 Slika 6. Vsi utori so lasersko izrezani in se zelo natančno prilegajo drug drugemu, zato jih ni treba popravljati. Slika 8. Pri lepljenju jambornih košev in prečk na jambore si pomagajte s ščipalka¬ mi za perilo in modelarskimi bucikami. Slika 9- Luknjice za napeljevanje vrvic sko¬ zi vrhove jamborov in konce prečk izvrtajte še pred dokončnim sestavljanjem. lotila gradnje ene izmed teh maket, v re¬ snici porabila za sestavljanje, še vedno malenkost v primerjavi z nekaj meseci se¬ stavljanja »prave« makete, kakršnih se lo¬ tevajo bolj izkušeni posamezniki. Izkaže se namreč, da si je poleg noža treba pri¬ praviti še fin brusilni papir, komplet igla¬ stih pilic, majhen čopič za nanašanje lepi¬ la, modelarske bucike in majhne spone (ali vsaj ščipalke za perilo), pa tudi minia¬ turni električni vrtalnik ne bo odveč. Vsi našteti pripomočki so tako ali tako osno¬ va za kakršno koli ukvarjanje z modelars¬ tvom oziroma maketarstvom. Brez njih pač ne gre. V tem prispevku lahko preberete kra¬ tek opis izdelave makete znamenite angleške trijambornice H. M. S. Victory (slika 1). Komplet, ki stane 4.750 tolarjev, so nam za rubriko Timov test odstopili v ljubljanski trgovini Mantua model (tel. 01/512-03-20, www.mantua-model. si), kjer maketarji lahko izbirajo še med nekaj deset drugimi kompleti za izdelavo maket starih ladij in strelnega orožja. V kartonski škatli so štirje kosi vezane plo¬ šče z izrezanimi sestavnimi deli in zvitek tanke vrvice (slika 2). Vseh sestavnih de¬ lov makete je okroglo 90. Iz 25 elementov je narejeno ogrodje trupa s podstavkom, iz 30 elementov nadgradnja, še največ pa je delčkov za izdelavo jamborov, jambor- I- - Slika 7. Klešče v sprednjem delu slike, ki jih v ljubljanski trgovini Mantua model lahko kupite za 2.200 SIT, so preprost, vendar never¬ jetno učinkovit pripomoček za enakomerno krivljenje letvic in fur¬ nirja. V kompletu so trije različno oblikovani pari nastavkov, s po¬ močjo katerih je mogoče poljubno kriviti tudi pločevinaste trakove. Slika 10. Takole je videti maketa pred še zadnjim opravilom - nape¬ njanjem vrvic. nih košev, prečk in pripon. Priložena na¬ vodila v obliki 11 velikih črno-belih foto¬ grafij so pregledna in jasna. Treba je le po korakih slediti oštevilčenju na slikah in risbah na hrbtni strani škatle (slika 4). Kdor se je namenil postaviti rekord in maketo res sestaviti v 4-5 urah, naj na¬ slednjih vrstic ne bere, sicer mu zagotovo ne bo uspelo. Tisti pa, ki bi si želeli na koncu - ne glede na porabljeni čas - ime¬ ti pred seboj lep izdelek, naj še pred za¬ četkom izrezovanja sestavnih delov vse le¬ sene plošče previdno obrusijo s finim brusilnim papirjem, da bodo popolnoma gladke. Uporabite lahko tudi električni vi¬ bracijski brusilnik (slika 3). Površina plošč v kompletu je namreč precej »ko¬ smata«, kar lahko na koncu opazno pokva¬ ri videz izdelka. Za lepljenje se najbolje obnese belo polivinilacetatno lepilo za les (npr. UHU holz express), ki se suši precej hitreje kot druga lepila za les, pri »zadrževanju« posa¬ meznih sestavnih delov na ustreznem me¬ stu pa si pomagajte z žebljički, bucikami, ščipalkami in miniaturnimi modelarskimi svorami. Vsem rebrom najprej obrusite robove (slika 5) in jih nato drugo za drugim prilepite v utore na kobilici. Ker so vsi deli iz¬ redno natančno izžagani, utorov ni treba popravljati. Zaradi dobro premišljene konstrukcije je dobljeno ogrodje trdno in ni bojazni, da bi se zvilo (slika 6). Manjša pomanjkljivost sta le nogi podstavka (14 in 15), ki sta glede na višino makete pre¬ cej preozki, kar pride še najbolj do izraza proti koncu sestavljanja, saj se med prive¬ zovanjem vrvic maketa ves čas prevrača, zato jo je treba z nekaj močnejšimi elasti¬ kami pritrditi na podlago. Pred lepljenjem ograje vzdolž krova je priporočljivo dela 28 in 29 na sprednjem delu nekoliko ukriviti, sicer se znata zlo¬ miti. Obstajajo posebne »klešče«, s ka¬ kršnimi ladijski maketarji krivijo letvice za oplato trupa (slika 7). Vse sestavne dele jamborov previdno obrusite in jim nekoliko zaoblite robove. Pri lepljenju jambornih košev in prečk na jambore si pomagajte s ščipalka¬ mi za perilo in modelarskimi bucikami (slika 8). Vedno počakajte, da se lepilo popolnoma posuši; šele potem nadaljujte s sestavljanjem. Kdor se želi izogniti pre¬ veliki zmedi vozlov na vrhu jamborov in na koncih prečk, naj te na omenjenih me- - IEI 7 marec 2002 35 MAKETARSTVO Poveljniška ladja admirala Nelsona in bitka pri Trafalgarju Slika 13■ Pogled na prekrasno izdelano krmo ladje H. M. S. Victory v muzeju na prostem v Port¬ smouthu Slika 14. V muzej spremenjeno ladjo H. M. S. Victory morajo redno vzdrževati. Slika kaže obnavljanje topov. Slika 12. Danes si ladjo H. M. S. Victory lahko ogledate v doku angleškega pristanišča Portsmouth, ki je preurejen v velikanski muzej. Vstopnina za odrasle znaša 1 7 funtov in pol, za otroke pa je 2 funta nižja. Poleg omenjene ladje tam lahko vidite tudi znamenito ladjo H. M. S. Warrior iz leta 1860 in še vrsto drugih zanimivosti. vojne s Francijo sledil dveletni premor. Na nedeljo, 7. maja 1765, je bila veličast¬ na 69-metrska trijambornica z imenom Victory splavljena. Za njeno gradnjo so porabili okrog 6000 dreves, od tega kar 90 % hrastovih. Imela je 37 jader s skup¬ no površino 5.500 m 2 , okrog 40 km vrvi, 102 topova v štirih »nadstropjih« in še ne¬ kaj lažje oborožitve. (Podrobnejši podat¬ ki so na voljo na spletni strani www.hms- victory.com/home.htm, ki je zares vredna ogleda.) Kljub temu je s približno 10 vozli spadala med najhitrejša plovila tistega časa. V naslednjih letih je uspešno opravlja¬ la različne naloge, potem pa je prišel tre¬ nutek, ko seje za vedno zapisala v zgodo¬ vino. Pri Trafalgarju, rtu na atlantski stra¬ ni Španije v bližini Gibraltarskih vrat, sta se 21. oktobra 1805 srečali združeno fran- cosko-špansko ladjevje pod poveljstvom admirala Villeneuva in angleško ladjevje pod poveljstvom slavnega stratega, admi¬ rala Horatia Nelsona. Posadka poveljni¬ ške ladje Victoryje takrat štela 821 mož, ki so pripadali kar 22 različ¬ nim narodnostim. Tudi to¬ krat so prišle do izraza iz¬ jemne sposobnosti glavne¬ ga poveljnika angleške flo¬ te v Sredozemlju in nas¬ protnik je doživel katastro¬ falni poraz, zaradi katere¬ ga je bil Napoleon prisiljen svoje nadaljnje vojaške ak¬ tivnosti z morja »preseliti« na kopno. Žal je bil v tej bit¬ ki smrtno ranjen tudi sam Nelson. Izdihnil je nekaj ur po tem, ko so mu sporočili, da je angleška zmaga po¬ polna. Ko so jo leta 1765 krstili za Victory, kar v angleškem jeziku pomeni zmaga, triumf, uspeh, seveda nihče ni mogel niti slutiti, kako pomembno zgodovinsko vlo¬ go bo ta ladja odigrala v naslednjih letih. Prav tako njen konstruktor in številni mojstri, ki so jo zgradili, niso mogli vede¬ ti, da bo izvojevala še mnogo večjo zma¬ go nad časom in se kot edina jadrnica iz 18. stoletja ohranila vse do danes. S tem ni naredila velike usluge samo mestu Portsmouth, v katero se zgrinjajo množi¬ ce turistov, ki si želijo od blizu ogledati to lepo ladjo, spremenjeno v muzej (slike 12, 13 in 14), ampak je danes obenem neizčr¬ pen vir podatkov o ladjedelništvu, nači¬ nih obdelave lesa, orodju itd. pred 250 leti. Odtod torej želja vseh ladijskih make- tarjev, da bi pomanjšana različica te lad¬ je kdaj krasila tudi njihovo sobo. Julija 1759 so dobili v ladjedelnici Chatam naročilo za izdelavo trijambor¬ nice s 100 topovi, Thomas Slade je začel pripravljati načrte in 250 mojstrov se je leta 1761 že lotilo dela, nato pa je zaradi Slika 11. Makete ladje H. M. S. Victory naj¬ demo v katalogih vseh proizvajalcev kom¬ pletov, toda le redki med njimi, kot je na primer italijanska firma Mantua (Panart), si izmislijo nekaj tako posebnega, kot je tale prečni prerez trupa te znamenite jadr¬ nice. stih previdno prevrta z največ 0,8 mm de¬ belim svedrom (slika 9). Vrtalnik je najbo¬ lje vpeti v navpično stojalo, kajti le tako bodo luknjice res tam, kjer morajo biti. Ko je trup sestavljen (slika 10), ga je pametno dvakrat prelakirati z nekoliko razredčenim brezbarvnim lakom. S tem boste izdelek vsaj delno zavarovali pred vlago in prahom. (Seveda pa je najboljša zaščita pred vsemi tegobami - in tudi pred zvedavimi firbci - ustrezno velika vi¬ trina iz stekla ali akrila, toda o tem v eni izmed prihodnjih številk Tima.) Ko v utore na palubi prilepite še jam¬ bore, pride na vrsto najbolj natančno in zamudno opravilo - napenjanje vrvic. Če se boste držali navodil na načrtu, gotovo ne boste imeli večjih težav. Za to delo si pripravite šivanko, pinceto, britvico, šči- palnik za nohte in nekaj ščipalk za perilo. Vse vrvice morajo biti enakomerno nape¬ te, vendar ne pretiravajte z zategovanjem, da česa ne polomite. Prehode vrvic skozi luknjice ter seveda vse vozle utrdite s kapljico nitrolaka ali z nekoliko razredče¬ nim belim lepilom, ki ga nanašajte z majh¬ nim čopičem. Ko se lak (lepilo) posuši, odvečne koščke vrvice odrežite s skalpe¬ lom ali britvico oziroma odščipnite s šči- palnikom za nohte. Pazite, da bodo vozli čim manj opazni. Kogar je po izdelavi makete H. M. S. Victory zamikalo ladijsko maketarstvo in bi rad o tem zanimivem hobiju izvedel še kaj več, naj poišče letnik revije Tim 1999/ 2000, v katerem je bilo na primeru grad¬ nje makete ladje H. M. S. Bounty v osmih nadaljevanjih podrobno opisanih precej trikov in pripomočkov, s katerimi si je mogoče zelo olajšati delo. 36 marec 2002 TTLl 7 MAKETARSTVO MMIMTdJJA MIOEEL KOMPLETI MODELOV AVTOMOBILOV V MERILU 1 : 8 S 3,5 cm MOTORJEM, RV-NAPRAVO IN VSEM POTREBNIM PRIBOROM ZA VŽIGANJE MOTORJA C. Andreja Bitenca 36, LJUBLJANA Tel.: 01 / 512-0320, faks.: 01 / 512-0319 E-mail: mantua@mantua-model.si DELOVNI ČAS: Delavniki: 9.00 do 12.00 in 15.00 do 19.00 Sobota: 9.00 do 12.00 AVTOMOBILSKI MOTORJI OPS 3,5 cm MODELI ZA SESTAVLJAMJE iN MODELARSKI MATERIAL! ŠOLA LETENJA Z RADIJSKO VODENIM: MODELI LETAL SVETOVANJE IN TEČAJI SESTAVLJANJA MODELOV V našem programu najdete izdeleke: MANTUA, AVIOMODELLI, OPS, PANART, SERGAL, SG, SCORPIO, ORACOVER, MDS, MP JET, RIPMAX, LARO NOVA 40-KOM PLET ALFA ROMEO 156 2WD 69.900,00 MAGIKA XS 2WD 93.500,00 MAGIKA XS4WD 119.900,00 RALLY RACE XS 2WD 89.900,00 RALLY RACE XS 4WD 129.900,00 LARO DIABLO 4WD ECO 136.600,00 Za vse modele avtomobilov v merilu 1 : 8 imamo na zalogi vse rezervne dele, več kot 40 različnih vrst gum za vožnjo po vseh terenih in več kot 30 različnih karoserij, ki jih lahko namestite na vse modele avtomobilov iz našega programa. PODVOZJA PROFESIONALNIH MODELOV AVTOMOBILOV V MERILU 1 : 8 OPS BUGGY POVVER Z RES. CEVJO 2,2 KM / 32.000 min. 1 OPS BUGGYTOROUE Z RES. CEVJO 2 KM / 30.500 mini OPS BUGGY ULTRATOROUE Z RES. CEVJO 2.1 KM / 29.500 mini OPS RALLY GAME Z RES. CEVJO 2,4 KM / 39.000 min. 1 KOMPLETI MODELOV LETAL ZA ZAČETNIKE JAVA 150-KOMPLET 73.300,00 Nekaj podatkov o izdelkih iz naše ponudbe najdete tudi na spletnih straneh: www.mantua-model.si www.scorpio.it www.ripmax.com www.oracover.de www.laro.fr www.rcpower.net JADRALNI MODELI ZA POGON Z ELEKTROMOTORJEM VELIKOSTI 600 mm, primeren za začetnike je v kompletu že izdelan in prekrit s folijo. Komplet vsebuje še motor MDS 6,5 cm s tihim izpuhom in 4-kanalno RV-napravo SANWA CIGNUS s štirimi servomehanizmi. Za letenje z modelom potrebujete še akumulatorske baterije za RV-napravo in pribor za vžiganje motorja. MODELI SLOW FLY ZA MOTORJE VELIKOSTI 280 Model lesene konstrukcije z razpetino 1500 mm je v kompletu že izdelan in prekrit s folijo ORACOVER. Komplet vsebuje tudi elektromotor 400 z reduktorjem in zložljivim propelerjem, pogonski akumulator SANYO 9,6 V, 1000 mAh, mikroprocesorski regulator SCORPIO 8018, 4-kanalno RV-napravo SANWA CIGNUS z vgrajenim akumulatorjem Ni-Cd in servomehanizmi ter univerzalni polnilnik s kabli za polnjenje. JUNIOR PALIO- KOMPLET 89.900,00 NIEUPORT 28 16.900,00 16.900,00 16.900,00 16.900,00 RALLY RACE XS GOLD LARO DIABLO D4 PRO HAWKER HURRICANE Mk.1 MESSERSCHMITT Me 109 ALBATROS D.V. NIEUPORT 28 S.E. 5A Vsi modeli vsebujejo reduktor za motor 280 in nastavek za priklop propelerja MODELI PARK FLY ZA MOTORJE VELIKOSTI 400 FORCE JUNIOR 1,4 KM 27.000 min' 1 28.800.00 FORCE 3T 1,9 KM / 30.000 min' 1 38.800,00 FORCE 6T 2,0 KM / 34.000 min' 1 49.900,00 AKCIJA: FORCE10T 2,2 KM / 36.000 min 1 46.600,00 Za zahtevnejše začetnike je na voljo še nekaj modelov JUNIOR PALIO z belo pobarvanim trupom iz steklenih vlaken in že izdelanim lesenim krilom rebraste konstrukcije, prekritim s folijo ORACOVER. Komplet vsebuje tudi račualniško RV-napravo SANVVA CONOUEST z vgrajenim akumulatorjem Ni-Cd in polnilnikom, elektromotor 600 z zložljivim propelerjem, mikroprocesorski krmilnik vrtljajev SCORPIO 8025, pogonski akumulator SANYO 8,4 V 2000 mAh in avtomatski hitri polnilnik z 12-V napajanjem. JAVA 150 MISS EUROPA MISS2 MISS MORAVI A MISS CHIEF THREEDEE SUPERMARINE SPITFIRE FOCKE-VVULF Fw190 Vsi modeli so že skoraj pripravljeni za letenje L prekriti s folijo ORACOVER oziroma potiskani v maskirnih barvah. 18.900.00 19.900.00 20.900.00 21.900.00 27.900.00 18.800.00 27.700.00 25.500.00 MDS-18FS 2,82 cm MDS-28FS 4,54 cm MDS-38FS 6,05 cm' MDS-40FS 6,47 cm' MDS-48FS 7,88 cm MDS-58FS 9,62 cm MDS-68FS 11,15 cm MDS-78FS 12,84 cm 0,52 KM 0,86 KM 1.20 KM 1,30 KM 1,51 KM 1,72 KM 2.21 KM 2,30 KM 14.800,00 14.800.00 15.600.00 15.800.00 17.700.00 19.900.00 23.700.00 29.900.00 Minicraft MX1 in garnitura MiniMax Za opravila, pri katerih je potrebna velika natančnost, pri katerih mora biti orodje lahko, majhno, dobro uravnoteženo in lah¬ ko vodljivo ter ustrezne oblike, so v angle¬ ški firmi Minicraft, ki jo jiri nas zastopa grosupeljska družba G-M&M, proizvodnja in marketing, d. o. o. (tel. 01/7866-500), razvili program natančnih orodij, v kate¬ rega spadajo natančni vrtalniki, gravir- niki, krožna in vbodna žaga, vibracijski brusilnik, več transformatorjev in zelo raz¬ nolik pribor. poleg opisanega vrtalnika še 100 kosov pri¬ bora (za vrtanje, rezanje, graviranje, glaje¬ nje in drugo) ter praktično stojalo. Vrtal¬ nik, ki tehta 380 g, je mogoče vpeti v Mini- craftovo stružnico, pa tudi v vsa standard¬ na stojala z notranjim premerom objemke 43 mm, kar je zelo dobrodošla lastnost. Nasproti vklopnega stikala na vrhu ohišja je gumb za brezstopenjsko spreminjanje števila vrtljajev od 8.000 do 21.000 vrt./ min. Zev čeljusti vpenjalne glave znaša 0,3-3,2 mm, orodju pa je dodana tudi stročnica 0 3,2 mm. Orodje priključimo v omrežje z 1,9 m dolgim kablom. Programu orodij, ki so narejena za eno¬ smerno napetost 9-18 V, so pred časom dodali še 230-voltni, 90-vatni natančni vr¬ talnik MiniMax z oznako MX 1. V naših trgovinah gaje mogoče kupiti za okrog 20 tisoč tolarjev. Namenjen je modelarjem, maketarjem, elektronikom in tistim, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostjo, kot je zlatarstvo, graverstvo, medaljerstvo, resta¬ vratorstvo ipd. Na voljo je tudi približno polovico dražja različica z oznako MX 2, pri kateri je v trdnem plastičnem kovčku Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah E-TRADING C0NRAD ELECTRONIC BTC Emporlum, klet Šmartinska 152, 1000 Ljubljana Tel.: 01/585-25-51 KATALOŠKA PRODAJA C0NRAD ELECTRONIC Arkova 13, 5280 Idrija Tel.: 05/377-33-33 Faks: 05/37-71-384 info@e-trading.si ČIP. d. o. o. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor Tel.: 02/429-03-03 MANTUA MODEL Cesta Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana Tel./faks: 01/512-50-46 MIB0 MODELI, d. o. o. Stara cesta 10, 1370 Logatec Tel.: 01/750-90-60 Faks: 01/756-44-01 TOP M0DELTEHNIK Ul. IX korpusa 73, 5000 Nova Gorica Tel.: 05/330-01-73 Faks: 05/330-01-74 Novi prodajni programi v letu 2002 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black & Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft, □ cenik programa ROTOZIP. Ime in priimek:___ Naslov:_ Poštna številka in kraj: BLACKSi DECKER mROTOZJP ^MINICRAFT G« G-M&M proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11,1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 JIL|!| faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 I http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si im 7 marec 2002 37 Pomladni znanilci - tokrat malo drugače LILJANA ŠANCA Poliuretanska pena (purpen) je skoraj nepogrešljiva v gradbeništvu. Uporabljajo jo za toplotno in zvočno izolacijo, za montažo vratnih in okenskih okvirjev, tes- njenje zidov, streh ... Danes jo bomo uporabili v bolj za¬ nimive, dekorativne namene. Prve spom¬ ladanske cvetlice že naznanjajo pomlad, ki je pred vrati, zato bomo pomlad prikli¬ cali tudi v našo ustvarjalno delavnico (slika 1). Pripravimo si: - poliuretansko peno, - polivinil, - zaščitne rokavice, - osnovne akrilne barve, - in debelejši čopič (slika 2). Lotimo se dela. S polivinilom ali papir¬ jem zaščitimo delovni prostor, saj zasuše¬ no poliuretansko maso zelo težko odstranimo. Motiv, ki ga bomo izdelali, si lahko na¬ rišemo na predlogo in to po¬ ložimo pod prozorni polivi¬ nil, na katerega bomo nabriz¬ gali motiv. Podlaga je zelo pomembna, da ne bomo imeli težav pri odstranjeva¬ nju izdelka z nje (slika 3). Nato pripravimo peno. Pred uporabo dozo močno pretresemo in pripravimo ventil za stiskanje mase. Roke si zaščitimo z zaščitni¬ mi rokavicami (slika 4). Pri uporabi držimo plo¬ čevinko z ventilom obrnjeno navzdol (slika 5). Pri brizga- Slika 1. 38 marec 2002 - -K- 7 Slika 6. Slika 7. Slika 8. Slika 9- Slika 10. nju pene in oblikovanju motiva upošteva¬ mo, da se prostornina motiva med strjeva¬ njem nekoliko poveča (slika 6). Tako narejen izdelek pustimo, da se su¬ ši 4-9 ur; čas sušenja je namreč odvisen od debeline nabrizganih motivov (slika 7). Ko se izdelek posuši, ga brez težav odstranimo s polivinilne podlage (slika 8). Izdelek je treba le še pobarvati. Za bar¬ vanje smo si pripravili tri osnovne akrilne barve (slika 9). Z mešanjem akrilnih barv med seboj dobimo še druge barvne od¬ tenke, ki jih potrebujemo. Se še spomnite mešanja barv? Iz modre in rumene dobi¬ mo zeleno ... Na opisani način narejeni izdelki so zabavni, dekorativni in pobarvani z akril¬ nimi barvami tudi zelo učinkoviti (slika 10). Z njimi lahko prikličemo prav vsak letni čas, izdelamo sceno za lutkovno igri¬ co, okrasimo prireditveni prostor in še in še. Prepustimo se domišljiji (slika 11)! Pa še nasvet: Pri delu s poliuretansko peno poskrbimo za dobro prezračevanje, saj pena vsebuje zdravju škodljive hlape. Preprečimo tudi stike s kožo (zaščitne rokavice) in očmi. TIHI 7 marec 2002 39 UGANKARSKI KOTIČEK Serpentine S pomočjo opisov in po abecednem redu razvrščenih zlogov poiskane be¬ sede vpisujete v lik tako, kot tečejo serpentine: v prvi vrsti z leve proti desni, v drugi vrsti z desne proti levi, v tretji vrsti spet z leve proti desni itd. Ob pravilni rešitvi boste v dveh označenih stolpcih na sredini - spet brano v serpentinah - dobili sloven¬ ski pregovor za mesec marec. 1. glavno mesto Turčije, 2. merska enota za razdalje v vesolju (iz enakih črk kot PRESKA), 3- sadno drevo ali njegov peč¬ kah sad stožčaste oblike, 4. račji samec (množ.), 5. poškodovanje ali uničenje rastlin zaradi mraza, 6. del noge ob skle¬ pu med golenjo in stegnom, 7. način ve¬ denja, navada, 8. zareza, nastala z zase¬ kom oziroma zasekovanjem, 9- drevesa- sto razrasli koralnjaki s črnim ali rdečim apnenčastim ogrodjem, ki tvorijo v trop¬ skih morjih cele grebene, 10. slika, naj¬ večkrat religiozne narave, 11. prepoved, omejitev, naprava, ki onemogoča prehod, 12. tuje žensko ime (Urša), 13. zelo majh¬ na nadležna muha. AN - BA - BA - CA - CA - DO - HRU - KA - KA - KI - KO - KO - LA - LE - LE - MA - MU - NI - NO -PAR - PO - PO - PO- RA-RA-RA-RA-RA -SE¬ SEK - SU - ŠI - ŠKA - UR - ZA - ZA - ZE Opeke V pet polj ob vsaki števil¬ ki vpišite besede, ki jih zahtevajo opisi. Vrstni red vpisovanja črk kažejo male številke. Ob pravilni rešitvi boste v osenčenih vrstah dobili štiri pojme: ime modela lokomotive, ki ga izdeluje Mehano, nemško ime za enokrilna letala (npr. fokker E III), model avtomobilčka s po¬ gonom na jermene in ime angleškega proizva¬ jalca natančnega električ¬ nega orodja za modelar¬ je- 1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga, 2. naprava, na katero se navija vrv ali žica pri dviganju oziroma vlačenju, 3. oblika domačega imena Gre¬ gor, 4. nule, 5. vedno zeleno, macesnu po¬ dobno drevo s trpežnim lesom, 6. pripo¬ moček za pisanje po tabli, navadno v obli¬ ki podolgovatega predmeta, 7. nespame¬ ten, neumen človek, 8. pokrajina med Hr¬ vaško in Črno goro, ki je skupaj s Herce¬ govino sestavljala eno izmed jugoslovan¬ skih republik, 9. četrta grška črka, tudi svet ob ustju reke, podaljšan zaradi nasi- pavanja ob več rokavih v morje ali jezero, 10. vojak, izurjen za polaganje in odstra¬ njevanje eksploziva, 11. naslov nekdanjih vladarjev v nekaterih slovanskih državah, 12. oljnata, vnetljiva tekočina naravnega izvora, ki se uporablja zlasti za pridobiva¬ nje tekočih goriv. Rešitev vsaj dveh ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) in naj¬ kasneje do 22. marca pošljite na na¬ slov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripi¬ som »Timove uganke«). Trije izžreba¬ ni reševalci bodo prejeli sestavljanke lesenih hišic proizvajalca Walachia. Rešitve ugank iz 6. številke revije TIM: Osmerosmerka: olimpijske igre Izpusti črke: mehanik Nagrade za pravilno rešeni uganki prejmejo: 1. Borut Urbas, Martinjak 21 A, 1380 Cerknica 2. Matej Panjan, Sodevci 17, 8342 Stari trg oh Kolpi 3. Dejan Sanabor, Petelinje 28, 6257 Pivka UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespre¬ menjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 22. marca 2002 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Damijan Vončina, Gor. Kanomlja 30, 5281 Spodnja Idrija, Tadej Bobovec, Kobilje 14, 9227 Kobi¬ lje in Žiga Bilbija, Knezov štradon 53, 1000 Ljubljana. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 marec 2002 - 7 'J ŽOJSXTV13 1. Trije dobri RV-piloti uživajo v letenju z akrobatskimi mo¬ deli: Gregor Urbančič s Su-26, Boštjan Čač s CAP-231 in Aleš Gasparič z modelom pitts special S 1. 2. Več kot deset let stara maketa pitts S1A je na lanskem tek¬ movanju za Pokal MMK Logatec v kategoriji 1 : 72 Samu Štempiharju prinesla tretje mesto. 3. Verlindnova figura ameriškega vojaka v merilu 1 : 35 iz operacije Puščavski vihar je prav gotovo eden boljših izdel¬ kov Dejana Kruleja. Še posebej izstopa izjemna poslikava zah¬ tevnega maskirnega vzorca puščavske uniforme, kar je figuri prineslo kar nekaj priznanj na maketarskih tekmovanjih v Sloveniji. 4. Maketa trenutno najboljše oklepne zverine na svetu, leo¬ parda 2A5, je delo Andreja Kogovška iz Ljubljane. Avtor je z Italeri/Revellovo maketo v merilu 1 : 35 in oznakami nemške¬ ga Bundeswehra dokazal, da je mogoče z »iz škatle« narejeno maketo ob korektni izpeljavi maketarskih veščin na tekmova¬ njih osvajati visoka mesta. 5. Miirklinov in Trotov model parne lokomotive Esslingen v velikosti HO, opremljen za digitalno vodenje, je bil izdelan v enkratni seriji. Takšna lokomotiva je leta 1859 začela voziti po Wiirttemberških tirih. Za kurjavo so uporabljali drva, ime¬ la je moč 250 KM, tehtala je 22 t in je dosegala največjo hi¬ trost 40 km/h. Izdelanih je bilo 46 takšnih lokomotiv. Foto: A. Kogovšek, L Kuralt, J. Mlljevič in Z. Žižek * marec 2002 _ TISI 7 • marec 2002 • 17 marec 2002 TIIII 7 . marec 2002 • 23 ► 5 > < M Mal o jadralno letalo Konstruiral: Anton Pavlovčič l * \ \ 3 K 5 C ft O O Isi X M= 1:1 ; v© BALZA ZA REBRA , REP IN OPLA TO TRUPA 2 mm