Reševalci odhajajo na Zelenico v upanju, da pod snežno gmoto še utripa življenje - Foto: F Perdan Leto XXX. Številka 3 TRIDESET LET 1947-1977 ^stanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 14. 1. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. S K O Pred zimskimi počitnicami Šole obetajo smučarske tečaje Zimske počitnice so tik pred vrati in vsi osemletkarji, ki čakajo na 24. januar, veselo odštevajo zadnje dni šolskega pouka. Zasluženih štirinajst dni počitnic bodo šolarji preživeli - kje drugje pa kot na snegu. Zadnje dni tega tedna deževje sicer krepko jemlje prednovoletni in ponovoletni sneg, toda vremenski obeti so dobri — za sneg namreč. Snežna odeja, ki pokrije vse hribčke okoli domače hiše, tako sijajno pripravi veselje prav vsem otrokom: tudi tistim, katerih starši ne zmorejo kupovati dragih kart na naših žičnicah. Sicer pa so možnosti, da bodo šolarji preživeli vsaj polovico zimskih počitnic organizirano v smučarskih tečajih, letos zares velike. Sredi tega tedna, ko smo po gorenjskih osnovnih šolah povpraševali, kako je s tečaji, povsod sicer še niso zaključili prijav, ponekod še niso vedeli, koliko bo stal tečaj in koliko bodo prispevali starši; ponekod so tudi omenjali možnost, da tečajev ne bo, če ne bo snega tudi v nižinah. Toda splošen vtis je, da so se šolniki letos lotili organizacije ponekod sami, ponekod-skupaj z občinskimi telesnokulturnimi skupnostmi z veliko vnemo in resnim prizadevanjem, da bodo otroci del počitnic, če ne že vseh, preživeli organizirano na snegu. Del šolarjev bodo prevzeli tudi »portni klubi. Težko bi že sedaj ocenili, koliko otrok bo tako prvič ali pa že bolj izkušeno stopilo na smučke, vendar pa bi po grobih ocenah, ki smo jih dobili po občinah lahko rekli, da bo v tej organizirani obliki smučalo v vsaki občini najmanj 500 do 1500 otrok, treba pa je dodati, da so marsikje povabili na smučanje tudi predšolske otroke. Će k temu se prištejemo šolarje, ki bodo smučali skupaj s starši ali pa kar na najbližjem hribu, potem lahko govorimo že kar o precejšnji množičnosti. V Radovljici predvidevajo, da bodo lahko v smučarske tečaje po Šolah in športnih klubih vključili okoli 1000 otrok, kar naj bi bilo okoli 200 več kot lani. Na osnovni šoli A. T. Linharta na primer imajo v načrtu kar več oblik organiziranega počitniškega varstva. Razen začet-niških in nadaljevalnih smučarskih tečajev, bodo organizirali za višje razrede že pred leti vpeljano zimovanje v Valvazorjevi koči. Za vse, ki Pa jim ni do snega, bo organizirano tudi drsanje na Bledu, zbirajo pa tudi prijave za šolsko varstvo med počitnicami. Tudi na Jesenicah, kot vse kaže, ne držijo križem rok, tako da bodo šolarji lahko smučali v šolskih tečajih. Tako bodo na primer na šoli Prežihov Voranc nižji razredi lahko smučali kar zastonj, če bodo seveda kje v bližini Jesenic, višji razredi pa bodo odhajali v Martuljek ali pa v Planico. Prav tako na široko so se organizacije zimskih počitnic lotili v .rržiču, kjer bodo lahko v tečajih smučali tudi predšolski, pa začetniki m tisti, ki to niso več. Kot so napovedali na šoli H. Bračiča, bodo tečaji v Ročevnici, v Krastjah in na Zelenici. Talenti za drsanje pa bodo - če D° primerno hladno - drsali na tržiškem naravnem drsališču - pod vodstvom seveda. Razen tega pa v Tržiču pripravljajo še tečaj za smučarske vaditelje, ki bo organiziran, če bo najmanj 12 prijavljencev. , Kranjskim šolarjem se prav tako ni bati, da bi ostali brez organiziranega smučanja med počitnicami. Tečaje bodo organizirale šole, Marsikdo pa se bo lahko priključil tudi SK Triglavu in TKS Kranj . Zavzeto pa so se lotil) organizacije v Skofji Loki: šolniki so se z občinsko telesnokulturno skupnostjo domenili za enotno organizacijo. \ ako naj bi stopili na smučke v teh počitnicah v.si učenci prvih razredov, ne da bi pri tem tudi obremenjevali s stroški njihove starše. Vključeni bodo tudi predšolski, za katere pa bodo starši plačali le 50 dln tečajnine, medtem ko bo treba za nadaljevalne tečaje iz žepov staršev primakniti nekaj več. Kako resno so se v Skofji Loki lotili akc»je, v kateri naj bi se vsi šolarji spoznali s smučanjem, pove že Podatek, da so že v novembru zbirali prijave, po katerih so sklepali, da J rado smučalo v tečaju več kot 1300 otrok. Zdaj računajo, da se bo dokončno prijavilo okoli 1600 otrok. Na smučke vabijo tudi otroke, ki n,so vključeni v vrtec pa bi tudi radi smučali. Da bi res vsem otrokom Popravili veselje na snegu, je občinska telesno kulturna skupnost narnenila del svojih sredstev tudi za nakup smučarske opreme za šolarje, ki jim tega starši ne morejo kupiti. L. M. Begunjski plaz moril na Zelenici Borba življenja s smrtjo Torkov plaz, ki se je sprožil z Begunjščice, je pokopal štiri dijake in dva učitelja Iskrine poklicne šole, od katerih so trupla treh našli že v torek zvečer, z iskanjem ostalih pa so nadaljevali v sredo in našli še enega ponesrečenca — Dobro organizirana, hrabra in nesebična akcija reševalcev, miličnikov in vojakov — Snežni plazovi ena največjih nevarnosti v gorah — Dijaki in učitelji so reševali, kar se je rešiti dalo LJUBELJ - V torek, 11. januarja, okrog 17. ure popoldne je skupina izčrpanih dijakov Poklicne šole Šolskega centra Iskra klecnila v recepciji Garni hotela na Ljubelju in povedala, da je snežni plaz okrog 15. ure popoldne presenetil in zasul dijake, ki so se s smučmi in peš skupaj z učitelji vračali z Zelenice. Šolski center Iskra je pred leti uredil na Zelenici planinski dom in organiziral v planinski postojanki šole v naravi. Tudi skupina učencev I. letnika Poklicne š«4e in učitelji so bili od sobote dalje na Zelenici v šoli v naravi. Usodni torek dopoldne so uživali v prijetnem smučanju, potem pa so se kljub slabemu vremenu odločili za pohod v dolino, na Ljubelj, kjer jih je čakal avtobus. Zaradi izredno slabega vremena, sneženja, meteža in vetra zeleniška žičnica v torek ni vozila. Udeleženci Iskrine šole v naravi so se odločili za tvegan pohod v dolino. Nekaj si jih je nataknilo smuči in odšlo naprej, sošolci brez smuči pa so jim sledili, ker je lažje hoditi po smučarski gazi kot pa po celem snegu. V sredo, 12. januarja, bi morala priti na Zelenico namreč druga skupina šolarjev v naravi, vendar so jim vzpon zaradi slabega vremena odsvetovali. Tudi zvezo s skupino na Zelenici so skušali dobiti v torek ljubeljski graničarji. Vendar so bila njihova prizadevanja brezuspešna. Iskraši so zagazili v sneg in se napotili v dolino. Dobrih sto metrov pod zgornjo postajo zeleniške žičnice, v lijaku, je završalo, zahrumelo in zabobnelo . ..! Čelni del 30-član-ske kolone, ki se je prebijala prek snežišča, je zajela snežna lavina, ki je hrumela v dolino po severni strani z vrha Begunjščice. Od tod se ponavadi prožijo največji in najnevar- pod zgornjo postajo žičnice na Zelenici borba za življenje. Okrog* 10 učencev in učitelja je zajela snežna lavina. Osem jih je ostalo zasutih. Dva je uspelo skupini rešiti, šest pa jih je ostalo pod ledeno lavino. To so bili učenci I. letnika Poklicne šole Iskre, stari 15 ali 16 let Emil Novak iz Cegelnice pri Naklem, Roman Kosec iz Smlednika, Matjaž Kekec iz Trate pri Skofji Loki in Dušan Bešter z Dobrave pri Podnartu. Grozeča smrt je objela tudi učitelja Ivana Stružnika in Jožeta Povšeta! Ostali so krenili v dolino, v snegu in metežu ter mraku, ki je že legal na pobočja Zelenice, po pomoč ... Pomoč je prihajala sunkovito, hitro in nesebično. V temo so se prvi podali gorski reševalci iz Tržiča in Kranja ter graničarji. Sledili so jim gorski reševalci z Jesenic, iz Ljubljane in Kamnika, miličniki in UJV, ki je organizirala reševanje in ljudje, voljni nesebično pomagati. Prihajali so v popolni opremi, z baklami, ki jih metež ne more ugasniti, in z lavinskimi psi. Kolesa žičnice so se Nadaljevanje na 16, str. Žičnica je bila v dneh reševanja edina možnost hitrega dostopa do kraja nesreče. Tudi top z vso opremo in municijo so reševalci in vojaki namestili nanjo. nejši zeleniški plazovi. Torkov je bil dolg najmanj 400 metrov. Čeprav se sestav plazu , zaradi vremenskih razmer lahko hitro spreminja, strokovnjaki za zaleniškega ugotavljajo, da ga je tvoril sprijet in težak sneg ali tako imenovana »kloža«, katerega kubik lahko krepko preseže 300 ali celo več kilogramov. Prožitve takšnih plazov, ki so hitrejši in uničujočejši, lahko povzročijo nov sneg, veter ali star, uležan sneg, ki se spreminja. V takšnih plazovih je tudi manj upanja za ponesrečene. V trenutku, ko je z Begunjščice prihrumel uničujoč plaz, se je začela r Kakšen je bil smrtonosni plaz? Reševalci in strokovnjaki za plazove so ugotovili, da je torkov smrtonosni plaz prihrumel z Begunjščice z višine okrog 800 metrov nad lijakom, kjer so se nahajali dijaki in učitelji. Snežna gmota se je zvalila na območje, dolgo okrog 400 metrov. Plazišče, kjer so se nahajali ponesrečeni, pa meri okrog poldrugega hektarja. Plaz je na naketerih mestih globok 4 metre, največja debelina snežne gmote pa dosega celo 7 metrov. Plaz je izredno trd in za-ledenel in ga sestavljajo ledene in .trdo sprijete snežne gmote. To so tako imenovani kložasti plazovi, ki so izredno hitri in nevarni, čeprav po razsežnosti niso veliki. Torkov plaz je bil tretji večji plaz v zadnjih dvajsetih letih na Zelenici, ki je terjal življenja ali povzročil škodo. Leta 1962 je zasul pet graničarjev, od katerih so trije ostali pri življenju, leta 1969 pa je plaz z Begunjščice poškodoval srednjo postajo žičnice na Zelenico in bil tako močan, da je vrgel žičničarske jeklene vrvi s tečajev. -jk Naročnik: ****valcl so našli enega od ponesrečenih! V snežnem metežu in globokem Sn*gu ga peljejo na žalostno pot v dolino ... Lavinski psi so dragoceni pomočniki reševalcev na Zelenici. Neutrudno vohajo in rijejo po snegu ter zaznajo, če je pod plazom človek. Pes Pol vodnika Tineta Jarca iz Kranja išče in posluša navodila vodnika. r Smrtna nesreča v rudniku V soboto, 8. januarja, zjutraj je silovit izbruh plina in premoga v Velenjskem rudniku lignita zahteval štiri smrtne žrtve med rudarji, huje pa je bilo ranjenih še šest rudarjev. V trenutku nesreče je bilo na delovnem mestu 365 metrov pod zemljo dvanajst delavcev. Čeprav so opravili vse varnostne ukrepe, tudi prevrtava-nje, ni bilo opaziti pred začetkom dela nobene nevarnosti. Posebnost podobnih rudniških nesreč je namreč v tem, da nenadnega izbruha plina ne morejo predvideti niti najsodobnejše naprave. Zadnja nesreča, ki jo je povzročila eksplozija zemeljskega plina, je bila v" velenjskem rudniku 1972, v nesreči pa je umrl en rudar. Zadnja nesreča pa je bila v Velenju lani 29. julija, ko je v rove vdrla itoda, tako da so utonili štirje rudarji. Pravica do izredne pokojnine Z zakonskimi novostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev je uvedena pravica do izredne pokojnine. Vojaški zavarovanci in koristniki pokojninski so še posebej zaslužni za razvoj oboroženih sil v državi, bodo imeli pravico do izjemnega priznavanja in določanja pokojnine: višino pa bo določal zvezni izvršni svet na predlog zveznega sekretariata za narodno obrambo. Nova vozniška dovoljenja Od prihodnjega tedna dalje pa do konca leta 1980 bodo kandidati za voznike motornih vozil in tudi vozniki, ki bodo podaljševali svoja vozniška dovoljenja, dobivali nova dovoljenja, ki se precej razlikujejo od starega. Dovoljenje je izdelano iz posebnega materiala odpornega proti vodi, na njem pa ne bo možno »popravljati« podatkov. Dovoljenja za kategorije A, B, C, D in E bodo rdečkaste barve, vozniki traktorjev in motokul-tivatorjev pa bodo imeli bela dovođenja. Podatki v dovoljenju bodo napisani s posebnim pisalnim strojem. Nova dovoljenja bodo takoj dobili le vozniki, ki so svoja dovoljenja izgubili ali poškodovali, ostali vozniki pa takrat, ko jim veljavnost poteče. Mednarodni mladinski seminar V začetku prihodnjega tedna bo v Kranju mednarodni mladinski seminar, ki se ga bodo udeležili predstavniki nacionalnih mladinskih komitejev iz nordijskih dežel ter delegati posameznih jugoslovanskih republik in pokrajin ter predsedstva ZSM Jugoslavije. Na seminarju bodo izmenjali mišljenje o razvoju, izkušnjah ter praksi socialističnega samoupravljanja in neuvrščene politike SFRJ. Udeleženci večdnevnega seminarja bodo obiskali tudi delovne organizacije, interesne skupnosti in šole ter se tako na kraju samem prepričali o praksi samoupravljanja. Odgovornost za Stipendije O skrajno zaostrenem položaju na področju štipendiranja^ v naši republiki je ta teden razpravljal tudi izvršni komite predsedstva CK ZK Slovenije. Komite se je zavzel za takojšnjo odpravo zaostanka pri izplačevanju štipendij, pri čemer je treba sredstva zagotoviti tudi s krediti, če ne gre drugače. Zlasti pa. bo treba preučiti tudi sedanji družbeni dogovor o štipendiranju ter v njem opredeliti točke, ki govore o nosilcih uresničevanja tako zamišljene štipendijske politike oziroma o njihovi odgovornosti. Jesenice Komisija za informiranje pri občinski konferenci ZSMS je na zadnji seji obravnavala več pomembnih nalog, ki v naslednjih mesecih čakajo mlade jeseniške informatorje. Najprej so se člani dokončno dogovorili za izdajanje političnih informacij vsakih štirinajst dni. V njih bodo v kratkih besedah zajete vse novice o delu mladih v TOZD in OZD, v krajevnih skupnostih, šolah in drugod. Poleg tega pa bodo v teh informacijah posredovani tudi najvažnejši sklepi organov občinske konference ZSMS. Nadalje so člani komisije za informiranje na seji govorili še o akciji razširjanja revije »M« in vključevanju mladih jeseniških informatorjev v akcijo Mladi novinar. J. R. Kranj Izvršni svet kranjske občinske skupščine je v torek, 11. januarja, imel v Kranju 129. redno sejo. Razpravljali so o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, o predlogu odloka o zatemnjevanju in o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta za obdobje od 1976. do 1980. leta v letu 1977. Na dnevnem redu pa so bili tudi predlogi za odpis davka od opravljanja kmetijskih dejavnosti in med drugim tudi izločitev šolskega centra za tekstilno in obutveno stroko iz Tekstilnega centra Kranj. A. 2. Radovljica Na 70. redni seji se je včeraj, 13. januarja, sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Obravnavali so odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, odlok o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini in odlok o obveznem prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav v radovljiški občini. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o okvirnem programu vodnogospodarskih del v letu 1977, o delu izvršnega sveta občinske skupščine za letos in razprava o predlogu programa dela občinske skupščine za letos. A. 2. Človek, delo, kultura Jesenice — Na zadnji seji občinske konference ZKS Jesenice so ocenili delovanje in aktivnost članov Zveze komunistov ob tednu Komunista in nasploh o prizadevanjih za Priprave na jubilejne proslave Radovljica — Komite občinske konference zveze komunistov Radovljica je na 31. seji decembra lani imenoval širši koordinacijski odbor za vodenje in usklajevanje priprav na letošnje jubilejne proslave ob 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 40-letnico ustanovnega kongresa KP Slovenije. Odbor je že pripravil okvirni program. Predvidene so slavnostne seje osnovnih organizacij in konferenc ZK, na katerih bodo sprejemali nove člane. Organizirani bodo študijski sestanki, predavanja in razgovori z revolucionarji, književni večeri, kulturne prireditve, srečanja borcev in aktivistov NOV z mladimi. V vseh osnovnih organizacijah ZK se bodo kmalu začele priprave na osrednji zbor vseh komunistov, ki bo predvidoma maja letos. JR uveljavljanje kulture v samoupravni socialistični družbi. Na Jesenicah so v okviru tedna Komunista organizirali več kulturnih prireditev in manifestacij, ki so jih združili s praznovanjem 100-letnice rojstva Ivana Cankarja. Na seji občinske konference ZKS Jesenice'pa so še posebej ocenili delovanje osnovnih organizacij ZK ob akciji, ki se ni zaključila, temveč postaja sestavni del vsega življenja in dela. Na Jesenicah ocenjujejo, da so se osnovne organizacije ZK premalo aktivno vključevale in razčlenjevale probleme o vlogi in pomenu kulture v samoupravni socialistični družbi, le malo osnovnih organizacij ZK pa je izdelalo tudi konkretne programe svojega dela. Ker so bile tudi osnovne organizacije ZK v jeseniški železarni premalo aktivne, je komite tovarniške konference ZK jeseniške železarne sprejel sklep, da se mora akcija nadaljevati in da morajo osnovne organizacije ZK v jeseniški železarni temeljito obravnavati kulturno problematiko. Tudi osnovne organizacije ZK drugod, posebno pa v krajevnih skupnostih, naj bi ponovno ocenile položaj kulture in uresničevanje kulturne politike v občini, saj so bile do zdaj razprave več ali manj splošne. Komunisti pa se morajo zavzemati, da bodo nosilci kulturne akcije povsod, kjer žive in delajo. D. S. J i n in Gorenjska oblačila Kranj Centralni delavski svet razpisuje prosto delovno mesto 1. vodje komercialne službe Odbor za medsebojna razmerja TOZD Konfekcija Kranj objavlja prosti delovni mesti 2. mehanika šivalnih strojev 3. administratorke Odbor za medsebojna razmerja TOZD Konfekcija Jesenice objavlja prosto delovno mesto 4. mehanika šivalnih strojev Svet Skupnih služb objavlja prosti delovni mesti 5. pomožnega knjigovodjo 6. administratorke Pogoji: pod 1.: visoka ali višja izobrazba tekstilne ali ekonomske smeri z vsaj 5 let prakse na podobnih delovnih mestih, moralno politična neoporečnost; pod 2. in 4.: KV strojni mehanik z vsaj 3-letno prakso pri vzdrževanju šivalnih strojev; * pod 5.: srednješolska izobrazba administrativne ali ekonomske smeri, praksa ni potrebna; pod 3. in 6.: 2-letna administrativna šola, praksa ni potrebna. Za vsa delovna mesta se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas. Za vsa delovna mesta je predvideno 3-mesečno poskusno dejo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev pošljite v 14 dneh, za vodjo komerciale pa v 1 mesecu na splošno kadrovsko službo, Cesta JLA 24/a, Kranj, kjer dobite tudi dodatne informacije. r Gosta iz NDR in Portugalske v Jugoslaviji BEOGRAD - V sredo, 12. januarja, je prispel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo generalni sekretar enotne socialistične partije Nemčije in predsednik državnega sveta NDR Erich Honecker. Voditelja Nemške demokratične republike spremljajo član politbiroja partije in predsednik ministrskega sveta NDR Willi Stoph, sekretar partije Gunter Mittag, minister za državno varnost Erich Mielke, zunanji minister Oskar Fischer itd. Visoke goste je na beograjskem letališču pozdravil predsednik SFRJ in predsednik ZKJ Josip Broz-Tito s sodelavci Vidojem 2arkovičem, Džemalom Bijedičem, Stanetom Dolancem, Dušanom Petrovičem, Franjom Hrljevičem itd. Obisk delegacije NDR sodi k utrjevanju odnosov med obema državama in partijama, ki so bili že doslej vsestranski in plodni. Vendar sta predsednika in obe delegaciji ugotovili, da je se dovolj možnosti za razširitev sodelovanja. Gostje iz NDR se bodo od Jugoslavije poslovili jutri, 15. januarja. V Jugoslavijo pa je dopotoval tudi zunanji minister Portugalske Jose Medeiros Ferreira, ki ga je k nam povabil zvezni sekretar za zunanje zadeve in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Minič.Gost iz Portugalske je obiskal tudi Slovenijo. LUKSEMBURG - Britanski zunanji minister in novi predsednik sveta ministrov Evropske gospodarske skupnosti Anthony Crosland je v uvodnem govoru orisal program delovanja in akcij EGS. Med drugim je obširno govoril o odnosih z Jug0j»1»Y,J0; ^e,rc8e Je ,am mudila delegacija EGS. Razen sodelovanja z Jugoslavijo je novi predsednik bUs posebej omenil Izrael, dežele Mašreka, Afrike in Latinske Amerike ter karibske in pacitiške države. Crosland pa ni omenil sporazuma o sodelovanju med SEV in EGS, za kar so dale pobudo članice vzhodnoevropske skupnosti. PEKING - Poročevalci iz kitajskega glavnega mesta in tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva poudarjajo, da je Peking miren in da ima vodstvo vajeti trdno v rokah. Sicer pa Kitajci Se vedno prinašajo na glavni trg Tien An Menu ali »Trg nebeškega miru« vence v počastitev pred letom umrlega Cu En Laja. O solidarnosti z vodstvom govore tudi letaki, ki grajajo četvorico, ki je skušala vreči vodstvo in začeti z linijo, drugačno od tiste, ki sta jo zastavila Mao Ce Tung in Ču En Laj. BEJRUT - S srede na četrtek je potekel zadnji rok za oddajo orožja vseh sprtih strani v libanonski državljanski vojni, ki je trajala skoraj dve leti. Oddajo orožja sta predpisala nadzorstveni odbor arabskih držav in premier Libanona Sarkis. Iz Bejruta poročajo, da poteka akcija brez težav. Sicer pa premier Sarkis trdi, da bo nadaljeval svoje delo pri utrjevanju miru v Libanonu. Bejrutski dnevniki trdijo, da so sprte strani pod nadzorstvom mirovnih sil že zbrale in oddale večino težkega orožja. PARIZ - Francija bo Egiptu in nekaterim drugim arabskim državam dobavila 200 nadzvočnih bombnikov »mirage p-1«. Dabava je določena v najnovejšem sporazumu med Francijo in Egiptom, ki sta ga sklenila obrambna ministra držav. Prva letala, ki so dvakrat hitrejša od zvoka, bodo prišla v Egipt konec letošnjega leta. Egipt je deloma že usposobljen za sestavljanje teh letal, sčasoma pa jih bo sposoben sam izdelovati. RIM - Italija je sprožila živahno diplomatsko dejavnost. Skupni imenovalec živahne zunanjepolitične dejavnosti naše sosede je borba za trdnost lire. Zunanji minister Italije Forlani je odpotoval v Moskvo, minister za zunanjo trgovino Ossola v ranz, minister za industrijo Cattin pa je obiskal glavno mesto Iraka Bagdad. Zunanjepolitična dejavnost Italije naj bi dosegla vrhunec z obiskom premiera Andreottija v Bonnu m v lidiji. £nano je, da je postala Libija z vstopom predsednika Gadafija v firmo Fiat eden najpomembnejših italijanskih trgovinskih partnerjev. NEW YORK - Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je zadol-HI« generalnega sekretarja Kurta Waldheima, naj ponovno osveži ženevska pogajanja o Bližnjem vzhodu. Kot poročajo s sedeža svetovne oVganltfacije, no generalni sekretar odšel februarja na turnejo po bližnjevzhodnih državaft. Kot prvo bo obiskal Egipt. S predstavniki teh držav se je Waldheim pogovarjal te decembra na sedežu svetovne organizacije. TEHERAN - Delegacija~zvezne skupščine, ki jo vodi predsednik Kiro Gligorov, je uspešno zaključila uradni in prijateljski obisk v Indiji. Po obisku v tej deželi in srečanjih z voditelji je naša delegacija odšla, v iransko glavno mesto Teheran, kjer so se že začeli pogovori. Kiro Gligorov je iranskim voditeljem tudi izročil poslanico predsednika Tita. J. Košnjek Spomenik dražgoški bitki 30-letno idejo za gradnjo spomenika dražgoški bitki, ki je bila od 9. do 11 Januarja 1942, smo 22. julija 1976 dostojno uresničili. V Dražgošah, v Skorji Loki, na Gorenjskem in v Sloveniji smo dobili veličasten spomenik, ki obeležuje veličino bitke Cankarjevega bataljona in žrtev Dražgoš. Skupščina občine Škofja Loka je na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 22. decembra 1976 sprejela poročilo odbora za postavitev spomenika dražgoški bitki. Poročilo izkazuje, da so stroški gradnje spomenika, ki znašajo 5 milijonov 259.976 dinarjev, povsem poravnani. Skupščina občine Škofja Loka se najlepše zahvaljuje vsem, ki so finančno ali kakorkoli drugače pomagali pri gradnji spomenika. Skupščina občine Škofja Loka Še letos vrtec v Preddvoru in začetek gradnje vrtca na Planini Kranj — Na današnji seji je izvršni svet občinske skupščine Kranj med drugim obravnaval tudi osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta za obdobje 1976 do 1980, posebej za leto 1977, v kateri se za področje otroškega varstva predvideva, da bo vrtec v Preddvoru še letos zgrajen, da se bo začela izgradnja vrtca na Planini in da bodo še to leto pripravljeni načrti za vrtec v Mavčičah. Tudi izobraževalna skupnost ima svoje načrte, po katerih naj bi se letos pričela gradnja osnovne šole na Primskovem, dograjena bodo športna igrišča ob osnovnih šolah v Bes-nici m v Predosljah, kjer bodo usposobljeni tudi prostori za celodnevno šolo. Planina bo v kratkem dobila svojo zdravstveno postajo in lekarno, je rečeno v gradivu, ki je bilo kot osnutek predloženo IS. Mi pa se sprašujemo, kdaj bodo zgrajeni zdravstveni dom v Stražišču in prepotreb-ni drugi športni objekti za aktivno rekreacijo občanov po naših KS in v mestu Kranju, ko že zbiramo za to namenjena sredstva na osnovi najnovejšega samoprispevka. Izvršni svet se je seznanil s poro- čilom socialnega skrbstva, da bo še letos dokončan prizidek pri domu oskrbovancev v Potočah nad Preddvorom. I. S. Seminar o kmetijstvu in živilski industriji Bled - V hotelu Jelovica na Bledu se bo danes začel dvodnevni seminar za člane samoupravnih organov in direktorjev kmetijskih zadrug in obratov za kooperacije ter za člane upravnega in nadzornega odbora zadružne zveze in predsednike medzadružnih zvez. Razpravljali bodo o nalogah agroživilstva, samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva in živilske industrije do 1980. leta, nadalje o hranilno kreditni dejavnosti v zadružništvu in o uresničevanju zakona o združenem delu v kmetijskih zadrugah in obratih za kooperacijo. Seminar organizira Zadružna zveza Slovenije. A. Ž. Krepitev vloge ZK Občinski komite ZK Jesenice in občinska konferenca ZKS Jesenice bosta razpravljala o izhodiščih za pripravo ocene o uresničevanju sklepov 5. seje CK ZKS v občini Jesenice — Večja aktivnost, a še vedno problemi Jesenice — V zadnjih dneh lanskega leta je komite občinske konference ZKS Jesenice organiziral razgovore s sekretarji osnovnih organizacij svetov in aktivov ter pripravil izhodišča za pripravo ocene o uresničevanju sklepov 5. seje CK ZKS v občini Jesenice. O tej oceni bosta v teh dneh razpravljala občinski komite ZK in občinska konferenca ZKS Jesenice. Domala v vseh osnovnih organizacijah ZK so ponovno preučili dokumente 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ, niso pa povsod obravnavali konkretnih nalog in problemov, ki zavirajo odločnejše akcije komunistov v posameznih sredinah. Ugotavljajo, da so idejnopolitične in družbenoekonomske razmere boljše, kjer osnovne organizacije aktivno delujejo in da so osnovne organizacije ZK v minulem letu več pozornosti posvetile notranjim in zunanjim političnim dogodkom. Idejnopoli-tično usposabljanje članov ZK je zaživelo v vseh osnovnih organizacijah ZK in poteka prek informacij na sestankih, seminarjih in v drugih oblikah. Ustanavljajo marksistične kotičke in knjižnice, vse manj je članov, ki ne bi bili aktivni tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah in tudi informiranost je zadovoljiva. Pojavljajo pa se problemi, ko ostajajo ponekod na novo sprejeti člani ZK brez konkretnih zadolžitev in nalog, osnovne organi- r Vez s krajevnimi konferencami Občinska konferenca SZDL Jesenice je lani organizirala več sestankov s krajevnimi konferencami SZDL in predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti — Vrsta problemov, a zadovoljstvo ob številnih opravljenih akcijah Jesenice — Lani je občinska konferenca SZDL Jesenice pripravila v krajevnih skupnostih občine več sestankov, na katerih so predstavniki družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti s predstavniki občinske konference SZDL razpravljali o uresničevanju ustavne vloge in položaja Socialistične zveze. Na teh sestankih, ki so bili zelo dobro obiskani, so predvsem opozarjali na to, da v nekaterih krajevnih skupnostih še niso organizirali vseh družbenopolitičnih organizacij, v zaostanku je predvsem mladina, da je še vedno čutiti prešibko povezavo z delovnimi ljudmi in občani in da delegatski sistem še ni popolnoma zaživel predvsem zaradi premajhnega izobraževanja delegatov. Vse krajevne konference SZDL dobro delujejo, vendar je delo večkrat povezano le s sveti krajevnih skupnosti. Najhujši problem je financiranje krajevnih skupnosti, precej težav pa imajo krajevne skupnosti še vedno s strokovnimi službami občinske skupščine in posameznih služb pri občinski skupščini, ker ne odgovarjajo na predloge in pobude krajevnih skupnosti. Delo hišnih svetov bo potrebno poživiti, prav tako pa poskrbeti za ustrezno sodelovanje s posameznimi temeljnimi organizacijami in organizacijami združenega dela, ki delujejo na terenu. Tudi člani Zveze komunistov bi bili v krajevnih skupnostih lahko bolj aktivni, predvsem pa manjka mlajšega kadra. Družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih se vse preveč zapirajo v lastne organizacije, njihovo delo je premalo usklajeno, preveč je forumskega dela, vse pa pestijo kadrovski problemi. Ob vseh teh problemih in težavah pa so bile prav družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih večkrat pobudniki in organizatorji številnih uspelih akcij. Tako so člani krajevnih konferenc SZDL in ostalih družbenopolitičnih organizacij sodelovali pri razpravah o zakonu o združenem delu, pri ustanavljanju društev m družbenih organizacij v skladu z delegatskim sistemom, pri izvedbi akcije za samoprispevek, pri uvedbi celodnevne osnovne šole v Žirovnici in Kranjski gori, pri razširitvi otroškega varstva ter pri številnih drugih. Po vseh teh sestankih so se v nekaterih krajevnih skupnostih že domenili za razširjene sestanke (v Kranjski gori), kjer skupno rešujejo pereče krajevne probleme. Sestanki, ki jih je organizirala občinska konferenca SZDL Jesenice so bili torej vsestransko plodni in koristni za nadaljnje delo tako občinske konference kot tudi krajevnih konferenc Socialistične zveze. D. S. S SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA Najprej morajo delavci v TOZD sprejeti samoupravni sporazum o določitvi meril in pogojev o oddaji stanovanj in zatem lahko v temeljni organizaciji samostojni samoupravni organi odločajo o prošnjah delavcev za dodelitev stanovanj. (Odločba sodišča združenega dela S 60/76). Temeljna organizacija združenega dela je kupila družinsko stanovanje. Delavski svet je na svoji seji sklenil, da to stanovanje dodeli enemu izmed vodilnih delavcev temeljne organizacije. Družbeni pravobranilec samoupravljanja s takim dodeljevanjem stanovanja ni soglašal in je zato sodišču združenega dela predlagal, naj razveljavi sklep delavskega sveta temeljne organizacije, s katerim je bilo delavcu dodeljeno stanovanje. V temeljni organizaciji namreč še niso sklenili samoupravnega sporazuma, s katerim hi določili merila in pogoje za dodelitev stanovanj, kot je to določeno v 37. členu republiškega zakona o stanovanjskih razmerjih Ur. list SRS 18/74, v nadaljnjem besedilu zakon. Temeljna organizacija je na tak predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja odgovorila, da v pravem času niso mogli sprejeti samoupravnega splošnega akta zaradi drugega nujnega dela in sprejemanja drugih samoupravnih splošnih aktov. Sodišče združenega dela je predlogu ugodilo in razveljavilo sklep delavskega sveta. Iz obrazložitve sklepa sodišča združenega dela izhaja, da bi delavci v temeljni organizaciji morali sprejeti samoupravni splošni akt, s katerim bi določili postopek merila in pogoje, ki jih prosilci za dodelitev stanovanj morajo izpolnjevati, da lahko dobijo stanovanja ali posojila za stanovanja kot to pravilno ugotavlja družbeni pravobranilec samoupravljanja. (Splošni samoupravni akt bi temeljna organizacija po določbah iz 2. odstavka 108. člena zakona morala sprejeti v treh mesecih po uveljavitvi zakona, to je do 18. avgusta 1974. Ce ga temeljna organizacija v tem času ni sprejela, je storila prekršek iz 4. točke 1. odstavka 99. člena zakona in je za organizacijo združenega dela predpisana denarna kazen do 50.000 din, za odgovorne osebe OZD pa do 5.000.- din.) Brez takega samoupravnega splošnega akta stanovanj ni mogoče dodeliti, niti ni mogoče na pravilen način izbrati delavca, upravičenega do stanovanja. Samoupravni splošni akt sprejemajo neposredno delavci temeljne organizacije. V tem konkretnem primeru je o delitvi stanovanja odlo--čal delavski svet temeljne organizacije, ki pa zato ni bil pristojen in zato delavski svet ni mogel delavcu dodeliti stanovanja. M. P. zacije ZK v krajevnih skupnostih pa se premalo povezujejo s komunisti, ki delujejo v osnovnih organizacijah ZK v delovnih organizacijah, medtem ko je sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami na terenu in v delovnih organizacijah znatno boljše. Osnovne organizacije so se tudi aktivno vključevale v evidentiranje kandidatov in tako uresničevale kadrovsko politiko. Na Jesenicah so tudi že ustanovili štiri aktive ZK v samoupravnih interesnih skupnostih, v ostalih petih pa jih bodo ustanovili v teh mesecih. Na Jesenicah tudi kritično ocenjujejo delo aktiva neposrednih proizvajalcev kot tudi članov občinske konference, ki bodo morali v prihodnje s svojim delovanjem bolj vplivati na delo osnovnih organizacij in s svojimi stališči spreminjati in dopolnjevati gradivo in sklepe občinske konference ZK. Obenem pa si bodo morali vsi komunisti še naprej prizadevati, da sproti odpravljajo določene negativne pojave kot so slabi odnosi med delavci zaradi pomanjkljivih samoupravnih aktov, neustrezne delitve osebnih dohodkov, neenakopravnega položaja delavcev, nespoštovanja samoupravnih aktov in odločitev, slabega gospodarjenja, prevelikega trošenja družbenih sredstev, nesamouprav-nega obnašanja nekaterih vodilnih in vodstvenih delavcev ter zaradi slabega odnosa do dela. Zato je nujno še nadalje krepiti in usposobiti vlogo ZK, da bo s svojo aktivnostjo vplivala na hitrejše uveljavljanje ustave, zakona o združenem delu in drugih zakonov ter za uveljavitev sklepov ZK na vseh področjih družbenega življenja. D. S. Andrej Verbič v Skofji Loki Škofja Loka — V ponedeljek, 10. januarja, je obiskal škofjeloško občino predsednik gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič, ki si je v spremstvu sekretarja regijske gospodarske zbornice Janeza Eržena ogledal več proizvodnih obratov in se s predstavniki škofjeloške občine pogovarjal o nadaljnjem gospodarskem in družbenem napredku občine. Ob obisku se je gost seznanil o razvoju loških tovarn hladilnikov, lesne industrije Jelovice, sestavljene organizacije združenega dela Alpe-tour, Iskre ter o načrtovani gradnji uranske ceste in rudnika urana v ži-rovskem vrhu. D. S. Zahvala mladim železarjem Večje število mladih delavcev iz jeseniške Železarne je lani izvedlo več udarniških akcij v Posočju, kjer so tamkajšnjemu prebivalstvu pomagali odstranjevati posledice katastrofalnega majskega in septembrskega potresa. Posebno so se na akcijah izkazali člani OO ZSMS iz obrata Žebljarna, ki so na akcijo povabili tudi starejše sodelavce. Pred nedavnim je na naslov njihove OO ZSMS prispelo pismo iz krajevne skupnosti Grahovo ob Bači, kjer so opravili največ udarniških ur. Predsednik sveta KS Albert Manfreda se jim v imenu vseh krajanov iskreno zahvaljuje za izkazano pomoč in solidarnost, zraven pa še posebej poudarja, da je prebivalcem Posočja dajala pogum v težkih trenutkih prav bratska solidarnost delovnih ljudi širom po naši domovini, ki prebivalce Posočja niso pustili same v hudi nesreči. J. R. Popravek V 1. številki Glasa 7. januarja letos smo na 28. strani pod naslovom Podelili nagrade Borisa Kraigherja objavili vest o letošnjih nagrajencih. Pisali smo, da je med nagrajenci tudi direktor tovarne dokumentnega in kartonskega papirja Radeče in pri tem napačno zapisali njegov priimek. Visoko nagrado je prejel Stane Koselj in ne Stane Kokalj, kakor smo objavili. Za napako se opravičujemo. Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, -5-180/76 in 10-381/76) izdajajo davčne uprave skupščin občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1976 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1977 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1977. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1976 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1976; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1976; 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1976; 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1976. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podna-jemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3.000 dinarjev; 5. Zavezanci davka od premoženja - na posest gozdnega zemljišča za leto 1976. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73 in 24/75) ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1976 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana; 6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1976. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1976 presega 70.000 dinarjev; 7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1976, če so njihovi' dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1976 presegli 84.504,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 12.675,60 dinarja. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na' katere območju leži gozdno zemljišče; — zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so imeli v letu 1976 najdalj stalno prebivališče. Za leto 1977 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem -letnem znesku za leto 1977; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1977. *t Napoved vložijo. — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, ha katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v {em pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 100 dinarjev, zave-zancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20 % oziroma najmanj 200 dinarjev. Davčna uprava SKUPŠČIN OBČIN: Jesenice Kranj Radovljica Škofja Loka Tržič Komisija za medsebojna delovna razmerja Vzgojnovarstv enega zavoda Škofja Loka razpisuje v Vrtcu Podlubnik prosto delovno mesto vodje enote za nedoločen čas Zahteva se končana vzgojiteljska šola s strokovnim izpitom. Nastop službe takoj. Prijave zbiramo 10 dni po objavi. Strojna obdelava Posebno kmetje v hribovskih predelih škofjeloške občine se radi odločajo za planiranje zemljišč, ker tako lahko uporabljajo osnovno kmetijsko mehanizacijo — S posebno akcijo bodo v desetih letih uredili 1200 hektarov zemljišč ŠKOFJA LOKA - Lani .sta kmetijsko zemljiška skupnost Škofja Loka in Kmetijska zadruga Škofja Loka po srednjeročnem programu začeli z akcijo agromelioracij in hidromelioracij in že prvi začetki so bili spodbudni. Kmetje, posebno v hribovskih predelih, se radi odločajo za planiranje in'usposobitev svojih zemljišč, ker tako laže obdelujejo z osnovno kmetijsko mehanizacijo. Do zdaj se je za agromelioracije in hidromelioracije že odločilo 48 kmetov, v tem letu pa bodo izravnali zemljišča še 135 prosilcem. Kmetijsko zemljiška skupnost se odloča za takšne koristne posege zaradi ekonomskih pogojev kmetijstva in zaradi naglega zmanjševanja aktivne delovne sile na kmetijah in tako pričakuje, da v prihodnje ne bodo več obdelovali kmetijske zemlje, na kateri ni mogoče uporabljati osnovne kmetijske mehanizacije kot so kosilnica, zgrabljalnik, pobiralna prikolica. Tako bi se znatno zmanjšalo število kmetijskih površin, prebivalstvo pa bi se še hitreje odseljevalo s hribo- vitih predelov, s tem pa bi se izgubljala kulturna in živa krajina. Po oceni je v lasti kmetijskih proizvajalcev okoli 6000 hektarov kmetijskih zemljišč. Glede na konfiguracijo terena in na stanje zemljišč je od teh površin najmanj 20 odstotkov takšnih, ki zdaj niso primerne, a bi se z agromelioracijami in drugimi agrotehničnimi ukrepi lahko usposobile za strojno obdelavo. Kmetijsko zemljiška skupnost sofinancira agromelioracije na površinah večjih od pol hektara in z nagibom, ki praviloma ne presega 35 odstotkov, manjše površine pa le, če gre za zaokrožitev sedanjega kompleksa. Pri sofinanciranju pa po pravilniku upoštevajo različne kriterije za stimuliranje hribovskih predelov. Kmetijsko zemljiška skupnost predvideva, da bo akcija lahko učinkovita, če bodo vsa dela opravili v desetih naslednjih letih in letno uredili vsaj okoli 120 hektarov zemljišč. Ob tem pa je pomembna tudi ureditev zemljišč, na katerih je Zadovoljiva izgradnja stanovanj Kranj - Skoraj 50.000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin je bilo lani zgrajeno v kranjski občini; od tega 537 stanovanj, ki jih je gradila stanovanjska interesna skupnost in približno 300 stanovanj v individualnih hišah. To pomeni 133 stanovanj (in 9.460 kv. metrov površine) več kot leta 1975. Pretežno je bilo zgrajenih stanovanj na Planini (433), manj na Golniku (44) in ob Cesti JLA (60). Vrednost v blokovni gradnji zgrajenih stanovanj je bila 231 milijonov dinarjev! Po prioritetni listi je bilo lani razdeljenih 145 stanovanj, in sicer: 42 stanovanj delavcem z nizkimi dohodki, 34 materam samohranilkam, 9 delovno nesposobnim občanom, 32 starejšim občanom in 24 mladim družinam. Za potrebe udeležencev NOB je bilo zagotovljeno 24 stanovanj. Letos bo po predvidevanjih zgrajenih 400 novih stanovanj v enajstih stanovanjskih objektih in stanova- nja za delavce — samce z 220 ležišči. Nadalje mora letos dograditi hiše 264 graditeljev! Po veljavni prioritetni listi naj bi letos dobili 100 stanovanj mlade družine, udeleženci NOB in drugi upravičenci. Še v prvi polovici leta bo izdelan nov zazidalni načrt za Planino, kjer naj bi se gradilo nadaljnjih 1000 stanovanj z vsemi »spremljajočimi objekti« (vrtci, šole, trgovine, družbena prehrana, športni objekti, kulturni domovi, prostori za potrebe DPO), opravljene bodo priprave za izgradnjo okoli 50 individualnih hiš (montažne) na Bantalah, ter na Pesnici, Mlaki in še drugod. Če bodo ti programi uresničeni, lahko zapišemo, da se solidarnostni dinar zadovoljivo obrača in da bo v kranjski občini kmalu rešena najbolj pereča stanovanjska problematika. I. S. V dveh letih 650 tisoč dinarjev Kranj — Krajevna skupnost Struževo, ki je mestna KS, pripravlja dveletni program investicij v višini 650.000 din. Za ta sredstva namerava s finim asfaltom pokriti skoraj 7.000 kvadratnih metrov že asfaltiranega cestišča*, za domačo mladino napraviti mali rekreacijski center z igriščem za mali nogomet, rokomet in košarko, adaptirati obstoječi dom kulture, v katerem je tudi samopostrežna trgovina »Živila« in urediti križišče Remic-Krt. Krajani so že prejšnja leta izpričali visoko zavest, ko so na prostovoljni bazi zbirali sredstva in skupaj s KS in občino asfaltirali prav vse ceste in pota v Struževem, zato KS in DPO pričakujejo enak, če ne še večji odziv krajanov, ko bodo ponovno zbirali sredstva za izgradnjo omenjenih objektov in ureditve cest. Krajevna skupnost pričakuje, da NA DELOVNEM MESTU KRVAVEC - Strojnik in žičničar Jože Roškar, rojen leta 1940 v Ptuju, živi na Gorenjskem že od leta 1956 dalje. Najpr»>j"j<-bil strojnik lahke mehanizacije pri kranjskem Projektu, nato pa se je odločil za krvavške žičnice, ki so sedaj v sklopu Alpe-toura Škofja Loka, delovne organizacije Gorenjske žičnice, TOZD RTC Krvavec Posebnega izobraževanja ali šolanja za žič-ničarja Jože RoSkar in ljudje enakega po-klica niso obiskovali. Le pri podjetju so organizirali tečaj, kjer se je .Jože spoznal z žičničarskim poklicem, predvsem pa z varnostjo na teh napravah in na smučiščih. Jasno mu je bilo, da žičničarslvo ni le en poklic, temveč morajo biti ti ljudje razen žičničarji tudi ključavničarji, elektrikarji, kleparji itd. »Raznovrstno je delo žičnicarja,« meni Jože Roškar. »Skrbimo za varnost potnikov, za tehnično popolnost naprav, usmerjamo obiskovalce smučišč in bedimo nad varno vožnjo, vzdržujemo naprave, kontroliramo vozovnice in jih v primeru manjšega prometa tudi prodajamo. Vsak hip moramo biti pripravljeni na najhujše, ko sta tako glavni kot pomožni motor nemočna. Taksnih primerov na Krvavcu ne pomnim, vendar kaže biti nanje vsak hip pripravljen in primerno usposobljen.« »Seveda žičničar ni zaposlen le- pozimi, temveč ga čaka precej nalog tudi poleti,« nadaljuje Jože Roškar. »Ko ni snega, urejujemo smučarske proge, jih ravnamo ter odstranjujemo ovire, nič manj pomembni pa niso remonti pred zimskimi sezonami.« bo izpolnjenih še nekaj drugih nalog in načrtov: da bo PTT uredila in napeljala telefonsko omrežje ter postavila tudi javno govorilnico, da bo Komunala zavarovala občinsko cesto od podjetja IKOS do priključka na glavno cesto Kranj —Jesenice, da bodo Živila v doglednem roku izpopolnila trgovski center ter organizirala bife s »toplim obrokom« (opoldne) in da bo v najkrajšem času urejen lokalni promet oz. povezava Struževega s Kranjem (Aleptour-Creina). Načrti so veliki, vendar uresničljivi! KS in DPO pripravljajo referendum, po katerem naj bi krajani zbrali v dveh letih 350.000 dinarjev, OZD s svojimi TOZD pa naj bi v dveh letih prispevale 140.000 din, posebna sredstva občine pa v višini 80.000din. I. S. potrebna predvsem akcija proti zamočvirjenim površinam. Zemljišča, na katerih bodo morali izvesti hidromelioracije, so predvsem na področju Žirov, Gorenje vasi, Bukovškega in Studen-skega polja. Njihova površina je okoli 250 hektarov in večina je zamočvirjenih zaradi neurejenih vodotokov. Osnovna skrb kmetijsko zemljiške skupnosti bo zatorej, da v sodelovanju z območno vodno skupnostjo uredi osnovne odvodnike in pripravi načrte za izvedbo drenaže. Kmetijsko zemljiška skupnost pa bo v prihodnje spodbujala in sofinancirala tudi pridobivanje novih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo iz zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, kakor tudi krčitve gozdov zaradi zaokroževanja kmetijskih proizvodnih enot. D. S. 292 novih stanovanj Škofja Loka — V minulem srednjeročnem' planu stanovanjske izgradnje so v občini zgradili 750 novih stanovanj, od tega 440 v družbeni in 310 zasebni lasti. Vendar kljub doseženi realizaciji rezultati niso zadovoljivi, saj so preskromno načrtovali, denar, namenjen za stanovanjsko izgradnjo, pa je bil delno nenamensko porabljen. Letos naj bi v občini zgradili skupaj 292 stanovanj. Predvidevajo, da bodo zgrajene tri nove stolpnice v Podlubniku, stanovanjski blok s 96 enosobnimi stanovanji na Trati in 32 stanovanj v Zireh. Letos bodo začeli graditi družbena stanovanja tudi v Železnikih, ob tem pa bodo morali uskladiti in pripraviti urbanistične programe. Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bo po srednjeročnem programu gradnje v letošnjem letu razdelila 88 stanovanj in sicer 20 v stolpnicah v Podlubniku, 60 v Frankovem naselju in 8 v Zireh. Tako bodo v občini uresničevali načelo, da bo vsako četrto stanovanje v družbeni lastnini solidarnostno stanovanje. - D. S. Ukinjena pedikura Kranj — Brivsko frizersko podjetje je s 1. 1. 1977 ukinilo pedikersko dejavnost, ker je ugotovilo, da obstoječe cene ne pokrivajo stroškov storitev. Na pristojnem mestu niso dobili dovoljenja za povišanje cene, ki bi bila istočasno tudi ekonomska cena, pa tudi Regionalna zdravstvena skupnost ni pristala na sofinanciranje te potrebne preventivne dejavnosti — pedikure. Brivsko frizersko podjetje iz Kranja sporoča v svojem pismu Izvršnemu svetu občinske skupščine, da se zaveda, da je s svojim sklepom prizadelo predvsem starejše občane, ki koristijo te usluge, vendar ostali kolektiv ni več pripravljen nositi dodatnega bremena (razlike v ceni) te dejavnosti. Sil. 1977 Kranj s 30.000 prebivalci ne premore več pedikure, ker da je nerentabilna in da zanjo ni posluha. Kam bodo odslej morali hoditi naši občani na »preventivo«: v Ljubljano? Na Jesenice? V Beljak? ' I. S. 2ICNICAR JOŽE ROSKAR Ko Jože Roškar modruje o svojem delovnem mestu na žičnici, pa naj bodo zunanje sedežnice in vlečnice ali gondolska, ki slavi letos 4. obletnico obratovanja in vožnje na Krvavec, opozarja na težave pri srečanjih z ljudmi. »So dnevi,« pripoveduje, »ko ni problemov, pa naj bo na žičnici še taka velika gneča. So pa primeri, ko so ljudje razdražljivi in jim ni prav ničesar po godu. Godrnjajo nad smučišči, nad cenami, nad uslugami in nad nami, žičničarji. Marsikdo med njimi ne ve, da je žičnica draga naprava, da ne more izven voznega reda prepeljati vsakega potnika posebej in da je treba počakati vsaj na malo večjo skupino. Kn sam zagon žičnice na Krvavec velja najmanj 400 dinarjev!« Jože Roškar je bil priča številnim krvav-škim »rekordom«. Spominja se dveh ali treh zim nazaj, ko je padlo ŽIVO srebro kar 28 stopinj pod ničlo! Rekord pa je bil tudi obisk smučarjev sredi zime leta 1975, ko je bilo na Krvavcu »500 ljudi. Večkrat jih je bilo po fjOOO, poprečni krvavški zimski obisk pa se giblje med .i.r>81192 593 084; t 56433 94151 50603 437573 !)4 74 63] 14 20454 85264 466674 &> z "5 J« ■o «j N £> 0 0 K).(HH) H).(HM) 20 500 600 600 800 800 10.000 300.000 50 60 600 1.000 10.000 10 600 800 1.000 1.000 10 800 1.000 •6.000 20 20 .10 600 800 800 10.000 10.000 marta odgovarja Švicarski krompir Ze jutri boste na oddelku ženske konfekcije v GLOBU SU lahko kupile takle plašč za polovično ceno ( polna cena 2110 din, znižana 1063,80 din). Iz volnenega blaga je, ima všite rokave in gubo zadaj. Poživljajo ga okrasni šivi. Na voljo so sivi, svetlo in temno drap, velikosti pa od 36 do 44. Potrebujemo: 1 kg krompirja, 4 dkg margarine, 4 dkg moke, četrt litra mleka, muškatni orešček, 3 žlice naribanega sira, 2 jajci in maščobo za kozico. Kuhan krompir olupimo in narežemo na rezine. Iz margarine in moke pripravimo bešamel, ga zalijemo z mlekom, prevremo, ohladimo, dodamo malo naribanega muškatnega oreščka, nariban sir in jajca. Omako dobro premešamo, polijemo krompir, ki smo ga stresli v pomaščeno kozico in jed svetlorumeno zapečemo. Zimsko obrezovanje drevja Navadno začnemo drevje obreze-vati ko temperature segajo le še nekaj stopinj pod ničlo. V hladnejših predelih lahko obrezujejo jabolka in hruške v prvi polovici januarja, marelice in breskve pa šele od februarja dalje. Crni ribez lahko obrezujemo zelo zgodaj, navadno začnemo že novembra. Mlado drevje obrezujemo čim manj, v rodnosti pa več: na jablanah lahko odstranimo tudi 20 do 30 odstotkov enoletnega prirasta, pri hruškah pa lahko celo več. Pri mladem drevju ne skrajšujemo poganjkov, s tem pospešimo rodnost, zato poganjke skrajšujemo le pri starejšem drevju. S .spreminjanjem lege poganjkov lahko uravnavamo rodnost in rast. Položno in vo- doravno ležeči poganjki hitreje in bolje rodijo od pokončnih. Krošnje oblikujemo tako, da je največji delež rodnega lesa v osnovi in v sredini krošnje, proti vrhu pa naj se krošnja rdeči, zračna naj bo in svetla. Primarne (glavne) in sekundarne (drugotne) ogrodne veje redno uravnavamo v primerno položne kote. Navpično rastoče veje se na osnovi ogolijo, proti vrhu pa močno odžene-jo poganjke, ki krošnjo le senčijo. Veje ne upogibamo, temveč prive-žemo na primerno letev, ki daje veji oporo. Vrhov pri ogrodnm vejah ne krajšamo. Izrežemo pa vse v krošnjo rastoče poganjke, vodene poganjke, pokončne veje, pa tudi poškodovane, suhe ali bolne veje. Odstranimo tudi ves starejši in izrojeni les. Iz puloverja, ki ga ne nosimo več, volne pa tudi ne moremo uporabiti, lahko še vedno ure-žemo krilce z naramnicami za deklico ali tople hlače za igranje za najmlajšega. Za otroke je rojstni dan veliko veselje: torta, pa kakšno darilo in seveda malo norenja z vrstniki. Će je povabljencev preveč, bo seveda stanovanje po njihovem odhodu pravo bojišče: vaš otrok se je sicer imenitno zabaval, toda vsa družina je verjetno imela kaj malo od tega praznovanja, če je morala bolj ali manj krotiti »povabljence«. Zato je boljša prava mera — trije, štirje vrstniki je kar dovolj. Ponudimo jim kaj sladkega, morda doma pečeno sladico, mleko in sok — od tega jim ne bo slabo. Le če bo praznovanje daljše, lahko pridejo na vrsto tudi kakšni sendviči, hrenovke ipd. Povabljenci naj bodo približno iste starosti, tako se bodo najlaže igrali. Predlagajte jim kakšno zanimivo in preprosto igrico, morda z enostavnimi nagradami, kot so vrečka bonbonov ali balon ali nalepke, kakšna barvica, značka, majhna čokolada. Teh drobnarij naj bo kar veliko, saj bo treba deliti tudi tolažilne nagrade, da ne bo kakšnih solzic — teh pa na praznovanju ne sme biti. Miza naj bo kje v kotu, da ne bo nesreče. Krožniki so lahko papirnati (tudi kozarci), ali pa plastični: potrebujete še papirnate serviete in papirnat ali polivinilni prt. Napihnjeni balončki, pisani trakovi po sobi bodo praznovanje še polepšali. Ko se bliža čas odhoda, otroke pravočasno opozorite, in jim predlagajte, naj vam pomagajo pospraviti. Ostale sobe zaklenite, da ne bodo mali raziskovalci našli kaj neprimernega ali nehote naredili kakšno škodo. Tudi v kopalnici ne bi smeli najti česa takšnega, s čimer bi se lahko poškodovali, na primer britvic, lasnic, raznih sprejev, krem ali celo kakih kemikalij. Take reči pospravite za tistih nekaj ur pod ključ. Morda bi kazalo o praznovanju obvestiti tudi sosede, če stanujete v bloku: tudi če bo nekaj ur hrupno v vašem stanovanju, bodo sosedje razumeli. Zdenka iz Kranja — Imam mehak volnen jersev, košček ga prilagam v pismu, iz katerega bi rada imela daljšo jopico. Nosila bi jo k hlačam in krilu. Stara sem 24 let, visoka 167 cm, tehtam pa 60 kg. Marta — Jopica je preprosta, ravno krojena. Prednja dela se križata in v pasu zapenjata z dvema skritima gumboma. Jopica se zavezuje s pasom iz istega blaga. Rokava so širša, dolžina jopice pa pokriva boke. Moje otroštvo Popoldan je. Težke dežne kaplje polzijo po - oknu in me veselo pozdravljajo. Se zmenim se ne zanje in dalje premišljujem o sebi. A nenadoma se kot iz spanja prebudim in odhitim k svoji materi. Poprosila sem jo, naj mi pove kaj o mojem otroštvu. V istem trenutku so se mami oči zaiskrile in sililo ji je na smeh. Rekla mi je, da sem storila toliko neumnosti kot le malo otrok. »Veš, Barbka, pred približno desetimi leti si napravila nekaj, kar mi je kar strah spravilo v kosti« Dan ^>e je poslavljal in prve zve/de Dražgoše, občudujemo vas! < Snežilo je, ko smo se razigrani in klepetavi, kakor so vsi šolarji, natrpali v avtobuse in se iz Skorje Loke odpeljali proti Dražgošam. Ko smo se z Rudna pričeli vzpenjati v hrib, se mi je zazdelo, da slišim sovražnikove topove, kako streljajo na partizane, ki jim že drugi dani neustrašno kljubujejo. Topovi! so utihnili in prišli smo do veličastnega spomenika, ki nas je vse prevzel. Mozaik, delo Iveta Šubica, nam je povedal mnogo o tistih dneh. Zbrali smo se pred njim in čakali na proslavo, ki so jo pripravili učenci naše šole. Tišino je pretrgal vesel glas harmonike in vsi smo se ogreli ob lepi partizanski pesmi. Potem nam je naš slikar in borec Cankarjevega bataljona Ive Šubic pripovedoval svoje doživljaje in občutke iz draž-goške bitke. Ob njegovi pripovedi smo se zamislili. Hvaležni smo mu zanjo. Potem je sledila še zborna recitacija, nato pa smo odšli k avtobusom. Ko smo prišli v Skorjo Loko, smo v svojih srcih vsi mislili isto: Dražgoše, občudujemo vas! Mihela Novak, 7. a r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka so se že svetlikale na nebu. Očka in mamica sta se že teden dni pripravljala, da bi šla v kino in danes sta resnično hotela iti. Mene, majhno punčko, sta spravila v posteljico, mi povedala pravljico in voščila: »Lahko noč!« V hipu sem zaspala, kajti ves dan sem se podila po dvorišču in zvečer sem bila na smrt utrujena. Starši so odšli, sladko sem spala in sanjala. Toda nenadoma sem se zbudila in si zaželela skodelico čaja, zato sem odšla v kuhinjo. In kdo mislite, da je bil v kuhinji? Nihče, le majhna stenska ura je tiktakala kot da se ni nič zgodilo. »-Joj! Kaj pa je to?« se vprašani. Tekam /daj v eno, zdaj v drugo sobo, a nikogar ni. Vsa objokana sem stekla k oknu, si prinesla svoje najljubše igrače in vsa preplašena, zmražena in objokana kličem starše: »Očka! Mamica! Kje sta? Pridita!« V vsaki sobi v bloku so se prižgale lučki' in naša soseda je celo prišla na dvorišče gledat, kaj se je zgodilo. Ko me je videla vso objokano, sem se ji tako zasmilila, da me je vzela kar v svoje stanovanje. V moji sobi pa je pustila kamenček /. listkom, da bi starši vedeli, kje sem. Tako sem bila odrešena osamljenosti in tudi jokala več nisem. Starša sta že prišla, domov in me nista našla, zato sta mislila, da je me je kdo ukradel. Ko sta bila oba že vsa preplašena in je mami že jokala, pa me je soseda prinesla nazaj, ker ju je slišala, ko sta se vračala domov. Nista bila jezna, bila sta le vesela, da sta me našla. In kaj mislite, so se naslednjo jutro pogovarjale stranke bloka? O kom drugem neki kot o meni. Barbara Kopač, H. a r. osn. šole Kokrškega odreda, Križe Težko čakam zimskih počitnic Letos je že zelo zgodaj zapadel sneg. Pred našo šolo se učenci kepajo. Jaz se ne želim kepati. Zelo rada se sankam. V Šenčurju ni nobenega večjega hriba. V Zalogu, kjer živi stara mama, je večji hrib. Tam se sankajo otroci iz cele vasi. Težko čakam zimskih počitnic, da bom šla k stari mami. Milena Kimovec, 2. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Najbolje uvrščeni tekmovalci in ekipe sobotnega pionirskega tekmovanja v veleslalomu, in tekih, ki je sodilo k dražgoškim prireditvam in so ga pripravili v Lancovem, so prejeli pokale, kipce borca in diplome. Na fotografiji zmagovalna ekipa OS Mladi rod iz Škofje Loke — Foto: J. Košnjek Mama mi je pripovedovala Mama mi večkrat pripoveduje zgodbe, med njimi mi jo je povedala o partizanih, ki so se skrivali v njihovem skednju. Mama je bila stara deset let in je imela še dva starejša brata in mlajšo sestro. Ker pa je bilo njihovo gospodarsko poslopje izven vasi, so radi k njim zahajali partizani. Starši niso hoteli povedati, da so v skednju partizani, da se ne bi zvedelo po vasi. Tako so partizani prišli ponoči, in čez tri, štiri dni prav tako odšli ponoči. Nekega dne se je otrokom čudno zdelo, zakaj mama kuha kosilo v tako velikih posodah. Zato so jo vprašali, toda mama jim tega ni hotela povedati. Ker so otroci vedeli, da ne bodo vsega pojedli sami, so sklenili, da bodo opazovali, kam bo mama s toliko hrane. Ko je skuhala kosilo, so videli, da ga je nesla v hlev, kjer ga je dal potem oče v pleten koš in ga odnesel v skedenj. Otroci so ga zasledovali in videli, da so v skednju partizani. To so povedali očetu in oče je spoznal, da jim ne more več prikrivati. Zato jim je strogo prepovedal, da bi to povedali v šoli ali kje drugje. Od takrat naprej nista oče in mati več prikrivala otrokom, da so v skednju partizani. Marjeta Kavčič, 8. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Želja v otroških očeh Hodim po mestu in oaza otroškega veselja mi sili skozi ušesa. Bliža se novo leto. Izložbena okna so polna igrač in vzdradoščen otrok vse leto čaka in čaka. Na kaj? Na dedka Mraza vendar! Šestnajst, petnajst..., in kaj je to? To so dnevi, katere je štel do srečanja, to so dnevi, katere ne bo pozabil do konca dni svojega življenja. To je dan, ko bo dobil nekaj, kar prej ni dobil še nikoli. Dobil bo avto, morda letalo, morda samo stisk materine roke, poleg tega pa bo dobil še te tri. lepe besede: »Srečno novo leto!« Dušan Nikolič, 6. b r. osn. šole Simona Jenka, Kranj V šolskem glasilu Brstje, ki ga izdaja osnovna šola A. T. Linharta v Radovljici, smo poiskali nekaj odgovorov, ki so jih učenci napisali na vprašanje Kaj želim v novem letu Ne bi rada vojne. V domovini želim mir, naj jo še dolgo vodi tovariš Tito. Rada bi, da ljudje ne bi onesnaževali narave. Milka Baloh, 3.b Želim, da bi dedek Mraz obdaril vse otroke. Slava Novak, 3. c Več šolskih izletov. Mateja Marinšek, 3. c Da bi čimprej zgradili hišo in se kmalu vselili. Lidija Golob, 5. e Želim, da bi dogradili šolski bazen in bi imeli ure plavanja. Jasmina Korošec, 5. e Lepo vreme, snega do kolen. Maksi Krmelj, 6. c Želim, da bodo televizijski delavci izboljšali TV program. Brane Gogala, 8. r. Želim, da bi bil sprejet v športni razred škofjeloške gimnazije. Jure Vreček, 8. r. Moja želja je, da bi se čimprej izboljšale razmere za lačne in trpeče. Marjeta Ravtar, 8. r. Moja največja želja je, da bi se to sezono uvrstila v ekipo za tekmovanje na državnem prvenstvu. Alenka Vreček, 8. r. Želim, da bi kljub razidu ob koncu šolskega leta ostali s sošolci prijatelji. Sonja Pernuš, 8. r. J 05 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 f 17 i 33 ■18 ■ 19 20 ■ 22 1 ■25 26 27 28 29 30 ■ 39 31 32 35 36 37 38 40 1 ■ 44 45 46 59 48 ■ 49 50 U 52 53 u 5,5 ■ 60 56 57 I 58 61 62 63 ReSi te v nagradne križanke z dne 7. januarja: 1. praktik, 8. pomada, 14. latrina, 15. Apenini, 17. Ada, 18. strpnost, 20. dl, 21. Tani, 23. ena, 24. JT, 25. tri, 26. razprava, 29. okraj, 31. zibel, 32. RK, 34. roža, 35. Ovid, 37. Si, 38. Kaleb, 40. dijak, 42. transfer, 45. Ela, 46. OJ, 48. Ani, 49. TN-IS, 51. JI, 52. utelesba, 55. tla, 56. acido-za, 58. Aakjaer, 60. emirat, 61. slinčki. Izžrebani reševalci: prejeli smo 99 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Rezka Roter, 61240 Kamnik, Usnjarska c. 12; 2. nagrado (40 din) Franc Magdič, 64000 Kranj, Šorlijeva 3; 3. nagrado (30 din) Zmago Mavric, 64000 Kranj, Stritarjeva 2. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 18. januarja, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din. Vodoravno: 1. okras, likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu, 6. nastava, zanka, 10. indijska etniška skupina v Assamu, tibetansko-burmanski jezik, 14. naslov uspelega ameriškega vestema z Johnom Waynejem v glavni vlogi, 15. priprava za obiranje sadja, 17. alkoholna pijača iz grozdja, 18. veliko glasbilo s strunami in kladivci na tipke, 19. junak Gotovčeve opere » ... z onega sveta«, 20. Ivan Tavčar, 21. mladič pri govedu, 23. starogrški ljudski pesniki in pevci junaških pesmi, 25. Elza Budau, 26. otok na jugu perzijskega zaliva, tudi nemški spolnik, 28. zgornji del telesa, tudi pritok Neretve, 30. vozarna, lopa, zlasti za tramvaje in trolejbuse, 32. obširnejši zapis pomembnejših dogodkov po zaporedju dogajanja, 35. švedski kemik in iznajditelj, Alfred, ustanovitelj sklada, iz katerega vsako leto podeljujejo »Nobelove nagrade«, 36. obrat, vrtljaj, 38. ščetkica, 40. angleški kipar, naslednik Canove in Thorvaldsena', John, 42. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi, 43. podzemski hodnik, 46. Lovro Matačič, 47. madžarski violinist, Licco, 49. reka, ki teče skozi Firence, 51. kratica za nekdanjo konjsko silo, 52. ime 25-kratnega svetovnega boksarskega prvaka Louisa, 54. Anetov roman, 56. ma-ščobno tkivo ob drobovju pri svinjah, 58. načelnik ali uradnik intendanture, v vojski oficir, ki vodi oskrbovanje vojaških enot, 60. zemeljsko nadglavišče, najvišja točka, 61. eden, največjih bakteriologov sveta, ki je odkril bacil tbc, nobelovec 1905, Robert, 62. agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi, aloja, 63. kal, cima, poganjek. Navpično: 1. ime najznamenitejšega sovjetskega violinista Ojstraha, 2. izbrana družba, 3. naziv mongolskega vladarja, 4. ovitek, zavoj, 5. grška črka, 6. kdor polemizira, sodeluje v polemiki, 7. grobo domače orientalsko sukno, 8. ime sive krave, 9. nemško mesto ob reki Mosel, rojstni kraj Karla Marxa, 10. Božo Vodušek, 11. ata, 12. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje za hojo po ledu, 13. prislov okobalo, 16. prebivalec ardenskega pogorja, 18. skupina ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja, po keltski rodovni skupnosti, 22. človek z bolezensko povečano spolno slo, 24. malajska I blaznost, 27. briga, 29. luka in glavno mesto afriške države Gane,.Accra, 31.! desni pritok Zapadne Morave, 33. vresje, erika, 34. glavno mesto Georgije, države v ZDA, 36. kemična prvina, znak1 C, 37. japonsko vrhnje oblačilo s širokimi rokavi in pasom, 39. reka v severnem delu Španije, mesto na reki Jumni v državi Uttar Pradesh v Indiji, 41. dišeče olje, mazilo iz korenin indijske rastline, 44. razglas, 45. znesek, seštevek, 48. perzijska denarna enota, 50. skromna, tovorna domača žival z dolgimi uhlji, sivec, 53. kratica za et cettera, in tako naprej, 55. češka pritrdilnica, 57. ljubkovalno žensko ime, Ana, 59. Ernest Hemingvvav, 60. kratica za Zveza komunistov. Izžrebanci novoletne križanke Kaže, da ste v novoletnih praznikih radi posegli po našem časopisu in križanki, saj smo v uredništvo do torka, 11. januarja, prejeli kar 637 nagradnih kuponov. Izžrebali smo deset reševalcev, ki so pravilno rešili geslo v križanki: Z združenim delom v novo leto. 1. nagrado (200 din) bo prejela Dora Tonejc, -64248, Finžgarjeva 10; 2.-3. nagrado (po 100 din) bosta dobila Jelka Jenko, 64220 Škofja Loka, Reteče 42, in Janez Sinko, 64220 Škofja Loka, C. talcev 17; ostalih sedem nagrad po 50 din pa bodo prejeli: Marjan Mohorič, 64228 Železniki, Češnjica 31; Franjo Gabrič, 64000 Kranj, C. 1. maja 65; Marjan Meglic, 64290 Tržič, Lom 13; Branka Palovšnik, 64240 Radovljica, Zale 5; Andrej Perne, 64000 Kranj, Mlakarjeva 24; Sabina Rakovec, 64000 Kranj, Milene Korbar 17; Brigita Oblak, 64270 Jesenice, Tavčarjeva 7. Nagrade bomo poslali po pošti. Celotna rešitev skandinavske križanke: KAPLAND ENRICO STO E-B-U ACETIL KRESALO Z KRENITEV ZLONAMERNOST DELEGACIJA KIS ROTOR SITKA ANT UNA URA GIRLANDA ŽAROMET AZI NT R ER TIS PREŽETOST NDAO SAN MARINO IONOSFERA RAM DA M ELEAT REKTORAT DEMETRA LEONORA EGO OA V LENIN DI ORAN IUS M DINKO VRTILJAK NOVO LETO. Prve poteze Šahovske figure Izraz figura rabimo večnamensko, pomeni na primer likovno upodobljen predmet ali bitje, pri plesu ali športih skupino med seboj povezanih gibov, v literaturi posebno izbrane in uporabljene glasove ali besede za pesniško izražanje, v glasbi skupino tonov, ki se ponavlja itn. Šahovske figure so različno oblikovani predmeti, potrebni za igranje Saha. Njihovo Število je omejeno. To so kralj, kraljica ali dama, trdnjava, lovec in konj ali skakač. Poleg nKJ»r so se kmetje. Za igro je potrebno tudi boriSče, Šahovska deska ali šahovnica (Diagram 1). S Si # 1 I i I i a i: 1 ■ Hb m 1 ^ H m al '»Kram i Š k »ebol °«ika deska je iz 64 polj, ki se med 1 stikajo s stranicami ali vogali. Glede Diagram 2 na to lahko tudi opredelimo gibanje figur po šahovnici; in to po vrstah navpičnicah in poSevnicah. Vrste označujemo s Številkami in navpičnice ali linije z malimi črkami (a, b, c, d, e, f, g, h); poSevnice ali diagonale so ali iz belih ali iz črnih polj. Šahovnica mora biti postavljena tako, da je na skrajni levi strani črno polje; tako se črno polje v levem spodnjem kotu (t. j. na strani belega), po poSevnici povezuje s črnim kotom na nasprotni strani Šahovnice, ki je skrajno levo polje črnega. Igro vodita nasprotnika, vsak ima svojo garnituro figur in kmetov, belih oziroma črnih; in sicer po enega kralja, eno damo, dve trdnjavi, dva lovca, dva skakača in osem kmetov (Diagram 2). Figure so razporejene v izhodiščnem položaju na osnovnih vrstah, t, j. na prvi pri belem in na osmi pri črnem, medtem ko so kmetje na vrsti pred figurami. Lovec in skakač sta lahki figuri, dama in trdnjava težki. Za igro najpomembnejša figura je kralj; zanj veljajo tudi posebna pravila igranja. dr.S. Bavdek izbrali smo za ras Novost pri posteljnini so rjuhe iz frotirja. V rožnati in beli barvi imajo tako blago pri Murkini MODI v Radovljici. Iz čistega bombaža je in kupite ga lahko na metre. Širina: 142 cm. Cena: 36,50 do 39,50 din Po smučanju bomo otrple noge sprostili v mehkih smučarskih Skornjih San Marco. V rdeči in modri barvi ter v velikostih od 34 do 44 jih imajo na Kokrinem Športnem oddelku v GLOBUSU. Cena: 490 din Novost v naSi živilski industriji je »zaloSki piSčancc«. V Perutnini Zalog so namreč naredili Se korak naprej pri razbremenitvi naSe gospodinje. Piščanca so začinili, ga zamrznili, cmbalirali v nalophan vrečko in spravili v Škatlo. Gospo-j j dinja tako le dvakrat prehode vrečko in piščanca postavi v pečico. V Centralovi DELIKATESI jih dobite. Cena: okrog 40 din za kos V blagovnici KOKRA v Kranju imajo te dni bogato izbiro preprostih, cenenih copat, ki nam jih vedno manjka doma. Ceha: 27,75 din Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (2. zapis) Ker sem že omenil dve hčeri Prešernove Julije Primčeve, bo prav, če povem še za drugi dve; za najstarejšo Julijo, ki se je poročila z baronom Rechbachom, in za najmlajšo Terezijo, ki se je poročila z nadporoč-nikom Adolfom Bauerjem. Obe sta umrli v Ljubljani. Najmlajši otrok je bil sin Jožef. Kot sodnik je služboval v Mariboru, Celju in Šmarju pri Jelšah. Ker je bil popolnoma vešč slovenščine in je bil tudi sicer čuteč, korekten uradnik, so ga slovenski ljudje v teh krajih radi imeli in ohranili nanj lep spomin. JULIJIN OČE - GORENJEC Najbrž bo prav, če omenim še na splošno manj znano dejstvo, da rod Prešernove Lavre izvira iz gorenjskega Tržiča. Praded njen, Gašper Primic, je bil ugleden in premožen tržiški veljak. Hiša na Glavnem trgu (sedaj Trg svobode št. 21) je bila njegova last. V tej hiši je bil rojen tudi sin-edinec Janez, ded Julije, pesnikovega ideala. So se pa Primici kaj kmalu naveličali skromnega Tržiča in se raje naselili v takrat tako imenitni Ljubljani. Bilo je to leta 1769. Naglo obogateli Janez Primic je vse svoje tri hčere srečno poročil s sinovi uglednih ljubljanskih trgovcev. Seveda jim je ob tem odštel kar lepe dote. Nasploh kaže, da se je nekdanji tržiški trgovčič kaj naglo povzpel med ljubljanske patricije. Po njegovi smrti je 1. 1802 prevzel trgovino sin-edinec Anton Primic. Četudi je bil komaj 21-letni mladenič telesno šibek in rahlega zdravja, je bil pa po drugi plati delaven, podjeten in izjemno sposoben za trgovanje. V kratkem zakonu z Julijano roj. Hartl se je Primiču rodilo dvoje otrok: hčerka. Julija in sin Janez Krstnik. Komaj 35-letnega je očeta pobrala jetika; za njim je umrl še njegov edini sin. Ostali sta le še čvrsta mati Julijana in krhka hčerka Julija. In za njeno mladostno lepoto se je vnel pesnik Prešeren! Za njeno bogastvo (z materjo sta bili dedinji razmeroma velikega premoženja) pa se je potegoval Jožef pl. Scheuchen-stuel. Ta je tudi uspel. .. JULIJINA PODOBA goša pri Begunjah, malo znan f zaselek, je stopila v našo kulturno zgodovino prav zato, ker je cerkljanski rojak dr. Frančišek Kimovec (doma iz G lin j) odkril tam izvirnik Langusovega portreta Julije Primčeve. Do tedaj — do obiska dr. Kimovca v Schvvičkertovi vili 1. 1920 — nam je bila vnanjost Prešernovega pesniškega ideala znana zgolj po opisih sodobnikov (Janez Trdina idr.), vsekakor pa najbolj nazorno po knjigi Ernestininih spominov na očeta — pesnika. Saj je njena mati Ana še kot prav mlada deklica služila pri Primčevih. Iz ust Ane Jelovškove, ki je to pripovedovala hčerki, zvemo, da je »bila Julija male postave in nežne, Šibke rasti; imela je krasne zlatoru-mene lase in prelepe modre oči, kedar je bila dobre volje. A znala je tudi hudo pogledati in tedaj so bile nje oči, kakor Preširen pravi, res dva jezna keruba z mečam ognjenim. Julijin mali obraz je bil v resnici lep — kedar se ni smejala; a osobito nežna je bila njena polt.« Prešeren sam, ko je 1. 1834 obiskal slikarja Matevža Langusa, ki je prav dokončaval Julijin portret, je o sliki menil, da je »le senca nebeške nje lepote.« Pohvalil s tem slikarja ni, napisal pa mu je sonet s posvetilom (v akrostihu) »Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje . . .« Julijin portret je od 1. 1945 v javnem lastništvu (Mestni muzej v Ljubljani). Slika ni velika, le 23x29 cm, zdaj je primerno restavrirana, saj je bila skoro celo stoletje hranjena v prostorih z neenakomerno temperaturo. V razstavnih prostorih Prešernovega muzeja v Kranju hranijo zelo verno kopijo Langusove umetnine. SUKNARNA NA ZGOSI . , goša in Zapuže sta si tako m blizu, da ju le domačini prav g j ločijo. Oba ležita ob Zgoškem potoku, ki priteče izpod Begunjščice. Le-tega napajata večji vodi Begunj-ščica, ki teče skozi Drago, in Blatnica izpod Sv. Petra. Prebivalstvo obeh vasi je bolj polkmečko — bližnja industrija (Elan, Sukno idr.) daje mnogim dosti kruha. Na Zgoši so bili tudi prvi začetki tekstilne industrije na tem področju. Suknarna Janeza Rossmanna (po naše: Resman) je začela obratovati že 1. 1795. Osnoval jo je pravzaprav že Janezov oče Anton, ki je ^bil izveden tkalec-suknar. Da bi se izpopolnil v stroki, je več let potoval in delal v Nemčiji. Pridobil si je 'ako mnogo izkušenj in znanja. Za leto 1840"že vemo obseg proizvodnje Rossmannove suknarne: letno so izdelali 1000 do 1200 kosov sukna. Le-ti so merili po 15 do 20 vatlov (1 vatel je 77,76 cm). Cena vatlu sukna v prvi polovici 19. stoletja se je sukala od 45 krajcarjev do 2 goldinarjev. Rdssmannova suknarna je imela že nekaj predilnih strojev, največ volnene preje pa so napredle domače predice (delo na domovih). Stkano sukno so v tovarni barvali, valjali, kosmatih, strigli in stiskali. Zaposlenih je bilo kar 80 delavcev, ki so delali v obratu; število delavcev po domovih se je ravnalo pač po potrebi dodatne ali povečane proizvodnje. Je pa Rossmannovo gorenjsko sukno tako slovelo, da je komisija ljubljanske industrijske razstave 1844 podelila tovarni posebno diplomo. Družina Julije Primčeve. poročene Scheuchenstuel od vsepovsod Akupunktura tudi danes učinkovita Profesor nevrobiologije na univerzi v Torontu dr. Bruce Pomeranz v svoji študiji trdi, da akupunktura zares lahko blaži bolečine in da njenega učinka nikakor ni mogoče pojasniti samo s sugestijo. Seveda bo potrebno še veliko časa in dela, preden se bo ta domneva razvila v znanstveno teorijo, ki bo akupunkturo približala pojmovanju zahodne medicine. „ Cetverčki V neki londonski bolnišnici je predzadnji dan minulega leta (^hristine H oster rodi/a četverške: deklico in tri dečke. Otroci so zdravi, vendar so morali takoj v inkubator. Prostitucija narašča Po podatkih tokijske policije nenehno narašča prostitucija med dijakinjami srednjih šol. V enajstih mesecih preteklega leta je policija prijela 136 mladih prostitutk oziroma 36 več kot v istem obdobju lani. RADIO SOBOTA 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 M ladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Letošnji poljedelski pospeševalni program 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj vam glasba pripoveduje 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kinb 18.45 Zabaval vas bo ansambel Silva Štingla 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Toneta Janša 20.00 Radijski radar 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Vas gost 2.03 Sam ob radiu 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - R.M.Rilke: Čakalnica 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevko Meri Avsenakovo 17.50 Svetin mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Romantična zborovska glasba 21.00 Vidiki sodobne umetnosti TELEVIZIJA 21.15, Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 15 SOBOTA 8.00 Mala čebelica 8.15 J. Šmit: Dedek Ježek 8.25 Jole, Joje - nadaljevanka 8.55 Zverinice iz Rezije 9.15 Skrivnosti morskih globin — dokum. film 9.40 Psihologija dela: Pravemu človeku pravo delo 10.00 Tehnična ustvarjalnost Slovencev 10.30 Vstajenje Primorske — oddaja Čas, ki živi 11.00 H. Turunen: Vetrnjak — nadaljevanka 11.55 Kitzbtihel: smuk za molke — prenos (EVR-Lj) 6.10 Košarka Beko: Partizan - prenos (Bg) 17.40 Obzornik 17.55 LarsOle— danski mladinski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Vlak - francoski film 22.05 TV dnevnik 22.20 625 23.00 JohnDavidson -zabavnoglasbena oddaja Oddajniki II. TV mreže 17.20 Sedem dni 17.40 Narodne pesmi 18.10 TV novice 18.25 Guatemala, republika Banan — dokum- oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Po končani delovni dobi — feljton 2030 G. Puccini. La Boheme — 1. dejanje 21.30 24 ur 21.40 Športna sobota 21.55 Krištof Kolumb - serijski film T V Zagreb — I. program 10.00 12.10 15.15 15.55 16.00 16.10 17.45 18.45 19.30 20.00 20.35 TVvšoli(Bg) TV v šoli (Zg) Smuk za moške — Sosnetek iz [itzbuhla Poročila TV koledar Košarka Beko: Partizan Otroška oddaja Zabavnoglasbena oddaja TV dnevnik Prebrisani Pejo — humor, oddaja Taksi za Tobruk -celovečerni film 16 4.30 8.07 NEDELJA 8.42 9.05 10.05 11.00 11.15 13.20 13.45 14.05 17.50 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Radijska igra za otroke — V. Stojiljkovič: Hitreje, hitreje Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši Prvi aplavz Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru in zboru Berry Lipman Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — W. Ecke: Gospod v sivih hlačah Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program JRT Literarni nokturno — G. Leopardi: Pesmi Plesna glasba za vas Glasbene skice in pastorali Pop, ročk, beat Če še ne spite Blues v pozni noči Zvoki godal Plošča za ploščo Iz romantične in klasične glasbene literature Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.33 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Filmska glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Naš likovni svet 23.00 Majhen koncert pianista Acija Bertonclja 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 17 4.30 Dobro jutro 22.10 TV dnevnik 22.30 Zabavnoglasbena oddaja 8.05 Poročila 8.10 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju 8.45 625 9.25 I. Silone: Vino in kruh — nadaljevanka 10.35 H.Sienkievvicz: Skozi puščavo in goščavo — nadaljevanka 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 12.35 Kitzbtihel: slalom za moške — posnetek in prenos (EVR-Lj) 14.50 »Znanje _ imanje« - oddaja TV Sarajevo 16.15 Križem kražem 16.30 Morda vas zanima: Glasbena mladina 17.00 Okrogli svet 17.15 D. Berner: Kje biti perilo — TV drama 17.50 Poročila 17.55 Prišli so iz vesolja - celovečerni film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 Užiška republika - 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Vnašanje tujih drevesnih vrst v naše gozdove 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Amaterski zbori pred . mikrofonom 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka 20.00 Kulturni globus 20.10 Operne aktualnosti 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno - T. Soben: Marjetica 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križemkraž 13.35 Glasbena medigra 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Melodije iz naših studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Z zborovsko pesmijo po svetu 19.40 Za ljubitelje stare glasbe 20.15 Ekonomska politika 20.35 Baročni utrinki 21.00 Naš eksperimentalni studio 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Alojz Srebotnjak 23.15 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije nadaljevanka 21.05 Med Savinjo in Dreto — dokum. oddaja 21.35 T V dnevnik 21.50 Športni pregled (Zg) 22.20 Slovenski impresionisti: Matej Sternen Oddajniki II. TV mreže 14.50 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Spomin na Duka Ellingtona 20.50 Kratek film 21.00 24 ur 21.20 Atlanta - celovečerni film TV Zagreb - I. program 9.50 10.00 11.00 11.30 12.15 13.30 14.00 14.50 19.30 20.05 21.20 21.50 22.20 17 Poročila Otroška oddaja Narodna glasba Kmetijska oddaja Jugoslavija, dober dan Kritična točka Sandokan — serijski film Nedeljsko popoldne TV dnevnik A.Marodič*: Marija — nadaljevanka Potopis Športni pregled TV dnevnik PONEDELJEK 10.00 TV v šoli (Bg) 12.10 TV v šoli: Pravopis, Likovni pouk, Režiser Claude Sautet se nam je v najlepši luči predstavil s filmom Vincent, Francois, Paul in ostali. CESAR IN ROSALIE je njegov starejši film. To je zgodba o dekletu, ki ljubi življenje in moške, a se ne more odločiti, komu bi dala prednost. Nekaj časa je z enim, nato z drugim, nazadnje živi celo z obema in se sprašuje, kako naj se odloči. Gre torej za zelo sproščen, prostodušen film brez lažne morale. Zrel gle daleč ga bo vendarle znal ceniti prav zaradi odkrite poštenosti, s katero se loteva življenjskih problemov, o katerih vse prepogosto slepomišimo. — V glavnih vlogah so nastopili: Yves Montand, Romy Schnei-der, Samy Fray, Umberto Orsini. __I_!_ 4.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.30 21.33 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo: Prst Iz glasbenih šol: Nova Gorica Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: V govedoreji naj bi več uporabljali gospodarsko križanje Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Narava in človek: Varstvo narave Vrtiljak Studio ob 17.00 Obisk naših solistov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Mladi levi Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — I. Ocurka: Krtača za čevlje Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno — A. Maurois: Dvorec Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke za vse Plesi in rapsodije Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru 21.20 Praška pomlad 1976 23.00 Glasba za godala 23.55 Iz slovenske poezije Drugi program 8 00 Torek na valu 202 13 00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13 33 Danes vam izbira 14 00 Radijska šola za višjo stopnjo: Sončna vprega neuvrščenih 14 33 Z vami in za vas 16 00 Pet minut humorja 16 05 Moderni odmevi 16 40 Diskomentalno8t 17 40 Z ansamblom Latin os 17 50 Ljudje med seboj 18 00 Lahka glasba na našem valu 18 40 Popevke slovenskih avtorjev 18 55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 W. A. Mozart: Odlomki iz opere Don Juan 20.00 Znanost in družba 20.15 Jugoslovanska zborovska glasba 20.35 Hindemith v izvedbah naših umetnikov 21.00 Deseta muza 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 21.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 16.15 17.00 17.15 17.40 17.55 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00 21.20 22.00 22.30 Pohvala roki (Zg) Kmetijska oddaja TV Novi Sad Vrtec na obisku: Naše lutke - 2. del Skrivnosti globin — serijski film Obzornik Prvih 365 dni v otrokovem življenju Dogovorili smo se Mladi za mlade (Zg) Risanka TV dnevnik S. Pavič: Strel v hrbet — drama T V Beograd Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma: Potovanje v VVeimar TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Martin Krpan — lutke 18.00 Živel je car - otroška oddaja 18.15 Književni klub 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe Lahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Krvne skupine goveda in preverjanje rodovnika Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — ClaireGolI: Spomini Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska: Miroslav Srbinović, horn Domača in tuja zborovska literatura Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Franca Puharja Koncert iz našega studia Glasbena kulturna panorama Chansoni S festivalov jazza Literarni nokturno — . P. de Mandiargues: Klorinda Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drobne orkestralne skladbe Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Vtisi in razpoloženja Vaš gost Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Prst 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualna oddaja 21.00 Kronika dneva 21.10 Stava — celovečerni film TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 I. Hergold: Suha leta — drama TV Ljubljana 20.45 Kultura danes 21.30 Dokumentarni film 21.50 TV dnevnik 22.10 D obrisa Cesaric - dokum. oddaja 10.00 TV v šoli (Bg) 12.10 TV v Soli: Pravopis, Likovni pouk, Pravljica (Zg) 17.10 Zverinice iz Rezije: Mravlji in muren 17.30 Pika Nogavička - nadaljevanka 17.55 Obzornik 18.10 Glasbena oddaja 18.40 Čas, ki živi: Dražgoška bitka ta teden na T V Sobota Francoski barvni film VLAK je posnet po literarni predlogi Georgesa Simenona, ki ga sicer bolj poznamo kot pisca kriminalk z glavnim junakom inšpektorjem Maigretom. Zgodba filma Vlak se začenja 1940. leta, ko nemške čete prodirajo v Francijo, pred njimi pa se valijo reke beguncev. Spremjjamo beg radijskega mehanika Juliena s hčerjo in nosečo ženo. Potujejo ločeni, saj morajo moški v tovorne vagone. Potniški vagoni so rezervirani za žene z otroki. V teku noči pride v vagon, kjer je Julien, mlada, lepa Ana. Med njima se takoj porodi simpatija, ki v času potovanja, negotovosti, strahu pred nemškimi letali in strojničnimi rafali, prerašča v iskreno ljubezensko razmerje... Poleg obeh glavnih igralcev (Romy Schneider, Jean Louis Trintignan) velja v filmu opozoriti na svojski delež glasbe, ki poudarja temačna ozračja negotove prihodnosti. Ponedeljek STREL V HRBET je zadnja drama iz serije Čas zločina, ki so jo pripravili režiser Sava Mrmak, scenarist Siniša Pavič in vojaška svetovalca Dušan Valič in Miljenko Doder. Drama obravnava prelomni trenutek četniške izdaje, ko po kratkotrajnem sodelovanju s partizani četniki preidejo na okupatorjevo stran. Nemcem izdajo skupino partizanov in za plačilo dobijo orožje. Vsi ti zapleti ae razrešujejo pri zasliševanju preživelih zločincev. Najbolj izstopa usoda mladega fanta, ki stopi med četnike misleč, da se bo boril proti okupatorju. Počasi spoznava svojo zablodo in se odloči, da se bo pridružil partizanom ... Četrtek V Ljubljanskem mladinskem gledališču je bilo posneto znamenito klasično besedilo Ednionda Rostan-da CYRANO DE BERGERAC. Prepesnitev je pripravil slovenski pesnik Oton Župančič, ki je v delo vložil vse svoje pesniško znanje. Izredno izpovedno bogato besedilo je nudilo režiserju predstave Miranu Herzogu veliko možnosti, da z ustvarjalno prežetim igralskim ansamblom ustvari pomembnejši gledališki dogodek. V naslovni vlogi-nastopa Vladimir Jure ■ ' _I -!- glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Iz repertoarja slovenskih zborov 19.30 Z morja na Gorjance — iz opusa Matije Tomca in Marijana Kozine 20.00 Zunanjepolitični feljton 20.15 Vladimir Lovec: Preludiji in groteske za klavir 20.35 Iz manj znane operne literature 21.30 Sodobni literarni portret: Branimir Sčepanovič 21.50 Razgledi po sodobni glasbi 23.05 Iz Beethovnovih godalnih kvartetov 23.55 Iz slovenske poezije 20 ČETRTEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Sončna vprega * neuvrščenih 9.35 Zborovska glasba preteklih dob 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Dogovor o raziskavah v riljedelstvu v 1977 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz domačega opernega arhiva 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer Začelo seje z Matičkom: Andrej Š uster- Drabosnj ak 21.40 Lepe melodije 22.20 Dve sonati za klavir 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah: Hamburg 23.30 Naš nocojšnji gost Janko Ropret 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Drobne glasbene umetnine 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.45 V. Bellini: Norma — prenos iz milanske Scale(EVR-Zg), nadaljevanje prenosa ob 23. uri 22.25 TV dnevnik 22.40 Nokturno Oddajniki II. TV mreže TV dnevnik TV koledar Japonska — dokum. film Dokumentarna oddaja TV dnevnik P. Veček: Beli španski bezeg — TV drama 24 ur Beograjski festival jazza Obzorje 17.15 17.35 17.45 18.15 19.30 20.00 20.50 21.10 21.50 T V Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali 20.40 Akcije 20.45 V. Bellini: Norma — prenos 22.25 TV dnevnik 22.45 Risanka 23.00 V. Bellini: Norma - prenos 10.00 12.10 17.15 17.30 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 TV v šoli (Bg) TV v šoli: Pravopis, Likovni pouk, Starinski plesi (Zg) Z besedo in sliko: Deset niča Italijanski muzeji: Palača Pitti v Firenzah Obzornik Ne prezrite Pogovori o glasbi: Kako poslušamo in vrednotimo glasbo Risanka TV dnevnik Film tedna: Cesar in Rosalie — francoski film Včeraj, danes, jutri: Brazilska nasprotja TV dnevnik 21.45 22.35 Oddajniki II. TV mreže 14.30 Namizni tenis Jugoslavija: SZ — prenos 17.40 Košarka Radnički : Cinzano — prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmska sreda TV Zagreb — I. program 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Med šolo in domom 18.15 Znanstvenik Milutin Milankovič 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikim zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program Večerni concertino Vprašanja telesne kulture Iz baročnih oper V ritmu valčka in mazurke Kultura danes V koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev Na ljudska besedila Iz slovenske poezije 19.05 19.55 20.00 20.35 20.45 21.00 22.15 23.55 4.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 13.50 14.05 14.13 14.30 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo: Miška spi Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in po čem PoTalijinih poteh Revijski orkestri in solisti Kmetijski nasveti: Vrtnarstvo Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica: Dolgouhec in medved Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 čestitajo in 8ozdravlja jo apotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Veliki interpreti: Kari Bohm s Schubertom Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Gorenjci Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo: New jazz trio Ples do enih Sam ob radiu Nočni znanci Mojstri jazza: Julian »Cannonball« Adderlev Revija popevk Sam ob radiu Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Miška spi 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo jazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra — I. Irevvnski: Dvigalo, Ženski 20.05 Miniature slovenskih skladateljev 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.45 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Ansambelske skladbe Ferda Juvanca 23.15 Marjan Kozina: odlomki iz opere Ekvinokcij 23.55 Iz slovenske poezije POROČILI SO SE VKRANJU Rogelj Jože in M uri Marija UMRLI SO V KRANJU Miklavčfč Frančiška, roj. 1901, Brajnik Juli-jana, roj. 1897, Veber Ivana, roj. 1896, Pretnar Filip, roj. 1923, Slatnar Marija, roj. 1892, Zabret Frančiška, roj. 1920, Kolman Terezija, roj. 1897, Marinšek Marija, roj. 1901, Poljanec Prošnički Ana, roj. 1890, Skrbiš Rudolf, roj. 1908, Gradišar Jakob, roj. 1907, Perčič Frančiška, roj. 1890, Kalan Jože, roj. 1902 ČETRTEK 10.00 TV všoli(Bg) 12.10 TV v šoli: Matematika, Likovni pouk, Metulj (Zg) 17.25 Čudežni čut - ameriški poljudnoznanstveni film 18.15 Obzornik 18.35 Mala čebelica 18.50 E.Rostand: Cvrano de Bergerac — 1. del 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 20.30 Mi med seboj 21.30 Miniature - A. Vivaldi: Štirje letni časi (Poletje) 21.45 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Babičin vnuk 18.15 Naše podzemske jame 18.45 Ali morda veste 19.30 TV dnevnik 20.00 MadameBovarv - serijski film 20.50 24 ur 21.10 Svet danes - dokum. oddaja TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 V registraturi - nadaljevanka 21.50 TV dnevnik 22.10 Baletna oddaja 21 10.00 TV v šoli (Bg) 12.10 TV v Soli: 17.10 17.25 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 19.55 20.05 21.10 21.45 22.35 Matematika, Slikaj, riši, oblikuj, Most (Zg) Križem kražem Pisani svet Obzornik Slovenski ljudski plesi: Bela Krajina - 3. del Narodni parki: Pelister Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar H. Turunen: Vetrnjak — nadaljevanje in konec Razgledi: Zdravnik splošne medicine Ulice San Franciaca — serijski film TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Magnet — otroška oddaja 18.15 Naša obramba 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.15 Literarni izbor 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem tedu je kultura 21.00 kronika dneva 21.15 Glasba na malem zaslonu TV Zagreb - I. program do'f9.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Vesela jesen - oddaja TV Ljubljana 20.55 Ulice San Francisca — serijski film 21.45 Slikar Ivan Lovrenčič 22.15 TV dnevnik Rateče — gorenjska Sibirija Seno je treba spraviti na senik Narodna noša je pri moških izginila, tudi pri Ženskah počasi izginja, toda še vedno se držijo domačega blaga in starih vzorcev. Pozimi marljivo predejo in pletejo. Raševina, tkana iz volne in preje, ima sem in tja še vedno svojo pravico. Krila iz črno barvanega rasa, obšita ob spodnjem koncu s širokim zelenim trakom, so še. danes v navadi. In pa cokle! Izdelane so iz javorovega in bukovega lesa, spodaj pa .so okovane z mičnimi žeblji. Ob spodnjem koncu imajo rilec, da se na njemu podrza, kar se nabere, na lesenih stopalih. Cokle so v vsakem pogledu zelo praktične. Noge, ki tičijo v njih, se po kamnitih in ledenih poteh prijemajo tal, da ne spodrsnejo. Seveda prav lepe te cokle niso. Toda zakaj naj bi bile, saj v planinah in na polju ni parketa, temveč robata podlaga. Poleg tega so cokle tudi dober kup in trajajo precej dolgo. Da je ta obutev dobra, pripoveduje njen starodavni obstanek. Oglejmo si še hišo in glavno osebo, ki vlada v njej, gospodinjo. Značilnost ljudi in običajev najbolj spoznamo tedaj, ko se seznanimo z njihovim stanovanjem, osebno pa prav z dušo vse družine, z materjo. Hiše v Ratečah so zidane; nekatere so enonadstropne, druge pritlične. Pokrite so s sivo cementno opeko ter delane v čop, to je ob koncih niso strehe odrezane, ampak imajo posebno nadstrešje. V pritličnih hišah je namesto nadstropja lesen hodnik, kamor ženske postavljajo cvetje ali pa na njem razobešajo perilo. Notranjost hiše kaže, da je v njej doma čistoča. Ra teška gospodinja skrbi, da se hiša v enem letu vsaj dvakrat pobeli; ob veliki noči in ob letnem Žegnanju. Tudi notranjost hiše večkrat počistijo; mize in klopi morajo biti vedno kot nove. Na strehah so obešene slike . druga poleg druge. Starih podob, slikanih na-steklo, ni več videti. Sem ter tja visi izpad stropa lesen golobček, ki gleda na sredino mize, kamor postavljajo jedila. Golobček pomeni svetega Duha. Hrana je bolj kmečka in boljša, kakor drugod na Gorenjskem. Družina dobi dostikrat meso, nesušeno od ovac in prašičev. V navadi so obeljeni turšični žganci, ki jim pravijo »mesta«. O postnih dnevih pridejo na mizo pšenični cmoki (krapi) napolnjeni s sfojčc nimi rožiči ali s suhimi hruškami in namočenimi v maslu. Ljudska jed je tudi bob, ki ga imajo ob nedeljah kot zajt rk. Ne pozabimo na posteljno opravo, za katero gospodinje posebno skrbijo. V vsaki hiši stoji lepo in lično urejena postelja brez ogrinjala. Odeta je z blazino, s snežno belimi rjuhami in pisano odejo. Vsaka nevesta, ki je premožna in bogata, prinese k hiffi 8— 12 posteljnih odej. Zglavje je visoko, narejeno iz blazinic, povita v platnena oblačila. Oblačila imajo ob koncih rdeče in višnjeve čopke. Zglavje je vedno ob spodnji strani postelje, tako da noge ležečega niso obrnjene proti hišnim vratom. Ljudje pravijo, da živi ne smejo imeti nog obrnjenih proti vratom, ampak le mrtvi. Zima v gorenjski Sibiriji je dolga, toda slednjič se mora vendarle umakniti pomladi. Gore so Se vse bele, kakor bi bile ometane z apnom, -toda grmenje snežnih plazov naznanja, da prihaja južno vreme. Aprila, včasih pa tudi v začetku maja ležijo po ravnini kupi snega, ki pa ne more več kljubovati sončnim žarkom. Sani gredo v začasni pokoj, namesto njih ropotajo kolesa. Hlevi so odprti, iz njih pa se usipajo tropci ovac z živahnimi jagenjčki. Po vasi se sliši veselo mukanje živine, ki čuti prav tako kakor človek vzdih novega življenja. Polje je lepo obdelano in čaka na gorkoto. Pastirji, ki so do sedaj vodili ovce po bližnjih tratah, gredo po sv. Ahaciju (22. junij) s Čredami v planino« in vzamejo s seboj potrebno hrano. Proti koncu julija dozori trava v hribovskih sen ožetih. Njihova velikost je določena z izrazom: našit sonožet je za 10, 20, 30, 40 koscev; to se pravi: toliko koscev pokosi ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, Savska loka 4 IŠČEMO KOOPERANTE za navijanje raznovrstnih tuljav Vse potrebne informacije dobite v ISKRI Kranj, Savska loka 4 -oddelek za kooperacije, tel. 22-221 int 27-43. Svet delovne skupnosti strokovne službe pri Regionalni zdravstveni skupnosti Kranj razpisuje na podlagi 24. in 25. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto pomočnika vodje strokovne službe Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: dipl. pravnik ali dipl. ekonomist in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. prednost pri izbiri imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja družbenih dejavnosti. Potrebna je moralno politična neoporečnost in aktiven odnos do samoupravljanja. *jl8mene prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema strokovna služba RZS Kranj, Stara £«*ta u, is dni po objavi. Vaebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. senožet v enem dnevu. Razumljivo je, da morajo gospodinje ob košnji globoko seči v dežice za maščobo in sneti /, ražnjev marsikatero Stegno, da je dovolj hrane za delavce. Takrat ne kuhajo doma, ampak v senožetih, kjer imajo večji posestniki prirejeno kuhinjo. Ce so sončni dnevi, je mrva kmalu pod streho, ob deževnem vremenu pa jo morajo obračati ves teden ali še dlje, da se posuši. Hladni dnevi napovedujejo jesen. Terice vstajajo že ob dveh zjutraj, da starejo lan in ga pripravijo za predivo. Živina se pomika bliže hišam, kjer je tu in tam še kaj zelenega. Domačini so včasih gonili napajat k vodnjaku sredi vasi. Tu je velik prostor, obdan s hišami, nekaka zvezda, manjka seveda veliko korito, katerega so podrli. S tega vaškega središča, ki včasih nI bil nikoli brez blata, drži šest ulična razne kraje vasi. Pri vodnjaku so prišle v pogovor vse vaške novice, katere so se raznosile dalje in dalje po hišah. Tudi vsakega tujca, ki je šel mimo, so vzeli temeljito v pretres. 1 emu prostoru še sedaj pravijo »Na gorici«. Reči bi mu morali n*i govoriti, kjer nikjer ni bilo toliko govorjenja, kakor na tem prostoru. Vsi opravki meseca oktobra kažejo, da v dolino že prihaja zima. Možje dovažajo listje za steljo in drva za kurjavo. Z njiv spravljajo zadnje pridelke, kajti gore je že pobelil sneg in kmalu bo zapadel tudi v ravnini. Kadar v nižjih krajih dežuje, so Ratečani že oskrbljeni s snegom. Velikokrat Velika mojstrovina in vsakemu R a tečan u v ponos so vsekakor bogato poslikane skrinje. Nekatere so stare tudi več kot sto let Kmetje-začnejo delati na polju že zelo Zgodaj spomladi, SOJ na senčni strani se vedno leži sneg pade sredi oktobra in ne skopni več rad. Zima je tukaj. Včasih sneži kar ves teden, da poka od teže strešno tramov je. Treba je ogrebsti strehe, sicer bi se podrlo kakšno poslopje. Hiše 80 kakor zazidane s snežnimi stenami. Veje sadnega drevja ječijo pod silnim bremenom, zato je videti veliko skrivljenih vej, ki ne postanejo nikoli več ravne. Prišli smo do konca. . Čeprav nimata ostro podnebje in dolga zima nič vabljivega, vendar opisani del Gorenjske domačinu ni nič manj priljubljen kakor še kako lep kraj drugod. Svoj rojstni kraj ljubi vsak, pa naj bo ta kraj tudi gorenjska Sibirija. »Ganki« so okrašeni z lepimi in natančno izdelanimi vzorci Po knjigi Josipa Lavtižarja »Razgled'po domovini« pripravil A. Kerštan II. televizijski program Delovni ljudje in občani jeseniške občine bodo sklenili samoupravni sporazum za financiranje II. TV programa v občini — Sredstva naj bi zbrali v prihodnjih treh letih Jesenice — Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ter v krajevnih skupnostih jeseniške občine bodo sklenili samoupravni sporazum za vzpostavitev mreže za spremljanje II. televizijskega programa v občini Jesenice. Podpisniki samoupravnega sporazuma naj bi z zbranimi sredstvi omogočili nabavo in postavitev pretvornikov in opreme. Skupna vrednost znaša milijon 624.720 dinarjev, postavili pa naj bi objekt na Katarini, na Brvogih, na Mežakli, na Kočni, v Rovtih, v Ratečah in v Mojstrani. Denar naj bi zbrali v prihodnjih treh letih po podpisu pogodbe, pogodbo pa bi sklenil Radio Triglav Jesenice. Sredstva naj bi prvo leto zagotovile samoupravne interesne skupnosti, in sicer vsaka 40.000 dinarjev, krajevne skupnosti, vsaka po 20.000 dinarjev, in delovne organizacije, ki naj bi na zaposlenega prispevale po 27 dinarjev. Tako bi prvo leto zbrali 843.320 dinarjev. Naslednje leto naj bi samoupravne interesne skupnosti prispevale po 25.000 dinarjev, krajevne skupnosti občine po 5.000 din in delovne organizacije na zaposlenega po 13 dinarjev. Tretje leto naj bi zbirali denar po enakem sistemu. Po samoupravnem sporazumu, o katerem bodo v jeseniški občini še razpravljali, naj bi Radio Triglav kot nosilec pogodbe sredstva podpis- nikov samoupravnega sporazuma zbiraL na posebnem račimu ter v skladu s pogodbo redno nakazoval kreditne obroke IMP Ljubljana. S pogodbo med Radiom Triglav in RTV Ljubljana naj bi mrežo za spremljanje II. TV programa v jeseniški občini usposobili v treh mesecih po dobavi opreme. ' - D. S. Razpisna komisija za imenovanje direktorja KOVINSKEGA PODJETJA KRANJ razpisuje po 85. členu statuta podjetja delovno mesto DIREKTORJA Kandidati za to delovno mesto morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje: - visoka strokovna izobrazba s 5-letno prakso na delovnih mestih v gospodarskih organizacijah ali - višja strokovna izobrazba z 10-letno prakso na delovnih mestih v gospodarskih organizacijah - da ni bil obsojen za kazniva dejanja našteta v 134. členu zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register — da mu ni bila s sodno odločbo izrečena prepoved opravljati dolžnosti direktorja — da ima moralno politične kvalitete, ki omogočajo izvrševanje njegovih funkcij — da izpolnjuje pogoje družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike občine Kranj Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, dosedanjem delu, nekaznovanju.ter dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev pošljite na naslov: Razpisna komisija, Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva 27. - Rok prijave na razpis je 15 dni po objavi. mali oglasi • mali oglasi Koledar: Slovenska planinska pot Založba Borec Ljubljana je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije zvezo Slovenije izdala in založila koledar Slovenska planinska pot. Naslovno stran krasi gorska pokrajinska slika. Koledar je natisnil Gorenjski tisk Kranj. Koledar ima 12 velikih in 24 malih barvnih fotografij. Slike so prispevali: največ F. Sluga, posamezno pa F.Ekar, I. Tuftek in i*. Lesnik. Izhodna točka slovenske transverzale je Maribor, končni eilj pa Jadranska obala. Vso pot je opisal Tine Mihelič. 15 zemljevidov te poti je izdelal Geodetski zavod SRS. Vsak zemljevid kaže smer poti in časovne razdalje od koče do koče. Žal koledar ni v prosti prodaji. Ker ga niso dobila v prodajo vsa planinska društva, bo ostal marsikak planinec brez lepih koledarskih slik, dobrih zemljevidov ter opisa transverzale. Ker je bila naklada omejena, bi morda kazalo natisniti drugo izdajo ter omogočiti novim naročnikom nabavo tega res lepega, odličnega planinskega koledarja. .1. S. Karta mesta Ljubljane Skupščina mesta Ljubljane ji' izdala in založila zelo pregledno karto mesta Ljubljane. Ima 37 znakov in telefonske številke raznih ustanov ter abecedno kazalo vseh cest in ulic. V malem načrtu je prikazan center, načrt bližnje okolice pa seže na severu do Medna in Domžal, južno pa do Barja in Zaloga. Zemljevid zaledja prikazuje daljno okolico na severu do Tržiča in Gornjega grada, na jugu do Logatca in Grosuplja. Poseben zemljevid pa kaže letalske proge. Zgodovinski razvoj Ljubljane; od najstarejše dobe do danes je opisan v 4 jezikih. Karto je skrbno, jasno in čitljivo izdelal Geodetski zavod SRS, natisnilo pa Grafično podjetje Delo Ljubljana. Ovitek krasita simbola mesta: ljubljanski zmaj in spomenik ilegalca iz časa NOB. Karta je v prosti prodaji in jo bo s pridom lahko uporabljal sleherni obiskovalec Ljubljane. .J. S. X. Zimsko športne igre ObSS Kranj KRANJ — Takoj po novem letu je organizacijski odbor X. Zimsko športnih iger razposlal vsem osnovnim organizacijam sindikata razpis in poziv na prijavo udeležbe na teh letošnjih jubilejnih zimskih športnih igrah delavcev občine Kranj. Letos bo tekmovanje potekalo kar v treh disciplinah: veleslalomu, tekih in sanka- nju. Prireditev bo trajala dva dni in sicer 19. in 20. februarja 1977 na Jezerskem. Marljivi športni delavci Jezerskega se že celo zimsko obdobje intenzivno pripravljajo na organizacijo tekmovanja, gostinci Centrala pa na prijetno počutje tekmovalcev in organizatorjev. Organizator — ObSS Kranj — upa, da bo letos prijavljencev še več kot pretekla leta, in da se bodo prijavljeni tekmovalci tudi resnično pojavili na startu. Da bi bil »osip« čim manjši j"e organizator uvedel štartnino, ki zapade le v primerih, ko prijavljenec ne bi nastopil na tekmovanju. Na vse to opozarja ObSS, ko poziva člane sindikata, da se množično udeleže tekmovanja na Jezerskem, osnovna organizacija pa, da prijave tekmovalcev pošljajo do 4. II. 1977. I. S. Razstava na Godešiču ŠKOFJA LOKA — V petek, 7. januarja, so na Godešiču odprli razstavo o dejavnosti v krajevni skupnosti in razstavo slik akademskega slikarja in domačina Franca Novinca. Razstavo je organiziral svet krajevne skupnosti Godešič. Razstavljena dela si je v dveh dneh ogledalo več kot 300 ljudi. Krajani Godešiča so bili vsa leta po vojni zelo aktivni in so organizirali več akcij. Med drugim so sami napeljali vodovod, zgradili družbene prostore in trgovino ter več drugih objektov. Krajani so se leta 1975 odločili za samoprispevek in so tako dokazali, da bodo lahko uresničili plan srednjeročnega razvoja krajevne skupnosti do leta 1980. Med drugim vsebuje ta plan asfaltiranje krajevnih poti, napeljavo javne razsvetljave ter druge obnovitve in ureditve. Na prireditvi ob otvoritvi zanimive razstave so za zasluge pri razvoju kraja podelili priznanje Francu Križaju. J. Starman Osnovna šola pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj razpisuje vpis v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole. Vpišejo se lahko kandidati, ki so stari nad 17 let in tisti, ki so izpolnili šolske obveznosti in ne morejo nadaljevati šolanja v osnovni šoli, ker so se zaposlili. Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Šolanje je brezplačno. Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani šolski obveznosti in potrdilo o zaposlitvi. Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. objavlja po sklepu pristojnih organov, naslednja prosta delovna mesta: za TOZD Agromehanika Kranj 1. vodjo komerciale 2. monterja traktorskih priključkov za TOZD Kmetijstvo Kranj 3. traktorista I na delovišču Šenčur Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo se naslednji posebni pogoji: pod 1.: višja šola kmetijske ali komercialne smeri s 5-letnimi uspešnimi delovnimi izkušnjami pri prodaji kmetijskih strojev, izpit i/, varstva pri delu, organizacijske sposobnosti, smisel za komuniciranje in koopera-tivnost; pod 2.: poklicna šola za mehanike kmetijskih strojev, avtomehanike ali strojne ključavničarje z 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu; pod 3.: VK traktorist ali VK strojnik traktorist s 3-oziroma 1-letnimi delovnimi izkušnjami na delovnem mestu traktorista, vestnost in natančnost pri delu, smisel za vzdrževanje strojev in orodij. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh objave. vasa pisma ŠE O »DEDKU MRAZU PRED ZAPRTIMI VRATI« Članek je bil potreben, saj nam je znano, da se v marsikateri krajevni skupnosti novoletni jelki daje premalo ali nič pozornosti. Namen tega sestavka pa je, da pojasnimo javnosti, da pa v naši KS le ni biLo tako, kakor pisec članka »Dedek Mraz pred zaprtimi vrati« navaja. Popolnoma res je, da so bila vrata gasilskega doma ob prihodu dedka Mraza in lutkarjev zaprta, res je tudi, da smo bili o vsem dosledno obveščeni; ni pa res, da v Bitnju nismo poskrbeli za drobne novoletne radosti. Takoj, ko je KS dobila obvestilo o prihodu lutkovne grupe in dedka Mraza, smo izobesili plakate in obvestili mladinsko organizacijo, naj pripravi dvorano in vse potrebno. Ker pa je vodstvo mladinske organizacije neresno, tega niso storili. Da pa malčki pri nas dobro vedo, kaj je dedek Mraz, je zasluga posebnega organiziranega sprevoda z vozom ali sanmi od hiše do hiše. Letos je bd dedek Mraz še posebej zadovoljen, saj mu je prava zima omogočila, da se je pripeljal s sanmi, kar je dalo obisku večjo pravljično vrednost. Vsi so vedeli, da bo prišel, vsi so ga nestrpno pričakovali, vsi so bili skromno obdarjeni in vsi so bili zadovoljni, še najbolj pa dedek Mraz, ko je videl v očeh malčkov toliko prepričljivih odkritih pogledov, slišal toliko lepih obljub, da je odšel s prepričanjem o dobro opravljenem poslanstvu, da prebudi v otroku svet sanj in ga popelje tja, kjer je najlepše, v svet otroške fantazije. Mi naših najmlajših tega nismo oropali! Krajevna skupnost Bitnje Vsem članom, sodelavcem, znancem "in prijateljem sporočamo, da so nam zasnežene strmine Zelenice ugrabile našega zaslužnega člana Ivana Stružnika učitelja smučanja katerega prerani odhod je pustil v naših vrstah bolečo vrzel. Dragega, delavnega in priljubljenega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja TKS - Kranj Smučarski klub »Triglav« — Kranj * in , Zbor sodnikov smučanja — Kranj Kranj, 12. januarja 1977 prodam Prodam delovnega VOLA ca 600 kg. Reteče 12, Škofja Loka 141 Prodam 7 mesecev brejo simen-talko. Šolar, Peračica 6 142 Prodam polovico mlade KRAVE. Zabnica 15 143 Prodam dele pralnega stroja GORENJE PS 653 BIO. Mazzini, Partizanska 45, Škofja Loka, telefon 064-61-151 144 Prodam osem mesecev brejo KRAVO ali TELICO. Trata 15, Škofja Loka 145 Prodam ELEKTROMOTOR 1 KVV - 910 obratov in KROŽNO ZAGO O 65 cm. Križaj, Godešič 43, Škofja Loka 146 Ugodno prodam dobro ohranjen HLADILNIK in jedilni KOT z mizo. Justin, Cesta talcev 6 a, Škofja Loka 147 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 5 KW. Demšar, Sorska c. 30, Škofja Loka 148 Prodam enofazni ELEKTROMOTOR 2,2 KVV, 2800 obratov, Gorenje - Sever. Telefon 064-60-070 149 Valilnica Naklo sprejema naročila: za enodnevne piščance (nesnice in pitance) Na razpolago bodo od 15. februarja dalje — za 2 — 3 mesece stare jarčice, ki bodo od 13. aprila dalje Prosimo za prednaročilo zaradi boljše in pravočasne dobave. GKZ TZE Naklo ' Valilnica 64202 NAKLO Prodam PRALNI STROJ GORENJE, kombiniran štedilnik GORENJE, štedilnik ha trdo gorivo, otroški športni VOZIĆEK, televizijski barvni STABILIZATOR. Šubic, Groharjevo naselje 14, Škofja Loka, telefon 064-60-911 ali 064-61-000 150 Prodam PRAŠIČA po izbiri za zakol. Dvorje 41, Cerklje 151 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Jerič, Praprotna polica 6, Cerklje 152 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Češnjevek 28, Cerklje 153 Prodam PRAŠIČA. 150 kg težkega za zakol. Lahovče 28, Cerklje 154 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega za zakol. Poženik 39, Cerklje 155 Prodam KRAVO tik pred tretjo telitvijo. Zg. Brnik 90, Cerklje 156 Prodam PRAŠIČA, 160 kg težkega za zakol. Gašperc, Dvorje 45, Cerklje 157 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Cerklje 97 158 Prodam 600 kom ZNAČK po 5,00 din. Telefon 21-846 ali Šimenc, Gorenjski tisk, Kranj 159 Prodam KRAVO z drugim teletom ali brez njega. Selca 50 160 Po zelo ugodni ceni prodam DNEVNO SOBO in KAVČ, zelo dobro ohranjeno. Porenta, Planina 18, blok, Kranj 161 Prodam KASETNI TRANZISTOR. Gogala, Kidričeva 38, Kranj Prodam PRAŠIČA za zakol. Kremžar Matevž,_Luže 51, Šenčur 163 Prodam tri PRAŠIČE, 30-40 kg težke. Praprotnik Franc, Ljubno 76, Podnart . 164 Prodam dve KRAVI s teleti. Praprotnik Stanko, Črnivec 24, Brezje. 165 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 53, Cerklje 166 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. vas 40, Šenčur 167 Prodam PRAŠIČA, 140 kg težkega. Kovor 66, Tržič 168 SPALNICO iz trdega lesa ugodno prodam. Zbilje 47, Medvode, telefon 061-71-380 169 Prodam črno-beli TV GORENJE 900 avtomatik in PANCARJE št. 40. Tonejc, Zg. Gorje 15 170 Prodam ZIMSKA JABOLKA. B reg ob Savi 44, K ran j "171 Poceni prodam trajnožarečo PEČ EMO PLAMEN, rabljeno eno sezono. Moškon, Britof 99 172 Prodam KRAVO za zakol z mlekom. Šlibar Minka, Zg. Dobrava 13, Kamna gorica 173 Prodam KRAVO, pet mesecev brejo, ki bo četrtič telila in ŠIVALNI STROJ SINGER v dobrem stanju. Šenčur, VVeingerlova 18 174 Poceni prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Štupnikar, Šutna 4, Zabnica 175 Prodam TELICO simentalko, štiri mesece brejo. Pretnar, Brezje .43 , 176 Prodam prašiča za zakol nad 15()kg težkega in nekaj drobnega KROMPIRJA. Sp. Brnik 61, Cerklje 177 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Gorenjesavska 19, Kranj 178 Prodam mlado KRAVO za zakol. Mesec, Sp. Bitnje 25, Zabnica 179 Prodam PRAŠIČA za zakol. Za-breznica 37, Žirovnica 180 Prodam KRAVO s teličkom po izbiri. Zg. Bela 14 181 Prodam SPALNICO s posteljnimi vložki. Kranjc, Planina 35, tel 25^-210 Prodam mesnata PRAŠIČA za zakol. Košnik Franc, Sr. vas 25, Šenčur * 183 Prodam KRAVO po izbiri. Poženik 41, Cerklje 184 Prodam KRAVO, ki bo v januarju telila. Zabije 4, Golnik 185 Prodam več mladih PRAŠIČKOV. Zbilje 6, Medvode 186 Prodam A KLARINET za 800 din in TELEVIZOR v dobrem stanju za 600 din. Osojnik Štefan, Šenčur 33 187 Prodam KRAVO za zakol. Trboje 49 " 188 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luže 9, Šenčur 189 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV za zakol. Čirče 24, Kranj 190 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Čirče 34 191 Prodam SPALNICO po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 192 Prodam KRAVO za zakol. Vaše 36, Medvode 193 Prodam PRAŠIČA za zakol, 160 kg težkega. Suha 25, Kranj 194 Prodam KRAVO s prvim teličkom ali KRAVO za v skrinjo. Komenda št. 14. 195 Prodam nemško OVČARKO, staro 10 mesecev z rodovnikom, odličnih staršev. Kokrica, Betonova 4, tel. 25-642 196 Zaradi selitve prodam rabljeno POHIŠTVO. Kaltenekar, Škofjeloška 7, Kranj, vsak dan popoldan Prodam 2 »koštruna« Ovsiše 18, Podnart Prodam PEČ za centralno kurjavo, 30.000 kalorij in kombinirani BOJLER (elektrika, kurjava) Ignis, 100-litrski. Vreček Franc, Štefetova 30, Šenčur 265 Prodam KAVČ, 2 fotelja, mizico, omarici, skrinjo, preprogo, otroško posteljo, TV Schaub Lorenz, štedilnik (2 + 2), topli pod (3x2), skupaj za 12.00, na kredit. Drol, Gor. odreda 4, Planina, Kranj 266 OMARO, MAHAGONI 200 X 60 X 223, kombinirano, novejšo, kiippers-buseh PEČ, BOJLER 30-litrski in 8-litrski, zaradi selitve prodamo. Vi-dic, Radovljica, Prešernova 5 267 Prodam 15 kv. m BUKOVEGA PARKETA. Rozman Pavel, Ovsiše 43, Podnart 268 kupim Kupim SMUČARSKE ČEVLJE št. 40. Ponudbe na telefon 21-779, dopoldan. 229 Kupim ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Poizve se tel. 25-635 230 Kupim enobrazdni obračalnik za traktorski priključek. Rogelj Ciril, Apno 9, Cerklje 231 vozila TRAKTOR URSUS C 355 - KVV 42 — s streho, prevoženih 500 ur, ima avtomatsko kljuko za enoosno prikolico, registriran, prodam. Triler, Grenc 9, Škofja Loka 198 Prodam dobro ohranjen osebni avto OPEL KADETT. Tel. 45-064 199 Prodam traktorsko KIPER PRIKOLICO - 3 tone, Trboje 5, Kranj Ugodno prodam neregistriranega SPAČKA, letnik 1969. Voklo 70 201 Prodam stekla, vrata, streho, nove batne obročke in nekaj delov za AMI 6, letnik 1967. Tomažič, Savska loka 17, Kranj 202 Prodam ZASTAVO 850. Telefon 75-565 203 Ugodno prodam ZASTAVO 850, letnik 1969. Kokalj Jožefa, Golnik 62 204 Prodam AMI 8 BREAK, letnik 1973 ter DIANO 6, letnik 1969/70. Prebačevo 40 205 Prodam 5 novih GUM 13 X 700 z obroči in žeblji. Rozina, Jezerska 2, Kranj 206 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 61500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam 750 lux, letnik 1975 avgust. Informacije: Pavli, Šorlijeva 24, Kranj, tel. 23-287 207 Zelo ugodno prodam starejši letnik* ZASTAVO 1300, stroj skoraj nov. Bistrica 12, Duplje 208 Poceni prodam R 4. Gartner, Bled, Alpska 3 209 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, neregistriran in stroj za izdelovanje izolacijskih vrvi. Stanonik, Vinharje 6, Poljane nad Škofja Loko 210 Prodam osebni avto VOLKSVVA-GEN 411, letnik 1970. Langerholc, Pevno 7, Škofja Loka 211 Prodam FIAT 128 SPORT 1100 CCA, letnik 1975, ohranjen, opremljen. Tavčarjeva 5, Kranj 212 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966 za 2.000 din, vozen. Britof 350 (odcep za Šenčur) ^ 213 Prodam spredaj karamboliran, sicer v voznem stanju, neregistriran FIAT 750, letnik 1963. Bogataj Boris, Valjavčeva 5, Kranj, tel. 25-914 214 Prodajam AUSTINA 1300, narejena generalna na motorju in karoseriji. Burnik Mirko, Suhadole 41, Komenda 215 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB v voznem stanju, registrirano do oktobra 1977. Naslov: Rupa 20, Kranj 216 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Korenjak, Predoslje 85 217 Prodam ZASTAVO 750, v zelo dobrem stanju, letnik 1971. Ogled v popoldanskih urah. Oštir Anton. Zg. Besnica 96 218 Prodam TRAKTOR FERGUSON 35 KM s kosilnico, dobro ohranjen. Cirče 36, Kranj 219 Prodam VVARTBURG, letnik 1970. Grujičič Milovan, Golnik 41. Ogled vsak neparni dan v mesecu. 220 Prodam osebni avto DKW. Gale, Betonova 3, Kokrica, Kranj 221 FIAT 125 PZ, letnik 1970, dobro ohranjen, ugodno prodam. Šiler Anton, Valjavčeva 9, tel. 24-733. Informacije od 16. ure dalje. 222 Prodam MOTOR MZ 175 ccm, letnik 1971, 26.000 km, odlično ohranjen, registriran tudi kasko zavarovan. Prodam tudi APN 4 star dve leti, registracija ni potrebna. Stan-kovič Radivoje, Preddvor, pri Vino-toču. 223 Kupim izpraven MOTOR za NSU. Tavčar Brane, Sp. Duplje 74 224 Valilnica Naklo prodaja vsako sredo in soboto v mesecu januarju dnevno sveža jajca Cena: 2 din za komad GKZ TZE Naklo Valilnica 64202 Naklo v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku. 239 Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1974. Draksler Izidor, Zasavska 36 b, Orehek. 225 Prodam SIMCO 1300 po delih. Hafnarjeva pot 5, Stražišče 226 Prodam VVV 1200. Zabnica 7 227 Kupim dobro ohranjeno ZASTAVO 750 lux od 1973 letnika naprej. Golnik 98 pri Rozmanu 228 Prodam dele za VVARTBURGA. Narobe, Cerklje 17 269 Prodam VVV 1300, letnik 1966, 150.000 km, 22.000 din, telefon 064-23-133. Ogled Kokrški log 6, Kranj, 15. in 16. januarja od 10. do 16. ure. 270 Prodam FIAT 850 eupe letnik 1970. AMZS - tehnična baza Kranj, tel.24-188 stanovanja SOBO išče inženir v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe oddati pod šifro »Soliden« 232 Mlajša upokojenka išče GARSONJERO. Dam lepo nagrado. Kličite na tel. 25-357 233 Novejše, 3-sobno stanovanje, 72 kv. m ugodno prodam. Tel 24-678, po 20. uri 234 Oddam SOBO trem fantom — študentom. Škofjeloška 44, Kranj Mlad miren zakonski par išče v Skofji Loki ali bližnji okolici STANOVANJE ali pa vsaj SOBO -možnost kuhanja in souporabe sanitarij. Plača za 1 leto naprej. Kondič Pero, Frankovo naselje 74 a, Škofja Loka 236 STANOVANJE - enosobno ali sobo s kopalnico išče mlad par brez otrok. Ponudbe pod »Kranj ali okolica« 237 STANOVANJE, staro, vseljivo, prodam. Ponudbe pod »Radovljica« Mlada tričlanska družina išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudniki naj se javijo po telefonu 25-661, int. 435 posesti Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Skofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Do 700 kv. m« 240 Zamenjam GARAŽO v naselju Vodovodni stolp za garažo na PLANINI, (za nekaj mesecev). Telefon 21-116, Kranj ali naslov v oglasnem oddelku. 241 Kupim starejšo HIŠO v bližini Kranja, proti Skofji Loki. Ponudbe pod »Gotovina« 242 V najem oddam 3 pisarniške PROSTORE v skupni izmeri 39 kv. m v Kranju, Gregorčičeva 6 243 Prodam NJIVO najboljšemu ponudniku. Voglje 27 244 zaposlitve Iščem kakršnokoli POPOLDANSKO DELO. Ponudbe pod »Vesten« 245 Sprejmem DEKLE, ki želi v Ljubljani nadaljevati šolanje, tečaj, izučiti se poklica ali se zaposliti. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana 246 Stalne PREVOZE nudimo PREVOZNIKU s kamionom 4 do 7 ton. Informacije: LESNINA - LES, KRANJ, Primskovo, tel. 26-076 247 Iščem žensko za VARSTVO dečka in deklice (7 mesecev) na domu v dopoldanskem času. Plačilo po dogovoru. Cenjene ponudbe pismeno ali osebno na naslov: Zdenka Ferenček, J. Puharja 5, Kranj 248 Sprejmem DELO na dom. Telefon 23-902. ali naslov v oglasnem oddelku. 249 Iščem DELAVKO za nedoločen čas. Informacije na tel. 23-519 250 lerju, Gradnikova 9, 64240 Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. Samo za plastične velja zimski popust ih brezplačna dostava na dom. 253 ekspres Čiščenje itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059 v popoldanskem času. 254 DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA prireja tečaj KROJENJA IN ŠIVANJA. Vpisovanje v osnovni šoli (za Namo). Informacije telefon 60-888 255 NOVI PLESNI TEČAJI za začetnike v DELAVSKEM DOMU Kranj v petek, 14. januarja, ob 19. uri in v nedeljo, 16. L, ob 16. uri. Vabljeni. 256 ŠOFERJI POZOR. Obveščam vas, da sem na novo odprl AVTOKLE-PARSKO DELAVNICO. Rok čakanja največ 15 dni. Preskrbljeno je tudi za LIČANJE. Burnik Mirko, Suhadole 41 pri Komendi. 257 izgubljeno 11. 1. zjutraj sem izgubil ŠOP KLJUČEV od Klavnice do Zlate ribe v Kranju. Najditelja prosim, da jih proti nagradi prinese v oglasni oddelek Glasa. 258 Izjijuhjl se je črnorjav NEMŠKI OVČAR »CARLI«. Sporočite proti nagradi: /Franc Hafner, Binkelj 10, Škofja Loka, telefon 064-61-414 259 Iščem PSIČKA - mali rjav z dolgimi ušesi — nahaja se v okolju Šenčurja. Javiti: Križaj, Godešič 78, Škofja Loka, telefon 064-61-813 260 Na Silvestrovo je izginila mala PSIČKA rjave barve na ime MUFI. Najditelj naj javi' proti lepi nagradi na ime: Peternelj Anton, Čirče 8, Kranj 261 najdeno Našel sem ŠOP KLJUČEV na Stari cesti v Kranju. Poizve se na tel. 42-046 262 Najdena manjša vsota DENARJA. Naslov v oglasnem oddelku. 263 Pred Globusom sem našel, 10. 1. 77, avtomobilske KLJUČE. Srebrnjak Jernej, Šmidova 3, Kranj, Čirče prireditve Tudi v letu 1977 ansambel TRGOVCI igra vsako soboto ob 19.30 v KOMENDI in vsako nedeljo ob 16.30 na PLESU v dvorani na PRIMSKOVEM. Vabljeni. 251 obvestila POZOR! V enem dnevu dobite FOTOGRAFIJE za vse vrste legitimacij. Foto Zivulovič, 1. avgusta 5, Kranj , 252 ROLETE: lesene, plastične, klasične in »MINI«, in žaluzije, obnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah, naročite Špi- ZAHVALA Tiho, kakor je živela, je odšla od nas naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Ivana Hiršenfelder vojna vdova Poslovila se je od nas vseh, ko je dopolnila 86. leto življenja. Pokopali smo jo 27. 12. 1976 na pokopališče v Tržiču. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, posebno pa sosedom in vsem, ki so se tako lepo poslovili od nje. Vsem prav prisrčna hvala. Žalujoči: hčerka Mara z družino, hčerka Ivanka, vnuk Marjan z družino in ostalo sorodstvo. Pristava, Tržič, 6. januarja 1977 Snežni plaz je v torek, 11. januarja 1977, na Zelenici prekril mlada življenja, hrepenenja in upanja ter mladostne sanje naših učencev, sošolcev in delovnih tovarišev Matjaža Kekca, učenca Podlubnik 62, Škofja Loka ana Kosca, učenca Smlednik 14 a Emila Novaka, učenca Cegelnica 32, Naklo Ivana Stražnika, učitelja pr. pouka Kranj, Begunjska 8 Jožeta Povšeta, učitelja pr. pouka Kranj, Kebetova 16 Vaša življenja so ugasnila, spomin na vas pa bo trajno živel, V Kranju, 13. 1. 1977 Učenci in sodelavci Šolskega centra in Združenega podjetja Iskra ZAHVALA Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, stric in praded Rudolf Skrbiš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje in vsem tistim, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravniku Pustavrh Janezu za dolgoletno zdravljenje. Iskreno se zahvaljujemo g. duhovniku za lep obred, vsem pevcem, sodelavcem Planika Kranj, IMP Ljubljana, Sava Kranj in Lužan Pavletu za lep govor pri odprtem grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Frančiška, otroci Rudi, Jože, Peter, Rado, Fanika in Marinka z družinami. Šutna, 12. januarja 1977 Umrl pod traktorjem V ponedeljek, 10. januarja, ob 20. uri se je na kolovozni poti v So-vodnju pripetila hujša nezgoda. Voznik traktorja Aleksander Eržen (roj. 1934) iz Sovodnja je peljal po kolovozni poti proti domu. Na desni strani na zadnjem desnem blatniku pa je sedel še spremljevalec Andrej Eržen (roj. 1929) iz Nove Oselice. Pri hiši št. 29 v Sovodnju pa je voznik zaradi neizkušenosti na pluženi kolovozni "poti zavil v lev6 in vozil nekaj metrov z levimi kolesi izven plu-žene poti; zaradi tega se je traktor prevrnil in obstal s kolesi navzgor v strugi potoka Podosojščnica. So-•potnik Andrej Eržen je dobil pri tem tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl, voznik Eržen pa je bil huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Kava se je vnela V sredo, 12. januarja, dopoldne je nastal požar v podjetju Veletrgovina Škofja Loka, tozd Peks, v obratu pakirnice pražene kave. Ogenj je nastal v pražilnem stroju, v katerem se je pražila kava brez nadzorstva. Delavka pražilnega stroja je odšla na malico, po dogovoru pa je na stroj pazila sodelavka na bližnjem delovnem mestu. Ta pa je na to obvezo pozabila. Kavo bi morala po 15 minutah iz stroja izprazniti, ker pa se je kava pražila naprej, se je zaradi prekomerne vročine vnela; ogenj se je razširil tako še na električno napeljavo v stroju. Ogenj so pogasili delavci sami, škode pa je za okoli 15.000 din. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka Jakoba Gradišarja Jakobčevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo dr. Mariji Sajevčevi in dr. Dragu Petriču za dolgoletno zdravniško nego. Iskrena hvala tudi nekdanjim sodelavcem in kolektivu tovarne Peko, gasilcem gasilskega društva Duplje, organizaciji ZB, pevcem, upokojencem, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Angela, hčerka Albina, sin Janko z družinama,sestri Franckain Micka, brata Francelj in Jernej z družinami in ostalo sorodstvo. Duplje, Naklo, Tržič, 8. januarja 1977 Sporočamo žalostno vest, da je nepričakovano, tragično preminil naš dolgoletni nepozabni sodelavec Miro Črnič vodja operative v PP Kranj Od vestnega sodelavca, odličnega kolega in tovariša se bomo poslovili 15. 1. 1977 ob 15.30 izpre hiše žalosti Cerklje na Gorenjskem 144. ALPETOUR TOZD Potniški promet Kranj ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega 20-letnega sina in brata Pri opravljanju šolskih dolžnosti se je smrtno ponesrečil naš nadvse ljubljeni sin, brat in nečak Jožeta Valančiča — strojnega tehnika Emil Novak se iskreno zahval ju jehio vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga spremili na njegov poslednji dom. Posebna zahvala zdravnikom, l ki so mu lajšali bolečine v najtežjih trenutkih, kolektivu in DPO Iskra, mladinski organizaciji, krajevni skupnosti Jošt, tov. Kernu in tov. Cegnarju za ganljiv poslovilni govor.pevcemter duhov- \ nikom za opravljeni pogrebni obred. učenec poklicne šole ŠC Iskra Kranj Pogreb bo v petek, 14. januarja 1977, ob 15.30 iz hiše žalosti v Cegelnici, na pokopališče v Naklem pri Kranju. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Želujoči: mati Minka, oče Martin, brat Tonček in ostalo sorodstvo. Žalujoči: ata, mama, sestre: Ana, Lucija, Mira, Ema, teta Frančiška s sinom Francem in ostalo sorodstvo. Cegelnica, 13. januarja 1977 Planica, 12. januarja 1977 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in bratranca Stankota Berganta upokojenca iz Kokre se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh dneh stali ob strani; krajevnim organizacijam ZB, lovskim tovarišem, g. župniku, pevcem, vsem, ki so mu darovali vence in cvetje ter sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči: žena Pepca, sin Stane z družino, hči Boža z družino, hči Marinka z možem in ostalo sorodstvo. i Kokra, Koper, Dvorje pri Cerkljah, 10. januarja 1977 ZAHVALA Tiho nas je zapustil v 76. letu starosti naš dobri oče, stari oče, Jakob Kuster Jekovčov ata Lepo sć zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bratom in vsem, ki so sočustvovali z nami. Iskrena hvala dr. Mariji Sajevic iz Olševka za zdravljenje, kakor tudi dr. Zgajnarju. Zahvaljujemo se tudi za vence, sodelavcem Jelovice TOZD-u Ljubljana, TOZD Živila Kranj in sodelavcem Iskra Kranj. Hvala tudi župniku za pogrebni obred. Vsem najlepša hvala. Žalujoči: sinova Lovro in Slavko z družinama, hčerke Micka, Pavla in Francka z družinami. Olševek, 12. januarja 1977 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega, skrbnega moža in očeta Filipa Pretnarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in "znancem za izrečena sožalja, za pomoč, darovano cvetje ter vence. Enaka hvala tudi delovnim tovarišem in kolektivom Iskra, Planika, Tekstilindus Kranj in IV. letniku upravno administrativne šole Kranj ter Viator hoteli Bled. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Debevcu za zdravljenje na onkološkem institutu v Ljubljani, dr. Prlji, dr. Janharjevi in dr. Pavlinu ter bolniškemu osebju bolnice Golnik za lajšanje bolečin ob težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB Iskra Kranj, tov. Križnarju za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu, organizaciji ZB Podbrezje in Perkotu za izstreljene salve. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v prerani grob. Žalujoči: žena Tončka in otroci: sin Tone, Filip z ženo, Majda z možem, brat Janez z družino, sestri Mara in Ela ter ostalo sorodstvo. Podbrezje, 12. januarja 1977 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete Marije Marinšek Kmetove mame iz Nemilj se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in sorodnikom, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani. Nadalje se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZB NOV in vsem, ki so ji poklonili vence in cvetje ter jo spremljali v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Lepa hvala dr. Bajželjnu za zdravljenje, g. župniku Pavlinu za pogrebni obred in pevcem. Žalujoči: sin Janez, hčerka Ivanka in hčerke Francka, Mici in Anica z družinami. Nemilje, 12. januarja 1977 Portret tedna Jože Demšar: Dobro se je kaliti med »asi« KRANJ — Za našimi najboljšimi smučarskimi skakalci je že večje število mednarodnih tekmovanj. Norčič, Polhar, Lostrek, Demšar, Zupan ter mladinci so uspelno nastopali v tej imenitni konkurenci že »starih« mačkov skakalnega športa. Vsekakor pa je poseben car imela letošnja jubilejna petindvajseta Intersport turneja in turneja »Treh dežel«. Med to druSčino, posebno pa se na zadnjih dveh, so se nafti skakalni mojstri daljav in sloga lepo odrezali. Prav ti dve zadnji najmočnejši prireditvi sta pokazali, da se Kranjčan Bogdan Norčič počasi in vztrajno prebija v sam evropski vrh. To je dokazal že na Intersport turneji, posebno pa se na turneji treh dežel, ko je na zadnji tekmi v Trbižu obračunal z vso avstrijsko skakalno elito - le Innauerja ni bilo — pa tudi Dolhar in mladi Bogataj sta dokazala, da na oba zvezni trener Ludvik Zaje vedno lahko računa. Nemalo pa je presenetilo Športno javnost, da na novoletno turnejo poleg Norči-ča, Lostreka in Dolharja odpotuje tudi »e ne devetnajstletni član križkega Partizana, delavec Iskra-Elektromehanike Kranj, sicer pa doma iz Žiganje vasi, Jože Demiar. Demšar se je tako hitro prebil v člansko vrsto, saj je se lani skakal v mladinski konkurenci. Demiar, kot sam v Aali pravi, je doma iz »Doline miru«, je Športno skakalno pot začel pri kriškem Partizanu pred desetimi leti. Prve napotke in skrivnosti tega težkega in zanimivega zimskega sporta mu je dajal na« bivši odlični skakalec Marjan Pečar ter Teran, sedaj pa trenira pod vodstvom Konca ter seveda na zveznih treningih Zajca. 2e kot pionir je opozarjal nase, saj je v tej konkurenci dosegal dobre rezultate, največji uspeh med mladinci pa je dosegel lani, ko je zmagal na »Turneji treh dežel« ter bil drugi na državnem prvenstvu. Odločitev, da gre na prvo največjo skakalno prireditev Intersport ga je presenetila, saj ni računal, da bo skakal med to druščino svetovnih mojstrov skakalnega sporta. Lepo se je kaliti med njimi, pravi skromni in pogumni Jože. Čeprav ni dosegel takih daljav in uvrstitev kot je pričakoval, je vsekakor zadovoljen, da je spoznal vse te ase. Torej odločitev trenerja Zajca in ostalih, ki so sestavili reprezentanco, je bila vsekakor pravilna, saj je Demšar od tega veliko odnesel. Izgubil je namreč se tistega malo strahu, ki ga je pestil, kako se bo odrezal. Da pa res ne pozna strahu, pokaže že dejstvo, da se je marca pripravljen spustiti po zaletisču nase 180-metrske skakalnice v Planici. Takrat bo namreč v dolini pod Poncami repriza svetovnega prvenstva v poletih, ki bo letos v norveškem Wiker-sundu. Za njim sta torej že dve veliki preskus nji, pred njim pa jih je Se mnogo. Vse to pa mu je lepa spodbuda za Se resnejše bodoče delo. In tak kot Jože je, smo prepričani, da jo bo tudi izkoristil. D Humer Zmaga in poraz Jugoslovanska hokejska reprezentanca je v torek in sredo odigrala dve prijateljski hokejski tejemi z ekipo, ki so jo izbrali naši Športni novinarji. Naša reprezentanca bi sicer morala igrati s čeAkim prvoligašem Motor, vendar je ta Oblakova štiriind vaj seta Les de« Al pes — Tu so se za točke v evropskem pokalu pomerile v veleslalomu ženske. V izenačeni borbi je prvo mesto osvojila Av-strijka Sackl, pred Francozinjo Emonte. g Od jugoslovanske četverice se je najbolje uvrstila mlada Oblakova, ki je bila Štiriindvajseta. Rezultati: 1. Sackl (Avstrija) 1:24,94, 2. Emonte (Francija) 1:25,54, 3. Eberle (Avstrija) 1:26,38, ... 24. Oblak 1:29,36, 49. Tome 1:31,67, 52. Koklič 1:31,88, 64. Jezernik (vse Jugoslavija) 1.35,27. -dh Zmaga Stenmarka, Križaj petindvajseti Kirchberg - Na tukajftnjem mednarodnem veleslalomu blizu nedeljskega slaloma za točke v alpskem svetovnem pokalu v Kitzbuhlu so nastopili skoraj vsi najboljši alpski smučarji. V obeh veleslalomih je prepričljivo zmagal S ved Ingerman Stenmark, naš Bojan Križaj pa je bil petindvajseti. Od ostalih naSih je moral v sneg že v prvi vožnji Kuralt, enaka usoda pa je v drugem doletela Se Andreja Koželja in MLSa MaguSarja. Rezultati: 1. Stenmark (Švedska) 3:24,53, 2. W. Frommelt (Liechenstein) 3:27,60, 3. Hin-terseer (Avstrija) 3:28,67, ... 25. Križaj (Jugoslavija) 3:35,47. Turneja treh dežel — doslej največji uspeh Norčiča K odličnima uvrstitvama v Mariboru 1? u e'ia'tu Je Bogdan Norčič v ponede-dodal Se veliko, zmago v Trbižu, se je končala letošnja deveta tur-ift a tren dc2el. na kateri so nastopili skakalci iz 14 držav. V skupnem ve«tevku pa je zasedel odlično 3. mesto. bi?H te uvr8t'tve pomenijo veliko spod-Va ? za kranJ8ke8a skakalca v nadalje-rerf1 tekmovalne sezone, saj je na spo-tg u 'etos se več pomembnih priredi-v. med katerimi bosta nedvomno naj-|et?embnej6i svetovno prvenstvo v potrudi V VJkersundu na Norveškem ter k *d'cionalni mednarodni poleti ob £»»cu marca v Planici na 160-metrski 8k8*alnici. J. J. Mladinci Triglava igrajo vse bolje V drugi skupini za pokal Kranja v koSarki, so si mladinci Triglava priborili zmago v go-steh. Rezultati: Kranj 75 : Partizan 56:27 (27:15), Trhle veje : Triglav 68:75 (38:38). Strelec kola je igralec Trhlih vej Koren, ki je dosegel 24 koftev. Lestvica: Akademija borilnih veščin Kranj 75 Triglav - ml Trhle veje Iskra Beksel Partizan 0 162:115 6 1 196:170 5 2 175:186 4 1 57: 68 1 1 50: 72 1 1 27: 56 1 čm svoj nastop odpovedal. Zvezni selektor Jane-žič je tako videl na delu vse igralce, ki se potegujejo za nastop v jugoslovanski hokejski reprezentanci, ki bo igrala na svetovnem prvenstvu skupine B. Manjkala sta samo brata Go-razd in Rudi Hiti (igrata v tujini) ter tisti igralci, ki so trenutno poškodovani. Prvo tekmo na Jesenicah so dobili državni reprezentantje, v drugi tekmi v Ljubljani pa je slavila izbrana ekipa novinarjev. V prvi tekmi na Jesenicah je državna reprezentanca Jugoslavije premagala izbrano mo-8tvo novinarjev s 7:3 (3:0, 2:0, 2:3). Reprezentantje so v prvi tretjini hitro povedli s 3:0, največ zaradi napak vratarja LomovSka, ki pa je v ostalih dveh tretjinah branil precej bolje. V drugi tretjini hokej ni bil posebej zanimiv, čeprav so igralci obeh ekip veliko drsali, žal pa si niso znali ustvariti zrelih priložnosti za zadetek. Po vodstvu 5:0 so reprezentantje malo popustili, tako da je nasprotniku uspelo poraz precej ublažiti. Za reprezentanco so gole dosegli Beravs, PoljanSek, Hafner, F. Zbontar in Pavlic po enega ter Klemene dva, za ekipo novinarjev pa so bili uspešni Kavče, M. Jan in Pirili V Ljubljani pa so novinarji pripravili majhno presenečenje. Premagali so naSo reprezentanco s 6:5 (4:2, 1:1, 1:2). Odločilno prednost si je ekipa novinarjev pridobila že v prvi tretjini, minimalno prednost pa je potem uspela obdržati do konca tekme. V Ljubljani je s svojo igro opozoril nase D. Horvat, dobro pa je igral tudi Z. Suvak. To sta trenutno najbolj perspektivna mlada igralca pri nas. Gole za ekipo novinarjev so dosegli D. Horvat tri ter T. KoSir, Bahč in Jakič po enega, za reprezentanco pa so bili uspeftni Kumar, F. Zbontar, PoljanSek, Pri-stov in Hafner. -f|> 130 smučarjev na Hrastah Smučarski klub Tržič je organiziral na smučiščih na Hrastah pregledno tekmovanje v veleslalomu za vse starostne kategorije. V posameznih kategorijah so bili zmagovalci, cicibanke Stritih, cicibani U zar, mlajSe pionirke Kralj, mlajSi pionirji Oman, starejši pionirji Zaplot-nik, starejSe pionirke Meglic, mlajše mladinke Sarabon, mlajši mladinci S vab, starejSe mladinke Kodrič, starejfti mladinci Legat, člani Primožič. J. K. Maraton v Dupljah TVD Partizan Duplje vabi vse ljubitelje smučarskega teka in rekreacije na II. Dup-Ijanski maraton, ki bo v nedeljo, 23. januarja, ob B.30 v Dupljah na 20 km dolgi Srogi. To bo prvi maraton v letoinji sezoni, rganizator sprejema prijave do četrtka, 20. januarja, startnino pa bodo tekmovalci plačali ob dvigu startne Številke. Pokrovitelj maratona je Slovenijales iz Ljubljane, nagrade za nastopajoče pa so prispevala Številna gorenjska podjetja in obrtniki. Izdali so tudi serijo treh spominskih značk. Na lanskem maratonu je sodelovalo blizu 100 tekmovalcev iz 32 slovenskih klubov, letos pa pričakujejo udeležbo že blizu 500 tekmovalcev. Vsakdo, ki bo sodeloval na maratonu, bo prejel tudi spominsko značko in bilten. Dupljanski maraton bo eden od maratonov, ki se bo upošteval pri dodelitvi »zlate trofeje vzdržljivosti«, ki jo podeljuje revija Antena. Ce bo vreme slabo, bo maraton 27. februarja. J. Kuhar Jeseničani dobro startali V dvorani Tivoli se je pričelo letoSnje odprto zimsko prvenstvo Slovenije, ki je razdeljeno v več skupin. UspeSno so startali v skupini B ro-kometaSi Jesenic, ki so premagali ekipi Donita z 28:16 (16:7) in ekipo Ponikve ■ 15:10 (7:4). Tretje in Četrto kolo bo na sporedu 23. januarja. V skupini A pa bodo v soboto nastopili tudi rokometaSi Preddvora, vodeča ekipa medobčinske gorenjske rokometne lige, v skupini z dru-goligašima Slovanom in Inlesom ter Iskro in PruTami. Omenimo naj tudi, da so igralci Preddvora sami zbrali 260.000 starih dinarjev za tekmovanje na odprtem zimskem prvenstvu in »nabirali« moči za uspeSno nadaljevanje v spomladanskem delu prvenstva. J. K. Krvavec v vodstvu Pretekli teden je bilo odigrano 2. kolo občinske kegljaške lige, ki je dalo naslednje rezultate: Sava . Simon Jenko 2456:2501, Iskra : Preddvor 2384:2386, Krvavec : Merkur 2439: 2335. Lestvica: Krvavec 2 2 0 0 +136 4 S.Jenko 2 2 0 0 + 81 4 Iskra 2 10 1 + 82 2 Preddvor 2 10 1 - 34 2 Sava 2 0 0 2 - 77 0 Merkur 2 0 0 2 -188 0 Pari 3. kola: Preddvor : Krvavec, Simon Jenko : Iskra, Merkur : Sava. A. Juvančič NK Primskovo bo zboroval Primskovo - Vodilna enajsterica v gorenjski ligi — prvi razred - nogometnega kluba Primskovo bo jutri ob 17. uri z ostalimi moštvi in ljubitelji domačega kluba v zadružnem domu zboroval. Na rednem občnem zboru bodo pregledali dosedanje delo, uspehe in neuspehe ter si zadali nove smernice za Se boljSe bodoče delo. Prav zato se obeta zanimiva debata v vseh točkah dnevnega reda. -dh Občni zbor Na izredno uspelem občnem zboru koSarkar-/ skega kluba Kladivar Ziri so ocenili delo v pretekli sezoni in se dogovorili za nadaljnje delo v letu 1977. Posamezne ekipe so dosegle nekaj zelo lepih uspehov. Člani so bili 2. v medobčinski ligi, članice so zasedle 3. mesto v prvi republiški ligi, mladinci so bili 2. v medobčinski ligi, mladinke gorenjske in republiške prvakinje, enako tudi pionirke, le pionirji so razočarali z zadnjim mestom v svoji tekmovalni ligi. Poleg tega so bile kadetinje 3. na republiškem p.ven-stvu, na državnem prvenstvu pa so zasedle 7. mesto. M.Govekar Slovesna proglasitev preložena KRANJ - Izhajanje naSega in vaSe-ga glasila občinskih konferenc SZDL za Gorenjsko časnika Glas se je po novoletnih praznikih prevesilo v 30. obletnico, odkar je iz tiska izšla prva številka. Prav zato smo tudi v športnem uredništvu načrtovali, da slovesno proglasimo najboljšega Športnika - Borut Petrič - najboljšo Športnico - Barbara Stemberger - in najboljšo ekipo - KK Sava - za leto 1976 v okviru praznovanja 30-letnice izhajanja. V ta namen je bil že načrtovan datum prireditve 18. januar 1977 v kinu Center v Kranju. Poleg najboljših bi na to slovesno proglasitev povabili tudi športnike ostalih gorenjskih občin. Tako bi se na odru zvrstili hokejist Jesenic, rokometa« Tržiča, košarkar Triglava, invalid športnik Marjan Peternelj iz občine Radovljica in tekač Alplesa. Toda zaradi tragedije na Zelenici, ko je plaz pokopal vrsto učencev z učitelji SC Iskra Kranj, smo prireditev preložili predvidoma na 9. februar. Na tej prireditvi pa bo TKS Kranj podelila Ru-čigajeve plakete in značke. O prireditvi, času in ostalem bomo še poročali. -dh V soboto tekj v Kranju .Sekcija za teke SK Triglav bo v soboto, 15, januarja, organizirala tekaSko tekmovanje za vse kategorije in tudi za rekreativce. Start in cilj bo na stadionu Stanka'Mlakarja ob 14. uri. Organizatorji pričakujejo, da se bo tega množičnega tekmovanja udeležilo čim večje število tekačev-rekreativcev. 01) tej priliki bodo posamezniki zvedeli tudi /.a načrte smučarskega kluba Triglav glede rekreativnega tekaSkega športa v letošnji sezoni. Organizator namerava namreč izpeljati poseben tečaj za rekreativce. I. Leben Novice iz TKS Kranj Odbor za rekreacijo in komisija za plavanje TKS Kranj bosta tudi letos organizirala tečaj plavanja za odrasle. Občani se lahko prijavijo vsak dan na naslov TKS Kranj, C. Staneta Žagarja 27. Pred kratkim je odbor za rekreacijo svečano podelil priznanja in pokale prvouvr-Sčenim ekipam, ki so nastopale v trim košarkarski in nogometni ligi. V košarki je zmagala ekipa KS Vodovodni stolp, v nogometu pa UJV iz Kranja. V letošnji ligi vaterpolo kranjske občine bodo poleg osnovnih telesnokuturnih organizacij sodelovale tudi ekipe krajevnih skupnosti in TOZD. V torek, 18. januarja, bo odbor za vrhunski šport pri TKS Kranj razpravljal o štirih prednostnih športih, o njihovem financiranju ter o izdelavi programov za posamezne panoge. -mč Skupščina aero-kluba Kranj V petek, 14. januarja, bo ob 20. uri v prostorih delavskega doma v Kranju (vhod 6) redna letna skupščina aerokluba Kranj. Po skupščini bo ogled filmov, ki govore o delu kluba. Vse, ki jih zanima letalstvo, predvsem letalsko modelarstvo, vabijo člani kluba, da se skupščine udeležijo. NAKLO - V tej krajevni skupnosti je močno razvito tudi športno življenje. V domačem Partizanu imajo poleg nogometašev, košarkarjev, igralcev tenisa ter drugih Sportno-lrekreativnih panog močno razvito tudi karate sekcijo. Da pa samo ne vadijo in da bodo prišli iz svoje anonimnosti, so za jutri v telovadnici osnovne šole dr. Franceta Prešerna ob 16. uri pripravili »akademijo borilnih veščin«. iN a tej prireuiivi bodo sodelovali mojster karateja, 4. dan Tohahiso Takashi, Rudi Jakhel - 3. dan, ekipa SC RSNS iz Tacna, KK »Shotokan« Ljubljana, Judo klub Kranj, rokoborski klub »TAK Olimpija«, KK Triglav, BK Odred Ljubljana, Jote Gale, Center »Jugokaj« Celje, BK Kamnik in seveda tudi karateisti prireditelja. Torej raznolikosti borilnih veščin je toliko, da bodo gledalci prav gotovo prišli na svoj račun. -dh Uspešen start favoritinj V občinskem košarkarskem prvenstvu SŠD osnovnih šol v Kranju so štartale tudi starejše pionirke. Ze po prvih dveh kolih sta vodstvo prevzeli ekipi SSl) O.S. Lucijan Seljak iz Kranja ter SsD O.S. Davorin Jenko iz Cerkelj. Rezultati srečanj v telovadnici osnovne šole Simon Jenko v Kranju: 05. Simon Jenko : O.S. Davorin Jenko 16:19 (10:15), O.S. Josip Broz Tito : O.S. Davorin Jenko 12:27 (6:17), O.S. Simon Jenko : O.S. Josip Broz Tito 26:11 (16:4). V telovadnici osnovne šole Stanko Mlakar v Šenčurju pa se ie srečala druga skupina: O.S. Stanko Mlakar : O.S. Stane Žagar 15:17 (7:10), O S Stane Žagar : O.S. Lucijan Seljak 11:45 (5:22), OS. Lucijan Seljak : O.S. Stanko Mlakar 33:9(19:4). Lestvica: 1. O.S. L. Seljak - Krani 2. O.S. D.Jenko - Cerklje 3. O.S. S. Jenko - Kranj 4. O.S. S. Žagar - Kranj 5. O.S. S. Mlakar - Šenčur 8. O.S. J. B.Tito - Predoslje 2 2 078:20 4 2 2 0 46:28 4 2 1 142:30 3 2 1 1 28:60 3 2 0 224:502 2 0 222:532 čm Zakojč in Ramovš trikratna prvaka V soboto je bilo v organizaciji NTK Tnglav letošnje člansko prvenstvo Gorenjske v namiznem tenisu. Med 51 igralci in igralkami so imeli daleč največ uspeha predstavniki Triglava, ki so osvojili vsa prva mesta. Pri članih je premočno zmagal Ramovš, ki je ponovno potrdil, da je eden najboljših slovenskih igralcev. Omeniti velja tudi uspeh mladinskega gorenjskega prvaka Legata z uvrstitvijo v polfinale. Pri članicah sta se v finale uvrstili izkušeni igralki Zerovnik in Zakojč. Rezultati — člani: polfinale: Novak (Triglav) : Legat (Jesenice) 2:0, Ramovš (Triglav) : Stare (Triglav) 2:1, finale: Ramovš : Novak 2:0; članice: polfinale: Zerovnik (Triglav) : Blažič (Sava) 2:1, Zakojč (Triglav) : Strumbelj (Jesenice) 2:0, finale: Zakojč : Zerovnik 2:0; dvojice — člani: polfinale: Novak Ramovš . Zupanc-Rehberger 2:0, Legat-Korbar : Stare-Pangrič 2:0, finale: Novak-Ramovš : Legat-Korbar 2:0, članice — dvojice: polfinale: Ze-rovnik-Zakoič : Kavčič-Pavlič 2.0, Blažič-Strumbelj : Mesec-Strukelj 2:0, finale: Zerov-nik-Zakojč : Blažič-Strumbelj 2:0, mešane dvojice polfinale: Zerovnik-Stare : Kavčič-Korbar 2:0, Strumbelj-Legat : Zakojč-Kamovš 0:2. finale: Zakojč-Ramovš : Zerovnik Stare 2:0. S. Tadina Veliki uspehi odbojkarjev Bleda Na nedavnem občnem zboru OK Bled je prevladala ugotovitev, da je delo v klubu dobro. Trenerji Zdravko Silič (pionirji), Franc Pintar (mladinci), Stane Ferjan (mladinke) in Srečo Vernig (člani) so z dosedanjim delom dodobra utrdili pot, ki kaže na veliko perspektivnost blejske in tudi gorenjske odbojke. Na zborovanju so veliko govorili o ustanovitvi enotnega športnega društva Bled, v katerem naj bi bili združeni vsi športni klubi; ki delujejo na Bledu in v bližnji okolici. Nova telesnokulturna organizacija bi lahko v marsičem pripomogla k večjemu razmahu tako tekmovalnega kot tudi rekreacijskega športa na Bledu in v okolici. Posebno pozornost so v razpravi namenili tudi prvi ekipi članov, ki naj bi bila za nadaljevanje prvenstva čim bolje pripravljena. V člansko ekipo bodo skušali pridobiti nekaj novih članov, saj je sedanja številka devet igralcev zaskrbljujoča za nastopanje v težkem tekmovanju II. zvezne lige. V januarju se bodo na Bledu pri- pravljali za pomembne nastope igrlaci državne reprezentance in ekipa Crvene zvezde. V tem času bodo domači igralci odigrali tudi nekaj trening tekem z obema ekipama. Tik pred začetkom prvenstva pa imajo v načrtu Se enotedensko turnejo po CSSR. B. Rauh Vrhunc in Melihen V organizaciji TKS Radovljica je bilo v nedeljo zaostalo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za leto 1976. Vrstni red: moSki: 1. Vrhunc (Lesce), 2. Globočnik (Mošnje), 3. Praprotnik (Mošnje), ženske: 1. Melihen (Lesce), 2. Pene (Mošnje), 3. Vidic (Lesce). Hkrati so se ženske pomerile še za naslov občinskih prvakinj za leto 1977. Zmagala je ekipa Lesc pred Podnartom in MoSnjami. B Rauh Veselo na smuči s smučarskim/ čevlji ALPINA ŽIRI 30 LET 230 din 650 din 910 din TEČAJI SMUČANJA Komisija za smučanje pri TKS Kranj in Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja organizirata v semestralnih počitnicah (od 24. do 28. 1. 1977) I. Tečaj za osnovnošolsko mladino II. Tečaj za mladino srednjih šol Tečaja bosta 5 dnevna, s prevozi v Kranjsko goro in Planico. Odhod ob 8. uri, povratek ob 17. uri izpred kina »Center«. Cena tečajev (prevozi, 25 ur pouka in zaključno tekmovanje, enolončnice ter nekaj voženj z žičnicami) je 550 din PRIJAVE: poned. 17. 1. od 13.-15., torek 18. 1. od 13. sreda 19. 1. od 14.- 17. ure. v sobi št. 57 SO Kranj (kletni prostori). Ob prijavi je obvezno vplačilo tečajnine! Informacije na tel. 25-661 int. 271 ob istem času. 15. in Uprava javne varnosti v Kranju razpisuje prosto delovno mesto šefa odseka — računovodjo Pogoji: - višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati(ke) izpolnjevati tudi pogoje iz 106. čl. zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Prijave sprejema UJV do 31.1. 1977. 91 Borba življenja s smrtjo PRIMANJKLJAJ V ZVEZNI BLAGAJNI ZDA Nova ameriška administracija name-,'hvh letos in v prihodnjem letu oživiti nekoliko zaspalo gospodarstvo z okoli 32 milijardami dolarjev. Ta odločitev je sicer v skladu s Carterjevim predvolilnim geslom »vrniti Ameriko k delu« in /. načrti o zniževanju 8-odstotne nezaposlenosti, vendar pa se ob 70 milijardah dolarjev primanjkljaja v zvezi blagajni zastavlja vprašanje, iz katerih virov namerava Carter ta sredstva zbrati. Vladajoča demokratska stranka meni, da z večjo gospodarsko aktivnostjo. ZAHODNONEMŠKI KOVINARJI NAPOVEDUJEJO STAVKO Mogočni kovinarski sindikat IG Metali, ki šteje 2,5 milijona članov, napoveduje tako delodajalcem kot .bonski vladi nenavadno oster odpor. Za delavce, zaposlene v porurski, severnonemški in hessenski kovinski industriji zahteva 9,6-odstotno povečanje tarifnih plač za letos, delodajalci pa ponujajo le slabo polovico od tega. Sindikat poleg tega zahteva tudi rešitev problema brezposelnosti, ki je v ZRN spet prekoračila milijonsko mejo (4,8 odstotka). CENZURA V SRI LANKI Vlada Sri Lanke je v ponedeljek zvečer uvedla senzuro vseh časopisnih in drugih poročil o notranjih razmerah v državi. Ta sklep je sprejela, da bi stabilizirala gospodarske in družbene razmere v Sri Lanki. Nered so povzročile stavke večine sindikalnih organizacij, ki so se začele pod vodstvom opozicijskih strank desnice in skrajne levice. BANKOVCI ZA TISOČ MARK IZ OBTOKOV? Nemška zvezna banka razmišlja o tem, da bi vzela iz obtoka vse zahodnonemške bankovce po tisoč mark, jih uničila in izdala nove, drugih barv in oblik. S tem ukrepom bi se dalo odkriti ugrabitelje sina tovarnarja Oetkerja, ki jim jt za sina izplačal 21 milijonov mark. Strokovnjaki dvomijo o gospodarski upravičenosti tega morebitnega ukrepa. Tiskanje <>,5 milijonov novih bankovcev po tisoč mark bi namreč stalo okrog 10 milijonov mark. POMOČ DRŽAVAM V RAZVOJU V Kuvajtu se je 11. januarja začelo dvodnevno zasedanje mednarodne agencije za razvoj (IDA). Na njem so razpravljali o obsegu finančne pomoči deželam v razvoju od 1978. do 1980. leta. Zasedanja so se udeležili predstavniki Kuvajta, Japonske, Avstralije, ZDA in nekaterih zahodnoevropskih držav. Članice opec kreditirajo Članice organizacije dežel izvoznic nafte (OPEC) so 10. januarja sklenile, da bodo iz svojega posebnega sklada namenila 111,650.000 dolarjev za kreditiranje negativnih plačilnih bilanc 24 držav v razvoju. Najbolj ogroženim državam bodo odobrile brezobrestna posojila, ki naj bi jih le-te vrnile v 25 letih s toleranco 5 let. Največja posojila so članice OPEC odobrile Indiji (21,H milijona), Egiptu (14,45 milijona) in Bangladešu (13,9 milijona dolarjev). POMILOSTITEV DEZERTERJEV IZ VIETNAMSKE VOJNE? Odhajajoči predsednik ZDA Gerald Eord ima le še do 20. januarja čas, da razglasi splošno amnestijo za tiste, ki so nasprotovali vietnamski vojni, bodisi da so jih zaradi tega imeli za dezerter je ali pa jih obravnavali kot ljudi, ki se izmikajo vojaSki obveznosti. Ameriška javnost pričakuje od Forda, da izpolni obljubo, če niso bile njegove besede le besede. SLABA LETINA KAVE Zaradi zelo nizkih temperatur za brazilski zi.nski čas je šlo v nič skoraj tri četrtine (73,5 odstotka) pridelka kave v letu lf)7f>, tako da znaša komaj '>,4 milijona vreč namesto pričakovanih 2H milijonov. Brazilske kave je torej malo, zato se je cena '*«' približala šestim dolarjem za kilogram POSVET 0 POTRESIH V New Delhiju se je v ponedeljek začela šesta svetovna konferenca o potresih. Udeležuje se je okoli 800 strokovnjakov za seizmologijo iz približno štiridesetih dežel sveta. Razpravljali bodo o napredku pri napovedovanju potresov in o najnovejših dosežkih pri graditvi na potresnih območjih. ELEKTRARNA NA SONČNO ENERGIJO V kalifornijski puščavi Moja ve bodo zgradili prvo elektrarno v ZDA, ki bo izkoriščala sončno energijo. Računajo, da bo z elektriko oskrbovala mesto i 10.000 prebivalci. Graditev bo stala okoli 100 milijonov dolarjev. OTOK V NAJEM Da bi napolnila državno blagajno in navezala stike s svetom, ponuja vlada repiiblike Maldivi otok Gan v najem kaki letalski družbi. Maldivi je otoška dežela z 298 kvadratnimi kilometri površine in nekaj nad 2,5 milijona prebivalcev, njeno glavno mesto Male pa leži kakih 1400 kilometrov jugozahodno od Colomba, glavnega mesta Sri Lanke. Se pred dvema letoma je imela Velika Britanija na otfrtfu Gan vojaško oporišče, nova neodvisna republika pa ga sedaj ponuja samo za civilni letalski promet. NEZAPOSLENOST TUDI V BELGIJI Iz belgijske državne blagajne, ki ima že sicer primanjkljaj, SO morali za vzdrževanje brezposelnih,v lanskem letu odšteti 80 milijard frankov. Število brezposelnih se je konec decembra dvignilo za 350.000, od tega je storaj 40.0(X) tujcev. Vlada zato napoveduje možnost odprave izplačil odškodnine delavcem, katerih skupni družinski dohodek presega določeno mejo. Po drugi strani pa napoveduje tudi zaostritev nadzorstva brezposelnosti, saj so lani ugotovili, da je 30.000 ljudi neupravičeno prejemalo podporo. r Nadaljevanje s 1. strani zavrtela tudi v, tako strašnem vremenu in nosila v temo hrabre može, ki so gazili po plazu in iskali usihajoča življenja. Ni jih motilo, da tudi nadnje lahko pridrvi nova lavina. Izpod snega so prvega potegnili Emila Novaka. Zanj ni bilo pomori. Udarec lavine je bil prehud. Reševalci, ki jih je vodil načelnik GRS Tržič, Marjan Salberger, so delali dalje. Poldrag meter pod snegom sta negibna ležaja dijak Matjaž Kekec iz Trate pri Skofji Loki in učitelj Ivan Stružnik. Pri reševanju omenjenih treh ponesrečencev je bila izredna pomoč lavinskih psov, še posebno pa psa Pola, starega 8 let, last vodnika Tineta Jarca iz Kranja. Pogoji reševanja so bili iz ure v uro težji in nevarnejši. Razmere na plazu so bile neznosne. Reševanje, ki sta ga spremljala tudi predsednika občinskih skupščin Tržič in Kranj Milan Ogris in Tone Volčič, je bilo zaradi varnosti reševalcev ustavljeno. Okrog desetih zvečer so se izmučeni možje vrnili na Ljubelj, kamor je s. posebno opremo tudi že prišla ekipa civilne zaščite iz Iskre. Povra-tek reševalcev je bil še bolj žalosten tudi zaradi tega, ker so z njimi odhajali na eno od zadnjih poti Emil, Matjaž in Ivan . . . V sredo, čeprav vreme ni bilo boljše, so reševalci spet krenili po trojico, zakopano v lavini. Pridružili so se jim vojaki s posebnim topom za proženje plazov, s pomočjo katerega so odstranili možnosti novih plazov, ki bi pokopali tudi reševalce, in pripadniki oddelka gorskih reševalcev voda za posebne naloge Republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki sta jih vodila inšpektor Ivan Gruden in komandir Franc Baje. Z vojaki je prišel tudi komandant kranjskega garnizona polkovnik Momčilo Marjanac, z miličniki pa tudi inšpektor za razstrelivo in skupina minerjev. J Kdo so ponesrečeni Emil Novak, rojen leta 1960, I. letnik, Cegelnica 32, Naklo Matjaž Kekec, rojen leta 1960, I. letnik, Podlubnik 62, Škofja Loka Dušan Bešter, rojen 1960, I. letnik, Spodnja Dobrava l/a, Kropa Roman Kosec, rojen 1962, I. letnik, Smlednik 14/a Ivan Stružnik, rojen 1925, poročen, učitelj praktičnega pouka, Begunjska 8, Kranj Jože Povše, rojen 1932, poročen, učitelj praktičnega pouka, Kebetova 16, Kranj Sožalja Ob tragični nesreči na Zelenici so prejeli Šolski center Iskra in svojci ponesrečenih številne sožalne brzojavke. Med drugim so jih poslali predsednik skupščine SRS dr. Marijan Bre-celj, predsednik izvršnega sveta skupščine SRS inž. Andrej Marine in republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Dijaki Šolskega centra Iskra imajo danes dan žalovanja. Po skupinah bodo obiskali domove ponesrečenih in se udeležili pogrebov. Danes bodo pokopali Emila Novaka iz Cegelnice, Matjaža Kekca iz Podlub-nika in Ivana Stružnika iz Kranja. Njihova trupla so reševalci prinesli v dolino v torek. Pogreb Romana Kosca iz Smlednika pa bo jutri, 15. januarja. Romana so našli v sredo. Predstavnikom Šolskega centra in svojcem ponesrečenih so izrekli sožalje tudi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij Kranja, predstavniki Združenega podjetja Iskra in Iskre-Eleictromehanike Kranj. -jk >- s Reševalci so z nezmanjšano silo iskali Romana Kosca iz Smlednika, Dušana Beštra z Dobrave in Jožeta Povše t a i/, Kranja. Na Ljubelju pa so nemo zrli skozi snežni metež v ze-leniško meglo starši jn svojci še pogrešanih . . . Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan, F. Ekar Vojaki enote Momčila Marjanca s topom, ki je že v sredo skušal »zbuditi« plazove, nevarne za reševalce. Vendar so mirujoče snežne gmote vztrajale ... Reševalcem je prihitel na pomoč tudi oddelek gorskih reševalcev v vodu za posebne naloge republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki sta ga vodila inšpektor Ivan Gruden in komandir Franc Baje. LJUBELJ, 12. januarja - V sredo so se reševalci, vojaki in miličniki, ki so jim pomagali lavinski psi, spet zagrizli v begunjski plaz in ob grozeči nevarnosti novih plazov iskali ponesrečene. Reševalce je oviral novo-zapadli sneg, globok skoraj en meter, ki je možnost proženja novih lavin še povečal. Vojaki enote Momčila Marjanca so skušali z netrzajnim topom sprožiti plazove in s tem odstraniti nevarnost, vendar je najbližji še viseči plaz kljub razpokam kljuboval. Okrog štirih popoldne so lavinski psi opozorili reševalce, da utegne ležati nedaleč od njih nov Vodnik Drago Bužga iz Ljubljane in lavinski pes Šah na zeleniški sedež-nici, ki jih bo potegnila kraju nesreče nasproti ponesrečenec. S sondami so sled šti-rinožnih reševalcev potrdili in iz zaledenelega plazu potegnili mrtvega dijaka Romana Kosca iz Smlednika. Ležal je poldrug meter pod površino plazu, blizu kraja, kjer so v torek našli učitelja Ivana Stružnika. Sredina akcija je bila z zborom reševalcev na Ljubelju zaključena okrog 18. ure. Vodstvo reševanja je zvečer sklenilo, da se akcija v četrtek, torej včeraj, 13. januarja, nadaljuje. Reševalne ekipe so odšle ob osmih zjutraj na Zelenico in nadaljevale z iskanjem Dušana Beštra in Jožeta Pov-šeta. Prav tako so skušali včeraj s pomočjo topa razstreliti bližnje najnevarnejše plazove. -jk Zadnja vest LJUBELJ, 13. januarja - Tudi v četrtek so se reševalci in drugi udeleženci reševalne akcije podali na plaz na Zelenico in nadaljevali z iskanjem učenca Dušana Beštra in učitelja Jožeta Pov-šeta. Vreme je bilo slabo. Že zjutraj je bilo vetrovno in je snežilo. Tudi danes so vojaki skušali sprožiti plazove z netrzajnim topom, vendar jim je to le delno uspelo. Vseeno pa je celotna ekipa nadaljevala z iskanjem obeh ponesrečencev. Tako jim je nekaj po 15. uri uspelo najti Jožeta Povšeta, učitelja praktičnega pouka. Ko to poročamo še vedno sneži (ob 16.30) in utrujeni reševalci končujejo z akcijo. Jutri bodo reševalne ekipe nadaljevale z iskanjem učenca Dušana Beštra. A. Ž. Gradnja doma starostnikov v Tržiču Neustrezna projekta Tržič — Kako daleč je z zagotovili o dodelitvi republiških sredstev za zgraditev doma starostnikov v Tržiču in kako je s projekti zanj je bilo delegatsko vprašanje, zastavljeno na zadnji seji občinske skupščine. Predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine so pojasnili, da sta projekta izdelala Emonaprojekt iz Ljubljane in Arhitekt biro Splošnega gradbenega podjetja Tržič. Izvršni svet občinske skupščine je imenoval komisijo za oceno obeh projektov. Nobeden ni bil popoln oziroma ustrezen, čep. av je bil projekt Arhitekt biroja vseeno za ma-fcnkosl ustreznejši. Komisija je menila, da kaže jz obeh projektov za dom starostnikov upoštevati najboljše, saj za zdaj v SRS še ni enotnih normativov za gradnjo tovrstnih socialnih ustanov. Tržičani so oba, projekta s tolmačenjem posredovali republiški skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki ima v srednjeročnem obdobju namenjen denar za sofinanciranje doma starostnikov v Tržiču. Ali je denar že odobren, potrdila še ni. Zanesljivo pa bodo sredstva v višini od 1,2 do 1,3 stare milijarde dinarjev zagotovljena kmalu. -jk 3*8 Kranjska Špelca! Popolnoma brez volje do dela ni ob na novo zapadlem snegu le kranjska komunala, odpovedujejo tudi vse druge vrle gorenjske komunale. Strešne kapljice, ki s streh na Prešernovi ulici v Kranju kapljajo na pešce že dvajset let, niso huda nadloga za stanovalce, huje je s kupci, ki pasejo oči po izložbah in so tako deležni šče-getdjoče mrzle prhice. Pa če bi še tako radi, v teh dneh resnično niso mogli pred kapljicami v trgovino, kajti trgovci so se šli na veliko inventure in interne dneve, v globokem prepričanju, da je veseli narod slovenski itak za silvestrovo vse pognal in da ima zdaj le za kruh in mleko. Kar se mene tiče, se niso ušteli, kajti kar sam nisem na silvestrovo pojedel in popil, so družno požrli v naslednjih dneh absolutno predolgega oddiha moji sorodniki. Vsa ljuba žlahta od blizu in daleč ne bi mirno spala, če me ne bi na novo leto ocmo-kala in se ga na moje zdravje (in na moj račun!) pošteno nažrla .. . Kranjska komunala je od sile! Že pred časom me je opozarjal občan s Savske ceste v Kranju, da hišni sveti hišnih številk okoli 56 dvigujejo nemočni roke, kajti več kot prositi, rotiti, tožiti in pri-dušati se ne morejo. Imajo nemogočo greznico, ki naj bi jo poravnali, a kaj, ko pristojni le obljubljajo in te obljubice so kot dih v veter. Greznica pa je nevarna, posebno za otročad, ki se podi tam okoli... Smeti je po Kranju in v okolici več kot preveč kljub organizirani službi. In še več jih bo, dragi moji, kajti mi lahko plačujemo in preplačujemo in se dogovarjamo in sporazumevamo, nihče nima toliko besede in avtoritete, da bi dosegel nemogoče: da bi namreč odvažali smeti resnično takrat in tolikokrat, kot so komunalci tudi obljubili. Odvažati dvakrat na teden, ja, če niso vmes prazniki! Če pa je dela prosti dan, se obrišite pod nosom za vrle komunalce. Niti približno in ne od daleč jih ne boste videli dvakrat tedensko, če še tako hrepenite po njih. Tudi to moje tarnanje eno figo pomaga, še mar jim ni, zato bi jaz osebno dal vse te naše komunale in njihovo nedelo enkrat za vselej na dnevni red temeljitega pretresa. Veste, komunalci, do grla sem vas sit v tej moji rubriki in bi si včasih zares želel, da bi vsaj nekajkrat izpadli... »Gvišna je gvišna«, si mislijo na kranjski občini in pošljejo vsevprek po Orehku opozorila za plačilo prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Potem tisti, ki so že plačali, nekaj časa buljijo v terjatev, nakar odkorakajo na občino, opozorit vrlo administracijo, da se je malce uštela in pobrkljala vso stvar. A se le-ta ne da zmesti, povprašuje svoje občanstvo po vikendih, dodatnih stanovanjih itd. Ker jih večina nima, se stvar uredi in pomiri, neprijeten občutek, drage občinske administratorke, pa ostaja. Občutek in najbrž tudi dejstvo, da vam urejena dokumentacija najbrž ni vrlina, da vas opozorim tudi na to, da so govorice in namigovanja ob neutemeljenih ponovnih terjatvah lahko znatno bolj neugodna. Torej: bolje urejena dokumentacija bi bila več kot zaželena, a ne? Irenca se pesniško pritožuje nad kokrško razsvetljavo, ki je, pa ne dela. Krajevna skupnost Kokrica se drži načela, da »kdor je pošten, je ponoč' doma«, Irenca pa le svojo trdi, da bi nočna razsvetljava morala biti, ker ima ona šolo tudi popoldne. IV edino tolažbo ji je razsvetljena Ismučarska proga na Krvavcu, po \kateri se lahko ravna, da se [orientira proti domači hiši, * najprej pa gre po spominu in Uzkušnjah. Irenca, če krajevna skupnost Kokrica slučajno odstopi od svojega načela, ki se ga drži kot [pijanec plota, me pokličite, da \ovekovečim ogromne napore in sijajne uspehe neke skupnosti, ki \je po dolgih prizadevanjih le pri-'vila tistih nekaj žarnic . . .