glasilo delovnega kolektiva
tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra« Kranj
19 5 9 š't. 8 avgust
Izdaja:
Upravni odbor Ureja:
Uredniški odbor
Odgovorni urednik: Boris Kryštufek
Naslov uredništva: Tovarna »Iskra«
Gorenja Sava 6 telefon 231 (interna 425)
Najslovna.slika:
Na plaži -Foto:
Edo Primožič
Klišeje izdelala: klišarna ČP »Gor. tisk« Kranj
Tisk:
ČP »Gorenjski tisk« Kranj
Naklada:
3700 izvodov
VSEBIÑA
® Proizvodnja v juliju — ing. Alojz Grčar
® Polletna konferenca sindikalne podružnice — Polde Mrak
© Novi stroji prihajajo — Ivan Marc 9 Domača proizvodnja izpolnila plan za julij 140 °/o ® Vtisi z budimpeštanskega velesejma — Emil Zajc © Izmet v I. polletju 1959 — Filip Rome ® Iniciativa in avtoriteta ® Ali ste že videli dirke ob 14.00?
@ Industrijska šola v senci in luči — Zu-an © Izvoz v I. polletju 1959 ® Šport'
@ Slike v Ankaranu 9 Personalne vesti ® Za dobro sodelovanje
LETNIK V.
Obisk pfijieliske
HUHU
Geia'b Haile ¡fala'aie ?MpitM]a àu-ùje uli'iß
l/la&ii delavci io- naplavili vi bohema pöbln navduSen iplejem-
VL'jjoM go,U à, Wmmii-itn'tVmmëÊm
ii ?.. zanimanjem ogleduje pïoizoodni pïoeei,
o nu ai iooa'uù ,

3-ng.. dL&iz Qtèa* - te/ pjL&uModnjt
a
V mesecu juliju so imeli delavci na montaži števcev skupen dopust. To se nam pozna pri mesečni izvršeni vrednosti. Ker pa smo skupni letni diopust planirali že v letnem planu, je bil seveda tudi mesečni plan za julij postavljen v ustrezni višini. Tako smo kljub manjkajočim »milijonom« mesečno zadolžitev zadovoljivo izpolnili.
Oddelek	Blagovna proizvodnja plan izvršeno		%	Skupna proizvodnja plan izvršeno %		
MA	96.248	122.382	127,1	98.246 .	124.374	129,1
MI	26.205	30.702	117,3	29.495	34.089	115,8
MK	46.780	61.870	132,3	46.780	62.001	132,6
MC	81.590	86.570	106	81.590	86.907	106,3
MU	25.500	31.243	122,5	31.500	36.175	114,8
MS	146.125	157.380	107,6	147.000	161.584	109,9
Selen	20.995	28.529	135,9	25.000	42.761	171
Lipnica	2.000	1.200	60	2.930	1.629	55,7
Ostalo	5.092	29.762	583	5.092	29.687	583
SKUPAJ	450.533	549.638	121,9	465.633	579.207	124,4
. Ker smo v letošnjem letu vse mesece uspešno delali, je tudi skupna primerjava vseh sedmih mesecev proti planu ugodna.						
Oddelek	Blagovna proizvodnja plan izvršeno %			Skupna proizvodnja - plan izvršeno %		
MA	579.450	688.202	119	588.550	699.634	118,9
MI	206.406	201.895	97,8	230.821	229.901	99,8
MK	367.342	385.529	105	369.342	392.461	106,4
MC	657,331	686.400	104,5	657.331	706:613	107;6
MU	199.115	219.126	110,1	237.515	247.120	104,2
MS	1,387.998	1,459.779	105,2	1,397.779	1,494.677	107
Selen	81.883	147.470	180	154.972	224.377	145,
Lipnica	17.500	22.409	128 .	24.630	29.541	119,7
Ostalo	41.999	82.417	196,5	49.524	81.812	165
SKUPAJ	3,539.024	3,893.227	109,8	3,708.464	4,106.136	110,6
Iz pregleda je razvidno, da so se nekatere panoge razvile nad potrebami, ki so bile koncem preteklega leta predvidene v .letnem gospodarskem planu. Posebno- izstopajo- selenski stavki in y avto-elektrika. -
Še lepše vidimo povečanje proizvodnje posameznih panog, če. primerjamo .proizvodnjo »Iskre« letos din lani.
Oddelek	Skupna proizvodnja I..— VII. . 1958	I. — VII. 1959	Stalne cene %
MA	251.039	790.941	177,5
MI	251.039	261.092	103,9
MK	6388.877	496.263	77,9
MC	612.370	721,537	118
. MU	144.631	247.731	171,6
MS	1,306.559	1,503.957	115,2
Selen	63.732	224.377	352
Lipnica	15.272	27.991	183,7
Ostalo	26.615	82.048.	308
SKUPAJ	3,505.036	4,355.874	124,3
Iz pregleda je razvidno, da smo največje, povečanje dosegli pri selenskih stavkih, avtoelektriki in selenskih usmerndških napravah. To je tudi razumljivo, saj smo v 'ti dve panogi vlagali največ truda. Iz poročil prodajnega oddelka pa vidimo, da sta ravno ti dve panogi še vedno najbolj kritični. Ker izdelamo premalo izdelkov avtoelektrike, imajo zastoje ■ proizvajalci motorjev, za selenske usmernike pa imamo naročila za osem mesecev naprej.
Zadnji čas so se začela večati naročila za projetorjie NP 21, posebno še za ojaoevalne naprave. Tudi tu imamo proizvodnjo za leto 1959 že razprodano!, čeprav smo doslej projektor NP 21 dobavili takoj, ker smo vedno imeli vsaj nekaj kosov v skladišču.
Iskrini izdelki so cenjeni in nam to garantira nemoteno povečanje prodaje v prihodnosti. Naša dolžnost je, da proizvajamo v količinah in rokih, ki so v skladu s potrebami 'kupcev.
Letošnja polletna konferenca naše sindikalne podružnice, ki je bila 16. julija, spada nedvomno med najbolj uspele v zadnjem času. Na konferenci je prevladovalo izredno delovno Vzdušje s pestro razpravo o konkretnih in trenutno najaktualnejših zadevah političnega in gospodarskega značaja. Konferenci je prisostvovalo tudi skoraj vse vodilno osebje, ki je mnogo pripomoglo, da so se sindikalnemu aktivu nazorno predočili številni problemi, | uspehi, pomanjkljivosti in perspektivni načrti podjetja. Konference so se prvič udeležili tudi vsi zastopniki sindikalnih organizacij iz naših predstavništev, katerim je 10 zadnji čas posvetil mnogo pozornosti.
Pestro poročilo 10 je dalo tudi povod za razpravo o sodelovanju z drugimi organizacijami v podjetju. Društvo DIT bi v sodelovanju z IO za člane kolektiva lahko pripravilo razna predavanja in predvajanja strokovnih filmov. Željeni uspeh v tem pogledu bomo dosegli le, če bodo ljudje za to zainteresirani. To pa je naloga sindikalne organizacije. Zaradi ne-seznanjenosti članov kolektiva s problemi tovarne se cesto kritizira delo organov upravljanja, kar pa lahko negativno vpliva na odnose in delo v okviru kolektiva. Sindikalna organizacija mora biti most med kolektivom in organi upravljanja. Razni predlogi morajo biti odraz volje članstva, na osnovi ka-
elcLt JUtak
Polletna konferenca sindikalne podružnice
terih bo organom upravljanja lažje reševati razne probleme v zadovoljstvo kolektiva.
V pogledu proizvodnje smo letos v I. polletju uspeli izdelati v primerjavi s I. polletjem 1958 za 24 °/o izdelkov več. Plan za letošnje polletje smo presegli za 8,3 °/o, letni plan pa je dosežen s 53,4 %>. Računamo, da bo letni plan proizvodnje presežen za 9%, toda kljub temu še ne bomo mogli zadovoljiti vseh Zahtev tržišča, posebno v avtoelektriki in oja-čevalnih napravah. Največ težav nam povzroča uvajanje nove proizvodnje in pomanjkanje delovne sile, pa tudi nedisciplina vzame precej koristnega časa. Tudi normo je treba postaviti na stimulativnejšo osnovo, predvsem razmerja med posameznimi oddelki in delovnimi mesti. Zelo važno v tem pogledu
je, da sindikalna organizacija članstvu čim pravilneje prikaže vse podrobnosti našega dela v tovarni ter tako v ljudeh zgradi zavest, da so vse naloge tovarne tudi naloge vsakega posameznika. Vse ovire in problemi postajajo aktualnejši, če pogledamo perspektivne načrte naše proizvodnje, 'ko bomo morali proizvodnjo v naslednjih letih bistveno povečati. Ta naj bi bila leta 1971 približno petkrat večja kot v letu 1959. Za to proizvodnjo bo razumljivo treba tudi več delovne sile, z boljšo organizacijo in večjimi osnovnimi sredstvi pa je predvideno, da se bo morala produktivnost povečati za približno 270 °/o. Predvideno rentabilnost bo moč doseči z delitvijo proizvodnje po panogah in vlaganjem novih sredstev. Največje povečanje proizvodnje predvidevamo v telefoniji, avtoelektriki, usmernikih, števcih, selenskih stavkih in instrumentih. Če spremljamo dosedanji porast naše proizvodnje, vidimo, da dosegamo lepe uspehe, vendar ostaja vedno odprto vprašanje razpoložljivih obratnih sredstev, kar je odraz splošne situacije v državi, ker proizvodnja narašča nesorazmerno s sredstvi, ki so na razpolago. Včasih smo gledali le na problem vlaganja v osnovna sredstva, vendar je prav tako važno tudi vlaganje v obratna sredstva. Tudi kupci nam naših dobav ne plačujejo redno, kar pa vpliva tudi na nabavo materiala. Trenutno nam manjka za normalno poslovanje okoli 600 milijonov dinarjev. Obstojata dva načina za izboljšanje situacije, in sicer da z lastnimi silami izboljšamo promet materiala v skladiščih, zmanjšamo zaloge nedokončane proizvodnje ter da naše izdelke prodajamo kupcem, ki takoj plačajo. Druga varianta pa je najetje dodatnega posojila, kar pa zmanjšuje možnost vlaganja v sklad skupne porabe. Ker je to splošni problem, je pred kratkim izšla uredba, ki predvideva podaljšanje rokov odplačil za posojila, in sicer od 10 na 20 let. Č.e bo ta uredba veljala tudi za naše podjetje, bo to zelo ugodno, vendar nam bo denarja za ostale potrebe še vedno primanjkovalo. To nam narekuje skrajno štednjo in skrbnost pri razpolaganju s skladom skupne porabe, katerega moramo prvenstveno namenjati za vzgojo kadrov in stanovanjsko izgradnjo. Sindikalna organizacija je precej storila v zvezi z obravnavanjem notranje problematike, vsi pa si moramo prizadevati in iskati še neizkoriščene notranje rezerve ter dajati predloge za eventualne izboljšave. Podjetje ima trenutno 350 prošenj za stanovanja, od katerih bo letos rešenih okrog 80, za prihodnjo leto pa predvidevamo gradnjo 70 stanovanj. Za drugo leto predvidevamo tudi drugačen način finansiranja stanovanjske gradnje, ki bo po našem mnenju uspešnejši.
V podjetju imamo tudi izobraževalni center, ki pa bo težko kos vsem nalogam v prihodnosti. Uspešno delo centra pa bo odvisno tudi od pomoči sindikata. Letos smo spremenili tudi način finansiranja vzgoje kadrov, in sicer lahko koristimo 40 °/o sklada za vzgojo kadrov. Za ta znesek pa se zniža pritisk na sklad skupne porabe. Skupno je v ta namen predvidenega 8,674.000 dinarjev. Naloga sindikalne podružnice je tudi, da poskrbi za zadostno letovanje članov našega kolektiva v prihodnjem letu. Mnogo
pozornosti je sindikat posvetil tudi vprašanju higiensko tehnične zaščite. Število izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod se je letos nekoliko povečalo, vendar to zaradi večjega števila zaposlenih in doslednejšega registriranja nezgod ne predstavlja nazadovanja v tem pogledu. V lani urejeni industrijski ambulanti je bilo letos že 6075 pregledov, kar nam dokazuje upravičenost njenega obstoja. Pri nas uvajamo tudi socialno službo, ki ima nalogo, da ljudem v različnih stvareh pomaga in jih tako usposablja, da bodo produktivnejši. Glede pravilnosti novega tarifnega pravilnika bomo dobili podatke, ko bodo rešene vse pritožbe in izvršen obračun. Ko bodo rezultati znani, bo moral o njih razpravljati tudi sindikat. Vse nepravilnosti bomo potem lahko odpravljali sproti, kar bo tudi olajšalo izdelavo naslednjega tarifnga pravilnika. — Zaradi pomanjkljivih podatkov pri izdelavi premijskega pravilnika so se prav tako pojavile nekatere nepravilnosti. Služba evidentiranja je pri nas dokaj dobro razvita, toda podatke premalo izkoriščamo. Sindikalna organizacija bo morala v prihodnje še bolj skrbeti, da bo pri izdelavi premijskega in tarifnega pravilnika sodelovalo čimveč ljudi, kajti pravilniki ne morejo biti dobri, če jih sestavlja le nekaj ljudi.
Delavsko in družbeno upravljanje je zaradi svojih uspehov dobilo zaupanje delavcev, vendar bo moral sindikat posvetiti več pozornosti odnosom v posameznih oddelkih in politično-ekonomski vzgoji vodilnega osebja. Sindikat mora v tem pogledu delati vzporedno z organizacijo ZK ter pripravljati razna predavanja tudi za vodilne ljudi. Velika večina teh ljudi se zapira v svoje pisarne. Toda dandanes se ne moremo zadovoljevati samo s strokovnim delom, temveč mora vsakdo sodelovati tudi v političnem delu.
Športna dejavnost je letos ponovno napredovala, prav tako tudi kulturnoprosvetna, pri kateri smo se posluževali predvsem predstav ljubljanske Opere in kranjske Svobode. Zlasti živahno je letos organiziranje izletov v razne kraje in tovarne širom naše domovine. Zlasti veliko pozornosti je bilo posvečene delu sindikalnih odborov in zaupnikov, kateri morajo v vseh pogledih pokazati več samoiniciative in zainteresiranosti za urejevanje političnih in gospodarskih problemov na svojem področju. Za izboljšanje položaja v tem pogledu bomo morali posvetiti tudi veliko pozornosti političnemu izobraževanju sindikalnega aktiva.
Poročila , in razprava je dala sindikalni organizaciji obsežne napotke za nadaljnje delo, ki bo uspešno le s sodelovanjem Vsakega člana in ostalih organizacij v podjetju. Mnogo pozornosti smo posvetili tudi organizaciji političnega dela v naših predstavništvih, naslednji dan pa so v ta namen organizirali še sestanek, na katerem so se obravnavale konkretne oblike po najrazličnejših vprašanjih sindikalnega dela.
V načrtu naše dejavnosti moramo posebej poudariti nekaj značilnih nalog sindikalne podružnice v prihodnje, in sicer:
•1. Sindikalna organizacija naj krepi zainteresiranost celotnega kolektiva za večjo produktivnost. V to delo naj se vključi tudi DIT, ki bi s svojimi nasveti in predlogi lahko mnogo koristil.
2.	Stimulirajo naj se predlogi članov kolektiva s hitrejšim reševanjem raznih izboljšav in ustreznim nagrajevanjem.
3.	Sindikalna organizacija naj stalno skrbi za dobre medsebojne odnose v podjetju s tem, da vse pojave slabih odnosov analizira in da za odstranjevanje negativnih pojavov ustrezno ukrepa.
4.	Stalno naj spremlja delo službe HTZ in ji nudi potrebno pomoč.
5.	Krepi naj dejavnost socialne zaščite in daje predloge za izboljšanje in boljše počutje delavcev v tovarni in izven nje.
6.	Skrbi naj za smotrno trošenje sredstev, namenjenih za družbeni standard.
7.	Zavzemati se mora za stališče, da kdor z odgovornostjo in prizadevnostjo več daje, tudi več prejme. Povsod, kjer obravnavajo tarifna vprašanja, morajo sodelovati tudi predstavniki sindikata.
8.	Pri izobraževanju kadrov mora sindikalna organizacija skrbeti zlasti za politično ekonomsko izobrazbo vodilnega osebja, podpirati strokovno izobraževanje in tako vplivati na politično neaktivne člane kolektiva.
9.	Posebno pokornost je treba posvetiti politično ekonomski izobrazbi sindikalnega aktiva, ki je osnova uspešnejšega dela sindikalne organizacije v kolektivu.
S	tem je dana na polletni konferenci solidna osnova ža večjo aktivnost in pravilno, smer prihodnjega dela sindikalne organizacije v tovarni.
Novi stroji prihajajo
Ko že toliko govorimo ¡in pišemo o novih strojih, ki prihajajo v tovarno, bi vam nad na kratko obrazložil, zakaj smo se odločili za nabavo novega stroja za stisnjen liv.
Vsem v tovarni so dobro poznani problemi, ki nastajajo v naši livarni pri vlivanju raznih 'delov iz *
Ocjprlo slonje .	... ©
aluminijevih zlitin. Mnogo je bilo kritike, da so odlitki luknjičavi, površina ne gladka. Zaradi tega smo imeli veliko izmeta, v sami livarni pozneje pa še na kasnejših obdelovalnih operacijah. — V tovarni imamo dva stroja za stisnjen liv, ki pa ju je zob časa oglodal, še preden smo jih dobili v tovarno. Prvi je Pollakov navpični (češkega porekla) drugi pa Triulzzijev vodoravni stroj za stisnjen liv.
Z naglim razvojem avtoelektrifce smo uvideli, da z zastarelimi stroji ne moremo zadostiti ne kvaliteti ne. količinli, katero zahteva današnji razvoj. Končno smo se le odločili za nabavo novega stroja. Ta odločitev pa ni bila lahka, ker še nismo dobro poznali .strojev naših ponudnikov. Šele ko smo v inozemstvu dobili podatke in si tudi stroje ogledali na licu mesta, smo ugotovili, da sta med najboljšimi švicarski stroj
OPIS
1	bat
2	vzvodj e
3	vpenjalna plošča
4	vodila
5	bat za brizganje
Zaprlo si orje
»BOHLER«, kot edini konkurent pa stroj V. W. F. izdelek Zapadne1 Nemčije. Vprašanje..:je bilo samo še cena. Ker je bil stroj V, W. F. dosti cenejši, po funkciji in kvaliteti pa nič slabši, smo se končno odločili za nabavo tega stroja,
Prednost novega stroja je v tem, da; plošča -za vpenjanje in za zapiranje orodja drsi po štirih vodilih, kar je za nas velikega pomena, kajti s tem odpade bojazen, da se vodila ne bi prehitro obrabila in da zapiranje ne bi bilo zanesljivo.
Druga prednost je v tem, da je zapiranje orodja hidravlično preko ročičnega vzvoda, kar omogoča sigurno zapiranje orodja in preprečuje odmikanje vpenjalne mize, ko brizgamo talino v kokilo. Pri starih strojih je zapiranje hidravlično preko bata direktno na ploščo, zaradi česar se cesto dogaja, da se plošča pri brizganju odmika in material brizga na vse strani in s tem ogroža delavca in okolico.
Tretja prednost pa je, da pri stiskanju' litine na valju za brizganje dosežemo še naknadno povečani pritisk, ko je forma že izpolnjena, s čimer dosežemo boljšo izpopolnitev oblike, gladko površino in homogeni odlitek .
In končno še četrta prednost — delavcu je na tem stroju olajšano fizično delo s tem, da je zapiranje, brizganje in odpiranje avtomatično, ker je elektromehansko m je zato potreben samo pritisk na gumb. Ves proces je zavarovan električno preko mikrostikal tako, da v primeru če operacija ni dokončana oziroma, da se orodje ni zaprlo, se ne more izvršiti naslednja 'Operacija, to je brizganje, zaradi česar bi se poškodovalo orodje in bi iz njega brizgala litina, ki bi mogla poškodovati tudi delavca.
Poleg vseh teh prednosti smo dosegli, da so iz-vrtine in utori že v ulitem kosu, s čimer smo razbremenili vrtalne 'in rezkalne stroje, kar je zelo važno za trak avtoelektrike, saj je težnja za tem, da se izvrši čim več operacij z manjšim številom strojev. Istočasno se je izkazal prihranek tudi na materialu. In še to, kar je zelo važno, da deluje dosti hitreje, saj dosežemo na njem do 800 udarcev na osem ur za izdelavo enostavnih odlitkov.
Ivan Marc
Otvoritev n planinske kep „Kokrškega
ove e
odreda“
m
iftati Sojm tomtiši bo && 2&%ali. ..
Domača plan za
prodaja izpolnila
Pailótgá	'Man	Izvršitev	V.
Avtoelaktrika	98,000.000	118,994.453	121
Kinoakustika	44,000.000	108,510.335	247
Meril, tehnika	127,000.000	153,855.185	121
Telefonija	154,000.000	215,951.204	140
Usluge	12,000.000	13,'833.693	115
SKUPAJ	435,000.000	611,144.870	140
Prodaja je v preteklem mesecu zabeležila rekorden uspeh, saj smo prodali blaga za 611 milijonov, kar tai znašalo pred desetimi leti, računano po današnjih cenah, celotni plan tovarne. Iz zgornje razpredelnice je razvidno, da je v vseh panogah potekala prodaja izredno uspešno, posebej pa moramo omeniti prodajo kinoprojektorjev NP 21, katerih z 'današnjim dnem niimamo več v skladišču, celo prodani so za dva meseca naprej.
Morda se nekaj pripomb o življenjskem standardu, ki se že iz navade zahtevajo od „vsakega Jugoslovana, ki je '-imel priliko pokukati . .čez ograjo domačega zelnika. Primerjave so do-kaj težke 'in cesto nerealne, ker žive Madžari-svoje življenje, ki je povezano z neposredno- zgodovino in ekonomskimi okoliščinami. Zdi se, da ima precejšnjo besedo isiplošna uravnilovka. V izložbah ni videti* pomanjkanja, vendar luksus |e nini-a uradno, dovoljenega vstopa. Težko je premaganim, se teže dvakrat premaganim! ‘Glede prehrane -menda nd. posebnih skrbi, vendar človek ne živi samo od kruha in vode, Budimpe-šfcancem.pa še posebej ne prija utesiijeno življenje. Gostinski lokali so dobro obiskani, posebno ob večernih urah, ker' madžarski delovni čas traja namreč;,od pol :9. Ure do 5. ■•ure, popoldne; V teh lokalih, ki jdh fsredi starinskega pohištva poživljajo’ tradicionalne ciganske kapele, životari .še . stara Budim- ' -pestri. Starinska oprema/ki se zapaža. pd'; vrsti v vseh lokalih, pripomore k sentimentalnemu razpoloženju iPeštahovi ki «pod zvoki glasbe /in pri kožareii ^pkaja obujajo spomine na preteklost, ki se več ne niore vrniti. El j eri, jutri .'bo- bolje!
; Zanimive sd tudi neke vrste delavskih. restavracij, v katerih še za izredno nizko- ceno in ob »samopoistreižbi« dobi še kar:izdatno, kosilo. Teh se v . veliki meri poslužuje peštanski srednji stalež, ki mora štedljivo obračati forinte/da nekako sestavi kr-aj s krajem.
Izrazito-dragi so usnjeni izdelki in teksti^; Tudi stanovanjsko vprašanje povzroča precej glaVobo-la prebivalcem mesta, tako glede stanovanjskih prostorov kakor tudi zaradi razmeroma visokih .-najemnin.. ‘Izdelki radio industrije ih televizijski aparati so cenejši ko-t pri nas. Počeni so- tudi motocikli ,in kolesa, vendar slišim, da- so. vsi ti jizdel-ki še vedno pod distribucijo in jih navadni zemljan lahko nabavi samo po posebnem nakazilu. Povprečna plača delovnega človeka je okrog T5dQ-forintov, forint pa velja okrog 10 dinarjev, če med »ključnimi točkami« st-andarda omenim, da stane srednje/kosilo do„..30 forintov, meter kam-garna okrog 1500 forintov (!), par čevljev od 400 do 700 forintov, št-anOvairje. do: 300 forintov, smatram, da sem . vsaj površno potolažil radovednost tistih bralcev/ ki
morda mislijo, da je povsod na tujem boljša kot doma. Moram pa pripomniti, da so n-a splošno vsi predmeti, ki naj bi nekako ne spadali pod luksus (merjeno z madžarskim merilom!) in ki niso pod’posebno uradno distribucije, dokaj cenejši od predmetov .svobodnega trga, ki pa so seveda vahljivejšj..
In ljudje? Zelo sp vljudni in prijazni, ,p,osebno nasproti ino-zemcem. Če si Jugoslovan, boš še posebno dobrospr e jét, kot-•predstavnik zemlje,r ki si sama kroji svojo usodo, 'kar Mad-.' žarom ^ne uspeva preveč. Če si s iPeštanom; sklenil' ppznrin-stvo/boš obvezno povabljen na njegov dom, zvečer pa te popelje v mesto jiri ti skuša razkazati njegove najzanimivejiše strani. Tako razkazovanje se gotovo konča v enefli od številr. inih lokalov, kjer cigani še podkrepijo, .močne; vtise,, ki ti jih je povzročilo • romantično velemesto. ¡Dogovorjeni obisk. gostitelja v obljubljeni deželi Jugoslaviji bosta’sicer spričo okoliščin preložila na bpljiše čase* drži pri za gotovo! Tiírmu seveda obljubiš, da ga ¡boš 6 prvi priliki -ob iiskal/'ikeT eno Slavno .ni mogoče, da bi te zopet ne. ‘prijela.želja,-da bi si znova ogledal edinstveno mesto pod soncem — njegovo Budimpešto.
O budiiripeštanskih lepotah iz že omenjenih razlogov ni,v da bi se podrobneje zaklepetal; Vsekakor vsaj na zunaj drž njihov prizriaid. sloves, ki mü .bojda pristo ji edina oznaka: paprika! -Nevajenega človeka moti precejšrij-a količina šminke,
S katero menda skušajo Peštanke nadomestiti začasno po--pianjkarije onih sredstev, ki lepšajo žensko zunrinjost. Omejene gmo-tne razmere povzročajo tudi v ženski modi precejšnjo uravnilovko-,' s katero se Peštanke — ko-t ženski svet povsod— le težko -sprijazni j o. Uniforma, ki na splošno prevladuje v. obleki delovnega Madžara, ima svojo besedo tudi
v Ženski naši. Lična obutev je redka stvar, visoke pete pa so' sploh privilegij inozeancev in redkih privilegirancev iz gornjih slojev. «Na splošno pa lepote Budimpeštank ne more zakriti navadna vsakdanjost v -obleki, kot ne morejo- zapuščene fasade budimpeštanskih palač zatemniti lepo-te stare Budimpešte.
Pa še nekaj vrstic o tistem, za kar -sem- bil prav za prav poslan v Budimpešto. Naj mi spoštovani Mal ec oprosti, da sem se razpisal o vsem imogočeVn, samo ne o komercialnem uspehu svojega poslanstva in naj ne misli, da sem po Pešti samo zijala prodajal. Po mojem je bila naša udeležba na sejmu umestna in uspešna, kar bo pokazala bližnja prihodnost.
Uradni potek sejma je bilr kot •omenjeno, ves v stilu slovesnosti in reprezentativnosti. Sejem je —kot je ob takih
prilikah navada — otvoiril sam predsednik republike Janos Kadar, ki si je z velikim spremstvom ogledal po vrsti vse paviljone na sejmu, med drugimi tudi naš paviljon.
Zastave, nestrpno, pričakovanje razs-ta/vljalcev in .tudi obi-skovalciev, ki .se stiskajo pred sejmiščem! S' počasnim korakom stopa predsednik .Kadar stkozi naš paviljon in ,s'i pazljivo ogleduje razstavljene -artikle. Škoda, da -ne razumem. pripomb, ki j'ih'^ je ob ogledovanju eksponatov dajal Kadar svojemu sprem-i stvu, slutim pa, da se zaveda, konkurence južinega soseda, ki j jé šele pred nedavnim smelo zakoračil na področje tehnike; in se pričel krepko uveljavljali na mednarodnem trgu.
(Po končanem uradnem ogledu potolaži -naš ambasador našo radovednost glede vtijsov1 in izjav najvišjega predstavnika madžarske republike. Kakor smo prav za prav pričakovali in razbrali z obraza predsednika, se je Kadar laskavo izrazil o dosežekih naše težke industrije,1 pri tem pa je pristavil, da se naše lahke industrije »ne 'boji preveč«. Že prav, toda dozdeva se mi, da Madžari počasi .izgubljajo petdesetletni naskok in zgodovinsko pogojeno prednost, ki so jo- imeli v pogledu industrializacije pred nami. Taka razstava sicer rte daje popolnega pregleda nad celotnim industrijskim potencialom posamezne države, marsikaj pa le lahko vidiš in »prebereš med vrsticami«.
Za obiskom najvišjih predstavnikov udere na sejmišče reka obiskovalcev. V strnjeni koloni se pomikajo (Skozi paviljon ljudje najrazličnejših poklicev, obrazov in noš. iNe vem ali sem na razstavi jaz ali oni. Zdi *se mi, kot da se je cela Madžarska namenila, da napase oči -nad zanimivostmi. Ipari Varosa. Sumim, da'so.si •obiskovalci mogli kaj prida podrobneje ogledati posamezne eksponate, kajti živi tok jih neizprosno vleče naprej. Ob našem razstavnem prostoru se ustavljajo razni ljudje, ki si z zanimanjem ogledujejo naš projektor in oja-če vatne naprave. Med njimi pa vendar takoj ločim ljudi od stroke, ki se zadržujejo dalj časa -in’si razstavljene predmete ogledujejo z ¡večjim razumevanjem. :
Že drugi dan-‘ sejma zapazim obiskovalca srednjih let, ki se nekako ne more odtrgati od projektorja in bd mi menda .rad zastavil neko vprašanje. Po- daljšem ogledovanju mi le pove nekaj besedi v madžarščini, iz katerih razberem le besedi »Elak« in »Wien«. Takoj sem zaslutil, kaj ga tišči in uradni tolmač je moje slutnje kmalu potrdit., Možakar je hotel namreč vedeti, zakaj razstavlja naša država projektor
avstrijske firme SLÁCÍ? Dalje se je izkazalo, da je radovedni Madžar direktor budimpeštanskega centralnega kino podjetja, ki je pred časom kupilo več »avstrijskih« projektorjev Iskrine proizvodnje, katere smo po . sili razmer svoječasno prodajali preko neke dunajske firme. O delu in trajnosti projektorja se je prav pohvalno izrazil in menda prav zato- ni mogel verjeti, da je NiP-21 ile naš izdelek. Končno sem oborožen s tehnično dokumentaciju, prospekti li-n uradnim tolmačem dokazal nejevernemu direktorju, da brnijo v njegovih kinematografih originalni Iskrini projektorji. Ni bilo lahko pojasniti trnovo pot, ki jo- mora' prehoditi vpaka mlada in na mednarodnem trgu še ne afirmirana industrija. Da bi se Avstrijci krasili z našim .perjem, mi nikakor ni slo v račun in zato sem se morda malo preveč razburil. V teku razprave sem direktorja le prepričal, kako in kaj, in razšla 'sva se v prijateljskem razpoloženju z obljubo, da bom po končani razstavi za gotovo pulsti-l projektor v Budimpešti in ga prodal njegovemu -podjetju.
Talkioj naslednji dan obišče naš paviljon skupina kakih petnajstih ljudi, za katere se je izkazalo, da ,so sami operaterji budiimpeštarskih kinematografov (ki j!ih je v mes-tu čez sto!) »in ki dobro poznajo naše .projektorje. Zopet moram poslušati živo razpravo v madžarščini in slutim, da je njihov obisk v zvezi s poprejšnjim obiskom • njihovega direktorja. Zo-pet opažam na njihovih obrazih in kretnjah sum, češ, da bo NP-21 le avstrijski 'izdelek. Končno- se naveličam tega že preneumnega »elako/vainja« in se še pred prihodom, uradnega •tolmača spustim v obrambo našega ugleda v nemškem jeziku, ki ga moji popilušaldi bore malo razumejo. Mojo razburjenost bodo prav gotovo razumeli moji nekdanji., sotova-riš-i iz montaže, ki so prisostvovali težkemu porajanju fs-krinega prvenca in ki so žrtvovali neštete ure prostega časa, da je bil ustvarjen .projektor, ki je d-anes ponos ‘marsikaterega kinematografa doma in na 'tujem. Sedaj pa ELAC irt E-LAC! Nazadnje je zm-aga — oib krepki podpori tolmača — le na molji st-rani in z veseljem uživam sadove zmage v obliki laskavih priznanj budimpeštaniških operaterjev.
KaJkšen dan pozneje pride še neki češki -¡strokovnjak, ki pretiplje projektorju obisti do zadnjega vitij a. Z zadovoljstvom 'sprejmem komplimente o solidnosti izdelka, kajti Čeh je očividn-o veščafc, ki ne gl-eda samo na barvo projektorja, ampak se razume tudi na njegov notranji ustroj in funkcionalnost.
V nizu" obiskov in ogledov, ki veljajo našemu projektorju ter iiiagnetonskim: ojačevalnim napravam, naj om-enim tudi obisk predstavnikov varšavskega podjetja Várimex, madžarskega podjetja Filmteobnikai Vallalat in- Elektroimpexa iz.
Budimpešte. Rezultat je takojšnje naročilo za večje število projektorjev. -Obžalujem, da nimam na razstavi še /več aparatur, napravil bi krepke- kupčije,-
Ob nezmanjšanem .tempu sejma in -nekaterih poslovnih obiskih budimpeštanskih firm-mi kar prehitro minejo dnevi, ki sem jih preživel na tem zanimivem sejmu. Ravno- ko spoznaš vrsto poslovnih znancev in skleneš kup privatnih prijateljstev, te »na barko kliče -strel!« Duša je polna raznih vtisov, potna torba natrpana z raznimi dokumenti, pTO-spekti in naslovi, glava pa neizbrisnih spominov na zeleni Geller-
Parlament
Cjpilip (¡¿omt
Ko delamo obračun dela za I. polletje letošnjega leta moramo pri tem upoštevati več faktorjev iz katerih se vidi uspeh ali neuspeh poslovanja tovarne. Eden izmed teh je tudi slaba kvaliteta dela oziroma izdelkov, v kateri je zajeto razen izmeta tudi »popravilo« in tafcozvani »defektni kosi« (defektne kose imenujemo one, ki niso napravljeni točno po zahtevah konstrukcije, pa jih z manjšim rizikom uporabimo brez dodatnih operacij). Ób tej priložnosti bi obravnavali samo' prvi faktor slabe kvalitete, to je izmet.
■ Da si moremo predoeiti stvarno sliko o višini izmeta, pa moramo pri tem najti osnovo na katero vežemo izmet. To je možno na več načinov; na primer odnos števila izmetnih kosov proti dobrim kosom ali število izmetnih kosov proti celotni količini izdelanih kosov itd. Še najboljše pa si predočimo višino izmeta ria ta način, da izračunamo izmet v dinarskem iznosu in to vsoto primerjamo z izvršenim planom za isto časovno razdobje v % n. pr. za mesec junij je bila realizacija plana 600 milijonov dinarjev, izmeta pa 7 milijonov. V procentih izraženo je. to
7,000.000^ 100'==1,168
600,000.000
Na ' ta. način je prikazano vrednotenje izmeta pri vseh nadaljnjih pokazateljih.
Tabela na naslednji strani nam prikazuje izmet po krivcih oziroma šifrah za I. polletje 1958 in I. polletje 1959 ter povečanje oziroma zmanjšanje izmeta v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 v istem časovnem razdobju.
thegy, p lav o Donavo z Margithidom, veličastne trge s spomeniki Behmu, ¡Petofyju, Kossuthu. Spornim jam se pa tudi še vedno razdejane Rakoczyjeve ulice s kvišku,strlečimi tramvajskimi tračnicami in' razstreljenih mostov, katerih ostanki grozeče Visijo nad Donavo.
Konično — ljubo doma, kdor ¡ga ima! Zdi se, mi, kot bi gledal razburljivo filmsko predstavo, po kateri si navzlic zanimivosti,dejanja zaželiš dnevne svetlobe in domačega ognjišča, Lepa sij ¡Budimpešta, prijetni so ¡tvoji prebivalci, z veseljem se spominjam lepe Margit, ki mi je tolikokrat na sejmu natočila 'skodelico črne kave ¡ati kozarec piva. Vendar z občutki nekakega olajšanja odhajam v deželo sonca in svobodnih lijiudi.
Vlak me zopet potegne preko Kelebije, doma smol Zdravo, tovariš v zeleni uniformi, ki isi me pred- desetimi' dnevi s prijaznim smehljajem pospremil na kratko in zanimivo, potovanje po tujini!
Zajc Emil
Avtoriteta se mora delegirati sodelavcem po stopnji odgovornosti. Po izkušnjah pa se to ne prakticira v 80 % primerov, ko bi bilo to ¡koristno.
Jasno je: treba izbrati ljudi, ki so sposobni, da izvrše neko nalogo. Nato je treba gledati, da ti ljudje razumejo postavljeno nalogo..’Ai Končno, jim je treba dati avtoriteto, da izvrše nalogo na svoj način, a ne na naš. Ker, če so oni sposobni in če so razumeli, kaj je treba napraviti ■—, zakaj smo jih izbrali, če jim potem ne dovolimo, da delajo na svoj način?
Zelo pogosto predpostavljeni odstopajo od principa, delegirane avtoritete, ker enostavno ne zmorejo, da se ne bi vmešavali v posel, katerega so poverili drugim. Namesto, da objasnijo ljudem namen dela, ki so jim ga po-
J jNJCJAT JVA JjN
AVTORITETA _________________________!
verili in namesto, da jim, povedo bistvo dodeljne naloge, mislijo, da jih morajo venomer, poučevati, kako je treba opraviti prevzeto delo.
Ce govorimo o delegiranju avtoritete, potem pri tem mislimo na stoodstotno delegiranje, a ne 75% ali 99%! Nekega vodilnega uslužbenca ¡so vprašali, če se ne ¡boji delegirati avtoriteto na svojega, sodelavca? Njegov odgovor je bil: »Bal bi se napraviti drugače!« Razumljivo je, da ljudje delajo napake. Tudi predpostavljeni bo napravil napake, če on plačuje vsakodnevne direktive s , tem, da onemogoča samoiniciativo svojih ljudi, če ubija njihov individualni ponos za doseženi uspeh, potem je opravil presneto skromno delo.
(izvleček iz »Menagement Without Meddling«, Thirik,
USA 10/58)
	Izmet v din		Izmet	v %	Poveč. oz.
					pom. izm.
Šifra Naziv povzročitelja	I. pol. 58	I. pol. 59	I. pol. 58	I. pol. 59	v 1.59 (%)
1 Delavec	8,905.833	7,974.049	0,228	0,215	— 5,5
2 Urejevalec	7,471.834	16,216.740	0,246	0,437	+ 78
3 Mojster	1,004.609	922.690	0,033	0,025	S§ 24
4 Priprava dela	237.077	485.084	0,008	0,013	1 +62,5
5 Razvojni biro	1,262.442	788.083	0,042	0,021	— 50
7 Skladišča	47.310	35.590	0,001	0,001	0
11 Dobavitelji	4,160.420	4,337.376	0,137	0,116	— 15
13 OTK	4,571.470	6,116.301	0,148	0,165	+ 11,5
14 Neznano	5,553.334	3,935.700	0,184	0,106	— 42,5
17 Neod. kom. «prej. mat.	1,326.689	1,754.129	0,044	0,047	+ 7
20 Poskusna serija	890.118	. 449.126	0,029	0,012	— 58,7
SKUPAJ	33,431.136	43,014.874	1,126	1,158	+ 2,87
Kot to vidimo iz zgornje tabele, je izmet narastel					
v i. polletju letošnjega leta za 15,6 %		v primerjavi			
s I. polletjem lanskega leta. Največ tega povišanja					
nosi šifra 2, to je urejevalci, deloma priprava dela					
in OTK.					
S tem, da imamo podatke, smo že na pol poti k					
odstranjevanju raznih napak, kar je na		koncu kon-			
oev tudi smisel zbiranja podatkov o izmetu.					
Oglejmo si- še izmet po panogah in		to v dinar-			
skem iznosu in procentualno v odnosu		na izvršenje			
plana.					
					Poveč. oz.
	Izmet v	din	Izmet v 7o		pom. izm.
Panoga |	I. pol. 58	1. pol. 59	1958	1959	v 1.59 (%)
1 Avtoelektrika	7,237.016	6,752.098	1,85	1,03	— 44,3
2 Instrm. in štev.	11,005.095	11,328.568	1,08	1,02	— 5,5
3 Stikala in iz. mat.	1,269.330	1,484.161	1,45	1,92	+ 32,4
4 Kimoakust. npr.	4,230.678	3,307.433	0,76	0,73	— 4
5 Telefonija	5,797.289	7,219.245	0,77	'0,73	isfcl&S
6 Usmerniške ¡npr.	176.011	8,342.192	0,10	2,25	+ 21,50
7 Ure |	430.386	660.073	3,36	253	24,7
Iz gornjih podatkov vidimo, da je izmet v letošnjem letu narastel pri panogi 6 usmerniške naprave za 21,50 % 'in pri panogi 3 — stikala in izolacijski 'material za 32 %>.
Na tem mestu ne 'bi obravnaval vzroke povečanja izmeta, ker hi to preseglo okvir tega članka, je pa to vprašanje zanimivo ne samo za analitika, temveč za vsakega člana našega kolektiva.
Ali sle že videli dirke ob 14.00?
Ge ne, potem si oglejte našo mladino, ki začenja svojo redno dirko za sedeže v avtobusih vsak dan točno oh 14.00. Resnično sem se začudil, ko. šeni si tako dirko ogledal". Da prav naši mladi ljudje dirkajo, kot tekači na 110 me-^.-¡trov z ovirami, ko ibd lahko stali v avtobusu še kak kilometer dalje od Posavca, Tržiča,. Škofje Loke, ali kamor koli se že peljejo, ko pa so na drugi strani na to,primorani starejši člani našega kolektiva, ker jim drugi zasedejo vse prostore. Te je-sram predčasno zapuščati, svoja' delovna mesta in tekati po dvorišču kot to delajo nekulturni objestni posamezniki. Da ibi kdo od mlajših kdaj odstopil svoj sedež, komaj verjamem, č>e pa se motim, .prosim zgoraj omenjene dirkače; da to z dokazi demantirajo.
Naj žive »dirkači«!
(V naslednji številki bomo objavili njihovo sliko.)
Šolski ■ zvonci so odzvonili zadnjo uro pouka. — Aktovke, prenapoljene s knjigami, so romale v kot, učenci pa so odšli na počitnice. Življenje na šolah pa ni povsod zamrlo. Počitniška praksa je vzrok, da so šolske delavnice še marsikje žive. Tako je tudi na naši Industrijski šoli.
Obiskal sem jih z namenom, da nam sami povedo kaj o letošnjem uspehu, delu, težavah in. načrtih za naslednje leto. Ravno malicali so, ko sem vstopil. Povedal sem jim, zakaj sem prišel, moje prvo vprašanje pa je veljalo absolventom. Kot vemo je letos obiskovalo III. letnik 76 učencev, absolviralo pa jih je samo 50. Uspeh je zelo slab, saj je padlo tudi povprečje ocen v primerjavi z lanskim letom. Vzrok za to mi je bil kaj kmalu znan. S sklonjenimi glavami so priznali, 'da so premalo resno prijeli za delo, pa še nekaj drugega: v nekaterih predmetih jim primanjkuje učbenikov. Tako sta torej prvi in drugi problem mnogo vplivala, da letošnji absolventi niso dosegli lanskega nivoja. Skoraj lahko trdim, da bodo morali njihovi nasledniki krepkeje poprijeti za delo, da ohranijo naslov najboljše industrijske šole v Jugoslaviji. Kje pa tiči pravzaprav trn, kateri predmeti najbolj šepajo? — Matematika in tehnologija, stari znanci še izza naših' študentovskih let so bili. letos Ahilova peta.
Skoraj bi pozabil na mladinsko organizacijo, na razredne skupnosti, na organizacijo počitniške zveze. Ko sem povprašal, ■ kako v tem napredujejo, so se jim obrazi razjasnili, moje pero pa je nehalo škripati, kot bi vedelo, da bo pisalo pozitivne stvari. —
Hj&mibjlim
Pridobiti si’ zaupanje je prav tako težko kot zgraditi nebotičnik:,, zruši'se lahko kot hiša iz kart. Večkrat si zaupanje pridobimo v teku let,, a ga lahko izgubimo v delcu sekunde.
Naše odnose, ž drugimi ostvarjamo sami. |SSTako kakor mi postopamo z drugimi,- tako se bodo v večini primerov tudi drugi obnašali do nas.
O delu organizacij lahko pišem z veselim srcem. Razredne skupnosti so skozi vse leto pridno reševale nastale probleme. Mladinska organizacija je svoje največje delo opravila s prijavo okoli 50 brigadirjev za izgradnjo bašelskega vodovoda, družina Počitniške zveze pa je svpjim članom organizirala počitnice v Fazani pri Puli
Ne mislite, da je to vse, ne nikakor ne; tu so še •načrti za prihodnje leto, le da bi jim uspeli! V šoli nameravajo nabaviti novo stružnico, svoj1 lasten transformator' in kar je najvažnejše — načrte za nadzidavo šole. Seveda bo vse to stalo lepe denarce, toda dobra volja, pravijo, je že pol uspeha.
V moji beležnici je ostalo še poslednje vprašanje: »Ali ste bili zadovoljni s predavatelji?« Mislil sem, da se bo usula ploha, toda fantje so me presenetili. Pohvalili so svoje predavateljet njihov- odnos do učencev, še posebej pa njihov trud. V vse to pa je le kanila grenka kaplja: obljubljena ekskurzija absolventom.: je. ostala le obljuba. Na misel mi je, prišel poznani slovenski pregovor -o »mož besedi«,, toda zamolčal sem ga in se poslovil.
Zu-an
Mi sami sebe ocenjujemo po delih, za katera se smatramo sposobne, a drugi nas ocenjujejo po delih, katera smo izvršili.
Pravo govorjenje je to, da povemo vse kar je potrebno — a da povemo samo to, kar je res potrebno.
V neki organizaciji nihče ni važnejši od drugega; nekoga je mogoče le teže zamenjati, ker mora vsakdo doprinesti h končnemu uspehu in dati vse od sebe — to je najvažnejša naloga, ki jo je treba neprestano upoštevati in objasnjevati.
Ni neizhodnih situacij, obstojajo le ljudje, ki izgube nado.
Nikoli človek ne bi ničesar napravil, če bi čakal na čas, ko bi to lahko napravil tako dobro, da ne bi nihče mogel najti nobene napake.
o p'wem polletja 1959
V	letošnjem letu si je Izvozni oddelek zadal nalogo, da poveča izvoz tako po številu posameznih izvoznih zaključkov kot pa številu držav, v katere izvažamo in po asortimanu, da preseže planske količine izvoza. Ta naloga je bila izvršena več kot dobro!
V	prvem polletju smo izvozili blaga v vrednosti 25,3254.10 ameriških dolarjev, kar predstavlja 109 °/o izvršitev celotnega plana izvoza ali 219 °/o' plana izvoza za prvo polletje 1959.
Če analiziramo izvoz po mesecih, artiklih in državah dobimo naslednje slike:
1. Izvoz po mesecih 1959.
januar	USA $ 41,408.18	
februar	45.410.99	
marec	82.556.68	
april	21.501.63	
maj	44.730.96	
junij	17.645.66	
Skupaj	253.254.10	
2. Izvoz po artiklih		
	USA $	°/o
telefonske centrale in aparati	122.414.56	48
kinoprojektorji in pribor	18.100.85	7
merilni instr. lin števci	51.147.05	20
selenske naprave in usmerniki	59.601.68	24
avtoelektrika in vrtal, stroji; -	1.989.10	, 1
Skupaj	253.254.10	100
3. Izvoz po državah	
Avstrija	56.64
Belgija	2.567.62
Bolivija	9.341.30
Čile	2.000.00
Egipt	6.785.26
Grčija	359.60
Indija	148.09
Iran	17.813.78
Italija	77.50
Kuwait	250.00
Madžarska	1.810.46
Vzhodna Nemčija	57.637.18
Zapadna Nemčija	19.28
Nizozemska	48.42
Paragvaj	515.08
El Salvador	437.50
Sirija	4.368.65
Sudan	522.00
Thailand	315.04
Turčija	148.180.70
Skupaj	253.254.10
Iz zgornjih seznamov je razvidno, da več kot polovica našega izvoza potuje na turško tržišče, nekako petina pa v Vzhodno Nemčijo, kjer naše selen-ske usmernike uspešno ugrajujejo v radijske m televizijske sprejemnike, kar pri domači industriji ni bilo vedno tako uspešno. Iran (Perzija) je prevzel našega blaga za skoraj 18.000 $, kar je v poplavi evropskega in ameriškega blaga kar zadovoljivo. Do konca leta pa pričakujemo še povečanje izvoza in upamo, da ibomo planske naloge presegli in dosegla dvojno plansko številko.
Tečaj za TT mehanike
Šahisti tekmujejo
Vse športne, in -kulturno-prosvetne organizacije so letos nastopile z zelo obširnim programom svojih nastopov in tekmovanj, da tako na svoj način najlepše proslavijo 40-letnico ustanovitve KPJ in SKOJ.
Tudi šahisti našega delovnega kolektiva so organizirali in . sodelovali na šahovskih tekmovanjih. — Svoje moči so 'najprej preizkusili na brzoturnirju svoje sekcije. Tekmovalo je 18 šahistov, ki so igrali v dveh skupinah. Prvi trije iz vsake skupine so se plasirali v finale, ostali- so nato igrali v tolažilni skupini. Zmagovalci tega turnirja so bili: Drago Čopič, Peter Koren, Ivo Gril itd.
V tolažilni skupini pa je bil -prvi Karel. Škrubej. Prva štiri mesta v prvi skupini in prvo mesto v tolažilni skupini so bila nagrajena z lepimi praktičnimi nagradami, ki jih je prispeval sindikat naše tovarne.
Naši šahisti so tekmovali na velikem nagradnem moštvenem brzoturnirju, ki ga je priredilo Šahovsko društvo Kranj pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta. Kranj. . Na turnirju so sodelovala štiričlanska moštva sindikalnih podružnic, družbenih in gospodarskih organizacij, ustanov, podjetij in šol. Ekipe so se takole razvrstile:
1.	mesto je osvojil OLO s 30 in pol točke;
2.	mesto Iskra v postavi čopič, Kristan,, Koren, Prelovšek in Gril — 23 in pol točke; ■
3.	mesto STTŠ 21 in pol točke itd.
Strelsko tekmovanje
V počastitev občinskega praznika občine Kranj je občinski. strelski . odbor organiziral tekmovanje z vojaško puško v hitrem streljanju.
' Pri hitrem streljanju rhora strelec v eni minuti «izstreliti 10 strelov tako, da pride na. vsak strel 6 sekund. Pri takem streljanju je. torej potrebno izredno 'hitro rokovanje'in merjenje. Med. streljanjem, je potrebno vložiti v puško 5 nabojev, kar je seveda čista izguba časa. V rezultat, se 'štejejo ;šamo oni 'streli, ki so v tarči,, število-, doseženih krogov pa ,je sekundahnegar pomena. Prvo mesto zasede tista ekipa ali posameznik, ki ima na j več j e število zadetkov, kolikor pa je .število zadetkov pri dveh enako, pa zmaga tisti, ki ima' večje število krogov. Ekipa šteje tri člane.
Tekmovanja se je udeležila tudi strelska družina »Iskra« (Lozar, Černe, Bode) ih zasedla s/25« zadetki in 143 krogi' prvo mesto med 17 ekipami in. tako- osvojila prehodni pokal ZB. Med posamezniki je Dušan Lozar zasedel z 9 zadetki in 59 krogi, 'drugo mesto- z razliko -samo 2 krogov in enakim številom -zadetkov za prvim..
Sodelovalo je 11 ekip. Zmagovalno moštvo je prejelo pokal ObSS v trajno last.
Kmalu nato je bil zopet turnir podobne vrste, -samo da je bila zelo slaba udeležba. Tekmovale so samo tri šestčlanske-ekipe, ki so se med seboj pomerile v dvokrožnem brzopotezne-m igranju. Tokrat, je prvo mesto osvojilo moštvo Iskre, drugo OLO in tretje 'Gorenjska oblačilnica.
Poleg tega so se naši šahisti udeležili še nekaterih drugih tekmovanj in so tako na najlepši način počastili in proslavili 40. obletnico ustanovitve ’ KPJ.
Jože Prelovšek
IKŠ Iskra : IČŠ Alpina - Žiri
Ob koncu šolskega leta so šli učenci naše. šole v Žiri, kamor so jih povabili mladinci. Industrijske čevljarske Šole »Alpina« na prijateljski- športni dvoboj. Precej zgodaj zjutraj so se zbrali pred našo Restavracijo. Tu so se zdrenjall v avtobus in že so vijugali skozi Škofjo Loko, lepo - Poljansko dolino in še mnoge prijazne kmečke vasice, dokler se niso ustavili na cilju — v Žireh. Tu so jih zelo prijazno sprejeli mladinci — gostitelji.
Mladinci obeh-šol so se nato hoteli čimprej pomeriti ..med' seboj v svojih športnih sposobnostih. Hitro so izdelali programi tekmovanj in začeli so j se boji v namiznem tenisu,streljanju z zračno puško, odbojki,; šahu in nogometu. Povsod je, prišla do veljave precej večja izkušenost naših mladincev, ki so zmagali V vseh dvobojih razen v šahu, ker, niso imeli s. seboj svoje »rutinirane standardne ekipe«. Srečanje so izgubili kar z rezultatom 4:0. Zaito pa so pri namiznem tenisu naši »nadebudni ping-pongači« odpravili domače z okroglim rezultatom 5:0. Pa ne samo to. Tudi odbojkarji so hoteli obračunati kar se da najbolje. In res je tudi njim uspelo zmagati kar z rezultatom 3 : 0. Zelo izgnačehi sta bili strelski ekipi. Precej so se naši morali- truditi, da so končno zmagali s tespim rezultatom 284:278.. Na nogometno igrišče so prihiteli tudi nogometaši, Po obojestransko zelo dobri igri je tudi tu zmagala naša enajsto-rica. Rezultat 6 :4 v našo korist.
Vsa tekmovanja sp «bdl-a zelo lepa,’ ker so bile ekipe disciplinirane, Pri vsaki tekmi j-e bilo tudi dosti gledalcev in navijačev.
Po končanih tekmah so mladinci priredili zabavo. Za glasbo so poskrbeli gojenci obeh šol. Ob zvokih »jazz mu-zike«jsje hitro in prehitro minilo popoldne. No in ko je bilo treba iti domov, .še naši mladinci niso hoteli nič kaj radi sprijazniti s »prezgodnjim« odhodom.. Še dolgo jim bodo ostali spomini na/lepo nedeljo, ki so jo preživeli pri prijaznih »Žirovcih«.
Jože Prelovšek
's/ m v
Foto: Edo 'Primožič
t'PiedfredniM i&piúljke
^&SipMio£>
plpaglp
(P'wdbedmk G£G Mían,} ÍUnko Ma{¡ml m pl&db&d" ník Gk£G 'flanc Pukal otoolítui &e}ma a naSem pamljom
Foto: Edo. PrimO'ziá
mm
Qiatte.tn.rg.CL kruha, ít najóte p,afe...
(resničen pregovor)
To sem skusil že dosti prej, kot sem se oženil. Takrat sem svojemu dekletu dejal, da je nikoli ne bom pustil, in ne dolgo za tem... kasneje, da se sploh ne bom oženil, in ne dolgo za tem ..., da me otroci nervirajo — ne vprašajte me koliko jih imam... in lani sem dejal, da če le mogoče nič več v Ankaran ...
»Oh kak’ pride vse •drugač ...«
(Narodna)
Ko so se prvi izletniki v neznano (na Hvar) vrnili in povedali, da so se navozili za nekaj let, zabavali pa bolj malo, sem predlagal družinskemu svetu resolucijo, da bi namesto v Vrbosko odšli raje »kam drugam«. To je bilo kasneje sprejeto, odločili smo se za Ankaran, ker pač »kam drugam« nismo mogli. Medtem pa se je vest o solidni postrežbi v Ankaranu, dobri in izdatni hrani, veselici vsak petek, pa dobri črnini tako ugodno razširila, da sem se nenadoma začel veseliti »oddiha« na tem Iskrškem Triglavu ob sinjem Jadranu.
Kako že gre osel na morje?
No vidite, tako sem šel. tudi jaz, pa mi ni žal, kajti otrok ni 'bilo treba na hrbtu nositi opoldan na kosilo. Uvidevnost upravnika Doma se je poznala tudi tu, pa tudi vedno prijazni šofer Nace — vsa čast mu — je bil nadvse ustrežljiv in nam je s svojo Multiplo redno vsako opoldne zvozil otroke do Doma.
. Tako mi je funkcija Šerpasa letos odpadla in sem zato vse sile' lahko uporabljal še za druge smeri utrjevanja duha in telesa: telo smo jačali z balinanjem, duha pa z uganjanjem vseh mogočih kombinacij, ki je tudi prefinjena in zahtevnna igra kot je »šnops«. Da bi možgani pri takct naporni igri ne opešali, smo jim dajali pospeške z večjimi ah manjšimi požirki izvrstne črnine, ki jo je Stanka do
10.	ure z veseljem nosila na mizo, čez to uro pa se je tako odločno upirala, da smo bili drugi večer prisiljeni taktiko spremeniti: smo pa pred io. uro naročili toliko, kolikor smo mislili, da bo zadostovalo, da še ohranimo v veljavi pregovor »rana ura — zlata ura«. Prvi del pregovora je kar držal, od drugega dela pa smo imeli samo trudno in zaspano glavp. No, in ko smo tako neki večer' garali brez
prič in brez kibicev Marjan, Janez, Francelj in jaz, se nam je zgodilo, da zaradi pare, ki se je dvigala iznad mize od same strastne vneme, ko so bile karte razdeljene, nismo vedeli niti kaj je adut, ne kdo je klical. Ko pa nismo mogli ugotoviti niti kdo je mešal, smo se zedinili, kot tisti v Ženevi, da je najbolje, da za nekaj ur prekinemo s sejo, da se nam pojmi, spomini in družinske težave, ki so s tem v zvezi nastopile, spet spravijo v red. »Z mamami smo se po-glihali«, le kdo je pa mešal, to pa do danes nismo mogli ugotoviti.
Balinanje je tudi zdrav šport. Tega smo se ves čas krepko zavedali, saj smo vsi prebrali zaključke 'zadnje seje balinarskega društva »Cof — šiška«. Bližali smo kot so le krogle hotele, zbijali kot nismo hoteli, borili smo se neutrudno, neuklonljivo, junaško prenašali zmage in se z jeziki na vse mogoče načine trudili zvaliti krivdo za poraz na neučinkovitost televizije, na 'otroke, ki ponoči niso spali, kar slabo vpliva na naše živce, da se mismo mogli tako skoncentrirati, kot to zahteva igra. As balincarjev v času, ko sem se tudi jaz udeleževal teh nekrvavih bojev, te parade znanja metanja ubogih krogel tudi čez planke, je bil Aldo, ki je verjetno iz same gole skromnosti, pokazal .¡samo minimalni del veščin, kolikor jih je sproti obljubljal. Fant je bil izredno širokosrčen. Čeprav je igral za liter so se mu tolerance -I---lm pri bližan ju zdele preveč ostre in
skoraj nedosegljive. Sekiral se ni, četudi je kdaj svojo »ven fliknil«.
Škoda, da se nismo ovekovečili z umetniško fotografijo kakega našega amaterja, da bi tisti, ki nas v vsem posnemajo, videli naše atletske postave od balinanja in zagorele obraze, ki smo jih dobili pri temperamentnem »šnopsanju« pod 200-watno žarnico __
... »od osmih do ene!« od osmih do ene nam vino kri žene, nad mizo smo sključeni.
Od osmih do ene jezijo se žene, da nismo še zmučeni.
Od osmih do treh
pa že spusti nam meh,
vendar v posteljo gremo še po dveh.
(Prosto po Pepetu Žejnagoba)
To pesmico bi lahko zapeli tudi na petek, dan ankaranskih veselic, vendar smo peli . čisto druge. Najprej narodne, nato borbene, čim bolj pa je čas bežal, tem nežnejši in mehkejši smo postajali. — Vrhovnemu komandantu zavezniške invazijske, vojske smo zapeli tako drhteče' nežno piano podoknico, da jo k sreči sploh ni slišal, sicer bi se' sigurno od ginjenosti razjokal in lahko bi se celo zgodilo, da bi bili tudi mi deležni kake mokre zahvale.
Kot že omenjeno je veselica zelo ugodno potekala: mi smo jedli in pili, Avseniki z magnetofona so poskrbeli, da se je vse dobro pomešalo in premešalo, Ivo Robič pa je glasovno in jakostno komaj še konkuriral razvnetemu Dolinšku. Po repertoarju pa
182 iskra v ¡a
je bil prava nula, saj je France že pel in dirigiral deseti pesmi, ko Ivo še s prvo ni opravil.
Če ne bi bil že čas, da so morali otroci že drugič na »kahelco lulat«, ne vem kdaj in kako bi se končala ta vesela zabava prijetnih letovalcev. Solo za upravnika je potekal v redu, ženske ter dekleta so se lepo zvrstile, brez posebnega pretiravanja, ker so pač. vedele,' da bo sigurno vsaka prišla na vrsto; podoben , red je bil tudi pri solo za kuharico.
Kako prijetni, srčkani so naši zlati otročički po tako »borbeni« noči ve' samo tisti, ki je to srečo že okusil. Človek uporablja ves dar goovora in. prepričevanja, samo da bi lahko še nekaj časa v miru počival; vendar niti grožnje, še manj pa kakršnekoli obljube ničesar ne spremene otroci se pač ponašajo kot otroci, ker obljubam nič ne verjamejo — in hočeš nočeš moraš na noge, pa hajd na balinanje in to v takem stanju, da od otrok slišiš::/»kako pa spet bližaš?! Midva ne bova več skupaj igrala, ker ga samo lomiš!« itd. Da, daleč smo prišli,- dragi bralci, edina tolažba mi je, da so vsaj vaši Otroci bolje vzgojeni, da so pridni, mirni in da ubogajo'na prvi migljaj in da so odprte glave, četudi ne zijajo. Blagor vam!
Po tako napornem tednu se je približal čas odhoda. Slovo je bilo težko, posebno težke noge je imel Transturistov šofer, ki je neusmiljeno pritiskal na plinsko ročico, da smo 'drveli kot na evropskem ragbiju: prehiteli smo vse motoriste, avtomobile in avtobuse, kolikor daleč smo videli in ovinke rezali kot palačinke. Nismo se vznemirjali za to. Nekateri potniki so mislili, da se mu tako mudi domov, in jih je postalo strah šele v Kranju, ko so zvedeli, da je. šofer tudi tankal v Ankaranu.
In kaj naj vam povem za zaključek? Da se še nikoli nisem imel -tako imenitno v Ankaranu kot letos, za kar gre hvala vsem: od naše Zofke, ki mi je dodelila sobo, upravnika v Ankaranu, kuharskega in strežnega osebja, dobrovoljnega Naceta in nepogrešljivega. Janeza, pa od nas samih, letoviščarjev iz Iskre.
V vsaki šali - pol resnice,
ali
težko je vsem ugoditi
Če zamuja...
..-. potem izkorišča svoj položaj.
Če je točen ...
... potem je »štrelbar«.
če’je v njegovem oddelku vse v redu ...
... potem je diktator.
Če ni' iv redu ...
... potem je šlaib ¡predpostavljeni.
Če redno sklicuje delovne sestanke...
.... išče noive ideje.
Če to ne delà _____-
... aie ceni sodelovanja.
Če pogosto zahaja k direktorju ...
... se želi prilizniti.
Če zahteva pomnožiitev osebja v svojem oddelku ... ... sie mu 'očita, da ga želi prenatrpati.
Če iro ne dela ...
... izkorišča svoje-ljudi.
Če je prijazen do sodelavoev ...
... računa na koristi.
Če to ni ...
... tedaj je domišljav.
Če hitro odloča ...
.. : jd nepremišljen.
Če to ne dela ...
. ___ potem je neodločen.
Če izigrava predpise ...
... ni pošten. '
Če se jih drži ... je birokrat..
(IZBOR 11/59)
Tečajniki TT tečajev
Foto: Edo Primožič
Vladimir Lampič, PK delavec — sekretariat
Pavla Filipič, PK delavka — produkcija
Majda Perko, NK delavka — MTC
Janez Jamnik, PK delavec*— produkcija
Franc Bambič, KV delavec	produkcij a
Franc Lebar, PK delavec Hj produkcija
Janez Funda, prekvalifikacija — montaža avtoelektrike
Zl-atam Borčič, NS uslužbenec — Predstavništvo Reka
P e tar Dilevski, KV TT mehanik — Predstavništvo Skoplje
IZSTOPILI V MESECU MAJU 1959
Ivanka Rozman, PK delavka MTC; odpoved podjetja Ježe Vidič, KV delavec' J3 splošni oddelek; JLA Štefan Broder, PK delavec —'produkcija; disciplinski odpust Ivan Petrivčič, KV delavec — produkcija; na lastno željo Miro Zaplotnik; KV delavec — produkcija; disciplinski odpust ' Karl Eksler, PK delavecsplošno skladiščerrstar. upokojen Dana Kacin, PK delavka •—Razvojni oddelek; na lastno željo Ernest Mlakar, KV delavec — orodjarna; na lastno željo Dulšan Jakelj, SS^službenec -^splošni oddelek; na lastno želje Feliks Poje, PK delavec -S produkcija: na lajstno željo Alojz Mežnar, PK -delavec — produkcija; na lastno željo Leopold Štej er, PK delavec — produkcija; na lastno željo Ljubo Košuta, SS-uslužbenec Razvojni odd.; na lastno željo Vladimir Uršič, NS uslužbenec — priprava dela; JLA Stane Istenič, VS uslužbenec — komercialni oddelek; preme-. ščeh po službeni po-trebi
Peter Rafailovič, NiS uslulžbeneic — Predstavništvo Becgrad; na lastno željo
Mladen Tomič, S S-uslužbenec —■ Predstavništvo Beograd; na lastno željo
UPOKOJENCA
30. junija letos je bil upokojen tudi Anton’ Brenik, delavec v produkciji od leta 1947 dalje;, Bil:l jè imirén, delaven in discipliniran delavec. .- Njég[dvi;^pTe^oistaylj^-l;iii delavci so ga imeli radi prav zaradi. teh.: njegovih lastnosti. Tudi njemu, želimo-, da zasluženo p oko-j riin o. uiž iva dolgo vrsto let v zdravju ih. zadoyoljjstyu.' .
I Janez Kimovec, zaposlen kot vratar v Samiskem domu, je bil 30. jaiinija 1959 upokojen. Tudi njemu želimo, da zasluženo pokojnino uživa v zdravju in zadovoljstvu.
amaima m ] a a
VSTOPILI V MESECU JUNIJU
Marijan Dermota, VK —’"Priprava.dela Edvard Košir, KV S razvojni biro Maks Dolenc, PK -— produkcija Dora Štraus, PK — OTK Marija Dolinar, PK — produkcija Olga Karžič, PK B razvojni biro, .
Janez Jenko-, KV — produkcija
Štefka Kristanc, PK .— produkcija
Gezo Prošenj alk, PK — skladišče-
Nace Demšar, KV B- vzdrževanje strojev
Marjan Kocjančič,' NS — priprava dela
Vinko .Skodlar, PK — produkcija
Ljepos-ava Šmitran, PK — organizacija
Vladimir Pivarev, SS -r-.splošni oddelek
Franc Boštair, PK — produkcija
Milam Tomič, PK — produkcija
Janez Kokalj, PK — produkcija
Vinko Kleindiinst, KV -^- orodjarna
Jože Kalian, KV — montaža instrumentov
Marija Zupan, PK —splošna montaža
Jože Pintar, PK — OTK
Rok Žibe-rt, SS •— produkcija
Ana Koncilja, PK Restavracija
Šoja Milenko, KV — Predstavništvo Sarajevo
Šaruk Šapčanin, KV — Predstavništvo Sarajevo
Marko Reholc, KV — Predstavništvo Ljubljana
IZSTOPILI V MESECU JUNIJU
Marjan Gaberšček — produkcija; na lastno željo Jakob Plestenjak — splošni oddelek; um-rl Jože Divjak — produkcija; neopravičeno izosta-l.
Milka Veho-vec,— produkcija; umrla .
Janez Božič — splošni odelek; na lastno željo Jože GvikeljJ§||psplošni oddelek; upokojen Pavel Perko — priprava dela; neopravičeno izostal Anton Brenk — produkcija, upokojen Jože Žgajner-^produkcija; neopravičeno izos-tal Marjan Markun — produkcija; JLA .
Rudi Tičar, splošni oddelek; JLA F-ranc Franičar — produkcija; na lastno željo Franc Omami#- produkcija; -na lastno- željo Milan Živko vic — razvojni biro; na lastno željo Fr-anc JenJko — produkcija; na lastno željo;
Vinko Gerkman B vzdrževanje strojev;. JLA Anton Štiilar •— splošni oddelek;-na lastno željo .
Jože Majni -^vzdrževanj e strojev; .JLA.
Hinko. Ozim — splošni oddelek; na -lastno -željo v,.,
Anton Hafner — vzdrževanje strojev; .na lajs-tirio željo O-lga Rozman B produkcija; na lastno željo Stane Bajželj —-orodjarna; na lastno željo i.
Oskar. Preisingef ## vzdrževanj	na lastno željo
Franc’Maš-terl.j’ror.odjama-j na'lastno željo . ;
Cilka Pipan — razvojni oddelek; < ha, lastno željo A • Konrad'Murkolj^Arazvo ini oddeiek; na lastno željo Peter Regovc — razvojni oddelek; na lastno željo-'
A-nton Grebenc — priprava dela; na lastno željo Jernej Kuharič -||| priprava dela; JLA Janez Kimovec — Samski dom; upokojen
[poas
d B 0
184 ISKRA- V/8
Jožica Krkuta, poročena Šilar} Marija Zupani poročena Križnar; Angela Kralj, poročena Anžič; Branka čajsl, poročena Grahek; Francka Kozamernik, poročena Fajfar; Jožica Dvojmoč, poročena Starc; Julijana Burnik, poročena Jurčič; Marija Zorenč, poročena Šmid; Milojka Bergant; poročena Krmelj;. Angela Malnar, poročena Štrbenk; Olga Rehiberger, poročena Hočevar; Eleonora Lahajner,'poro cena Nardoiii; Mihaela Plevel, poročena Ličan? Francka Kajzer, poročena \ Lazar; Amalija Miklič, poročena Kosmač; Ljudmila Koselj, poročena Gorenc; Antonija Vavtar, poročena Šinkovec; Zofka .Žugčlji poročena Jelše; Metka Meglič, poročena Teržjev; Zora Filipovič, poročena Pflaum; Milka Kocjanoiič, poročena Šmitek'; Majda Tram-pulš, poročena Suyer; Janez Klinc; Alojz Žirovniki Stane Božič.
--------------------------------------^
Poskušajmo biti kratki v govoru
Nekateri ljudje imajo navado,-da na dolgo in široko pripovedujejo tisto, kar bi lahko rekli, z nekaj besedami. V takem zanosu govora, -v takih trenutkih verjetno občutijo, da bi bilo škoda izpustiti tudi najmanjšo drobnarijo. —
Vendar .pa je v. takem primeru za- njihovo okolico ip-rava sreča, če izpuste 1 čimveč drobnarij. -
1
Za dobro sodelovanje
Predvsem je treba biti prijazen in dobre volje.
Ljudje ne morejo uspešno sodelovati, če atmosfera v oddelku ni prijetna. Torej, naj bo naš obraz odkrit. Govoriti je treba enostavno in prijazno. No, prijaznost še ne pomeni tudi familiarnosti.
Ljudi je treba ocenjevati po njihovih lastnostih.
Najprej se moramo navaditi na to, da vidimo predvsem dobre lastnosti človeka in dia ne dovolimo, da na nas preveč delujejo njegove napake in 'slabosti. Če svojemu sodelavcu ali podrejenemu iskreno priznamo njegove sposobnosti in če mu pokažemo, da ga cenimo, potem nas bo tudi on vse 'bolj spoštoval.
Ne smemo se na žaljiv način protiviti mišljenju drugih.
V naših razgovorih moramo poslušati mišljenje drugih in ne smemo .se posluževati izrazov, sa katerimi bi lahko nekoga žalili. Če bo ton razgovora (diskusije) ostal stvaren, bomo laže objasnili svoje lastno ■stališče.
Moramo ohrabriti ljudi, da bi še kvalitetneje delali.
Da bi svojim podrejenim pomagali, da uspejo pri delu, jih je.najprej treba zaposliti na delovnih mestih, M jim najbolje ustrezajo. Moramo jih pohvaliti, če so dobro izvršili neko nalogo, a po možnosti najboljše med njimi tudi nagraditi.
Če je delovni nalog jasen, ne bo prišlo do nesporazuma.
Če se jasno izražamo, bodo vsi razumeli svoje .naloge. Vedno je treba dati piko na »i«, ker sicer ni vse jasno. Če točno vse ne pojasnimo, ali če pozabimo na neko važno malenkost, potem smo sami krivi, če nastane manjši ali večji prepust.
Zainteresirati, toda ne s silo.
Kadar se nekomu poveri neka naloga, je treba to nalogo tako objasniti, da si dotična oseba, zaželi, da nalogo izvrši. Pri tem se potrudimo, da se postavimo v položaj te osebe. Tako bomo lahko predvideli njene prigovore in- pripravili svoje argumente.
. Če je dotična oseba prepričana, da je cilj dela važen, če ji dokažemo, da je uspeh dela v interesu delavnice, odddelka, podjetja, se gotovo ne bo pro-tivila.
Tisti, ki noče poslušati.
Če se z nekimi ljudmi, zares ne da sodelovati na pravilen'’način, potem jih pustimo, da delajo po svoje, vendar le dokler to ne bi bilo škodljivo za oddelek, delavnico, tdvarno, pri tem pa jih pazljivo opazujmo; ¿Mako jim bomo lahko v najkrajšem času; dokazali njihovo zmoto v obnašanju, ki ni v korist ne skupnosti, niti njim samim.
»(Travail et maitrise«, Francija 3/59)
Za osebno higieno ...
Koliko več bi stalo tovarno če bi v naših sanitarijah napravili še korak naprej, da bi bil v straniščih redno na razpolago toaletni papir, prj umivalnikih pa milo, papir za brisanje rok in koš za odpadke?
Zdi se mi, da to za tovarno ne bi bil tak izdatek, da bi ga ne zmogla, bil bi pa velik prispevek k osebni higieni in kulturi naših ljudi.
Tudi v naše podjetje prihajajo razne delegacije na obisk, kupci in prodajalci, člani drugih delovnih kolektivov in mladina iz šol. In kakšno naj bo njihovo mnenje o nas, ko slučajno kdo zaide v sanitarne prostore in zaman bega od stranišča do stranišča, da bi kje našel papir... Ne more pač vsakdo v tajništvo...
Prepričan sem, da z malo dobre volje vseh nas lahko zadovoljivo rešimo ta skupni problem.
Foto: 'Edo BrUmožic
katero kraško jamo ponazarja posnetek?
pB
# Si
J
M11	ih*
	ffWfft
4 inf'	J§ .'J
ÜÉi	
I
p.

I
Bisag
¿Delegacija G21/1 ?m Socialna oplajanja je otekala tudi naSo tornim
Foto:, Branko Komac
Kot pledfrtaunik indijske am^abade o Beogradu i/iafr je ofrtbkcd njen plot bskletal ?m komelcialne poble. Zooalno mu je laTbkaTbal too. ing*, janez Baloh
Foto: Edo Primožič
ilieSitm! uganke j bticmi 18(s:
prerez odvajalne cevi v lakirnici
C\j
Zaradi zanimivosti priobčujemo faksimile potrdila, ki ga je na naš originalni račun dodala konzularna služba iranskega poslaništva v Beogradu. Tekst je napisan s pisalnim strojem, z arabskimi pismenkami, od desne proti- levi. Podpis
pooblaščenca pa je v latinici od leve proti desni Smisel potrdila pa je v tem, da je naš račun avtentičen in da ¡je blago jugoslovanskega izvora
RAZPIS
Personalni oddelek v naši tovarni razpisuje delovni mesti v orodjarni. IZMENSKI MOJSTER: dovršena delovodska šola in 10 let prakse, od tega najmanj 6 let strojne prakse na raznovrstnih strojnih skupinah. Na tem delovnem mestu je potrebno tudi poznavanje organizacije tovarne.
VODJA GLAVNEGA SKLADIŠČA ORODJA: trgovski pomočnik želez-ninske stroke z 10-letno prakso.
Prijave sprejme personalni oddelek v tovarni.