ISSN 0350-5561
9 _________
xa konoe todna
Spremenljivo
oblačno in toplo bo.
Številka 27
četrtek, 19. julija 2001
220 SIT
Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Palci turistična območja
Na (isnovi zakona o pospeševanju turizma v Sloveniji,je Ministrstvo za {■ospodarstvu izdalo odločb« po kateri so dobile Mestna občina Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki status turi-stične;;a območja. S tem je skienjen prvi del dveletnih prizadevanj Turistično informacijskega centra in stn)kovne službe mestne občine Velenje.
Po besedah Aloj/a I Iiidarina, ki so ga sveti vseh omenjenih oixíin imenovali za koordinatorja postopkov za ustanovitev lokalne lu-rističnc rorganizacijc 1er pridobitev statusa turističnega območja, so lokalna turistična organizacija, javni zavod za pospeševanje turizma, šaleški promtKijski center, pridobili pravico, da so poslali sostanovitelji turisLične organizacije na nacionalni ravni in bodo tako sodelovali pri oblikovanju programa aktivnosti nacionalne lu-rističnc organizacijo, seveda pa izpt^lnjujejo ludi pogoje za sol'inan-ciranje pospeševanje turizma iz sredstev le organizacije. Ze jeseni naj bi po posameznih občinah izpeljali aktivnosti za ustvarjanje prostorskih, kadrovskih in materialnih pogojev za razvoj turistično dejavnosti.
■ mz
Vroč ponedeljk«)v popoldan je bil čisto poseben delček letošnjega leta za maturante in maturantke velenjskega Šolskega centra (ŠC), ki so v spomladanskem roku uspešno opravili maturo. Kar 160jih je bilo. Po tem, ko so d<»poldne nestrpno, mnogi s strahom, čakali na rezultate svoje
uspešnosti, ki jim odpira tudi vrata do želje-nega študija, so se popoldne sprostili.
V idiličnem okolju vrla pod velenjsko vilo Ilcrberslein so jim najvišji predstavniki SC svečano predali spričevala. V družbi vil in škratov so se odlično počutili Lako slav-Ijenci kol njihovi starši. Čeprav je vsako slo-
vo težko, z maiiu"0 pa se mladi poslavljajo od enega najlepših koščkov življenja, je bil večer sproščen in radosten. Tudi pti zaslugi odličnih glasbenikov, pianista .ložija Salc-ja ml. in pevca Aleša I ladalina.
Kako uspešni so bili na letošnji maturi, pa preberite na strani 4.
Mbš
Pet dni konjeniških užitkov
Ustanovili svet za zdravje
ljudi	stran ^
Pogovor z mag. Franjem Bohincem	s^ran ^^
Velenje dve leti po Entente Florale	stran ^^
Voznikom manjka strpnosti, občini pa denarja stran ^^

VELENJE - KnnjeniSki kluh Velenje je od petka do sobole izvedel 3. mednarodni turnir v preskakovanju ovir. Na zelo privlačni Lridnevi prireditvi so ljubitelji lega Šporla lahko občudovali mojsirovine 50 ja-hačcvs preko 1(10 konji iz devetih držav, videli pa so devet tekem v treh kategorijah z 290 starti, najzanimivejšo lekmo za "veliko nagrado Pre-
mogovnika" pa je v nedeljo dobil Nemcc Sleiner.
Tekmovalni prostor v lepem okolju Škalskega jezera bo v znamenju konjenikov tudi to soboto in nedeljo, ko bodo velenjski organizatorji izvedli šc sedem lekem za slovenski poka!. V soboto bodo tekmovanje začeli ob 9.00. v nedeljo pa ob 11.00.	■ Foto: bz
d.d
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/ 897 50 96
imMum^
ijl^JlllilíliMJllilí
co Gost	K ^ na RTC Jezero, v soboto, 21. julija ob 19.30
Vâbi gostinska ponudba, velik ognjemet in številna presenečenja!	
tradicionaincf	[nastopajo: NUŠA DERENDA, HAPPY BAND, PETAR GRAŠO, SKUPINA BOLERO, NUDE, L MAKE UP 2, SABINA, LUNA PARK, BLACK SUMMER, HALLENSTEIN, ZEUS
9770350556014
DOGODKI

19. julija 2001
n ONOVltEC e
Holding za proizvodnjo elektrike v Sloveniji
Upravni oúhor združenja za energciiko Gospodarske zbornice Slc^wcnije je podprl vsebinsko zasnovo org«niv:acjjsk<ega in kapî-lalskcgH povezovanja podjetij za proi zv(^n jo e lekl r line energije In premogovništva Slovenije. Menili so namreč, dn zahteva odpiranje skwenskega Irga električne energije pravočasne priprave piidjel) j na povsem nove pogoje poslovanja, /alo z orçanizacij-skim in kapitalskim povezovanjem proizvodnih podjetij elektrcï-gospodarsiva v holding slovensko proizvodnje električne energije ni mogoče odlai>ali.
Minister za okolje in prostor Janez Kopač te usmeritve že udejanja, predlaga pa ustanovitev velikega holdinga, ki ho poleg dravskih, savskih In solkiii elektrarn vključeval ludi termoelektrarni Šoštanj in Brestanica.	■ mz
Noč ob jezeru
v pt^djetju Cjt>st bodt> tudi letos zaznamiwali prireditveni utrip Šaleške doline s tradicionalno zabavno gla-sbeno pria-dilvijo N(ïè oh jezeru. Zgi'>dllase bi*» lo soboto ob 19.30 na prireditvenem prt^s-loru rekreacijsko turističnega centra Jezero.
Da bi zadostili kar največjemu krogu obisktjvaleev bcxlo ludi tokrat pripravili dva odra. Na wrednjem bodo nastopili Nu.ia De-renda, I lappy Band, gosi veřera ho Peiiir OraSo z, glasbeno skupino B<ilero. skupina Make up 2 in pevka Sabina. Na drugem tnlru namenjenem predvsem mladim pa bodo za dobro razpi^loženje skrbeli Black Jack, flallcnslein. Luna park in rok skupina Zeus. Seveda pa obljubljajo znova tudi zelo bogat ognjemet, ki bo razsvetlil nebo nad jezerom.	I mz
Gorenje trži Elektroniko
Leta VM), ko se je morak> Gorenje zelo hitro .sanirati v branži bele le hni ke, so opus lili fibzofiji^ ''Vse za dom'\ V zadnjih letih pa jo ponovno oživljajo in ponudbo dopolnjujejo. Pa ne le z lastnimi proizvodi, ampak ludl z nakupi, saj želijo lakoOim btilj izkoristili svoje dobro mecene distrubucijske kanale doma in na tujem. V zadnjem času so agresivno stopili ludi na podrt^čje rjave tehnike^ kjer so sicer ftí sodelovali s 'lom.sonom in Elektroniko, S «slednjo pa so pre^l dnevi sodelovanje še okrepili In sicer so p<id-pisall piigudhii za trženje vseh njihovih proizvc>dov. ■ mz
Koliko iz občinskih proračunov?
Slovenska kmelijsko-gozdarska zbornica po.sii>pno in vzirajno uresničuje vlogo» zaradi kalere je bila tudi ustanovljena. Ob perečih problemih kmetijstva in gi^zdarstva ji de la gotovo ne bo zmanjkalo, šc posebej ob vključevanju Slovenije v Evnipsko skupnost. Razno\rsinih ležav seveda ne manjka na naŽem ožjem in Sircem območju, z njimi pa se ubada slovenjgra.<ka območna enoia, ki Zikjema tudi Šale.^kci In Zgornjo Savinjsko dolino.
Iako so se člani svcin območne enote prejšnji četrtek na redni seji seslali v ŠoSlanju. Obravnavali so aktualno problemallko v kmetijstvu, težave glede zagotavljanja sredstev za kmetijstvo iz občinskih proračumwin sloveniiki kmetijsko-okoljski prodam. Več o lej problematiki naslednjič.	| )p
V Šembricu kmalu nova
kanalizacija
KONOVC) - Lani jeseni je po dveletnem pripravljalnem obdobju slekla izgradnja kanalizacije v Šembricu. Ker gre za strmo in razpršeno poseljeno področje, kanalizacijo gradijt^ v treh vejah. V leh dneh gradbena dela zaključujejo, do občinskega praznika v mesecu septembru pa želijo pridobili ludl ustrezna <ibraioval-na dovoljenja. Kanaliz^'^cijo bo dobilo 34 gospodinjstev.
mtš
Pomagajo kmetom
NAZAR.IE -Tukiijsnji občinski svet gotovo ne sť^dí med množico lisiih. ki za razvojne In ostale polrebe nimajo posluha, lorej proračunskih sredstev. Oh rednih sred.slviii iz prc>računa so nazarski svetniki pred nedavnim trinajstim vli^insklm kmetijam plačali prispevek za pokt^jninsko in Invalidsko zavarovanje za tri mesece, kmetom bodo povrnili stroške osemenjevanja krav, nekaj do-dainih sredstev pa so razdelili ustanovam in društvom s področja kmetijstva.	■ jp
Sredstva brez vrednosti
MOZIR.IIl - Na Zadrugi Mozirje so izvrtali zanimiv podatek, da je slovenska agencija za kmetijske irge lelos med porabnike razdelila 16 milijard tolarjev» kar je spodbudno. Slabo pri tem pa je, da je od tega 8 milijard razdelila med Številne posameznike, ki so prejeli po nekaj deset tisoč lolarjev, takSen znesek pa najbrž nikomur ni preveč pomagal.	■ Jp
Z državno sekretarko Astrid Prasnikar o lokalni samoupravi
Zakon o samoprispevku v državnem zboru
VELENJE. II. juHJ«-Včetrtek .seje na delovnem obisku v Velenju mudlhi dr/avna sekretarka na ministrstvu za niitni-njť/iideve .Astrid Pnišniksir. Na pogovor '/. njo, govora je bil» predvsem o ra/voju loksilne su-moupmve.je pitcl/upiin Bojan Kontič povabi! pred.se<l nI ke krajevnih skupnosti in mestnih četrti.
Zii obravnavo v državnem zboru je s lega področja pripravljenih kar nekaj zakoa^kib novosti. "Med njimi je za občine morda najakluainejSi Zakon o samoprispevku. Na tem podrc^čju tre-nuuio vlada pravna praznina, /akonjci^cvparlamcntami obravnavi, V pripravi je Zakon o lokalni samoupravi, ki naj bi uredil najnujnejša vprašanja s lega podn^čja, pripravili pa smo

Astrid Prašnikar med pogovori v Veienju
tudi Zakon o glavnem mesiu, o Ljubljani kol prestolnici, s kalc-rim bi uredili vprašanje m odnose med Ljubljano kot glavnim mestom in državo, Za najpomembnejši projekt, pripravljen naj bi bil do konca leta vsaj za predhodno obravnavo, pa jc Za-
kon o pokrajinah. Ta lako moćno posega v podrœjc lokalne samouprave, da bi ob pripravi zakona morali sanirati ludl zakon o lokalni samoupravi»" jc povedala Pra^nikarjeva.
Seveda je be.seda lekla tudi o uslai^avljanji: novih občin, opo-
krajinah in ležavah, ki pestijo lokalne skupnasti. zvezi z novimi predlogi za usUinavIjanje občin, la trenutek kot vladna slui^ba, 5c nismo vključeni v proces, Predloge so zbirali v državnem zboru in mi smo za zdaj s predlogi seznanjeni neuradno. Pripravljamo pa i/hodišča. Zavzemamo se za lo, da bi bili upoštevani pogoji, ki so za ustanavljanje novih občin navedeni v zakonu," pravi Pra^nikarjeva.
Med drugim je med temi pogoji Slevilo prebivalcev. Občine naj ne bi imele manj kol 5.01)0 pre biva iccv, čeprav so izjeme ludi možne. Vendar dosedanja praksa kaže, da se dogaja nekaj drugega, saj jih že od današnjih 192 občin, kar 05 ne dosega tega pogoja. Polovica lorcj.
■ Mifena Krstic ' Ptaninc
Do septembra soclalnovarstvene pomoči še po starem
Kljub temu izjemen porast upravičencev
Čeprav so pristojni v državi napovedovali spremembe glede dodelil ve pomoči, s katerimi se vključujejo v reševanje %i\sk posameznikov in družin centri za socialno delo, se lo Se ni zgodilo. KJjub starim, strožjim merilom za pridobitev, na velenjskem ccniiu znova beležijo izjemen. 27-odsuucn porast števila upravičencev doenkralnih denarnih pomiki. Po 1-septembru lelos, ko naj bi postopoma stopile v veljavo spremembe Zakona o socialnem varsivu, naj bi bilo leh, po ocenah, v občinah Velenje, ŠoStanj in Smarino ob Paki približno več še za 3l)-odsiotkov.
Že lani je število upravičencev v Šaleški dolini »prebijalo normalne« okvirje, letos jih Še bolj. Samov prvi polovici leta je reševalo življenjsko stisko na ta način veČ kol 500 posameznikov in družin iz omenjenih občin ali za 27-odstoikov več kot v enakem lanskem obdobju, ViSa-na enkratne denarne p(5moči pa je 26 tisočakov. »Ra/log za povečanje je visoka rast življenjskih stroškov, ki presegajo dohodke vse večjega Števila občanov. Še lani je večina upravičencev prihajala po pomoč enkrat, dvakrai na lero, tokral irkajo na naša vrata večkrat Običajno ta-
kral, ko se jim nabere vcč položnic, predvsem za plačilo stanovanjskih siroškov (komunalne storitve in najemnine), ob začetku šolskega leia, koje potrebno poslali otroke na razne programe, ki sodijo v okvir osnovne šole (zimske in lelne sole v naravi). Moram poudariti. da smo omejili število teb upravičcnccv, ker menimo, da so jim dolžne pri tem pomagali tudi lokalne skupnosti in šole same,« je povedala dirckUďica Centm s<K'ialno dela Vei^nJ« miig. ,Ieika Fužir. Na vprašanje, kalera skupina prebivalcev je v tem Irenuiku najbolj ogrožena.«
je Fužirjeva odgovorila: «Družine v najetem stanovanju v mestu, z enim ali obema zaptv sienima, kaierih plača dosega od 60 do 120 tisoč lolarjev na mesec, z dvema ali več otroki. Med prosilci je največ delavcev (iíírenja. »
Fužirjeva jc še povedala, da so poslanci v Državnem zboru sprejeli spremembe Zakona o socialnem varstvu, ki pa bodo postopoma stopile v veljavo 1. septembra lelos. Prinašajo drugačno ureditev in nekoliko^re-menjena merila za pridobitev pomoči.
■ ep
So/o naj bi zaceli graditi spomladi
Lokacija še ni (povsem) znana
SOSIAN,! • P(»le{jeje sicer Čas počitnic, čas, ko šole same> vsijo in čas, k(> nanje pozabimo, V Šoštanju pa ni tako, Ibdi v počitnicah Iščejo n^sitve /.a n(»vo osnovno ^ito.Ta &is vneto vo* dyo pogajanja za zemUi^e, na katerem n^j l>i jo zgradili,
"Zdaj smo že bliže rešitvi, čeprav tega, kako blizu, ne bi mcv gel opredeliti. Razgovori potekajo. PrcjSnji teden smo v Ljubljano poslali vst) potrebno dokumentacijo, ki smo ji) morali pripravili, da bomo naslednje leio prišli na vrslo. Zagotovili pa je potrebno še zemljišče. Upam, da bomo tudi s icm zdaj že lako blizu, da bomo naslednjo pomlad z gradnja ioic lahko začeli," pravi §o.^ianjski župan MIlan Ka-pu^ar Zemljišče jc namreč pogoj, da lahkovSošianju začno Iskali vsa potrebna dovoljenja za gradnjo.
O lem, kje naj bi nova šola stala, ni želel govorili, ker po-govoriz lastnikom zemljišč Sc niso zaključeni. Neuradno pa smo zvedeli, tla naj bi bilo to v Soi^lanju, zelo zelo blizu sedanje osno\me Sole Karla Dcsiovnika Kajuha. Čc bo .Mo vse tako, kot so si v SoŠianju zamisldi, polem bi učenci prestopili nov Šolski prag leia 2003.
■ mkp
Esotech uspešno zakljuéuje dela na Soških elektrarnah
Prva sinhronizacija HE Plave il
Na hidroelektrarni Plav« Il Je potekala sinhronizacija elektnirne, kar ponteni. da so elektrarno prvič priključili na omrežje. Sinhnmi/acija tudi |K>meni. da so dela praktično T^kijučena in daje elektnima pripravljena za poizkusno obratovanje.
Velenjski Esolech, ki si je pridobil veliko izkušenj s področja hidroelektrarn pri prenovi Dravskih elektrarn, je sodeloval pri gradnji po dveh pogodbah. Preko hrvaškega KonČarja je Esoiech izvajal sestavo rolorja in celotno montažo generatorja. V kon-
zorciju z Gorenjem GTI in CEE-jem pa je Esoicch dobavljal del elektro opreme in izvedel montažo celotne elektro opreme. Projekt, ki je s sinhronizacijo pniklično pred koncem seje za Elsolech začel v februarju Icia 2000. Omenili velja, da se je od prvega vrtenja, ki je potekalo 9. julija, torej pred dobrim Icdnom, v rekordno kratkem času pripravilo vse potrebno za sinhronizacijo. Poleg del na hid-riXîlektrami Plave H potekajo v/poredno dela ludi na drugi soški eleklrarni, Doblar II.
rrrr^đ^^ ^ ^^ CssopIsu-ntoSnlSlid iti HTV mmálL^ dnj2ba,d.0.0. Velenje izhaja ob čeirtMh. Cela posameznega cvođa je 220 SIT. mesetna narodni na 830 Siï, trimesečna naročnina 2.420 SIT. polletna ruročnina 4 700 SIT, letna naroCrinaS.SOOSTT.
Uredni&tvo: Boris ZâKoiek (tilreKior ir gUvrti ureflrtlk), Stan^Vovk (odgovorni ursûrïK), Milena Krstifr-Ptaninc (pomočnica ursdrtka], Jar^z Plesnik. Tatjaru PodflOfSeK. Botana âpegel (novinatjl). Mira Zakc^eK (urednica radija), Jar^ Ko$uta-špegsi (tshnfbii uradnik). Damiršmid (obiikovaKc). Propaganda: Nina Jug (vod0 propagande). Sa§o
Kcrečnlk. Jure BeričrtlK < propagandista).
Safet uredništva In upravd: 3329 Vetenje. Kidričeva 2i. p. p. 202.
telefon (03) m 17 50, telefax (03) 897 46 43.
2lro ra&un pri APP Valais. $ievilka 52300-603-36482.
E*mall: nas.casSsiol net
Oblikovanje In grel. priprava: Nai (ds d.o.o. Tîsic Testoma S£Td.d,
Nenaroienih tetografij In rokopisov ne vračamo)
Po zakonu o DDV ^ *N9š fas* uv^er med proizvode informativnega
znaiaia za kaleče se plaCuje davek po 8% znSani stopnjt
Igor Bavčar v Nazarjah o Evropi
Dve regiji v Sloveniji sta nujnost
Sredi pr«?j$njegâ tedn^ Je občino Nazarje obiskal mjni> ster fá evropske zadev« l^or BavCar. Z župani Z|*ornje Sa« \injskť doline, direktoři tamkajšnjih večjih podjetij ter direktoricama območne gi»spo-darske zix>mjce in območne razvojne agencije seje pi^govarjal o poteku in problemih vkljuCeva* nja SMvniJe v Evropsko skup* n(»st. V daljšem uvodnem raz-mis]jan,ju je podrobno t»prede-hl vse dosedanje postopke, trenutno st^mje ^lede priključevanja in predvidevanja za naslednja leta, v nadaljevanju pa odgovarjal na številna vprašanja.
"CiicUc na to, da poznam in pi)Znamo vse ključne ljudi, ki o nakm priključevanju vem, da bomo zagotovo sprejeti. Pc'>eajania bomo f^kleni-li do konca^ ieia 2002, leui 2iX)4 pa ludi v Sloveniji imeli evropske volitve, kjer se b<^mo odli>Ca[i o sedaiih poslancih za evropski parlament. Nekaj kljupOnih vprašanj še moramo resici, sem pa predvsem sodijo kmetijstvo, regionalna politika, prosti pretok delovne sile in evropski proraCun. največji /^Itîjiaj pa bo po mojem mnenju prav kmetijstvo," je najprej dejal Igor Bavčar.
Glede odnosov s sosednjimi dr/uivami iie pričakuje nobenih
težav. Avstrija je korenito spremenila svtjje staliSča, kar je di>kazal tudi njen /vezni kancler na nedavnem srečanju na Pavličevem sedlu, podobno veija tudi za Italijo. "Novi predsednik vlade Silvio Berlusc<ml ii^če in rabi evropske sogovornike. ki pa so nam naklonjeni, sicvr pa sm<^ Italiji "pristopnico" že plačali z odprtjem trga nepremičnim. To se je zgodilo v slogu "tresla se je gora, rodila miš," saj smo doslej prejeli le nekaj deset vk"^ in zabeležili le dva vpisa v zenilji.^kii knjigo. Enostavni) smo predragi." je dejal. Za I írvaško je ptwedal, da smo blizu ključnim sporazumom, uspeh pa je povezid z (ne)zaup-nia> Rsičanovi vladi, ki jo je v nedeljo diJbila, torej večjih težav naj ne bi bilo. V ^ezi s 1 Irvaiko je f>c dejal, da na meji z njo gradimo kîSl novih mejnih prehodov, sa.j bo po na^i priključitvi k Evropski skupnosti U) njena zunanja meja. "Zaradi tega bi bik) za nas bolje, če bi Hrvaška skupaj z nami vsu^pala v Evropo, ampak takíí pač jc." Posebej je še poudaril, da so vsi letošnji dogodki Slovenijo dokončno zari-
"Referendum bi bil popoln nesmisel/' je zatrdil Igor Bavčar
saJi v zemljevid sveta, zato tudi povabilovzvezo NA'1'O prihodnje leto ne bo vpr<išljivo.
Vroče bo tudi glede regionalne politike. "Močno si prizadevamo, da bi Evropska skupnost Sloveniji priznala dve regiji in imamo zalo utemeljen razlog. Nadopovprečno razvita Ljubljana z zaledjem namreč dosega 95 odstotkov evropskega povprečja, razvitej.si zahod 65, nerazviti vzhod pa niti 55. Vseeno je povprečje dovolj za uvrstitev med razvitejše, kar pomeni, da ne bi bili prejemniki ampak plačniki, zaUi sta dve regiji nujnost. Pri tem pa seveda sedanje statistične regije ostajajo, ker pokrajin še dolgo ne bomc imeli. Ne zaradi tega, ker jih ne bi
piUrebovali, ampak zalo, ker je političnih interesov preprosto preveč. Tudi regit>nalne in območne razvojne ustanove morajo ostali. Na (o nujno.si na.s opozarja Evropa, ker v nasprotnem primeru ne bomo deležni sredstev.
Si^govornikisoga opozorili na razra.^anje sive ekonomije, saj tisti, ki jo uživajo, pač ne bixlo za vključitev v Evropo, še večji problem pa je, da ljubljanska nadškofi j a postaja vse močnejši gospodarski subjekt. davki)v pa ne plačuje. "'i<)rej gremo vsi v kakšne sekte in ne bomo plačevali davkov," je bila pikra pripomba. "S lem st>glašam, saj ne gre samo za gozdove ín kme-tijskii zemljišča, tuje še vse osla-
®
POSOJILA

GOTOVINSKO POSOJILO
Za lažjo odločitev kako in kje boste preživeli zasluženi dopust, vam v naši banki ponujamo možnost najetja gotovinskega posojila z daljšo odplačilno dobo.
Prednosti:
*	posojilo dobite takoj
*	nizke obrestne mere
*	odplačilna doba do 5 let
*	posojilo dobite v gotovini.
Za podrobnejše informacije smo vam na voljo v Poslovalnicah Šaleška (03-899-53-03), Šoštanj (03-898-49-30) in Mozirje (03-830-17-19).
Želimo vam prijetne počitnice.
banka Velenje
Banka Věhnje d.d.t Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
io. pa ne vem. kdaj bt>mt> nadškolijo vključili v davčni si-.nem,"je dejal Igor Bavčar.
(jlede zapleuïv v zvezi z brezcarinskimi trgovinami pa je dejal: ^Nove stranke usoda trgovin in ljudi ne zanima. V ospredju je ielja po vstopu vparlament in to vprašanje želi izkoristiti /a svojo promocijo. Mt)rebilni referendum bi bil popiln nesmisel in
bi po nepotrebnem Zitostril odnose. Poleg tega je s 60() milijoni tolarjev predrag. Če upt)števa-mo. da gro pri spreminjanj ti teli trgovin le za eno do tri milijarde tolarjev in la problem lahko re.simo dmgače. Ob tem so tudi v Kompasu izračunali, da jim ne bi bilo treba odpustiti prav vseh delavcev."
■ iP
Savlttjsko-šaleška območna gospodarska zbornica Velenje
Ustanovili svet za zdravje ljudi in okolja
Zavod za zdravstveno varstvo Celje jc avgusta lani dal v javnost analizo bolniškega staleža v celjski regiji. V njej ugotavljajo, da je bil vsak zaposlen po>prečno v bolniškem staležu kar 20 koledarskih dni, kar jë 20 odstotkov već kot znaša slovensko povprečje. Ta podatek je m Savinj-sko-šaleško okolje nekoliko bolj zaskrbljuje
pt)sel>ej problematičen pa v nekaterih delovnih okoljih« med drugim ludl v Gorenju. Prav z njihovim sodelovanjem je pripravila SavinJ-sko-šaleška območna gospodarska zbornica pred nedavnim okroglo mizo na to temu. Med zaključke so zapisali, daje treba ustanoviti Svet za zdravje ljudi in okolja« ki bo bdel nad to problematiko. Pred nedavnim so ga tudi ustanovili, za predsednika pa iment^vali Jožeta Meha iz Gorenja.
Za oblikovanje oeene so mn<.)ga |">odjetja pripravila eekwite analize bolniškega staleža. V analiziih ugotavljajo, da je bilo na Savinjsko-salei^kem območju zaradi bolniških izo.stankov izgubljenih kar C}] 0.000 koledarskih dni. Vsak dan je bilo zaradi poškodbi>dst>tnih 1670 delavcev (5,72 odstotka-
OPOMBA:
Skup 'mê 1: podjetja z manj zahtevnimi deli. senjska proizvodnja
Skupina 2: podjetja z bolj zahtevnimi deli Skupina 3: podjetja s težjimi pogoji dela Skupina 4: storitve
v Skweniji 5.Û5 tnJ.stotka). V12 podjetjih, ki so najbolj izstopala pa je /našal ta odstotek kar 6,31.
Vsak zaposlen v Savinjsko-saleškem gospc^dar-stvu je bil povprečno v bolniškem staležu koledarskih dni {v Sloveniji 18,44 (Odstotka). CX^Iííina iidsotnosti je bila zaradi enega primera na tem po droCju 2.^,51 kiiledarskih dni, v celjski regiji 21,41. v Sloveniji pa 18.47 dni. Dolžina bolniškega staleža torej bistveno odsu^pa od slovenskega povprečja in to je vprašanje, ki ga bo temeljito analiziral novoustanovljeni svet. Več kol jasno je namreč, da je treba za promc.ïCijo zdravja kot vrednote 1er za kt>ordiniranje in motiviranje preventivnih aktivníKsti zaposlenih in celotnega prebivalstva narediti bistveno več.
Direktor Zavoda za Zdravstveno varstvo iz Celja mag. Ivan Eržen pozdravlja oblikcwanje laki>ne-
Poglobljena študija
nadpovprečne
obolevnosti
Zavod za zdravstveno varstvo iz Celja bo izdelal poglobljeno studijo vzrokov /a nad povprečno trajanje bolniške, tako tiste do 30 dni. ki gre v breme deU)dajalca, kot one, nad tem rokom, ki jo pokrije Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Delež bolniškega staleža
( % Izgubljenih koledarskih dni na enega delavca ) % BS
\
8,00 6,00 4,00 2,00 0,00
;B %BS S_
RS 5.05
ZR Celje I tJE Velenje tJEUozi^el skupina 1 skupina 2 skupina 3 skupina 4 5.24 i 6,08 4,26 i 6,87 5,03 6,03 4.26
ga sveta v katerem bcxJo aktivno sodekwali predstavniki podjetij, izvajalci zdravstvenih storitev in občani. Seveda je (obljubil tudi pomoč Zavoda in ob tem opozoril na velik pomen zdravega in urejenega okolja—naravnega, dekwnega in bivalnega. Menil je, da sla stil življenja in scx'ialno ekonomski vidik zelo pomembna.
Direktor slovenjgra.^ke bolnišnice dr. Vladimir Ibpler je opozoril na probleme bohilSkih izostankov tudi v negospodarskih družbah. V njihovem okolju morajo ob 670 zaposlenih računati na 113 odstotnih ob tem pa večati obseg storitev. Menil je, daje treba tako veliko Slevilo dni biMniških izostankov za pt)samezno obolenje podrobno ana-
lizirati, še po.sebej ker se z modernejšo tehmïlo-gijo objektivno krajšajo le:^alne dobe po zahtevnejših posegih. Problem pa so čakalne dobe mi posege in izigravanje bolniškega statusa v samo-plačniških ambulantah.
Član uprave Premogovnika Velenje Janko Luk-ner je menil, da je treba stanje na tem ptídročju redno spremljali, ga analizirati in oblikovati ukrepe za zni?:anje obolevnosti. Predstavnik velenjskega zdravstvenega doma dr. Jože Reb«rnlk je prisotne seznanil, da na medicini dela že dolgo poznajo vzroke za obolevnost, da pa nimajo pristojnosti ukrepanja. Prav zato je menil, da bi se morala Gospodarska zbt>mica aktivne) vključiti v ob-
IT = Poprečno trajanje BS v dnevih
\
30 25 20 15 10
n
I RS fri 18,47
ttHta
2R Celje U£ Vele nje | UE Mozir)e skupaj skupina 1 skupina 2 skupina 3 skupina 4
2141
25,50 I 25,56
25.05
25,84
25,12
23.48
25.56

Zakaj nadpovprečna bolniška?
Novoustanovljeni Svet za zdravje ljudi in okolja bo zdaj, ko so analize narejene skusal ob Síxlelovanju širšega okolja in institucij, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, najti odgovore na vprašanja nadpovprečnega bolniškega staleša v Saviiijsko-saleŠkcm okolju in na piidriičju celotne celjskega regije, Postali želijo gonilo in koordinatc»r preventivnih aktivnosti za krepitev in promocijo zdravja.
likovanje nove zakonodaje.
Predstavnica Elkroja Zora Štruc je povedala, da so uspeli 7 mnogimi ukrepi zmanjšati bolniški stalež na pet odstotkov, se pa še vedno otepajo z velikimi težavami zaradi b(ilniške v času nosečntv sti, ki gre v cekHi vbreme delodajalca- Menila je tudi, da je treba poenotiti kriterije zći odobravanje boiniškega staleža, saj so razlike med zdravniki zelo velike. Mag. Tranc Avberšek, direktor Inštituta za ekološke raziskave je ponudil sodelovanje na področju primerjave indikatorjev zdravja okolja, širšega in delovnega in indikatorjev zdravja ljudi na določenem območju.
MATURA
"»'«CAS
19. julija 2001
Gimnazijci nad slovenskim povprečjem
Velenjsko splošno In strokovno gimnazijo zapušča odlična generacija maturantov In maturantk, ki so po besedah ravnatelja Andreja Kuzmana veliko prispevali tudi k kulturnemu, športnemu in zabavnemu živ-ljenju na šoli. Od take generacije seje vedno težko posloviti. Zadoščenje profesorjem in profesoricam bodo zagotovo odlični rezultati letošnje mature, ki nam jih je predstavil ravnatelj šole.
»Mi smo z rezultati mature lahko zelo zadovoljni. 128 dijakov letošnje generacije je opravljalo maturo, uspešnih pa je bilo 122 dijakov, kar pomeni 95,3%- To je zelo visok uspeh, običajno pa smo nad republiškem povprečjem. Dijakov, ki so dosegli več kot 25 točk, imamo letos 16. Šola jim ob slovesu podari spominsko darilce.
Andrej Kuzman: Gimnazijo zapušča uspešna in izjemno kreat/vna generacija matu-rantov in maturantk.
Dva dijaka pa sta »zlata maturanta«, torej bosta prejela matu-ritetno spričevalo s posebnim priznanjem jeseni v Ljubljani. To sta Tamara Feužar in Igor
Strahovnik.«
V četrtem letniku splošne in strokovne gimnazije je bil učni uspeh 95%. »Med dijaki, ki imajo možnost opravljati maturo v jesenskem rokuje šest tistih, ki mature v spomladanskem roku niso opravili. Nihče od njih ni v celoti padel, vsi imajo le popravne izpite, enega ali dva. Približno toliko pa se jim bo pridružilo tudi dijakov, ki v spomladanskem roku zaradi popravnih izpitov niso mogli opravljati mature,« smo še izvedeli.
Zvečer, ob IS.uri, so maturantom in maturantkam pripravili še slovesno podelitev maturitet-nih spričeval. »Izkazalo seje, da je bolje, če to storimo na isti dan in ne čakamo na jesen, saj mnogi spričevala rabijo že poleti. Tokrat smo se odločili za vilo Her-
»Zlati maturanti« tudi v Velenju
Republiška maturitetna komisija je tudi letos določila, da prejmejo spričevala s pohvalo kandidatke in kandidati, ki so bili ocenjeni z od 30 do 34 točkami. Letos je takšnih maturantk in maturantov 201 (lani 184), med njimi je 136 deklet in 65 fantov. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 11 kandidatk in kandidatov (lani 13). Dosežejo ga lahko le kandidati, ki so izbrali dva predmeta na višji ravni zahtevnosti in so pri vseh maturitetnih predmetih dosegli odličen uspeh. Skupaj z 11 najuspešnejšimi bo še 190 maturantk in maturantov, ki so dosegli od 30 do 33 točk na spomla-
danskem roku mature, prejelo maturitetna spričevala s pohvalo na osrednji slovesnosti, ki bo letos 1. septembra v Križankah v Ljubljani.
»Zlati maturanti« prihajajo iz 37 slovenskih šol. med njimi tudi iz Velenja. Naj omenimo, da je Tamara Feužer dosegla 100 odstotnih točk pri maturi iz matematike in kar 96% pa iz biologije z ekologijo, kar je uspelo še trem slovenskim maturantom. Najboljši uspeh v državnem merilu pri kemiji je prav tako dosegla dijakinja velenjske splošne gimnazije Tinkara Srnovršnik, 97 odstotnih točk!
berstein.Natej lokaciji smo prvič in če se bo izkazala za dobro, ne zadnjič,« je pogovor zaključil prof. Andrej Kuzman.
■ Pripravile: Bojana Špegel in Katja Kožeij
Dijaki SC Velenje dobri, i^ar 86% uspešni
Na Šolskem centru Velenje je v spomladanskem delu maturo opravljalo 186 dijakov, opravilo pa 160. To pomeni, da so bili 86% uspešni, kar je rahlo pod državnim povprečjem. Tega so dosegli dijaki splošne in strokovne gimnazije, kjer je, kot že rečeno, maturo opravljalo 128 dijakov, opravilo pa 122 (95,3%). Na srednji elektro in računalniški šoli je maturo opravljalo 44 dijakov, opravilo pa 29 (65,9%). Na srednji strojni šoli je bilo od 10 maturantov uspešnih 6 (60%), na Srednji rudarski šoli pa od 4 dijakov 3 (75%). Letos so prvič maturo opravljali tudi udeleženci enoletnega maturitetnega tečaja. Od 12 jih je maturo uspešno opravilo 8, kar je 76,7%.
Napetost pred razglasitvijo rezultatov mature Je bila precejšnja. Število doseženih toč/( Je namreč marsilKO-mu most do žaljenega študija. Večina Jiti Je bila zadovoljnih, nekateri pa so ostali v negotovosti.
Rezultati mature
Po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport RS se je k letošnjemu spomladanskemu roku mature seje prijavilo skupno 10.774 kandidatov, izpitov pa seje na 138 šolah po Sloveniji udeležilo 9.495 kandidatov (9.192 lani). Kandidati so opravljali maturo iz 35 maturitetnih predmetov. Skupno je bilo na šolah [zvedenih 47.491 izpitov ali 1117 več kot lani. Ocenjenih je bilo 96.243 izpitnih pol, za kar je 1154 zunanjih ocenjevalcev potrebovalo 81.266 ur. Na srednjih šolah so izvedli 30.140 ustnih izpitov in ocenili 10.911 seminarskih nalog, laboratorijskih vaj oziroma projektnih ter raziskovalnih nalog. Poleg tega je Državni izpitni center izvedel še 84 preizkusnih in diferencialnih izpitov za univerzi, ki jih obe predpisujeta kot pogoj za vpis kandidatov iz predmaturitetnih generacij na univerzitetne programe z omejenim vpisom, ter 20 dodatnih maturitetnih izpitov.
Od 8.878 kandidatk In kandidatov (59,3 % deklet in 40,7 % fantov), ki s» maturo opravljali prvič, jih je uspešno zaključilo
Izpite 7.741 ali 87,19%, kar je več kot lani, koje bilo uspešnih 86,75 Med njimi je bilo 59,6 % deklet in 40,4 % fantov. Neuspešnih je bilo 1.137 ali 12,81 %, lansko leto pa 13,25 %.
V celjski regiji se je mature udeležilo 1.087 dijakov.
Povprečno število točk kandidatov, ki so v spomladanskem roku prvič opravljali in opravili maturo, je 18,76, povprečna ocena pri slovenskem jeziku in književnosti je 3,07, pri matematiki 3,34, pri angleškem jeziku 3,40 in pri nemškem jeziku 3,43.
Jesenskega roka se bodo lahko udeležili tudi kandidati, ki želijo svoj uspeh izboljšati, ter tisti kandidati, ki so iz opravičenih razlogov prekinUi junijsko opravljanje mature ali se je niso udeležili.
Vsi tisti, ki želijo opravljati maturo jeseni, se prijavijo na svoji šoli takoj, najkasneje pa do 29. oz. 30. julija. Pisne izpite bodo opravljali med 28. avgustom in 1. septembrom, do 5. septembra pa bodo šole izvajale tudi ustne izpite. Z rezultati jesenske mature bodo kandidati seznanjeni na šolah, in sicer 19. septembra.
Teden, ko se Je penilo pivo
Nekateri prisegajo, da ni poletja brez dobrega piva. In letošnje pravo polete seje res zffčelo v znamenju peneče se pijače. Ne le zato, ker je bila konec tedna v Laškem največja slovenska veselica s pivom in cvekem (jasnoje, da bi bilo piva več od cve^a), m mnoge še bolj zato, kar je prišlo do »povezovanja« med največjima slovenskima pivovarnama. Laška Pivovarna, katere direktor je bil pred leti tudi sedanji prvi mož Gorenja, je (skupaj s »svojo« Radensko) odkupila Četrtinski delež ljubljanskega Uniona. Ocene te odločitve so bile različne: eni so mislili, da gre zfl maščevanje, ker so pred mnogimi leti Ljubljančani prevzeli laško pivovarno in jo potem ukinili, drugi so to ocenjevali kot običajno potezo v kapitalizmu, v katerega stno zabredli tudi pri nas. Taki primeri so že bili in še bodo, le da morda (niso bile in) ne bodo tako odmevni. Kadar kaj zadeva Ljubljano, je pač pri mnogih ocenjeno drugače. »Da bo nekdo z vasi prevzemal firmo iz metropole!? Lepo vas prosim!«
In k(> eni tudi lake nakupe imenujejo iffice, so se res začele prave igre. Na sceno 5o že stopili nogometaši in v pokalnih tekmah sta se oba šaleška kluba (Saj sodi Šmartno ob Pakiše vedno v Šaleško dolino?) dobro odrezala. Ruden ji po pričakovanju, šmarška Era za nekatere bolj nepričakovano, bolj srečno. A kaj hočemo, sreča je na strani hrabrih. In če Jo to znak za začetek tekmovanja v prvi ligi, lahko pričakujejo še več veselih vexli iz etinih nogometnih logov. Dmgačne igrice smo lahki) zasledili v zvezi s pivo velenjsko damo tenisa. Te so le delno povezane s teniškimi polji, loparji in žogico.
Kaj hočemo, tudi take stvari so del vrhunskega športa; pa je to komu všeč ali ne. Prijetno pa za mnoge gotovo ni.
Se pred poletnimi fmčitnicami .smo .slišali za osnove ustavnih sprememb, ki naj hi določneje opredeljevale tudi regije, zaživela pa je tudi posebna delovna komisija, ki naj hi pripravili spremembe zakona o fmancimnju občin. Obe temi seveda zanimata tudi naše območje. »Spisek želja« o novih občinah je zdaj na ustreznem državnem mestu, tisto, kar naj bi zapisali v spremenjen zakxm o financiranju občin, pa naj bi bilo po mnenju nekiUerih naravnano lako, da bi v precejšnji meri zavrlo prizadevanja za naslajanje novih občin. Predvsem takih manjših.
Zadnji dnevi .so bili zelo pomembni tudi za maturante: eni so se že začeli veseliti, dnigi bodo morali upan je na veselje prestaviti na jesen. V ponedeljek so biti znani rezultati letošnje mature. Oh tem se seveda znova poraja vprašanje o ustreznosti sistema, ki maturante tako dolgo v poleije pušča v negotovosti Tako so imeli tudi tisti, ki so se v ponedeljek sicer veselili pokxwjen precejšen del počitnic. Za trdno jih je bilo v uspeh prepričanih le malo; pa .še ti niso vedeli, če bodo imeli dovolj točk, da se lx)do brez skrbi vpisali na fakulteto, ki so jo izbmli Drugačne .stvari so »okupimle« te dni našo starejšo generacijo. Usklajevanje pokojnin! Da nekaj več bo, že vedo. Tisti, ki bi radi spoznali celoten sistem usklajevanja, so še na trnih.
m k
Dijaki Šoisliega centra Veienje uspešni na maturi
Zadovoljni s točkami, Ici krojijo prihodnost
Nestrpnost, nervoza, zaskrbljeni obrazi ... Takšno je bilo ozračje v ponedeljek, 16. julija, pred gimnazijo Velenje, ko so maturantje dobili rezultate mature. Pričakovali so, kako bo usoda usmerila pot njihovih življenj. Obraze mnogih je kmalu okrasil nasmeh, bilo pa je tudi nekaj solz in razočaranja. Vendar se bodo tudi te po kratkem razmisleku posušile in tudi ti bodo upamo uspeli življenje speljati na prave tirnice. Po prejemu rezultatov smo o občutkih povprašali nekaj gimnazijcev.
Kaja Avberšek: Maturo sem sicer zelo dobro opravila, vendar mi to nič ne pomaga, kajti o mojem vpisu bodo odločali sprejemni izpiti. Vpisala sem se namreč na industrijsko oblikovanje in na likovno pedagoško, Iqer je bilo potrebno opraviti sprejemne izpite. Rezultate le-teh pa izvem šele avgusta. Lahko se zgodi, da ne bom nikamor sprejeta. Glede sprejemnih izpitov nimam nobenega občutka, ker se mi zdi, daje veliko odvisno od sreče in dneva.
Tomaž Hudomalj: Z rezultati mature sem zelo zadovoljen. Pričakoval sem približno toliko točk, kolikor sem jih potem tudi dobil. Neverjetno vesel sem in nimam besed, s katerimi bi lahko ta občutek opisal. Vpisal sem se na novinarstvo in mislim, da z doseženim številom točk vpis ne bo problem in se zelo veselim svojega nadaljnjega študija. Moja želja je postati dober novinar in nekega dne komentirati katerokoli svetovno prvenstvo, na katerem bo sodelovala in zmagala Slovenija.
Jernej Jakob: Z rezultati mature sem prezadovoljen. Vpisal sem se na pedagoško fakulteto - geografija in pedagogika in računal sem, da bi moral za sprejem dobiti 20 točk. To mije uspelo, zdaj bomo pa videli kako se bo stvar odvijala naprej. Če ne bom sprejet na to fakulteto pa sem pod drugo željo vpisal fakulteto za šport, kjer je bilo potrebno opravljati sprejemne izpite. Rezultatov še nismo dobili, ampak mislim, da sem se dobro odrezal, kljub temu, da mi je plavanje delalo nekaj težav.
Daša Buršič: Maturo sem sicer pisala zadovoljivo, vendar bi lahko bilo boljše. Za stomatologijo rabim kar precej točk in upam, da bom sprejeta. Mislim pa, da smo tudi kot generacija maturo dobro pisali in da jih je večina zadovoljna. Na koncu pa je vedno tako, da je večina sprejeta in zadovoljna s študijem.
Naděžda Stankovič: Rezultati mature zame niso bili bistvenega pomena, kajti omejitve nisem imela in tako že vem, da sem sprejeta. Študirala bom pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zdaj pa so se zame začele brezskrbne počitnice, kijih imam namen maksimalno izkoristiti in jih uživati. Veliko bom na moiju, odšla bom na Ribno pa tudi v hribe. Mislim, da smo maturo na gimnaziji dobro opravili, saj smo bili več kot 95 odstotno uspešni.
19. julija 2001

INTERVJU
Pogovor s članom uprave Gorenja, odgovornim za prodajo in marl<eting, mag. Franjem Bohincem
áá
Enostavno moramo rasti!
99
Z^cKlhii o uspehu, bi lahKo n» kr;)lko iKcnili /^Klnjv dc'scdcljv poslovHnjH (forcnja, sft} so gn í/polnjťVj)ll ncnchnivxponí. ^c posciTťJ tO velja 7A lansko, jul>i* lejno klo, ko je/^ trenutek, ta-knil, kojc p<»fiorťlu j^alvana -vez s priiktično cclotnd proizvodnjo. 74;ledalo, dn .se podira* jo thi pod ntt^aml. l<>da vodstvo jv znalo tu<n najhujšo krl/u Iz-koristiti 7ii nova .spo/nHnj», rezultat tegu pa Je bil še veôji v/pon, prodiijni in proizvodni reki»rc]. Vodstvena ekipa (>orc-nja vsega tega seveda ni dtiživ-[Jala tako enostavno, vmes je bilo velik» kriz,v6isih ni l>ilo videti izhixla, skratka njihov vsak* dunjik je tudi takrat, ko i/i^lcda vse ^ujbolji^^ prc^xl / nenehno konkurenčno tekmo, z merjenjem moči s svetovno naj* us|)e^ncjsimi proizvajalci.
C) t«im, o trenutnih prodajnih možnostih Gorenja ter o njihovi nadaljnji viziji, smo sc p^ígi^-varjali s članotn uprave odgovornim Y/a prodajo in nîarketing niag. Franjem Bobincem.ki jez Gc^fcnjcni povezan že vei kol 15, let, V Gorenju je od ioia 1986, zaOelje kot pomoćnik dj-reklorja im>za v takratnein Gorenju Conunerce, nekaj let kasneje je postal direktor izvoza, leta lyyt). ko se je zgodila reorganizacija in so v GA pridobili V5C svoje poskwne funkcije in se zaokri^žili kot ceKwiîo pi'idjct-jepaje postai direîaor lija v (ÎA. (Jd lei a 1993 do 1998 je bil generalni direktor G oren je ve-ga podjetja v Parizu, nato pa se vrnil v Upravo Gt'îrenja. kjer je udgiMuen za prodajo in marketing.
# (iavpud liohinac. katem t' tfl-(itijem obdobju zflstavijvna poic-Zfl stt vam zďi zfl ravoj (lomija sv pffsehej pomembna? Ma|<. Kranjo Bobinac: Kar nekaj jih je bilo. ena izmed njih pa je prav gniovo reorganizacija leta 1990. ko je gospod Jože Stanič, takratni predsednik Gorenja Commerce, postal predsednik Gospodinjskih aparatw. íiorenje (iaspodínjski aparati, ki so bili prej izključno proiz-
vcxjni. so takrat prev/eii uidivse ostale funkcije, prodajo, nabavo, marketing, tinanve, kadre in se skratka zac»krožOi kot cekwito podjetje. Nova organiziranost je prinesla vcčpozilivnili usmeritev, usklajenih dogovorov, osredoločanja na resnične probleme in je biia osn<wa nadaljnjih u.spehov Gorenja.'^
#	Pomembna prelomnica je hila fuiti izffiha jit^oxíovan-skega lrf{a, xpna Iragedija^ nasiitlnji trenulťk pa izzšv za uspemo prU/obivanje no-vih zafuevnih frgov. Ma|i. 1'Vanjo Bobinac: "Izgubili 22 milijonski Irg. ki se ti v trenutku zmanjša na 10 tîdstotkov - na dva milijona Slovencev, pomeni za vsa-koekoiiomijo tragedijo. Res smo bili v Ctorenju lakrai veliki izvozniki, polovico prt^izvodnje smo i2va2ali, pa vendar, kose ti to zgodi dobesedno čc/. noč, ka?e vse, da ni več reSitve. Mnogo mukotrpnega dela smo opravili, preživeli veliko kriz. se lotili racionalizacij in za-tegovanjapasu na vseh nivojih. /ares je biki težko, vse skupaj včasih kar brezizhodno, saj nikoli nisjno vedeli, ali bomo uspeli pravočasno zbrati denar za plače, da o vlaganjih za nujno pcitreben razvoj sploh ne govorim. A. ko zdaj oziram nazaj. vidim, da je ravno la kriza rodila nove uspehe, na.i še večji prodor na tuje trge."
#	Kaj pa lastninsko preohlikova-nje. V (iorettju ste ^ pravzfl' prav uresničili zelo pozna? Milj». Franjo Bobinac: "'ludi
to je po mojem mnenju v zadnjih letih ena izmed najpo-menibnejîîih potez, /a la proces smo se zavestno odločili pozno, saj smo želeli podjetje najprej očistili balasta, predvsem pa se ubraniti parcialnih interesov, Menim, da smo nalogo opravili zelo dobro." 0 Kljub iezhm časom in pomanj' kanju denarja za razvoj, fega ni-koli nixie opustili. Mag. Fr«nJo Bobinac: "Vedno smo bili dovolj ve liki vizion a rji.
da smo vedeli, da ba'z razvoja ne bi> napredka. Vsa leta smo vlagali lakovpridobivanjc ni>vih trgov. na.^"> bolj^^p<.>zicij(ï na že osvojenih, prav \ako pa tudi v niwe prc^izvode, ki so v celotni zgodovini (iorenja na^i vlečni konji. Tudi. ko smo prioritetno reScvali kratkoročne probleme, smose zavedali, daje treba misl-
liti na razreševanje dolgoročnih, saj pť)stanejo tL če nanje ne mislih pravočasno, èc prehitro kratkoročni.''
# Radi poiídarjaíe, da je Irg neiZ' prosen, konkurtuca i:jemno huda. To verjetno átíife vedno bolj, Se posebej ztlaj^ ko .se vse bolj prebijate med najicspeŠnejŠe. Kako vam uspťia prcmaumaíi ovi-re?
Mh^. Franjo Bobinac: "Mív gi,)če smo včasih Že kar dojgí^čas-ni, ko nenehno govorimo, da je konkurenca neizprosna. A enostavno, toso dejstva in nažalost se zadeve v tej naši branži bele tehnike resnično zaostrujejo. Na eni strani se združujejo proizvajalci in so vedno močnejši, vedno večji, je pa bolj problematično, da sc v evn^pskem in svetovnem merilu povezujejo trgovci, uvajajo lastne blagovne znamke in tov^ z namenom, da lahko tebe kot dobavitelja čim prej zamenjajo. Ali pa pritisne-
jo nate. da lahko oni le ceneje prodajajo.
Uspeva natn zau», ker smo že dovolj veliki, da imamo do-kaceno ekt^immijo t>hsega in to je zelo pomembno, drugi sirani pa smo dovolj majhni, da smo lahko dtwolj okretni, da z.a-nimive ideje hitro udejanjamo. Organizacij-ska struktura je namreč dovolj sploSčena, da se o dobrih pobudah hiiro di^vorimo. Tu pa so 5e člo-veiOci (xhiohi, ki so vCn>renju res na zavidljivi ravni in so pravzaprav element kullu-re, na katerem so gradila vsa dosedanja poskwodbtva, od prvega graditelja Gorenja. Ivana Ate05ka dalje. Slovenci ludi sicer znamo bili gostoljubni in na,ii prodajni-ki imajo te vrline. Res je. da se je potrebno pt'^sto razdajali. dobesedno "metati na zobe" ko imamo obiske poslovnih partnerjev, res pa je. da se potem ti tudi radi vračajov naše okolje in delajo ptîsle T nami. Pa Se eno prednost imamo Slovenci, /.namo improvizirali in se hitro "obrniti" tudi v najtežjih situacijah. #.So pogoji poslovanja v Sloveni' Ji primerljivi z moino.\tmi podtf' hni h konkurenčnih evropskih proizvajalcev? Na katerih pO'
dročjik tnenile, da so podaji slah^, kje pa menile, da imate Morda določene pralnosii. uf^od' nosi i?
I^Vanjo Bobinac: ''Prednost so nekoč bili strc^ dela. vendar na tem pi>dr<.^ju Slovenija deiiniliv-iic» ni več država v kaiero bi tujci vlagali v področje bele tehnike. Malo prednc^stije sicer morda Se, vendar jih bliskovito izgubljamo, saj so pritiski na plač'c izjemno veliki. Poleg tega pa je naša mala državica zelo draga, pritisk javnega sektorja naplačv pa nerazumen. In ker vlada pri tem (tudi sedanja) ni diwolj restriktivna. se ustvarjajo nelogična razmerja, ki p<5Vzročajo nezadovoljstvo. V Skwenijj se ot-cpamo tudi ^e z vedno veliko inflacijo in zaostankom rasti
Kovinoplastika Benda
Novo visoko priznanje za kaicovost
"V»ak ccrtinitiit kakovosti jc potrdilo o urejenosti in dobrem p4».>ilo>'anJu v kateremkoli okolju ali dejavnosli. V našem podjetju smo po tem si.stemu uredili celotno proizvodnjo in adniini* stracijo. I^tsiovni partnerji to seveda spoznavajo in inajodž' niti, zalo 7^U)>;^op<Kfjvlju, s katerim sodelujejo," Je dejal dt« rektor družinskega podjetja Ko-vinopbistika i/Na/arij FVanc Benda preden mu je minister za evropske zadeve Igor Bnvčar p«>delil certitlkďt kakovosti ISO *HHí2. novo priznanje torej v nizu prejšnjih, s katerimi Je podjetje koval«» in potrjevalo kakovost poslovanja in uspehe na tej ptKjIagi.
Pomen naporov za Ticnehno dvigovanje kakovosti so pt>udarili tudi min Lster igor Bavčar, predsed-nik izvršilnega cxhîora sUwcn.^kc obnne zbornice Slaníslav Kram-berger. nazarski župan Ivan Pur-nat in drugi gostje na pculelitvi v nazarskem grodu Vrbwec. Nji-
Med obiskom sodobno opr&mijenih proizvodnih prostorov
hiwa skupna ugotovitev je bila Še, daje kiikovost poslovanja nuj iitîsl ob vstopanju v Evropo, da jc teh primajij v Sloveniji sicer precej, a vse premalo v manjših in srednjih podjetjih, tako uspešna podjetja kot je Kovinoplaslika Betida pa veliko pomenijo tudi za razvoj okolja v katerem delujejo, zlasti ker cKJpirajo nova delovna mosta, Pcxijelje Benda deluje že 2X loto. ý.c kmalu po ustanovitvi so začeli hitro povečevati proizvod-
njo \n postali pomemben kooperant velenjskega Oi>rcnja, pa na-zarskili Molih gospcKlinjskili aparatov in tovarne t rakioijev Štore, prav tako pa nekaterili večjili po<l-jetij v bivši skupni državi. Po razpadu j ngosltivajiskcga trgasosvtv je cilje usmerili na tíúíoóiiíí iržišča in ob nenehnem razvoju, lastnem /nanju, trdem delu in inovaiivno-sii. je zraslo družinsko ptxJjcrjo. ki danes zapi^slujc žc 60 delavcev. Podjetje je poštah"» eden ključnih
dïbaviieljev tlmie BSM f íišr i aparati Nazarje, ki deluje v okviru skupine Btvseh - Siemens, preko njega p,i posrc<lno Izvozijo preko 7() odsliUkov svoje proizvodnje. S stiiii^iiH povečevaiíjeni proiz-vt»diije hO znotraj malega gcvipo-darstva razvili mrežo ko^^rantov ii^ tako posredno zagi^lavljajo delo in zaslužek Sc vsaj 150 zaposlenim.
Jasno je, daje podjetje uspešno sledilo lehnoioškin). kakovost ti i m in organizacijskim zahtevam s've-tovnega trga in konkurence. V Ic-lili lWdo20l)0sozamenjali8í) ixJslot kov si rojev in naprav z najsodobnejšimi, V podjetju pomembnejše naloge že prevzemala sinova s svojima řenama. ob tCEU pa ne kaže zanemariti stalnega izobraževanja na tehničnem in tehnološkem področju. Lani so .«kj prcselilivni:jve poskwne prostore in leu->s prejeli cerlifikal kakovosti ISO 9002. kar le ptuijuje njiliovc napore in pravilno razvojno usmeritev.
mjp
tečaja (izvozniki na to že dolgo i>pozarjamo - lansko leto je bilo teh nesc^razmerij manj, letos pa se /Jiova pt^javljajo).
Str^^Ški repromaterialov pa so po drugi sirani žc dolgo izenačeni. saj večino materialov kupujemo pri velikih proizvajalcih. p^'idc^bno kol kt>nkurenca.
#	Že lahko ocenile polletna poslovanje Gorenja?
Mag. Kranjo Bobinac: "Ol>seg prometaje glede na razmere na trgu (na nekaterih trgih, Še zlasti na nam zelo pomembnem nemškem, vlada precejšnja retv-sija). ugtxJen. Pravzaprav imamo srečo, da smo razpršeni v kar 60 driav in nam pannei na lansko rekordno prodajo tako še vedno dvt)številčno rasle. ZcUi uspešno prcxiajamc^ Štedilnike nove generacije Širine.MK), elektronske pralne stroje PROLO-GICAi, linijo PINTWARIN A in nekatere hladilnike. Največje ra-sti pa v letu 2001 beležimo v Skandinaviji, na Hrvaškem, v Cirčiji in na C'eškem.
Tudi na področju strukture prodaje uresničujemo straleške usmeritve. Bela lehnika predstavlja v strukturi H5, ostale dejavnosti pa [5 odstotkov, kljub temu da je še pred tremi leti predstavljala 93-odstolni delež, do leta 2(K)3 pa naj hi kljub Še naprej veliki rasli znašal ta delež bele tehnike 15 odstotkov. 'lo seveda pomeni, da naše osla le dejavnosti (pohištvo, strojegradnja in orodjarstvo. trgovina, inženiring, gostinstvo) dobri> delajo in ravno na teh področjih imamo Še večje možnasti rasli.
Ti pokazatelji so z.adovoljivi, nisnici pa zitdovoljni z rasijo dodane vrcdiK«ti in dobička, ki zaradi stroškov ne narašča tako kot hi želeli. Ib nas čaka še ogromno dela.
#	Na tq>u pa ni.ite le no področju
prodaje^ tudi sami ste tam, prepuščeni borznemu /pihanju.
Mag. Franjo B<tbinac: "Slovenska borzna gibanja so povsem nekigična. borzni tr^je nelikviden. dogc^dkov pa seveda tudi mnogo premalo. Pravzaprav je Živahno le, kadar se pričakuje kakšen Špekulaiivni prevzem. To je bilo v zadnjem obdobju na pc^dročju pivovar-stva, bančništva in larmacije. Z gibanjem vrednost i naie de Ulico vsekakor ne moremo biti ziido-voljni, saj je to, da dobro delamo, da smo dosegli rekordne rezultate in nenazadnje tudi izplačali dividende, le malo vplivalo na njeno višino, med tem. ko je lani, ko je pogorela Galvaria, le ta v trenutku močno padla.
Nekaj se bo vsekakor na tem podrt'>čju moralo spremenili, ali bo poslala slovenska borza bolj transparelna, bolj likvidna in bo del kakšne sveiovne bone. ali pa bomo mtvali tako veliki V.o\ smo mi, sami poiskali ptHi na tuje."
#	Zaenkrat ste eno ti.\ith podjetij.
kije ^ slovenskih rokah. Kakwe
pa .so .Kíraieskť vizije?
Mag. Franjo Bobinac: "Da bi bili .Še naprej v slovenskih rokah in bili čim večji, ker enostavno moramo rasli, ker smo lahko samc.^ tako konkurenčni, to pomeni, da lx>mo še naprej uresničevali to strateško vizijo. Rasti želimo tudi na cwnovi kapitalskih povezav. 'R^ seveda pcv meni, da ne bomo čakali kot tarča, da bi kdc^ prišel kupovali naše dekže. ampak bomo iz po-
trebe prirasti kupi>vali nekatere iirme po katerih se že oziramo in lega ne skrivamo.".
#	Eden ijnecl va.^h adutovje vse-kakor smi.vel za csteliko, ki jo poudarjale na vsakem koraku. Želite imeti lepo in urejeno oko-Ije, ietiiavnajpa ste spc^nali, da morajo biti lepi tudi vaši proiZ' vodi. Vjttbilejnem petde.V!tem le-tu ste /rô.w, pa tudi sami sebe^ dobesedno šokirali z linijo Fi-ninfarina.
Mag. Franjo Bobinac: "^Ino-vaiivnosi in U^p dizajn sta žc dol-govospredju naših razmišljanj in ludi odločitev, da pritegnemo ksodelovanju italijanski studio. znan predvsem po oblikwa-nju avlomí»bil(w,se je pozakala kot izjemno dobra. Ob tem jc nc5Vo ludi to. da smo prvič v /^(^dovini Ciorcnja zenotno p<i-dobo zasnovali aparate vseh družin. Poudarim pa naj. da je osnovni dizajn sicer prispeval Paolo Pininfarina, da pa so pri snovanju aparatov sodelovali naši domači oblikcwalci in razvoju iki. Ncwa linija je bila tudi izjemno dobro marketinško uskb-jena Seveda pa mislimo že naprej. / gospodoni Paolom Pininfarina smo se dogovorili, da nekako nadaljujemo lo zgodbo o uspehu in čez dve leti naj bi na tržišče spet prišli n<wi proizvodi. 0 Ko sle laos aprila na prilotf urinih .slovesnostih predajali namenu dveletni ciklus velikih na-loih, .\le dejali, da sie s tem sklenili obdobje velikih vla^nj. /ti očitno ni tako, va.fe ambicije sv .fe napr^ zffla velike? Mag. FVanjo Bobinac: ''Morda smo sklenili tibdoi>je tako velikih naložb, /ikdfiji dve leli bile te precej višje ustvarjene amortizacije, predvsem /aradi gradnje nwc tovarne hladilno zamrzovalne tehnike. A to, da ne bi vlagali, bi pomenilo stagnacijo. V tej !>ranži je pač lako kol čc bi plezal po strmi steni, Ko si na sredini, lahko greš samo naprej, poti nazaj ní. Naložbe so edina mcížnost, da greš naprej, liako da jih v naslednjih letih nili slučajno ne ustavljamo, seveda pa jih bomo morali b<''lj uokviriti. Med novosuni, ki jih pripravljanu v, naj omenim novi generaciji Šle-dihiikov 600 in vgradnih pečic, vgradne in piidpultne hladilno-zamzíwatne aparate, hladilnike večjih dimenzij, začenjamo pa Uidi s pripravami na novo generacijo pralnih strojev.
#	Zad/ijih desel let doseffite neverjetno rasi, lani kar rekordnih 20 odstotkov. Vili ko ra.st pa načrtujete tudi v prihodnje, saj naj bi že ť naslednjih dveh letih povečali svoj delež na evrop.'àiem tr^a s 3 na f)dsfotka. lako sle zapisali »' stratmkem planu olflikova-' nem pred poldnt^m ki oni. Kako gledaie na le velike ambicije danes?
Franjo Bobinac: 'Takratsone-kaleri ocenjcvali naŠe plane za preoplimistične, z veseljem pa lahko pi>venJ, da jih za dve leti prehitevamo. Tisto kar smo si zastavili za leto 2003, smo že dosegli.V Evropi že imamo •V'^-t^sttnni tržni delež, o/iroma čc odštejemo tiste tipe aparatov, ki jih sami ne delamo (pralni stroji s poltijenjem od zgoraj, mikrovalovne pečice, pomivalni stroji), dosegamo že 4_5-otlstol-ni tržni delež."
■ Mira Zakošek
HVALIMO, GRAJAMO

19. julija 2QQ1
Velenje dve leti po Enteri
Natanko dve leti mineva kur smo Vc'k'njćani gostili mctlna-rtHino k<miisij(k v tukmovnnju li^icnCc ťlonilu, ki nam je tudi dodelila najvišje pri/nanje-/lato metl^djo. Sredi julij» let» 1999 jc Velenje /arcs žarelo in cvctcio, vse tisto, kar ni hilo urejeno, pa jv imeli» občinsko vodstvo jasno «lêrlnne plane, i'redvsem pa so od^ovonii tii* krat poudnrjR-li, dit Vdcnja ne urejajo z^olj /alo, d;i Ih> le* po (e oh obisku visokih gostov, a m pil k ho tnkšno (udi < »stal o.
Pa so ohljuhc k.ir hliro iclc- Dviilclipti
PoŠta
Okolica vetenjske poste Je vzorno urejena, zato pa se toiiko bolj bode v oči po» sušeno drevesce (tam je že od iariske po» mladi!)
osvojitvi laskavega priznanja, jc pc>t.U>ha Velcnjit /:iî prccej dni-ga^m, predvsem pa iii niiJ od prcUsiavljcnili projektov, oíimo jc .sicdslev/riredn<iVAlrÂ.'vanjc ùi kopijo (rjvc manj. predvNv'm pa je mki šibka U^ka odpravljanje de, kijo pov/roCijo razni nepridipravi, Zal jc tega veliko, mnogo prcveC. A i'golj/jaaž;anje nod listinu. ki jim ni mar v kak.^n okolju /:ivijf> in jim je najvc«5ji užitek,
Trava
Posnetek je sicernarejen pred dnevi (morda so vmes odgovorni že naredili red). Takole porasUe brežine nam nikakor ne morejo biti v ponos, pa tudi plevel se z njih širi na urejene bližnje zelenice!
Urejeno
H/šn/K stanovanjskih blokov Stantetove 10'IB ibrahim Selimovlč si resnično zasluži pohvalo. Takole tepo urejena oko//ca je njegovo delo.
uničevanje i^upncga premoženja ne v^xli njkami>f. Največkrat s^^ to mladi, ki tako razp^^rcjajoviJek energijo. So pa na^i občani, ki jili oêiino nismo /nali primemo v/^iv jili in jim «xlgiworni red in mir tudi ne znajo in ne uspejo stopili na prste. Škoda jc torej, da mora-nu> ležko pii.služeji denar, ki l>i ga iah ko namenili /a ctvigna^ga skupnega standarda v veliki meri porabili /a popravljanje na ta naCin pov/rt'ïCene sksxle. Ali ne hi hilo holje.i^e hi ta sredstva rabili recimo za uredilcv bazena v Velenju, za kakýio novo igrjUi na oiroiskem igriSOu, za p*>s^idohiicv ee.sl, '/M kakino prireditev...
Seveda la Cas v Velenju ni vse slaho. Predvsem velja pi")hvalili mnoge ol>Cane- .Slevilo urejenih balkonih je vse veije. prav tiiko pa je urejena ludi većina okolic individualnih stanovanjskih lii.s pa ludi nekaterih stanovanjskih hlo-kiw. kjer slanwaici ne ćakaji^ veí.
da bo Al okiilico poskrbcki "inc-sti^'. ampLik si^ weli zadeva» v svoje rt'>kc. Morda bi bilo vredno razmislili. da hi tovrsltK, zaenkrat sanii)inieialivne c\l(oíÍtve ptisa-meyniki^. nagradili-/.a mesto bi bilo to gotowi najceneje. PcKbhiio snic redno delali pred dvema letoma, ko smo lutli sami želeli kar ijajholj podpreti aktivmwti za naSega niesla. smo se v naáem uredništvu tudi to poletje odločili za uvedht^ rubrike Hvalimo, grajamo. Upamo, da b<Mno tuJi lokrai v vi]o pripc^mogli k lep^'niu videzu našega mesia, /a tokrat pa smo pripravili oJ)iirnejSc^ foioreportažo, Foio-^afije s<> same po sebi doNtilj /govorno in naj bodo tistim, ki odgovorni «di pa zaslu^ii za iak.snt> stanje v cîpomiiK ozirtv ma vpi^hvalo.
■ mz, foto: vos
Rožice
\Mnogo je v Velenju takole iepih balkonov, pogled In razvese(fu/e/o mimoidoče, a žal
ki pritegnejo ni vse tako.,.

Kotalkali&če 1,2,3,
Ena največjih sramot Velenja je vsekakor kotalkališče, kjer je bilo nekoč eno izmed središč šport' nega in družabnega dogajanja. Danes je vse skupaj bolj podobno odpada. Na prvi in drugi sliki vidimo» kaj je ostalo od elektroinšta-lacij, druga pa prav gotovo ne potrebuje komentarja. Celovita razrešitev tega športnega centra, M je po tem. ko je zamrlo delo nekdanj zelo uspešnega koiatkarskega kluba, zagotovo terja velika fmančna sredstva, a le malo dobre volje, da bi vsaj pospravi// naviako.
♦
'-«IV ^^
Trg
O težavah Kardeljevega trga, ki je primer slabe urta-nisdčrye zasnove, smo že veliko pisali, pa kaž», da je vse skupaj resnično nerazrešljiv primer Za kaj je predvidel arhitekt tole čudo, ve verjetno samo on.
Luc
Tudi tale luč je delo "nepri' dipravov", če hočemo ali nočemo, treba jo je zamenjati!
Koš
Res je, da so koš zažgali nepridipravi in res je tudi, da počno to zelo pogosto. Pa je treba za namestitev novega Čakati toliko časa? Morda pa bi vetja-lo razmisliti o namestitvi košev, kijih ne bi bilo mo-goče skuriti.
19. julija 2001

REPORTAŽA
Prometa je vedno več, ceste pa izpred 20 let
Voznikom manjka strpnosti, občini pa denarja
Kot simo zapisali 2k prejšnjič, k(i smo pisiili o parkiranju v mestu je reševanje prometnih v Velenju in okolici zelo Sirokii, najbň niktili dorei^ena tema, Ker je promet živ in se nenehno spreminja. In ker smo živi tudi uporabniki in udeleženci v prometu. mHrsikd}\j preveč, marsikdaj prehitro užaljeni in nestrpni. Napake pa vseeno opazimo (predvsem drugih), kot tudi možne rešitve. Zato nersa-nje po;;os(o ni neupravičeno. Skupnost (občina in držiiva) pa je tukig zato. da jih rešuje. Pri tem je Velenje, vsaj kar se drž;ive (iče, še vedno obravnavano kot slepo črevo. k:u'občutimo ob vsakem potovanju iz mesta pniti avtocesti. Koroški ali Sa-vii\jski dolini, pa seveda z avtoceste proti Velenju. Šoštanju... Na občini Velenje pravijo, da rešitve vedno ob!It^j<úo, pniblem pa je zagotoviti denar za njihovo uresničitev.
Tone Brodnik, predstojnik Urada za javne gospodarske zadeve pri MO Velenje pri pogovoru o prometu in iiodočili novostih na tem področju najprej poudari; »Strpnosti nam v
našem mestu močno primanjkuje. Že ko poskušamo uveljaviti kakšno novo pridobitev; je vedno problem. Ko smo pred kratkim urejali dotrajano Šaleško cesto, so na tibčino prihajale ceio peticije naših obč.mov, ki jih je obnova zelo motila. Pa vendarle gre za skupno pridobitev, ki jo je plačala držiiva. Kar je ob okrnjenem občinskem proračunu /elo pomembno. Promet, ki je l)il načrtovan pred 211 leti. seje zagotovo bistveno povečal. Ceste v mestu so mn(»(>o preozke in tega se zavedamo.« Vendar imajo tudi tu težave - če žc olxina hoče razširiti kakšno mestno eesto, ji občani, kol v primeru mnogo preozke Glcn-kovc, niso pripravljeni odpro-dati nekaj svojega zemljišča za Širitev ecstc in ureditev pločnikov. Mimogiede - Etenkova je dobila vsaj novo asfaltno prevleko, saj je bila prej najbolj dotrajana ccsta v mestu. Sedaj to ostaja Stanetova, ki naj bi tudi kmalu prišla na vrsto. Predvsem pa pri obnovi mestnih cost načrtovalci pronKîa poskušajo poskrbeti tudi /a kolesarje in
pelješ iz celjske smeri v mesto, pa moraš biti pravi mojster, če ceste ne poznaš, da se pravilno razporediš po pasovih in potem zvijugiinjem prečkaš križišče, da prideS na ustreznega »Zavedamo se. da moramo na najbolj obremenjenih cestah, predvsem vpadnicah, zgraditi desne in leve zavijal-ne pasove. Le tako bomo lahko razba-nienili promet. » pravi Brodnik. Ob tem razloži, da
kr<\jša povezava, ki pa bo potrebovala se veliko strokovnih tehtanj.«
Tovorni promet - še ena mestna zgaga
Cesta talcev, del mestnega cestnega ringa, je bila pred kratkim obnovljena, a po njej vsak dan še vedno pelje ogromno to-vornjiikov, ki jih pol vodi v industrijsko cono. Zanimalo nas jc, kakšne rešitve so predvidene.
Kidričeva cesta, od križišča pri nakupovalnem centru, bo kmalu dobila številne nove semaforje. Ti sicer že stojijo, zgrajena je tudi nova avtobusna postaja, delovati pa bodo pričeli jeseni. Bodo razdalje med semaforji res premajhne, kot se sprašujejo mnogi občani? Pokazal bo čas in praksa.
Ko se mudi, gre tudi po peš coni?!
Vozniki smo vdikokral brezobzirni, ko gre 7,a to, da do cilja pridemo na čim la:qi (in čim bližji) način. Ni važno, če je zato treba kar po peS coni, kar se v Velenju pogosto dogaja. Včasih je po Vodnikovi ccsli, coni. rezcvirani za pešce, ki vodi od šole Aniona Aškerca mimo Gimnazije, kot napravi promelnici (na posnetku).
pešce. Če je le dovolj prostora za izgradnjo njim namenjenih prtv melnih površin.
Več policistov prometnilcov?
Mnogi občani so prepričani, da bi ob prometnih konicah veliko pripomogli policisti prometniki v križiščih, ki še nimajo semaforjev in so močni» obremenjena. Eno takih je križišče proti Šoštanju in Lokovici, na-spmti podjetja ESO. Zjutraj in okoli 14. ure gre tam prav po polžje. Bi policisti lahko to omilili?
Župan Srečko Meh o tem pravi: »Ztdnji dogovor z županom občine Šoštanj je bil, da skupaj napišemo projektno nalogo in potem podpišemo pismo o nameri. Pri ureditvi naj bi sodelovali Premogovnik in obe občini. Najprej bo treba urediti projektno dokumentacijo, kako uredili to križišče. Možnosti sla dve- krožišče ali pa postavitev semaloijev.
Ione Brodnik dodaja: »Za lo križišče, ki leži na Šaleški magistrali, smo že naročili študijo, celo diplomantka iz Šaleške doline je na to temo luiredila dobro diplomsko nalogo. Pokazalo se je, ker je zaradi širitve industrijskega kompleksa ESO
predviden še most, da bi bilo krožišče bolj smiselno. A to je republiška cesta. /at<» rešitve načrtujemo skupaj z državno direkcijo za ceste, saj jo bo tudi fíniuiťiriila država. Naše je, da »zlobiramo« in da »pritisnemo« na držav<», da bodo to tudi uresničili.«
»Pri policistih pa je problem večplasten, » dodaja župan. »Mislim, da jih je mnogo premalo. Kadarkoli pokličem komandirja. mi pove. da ima sicer operativno policistov dovolj, ko pa jih razporedi na vse tri izmene. in jih pošlje na mejo in ostale naloge, pa mu jih ne ostane dovolj. Težko se je dogovoriti za njihovo prisotnost pri usmerjanju prometa, To se je pokazalo pred kratkim, ko na Oljski cesti, vpadnici v mesto, semalor nidelat. Vk<micah sosicer urejali promet, a so zato trpele druge nah)ge. Ministru Bohincu smo ob zadnjem obisku pcmudi-li rešitev, da bi iz proračuna MO Velenje llnancirali nekaj policistov. ki bi delali le na področju MO Velenje.« To je hijda vzel na znanje, drugega pa nič.
Manjkajo desni in ievi zavljalni pasovi
Celj.ska cesta v Velenju je ena najbolj obremenjenih. Ko se pri-
Križišče, ki ga največ ljudi pogovorno imenuje »pri Polaneu», para živce voznikom predvsem ob prometnih konicah, ko tu promet čisto zastane. Poleg tega je križišče zelo nevarno, nesreče v njem pa prepogoste. Odgovorni iščejo rešitve, verjetno pa bo strokovno najprimernejša ureditev krožišča. Vendar, ko bo prišlo na vrsto.
Bo promet bolj tekoč in varen?
Semaforji na Kidričevi
Na Kidričevi cesti v Velenju, od križišča s Šaleško do križišču s Tomšičevo in Efenkovo, bodo po novem kar štirje semaforji, od tega dva na novo: tisti v križišču proti Kardeljevem trgu oziroma pošli in tisti proti lekarni. Na tem odseku Kidričeve bo novo tudi avtobusno postajališče za lokalni promet. ozin)ma premaknjeno više v Kidričevo.
Medtem ko se eni navduiSujojo nad tako ureditvijo prometa, pa so drugi skeptični. Dvomijo, da bo to lo, kar si Vc-lenjčani želijo. Sicer pa bo praksa pokazala, aii je bila odločitev prava.
Kaj si o taki zgostitvi semaforjev misii projektant z Zavoda za urbanizem Velenje Aleksander Kneževič? »V mestni občini Velenje, kjer,so sc odločili za to rešitev, so prepričani, da bodo .semalbiji dobro delovali in omogočili tekoč promet, čeprav jih bo res veliko. Pravijo, da bodo zagotovili zeleni val in da ne bi smelo prihajati do za.slojcv in problemov, tudi v največjih konicah ne. Sam osebno nad semaforji ni.sem preveč navduišen, ker slavim na krožna križišča. So pa semaforji ena izmed najbolj učinkovitih rešitev, da pride pešec varno čez cesto, čeprav je možnost za lo vedno tudi nadhod ali pa podhod. Vendar sla obe rešitvi veliko dražji. Tudi mene zanima, kako bc.«
■ mkp
Avtobusno postajališče bodo »premaknilii< viaše na Kidričevo.
razporeditev pasov določajo na državni ravni in da tukaj občina ne more veliko pomagati. So pa pred časom na Šaleški cesti, ki je zelo obremenjena tudi s prometom proti Slovenj (iradcu, na semafoijih uvedli zelene puščice za zavijanje v levo, ki so jih na priporočilo policistov kmalu ukinili. Ugotavljali so, da so ljudje zaradi napetosti prezrli, da je bila rdeča luč in zelena puščica, v križišču pa je prihajalo do nesreč. »Sediy uvčyamo novo japonsko avtomatiko za semaFor-je. Skorjy vsa križišča smo že modernizirali. Nazadnje delamo nova križišča pri pošti in bazenu. Vsako leto odslej bomo modernizirali dve križišči. Več kot 2(1 let stara avtomatika ne zdrži obremenitev, tudi zelenega vala zaradi zastiirele tehnologije še nismo uvedli. Upam. da bo 21)02 cela Šaleška urejena z novimi semaforskimi glavami in avtomatiko.
Dostikrat govorimo tudi o razširitvi Šaleške ceste in celo obvoznici. Da bi torej Šaleška postala hitra cesti) skozi mesto. Če to niU'edimo in uvedemo leve in desne zavijal ne pasove, dva pa naravnost, bi pnmiet bistveno razbremenili,« jc prepričan Brodnik.
Zupan pa dodaja: »Obvoznia» mimo mesta je skoraj neracionalnu graditi. Kadar dolurzuje-mo, daje promet velik, vsi, ki štejejo promet na vpadnicah, ugotavljajo, da je večina prometa namenjenega v Velenje, na delo ali po nakupih. Le del prometa je tranziten, zato se z izgradnjo obvoznice promet v mestu bistveno ne bi zmanjšal. Zato v bližnji prihodnosti ne načrtujemo izgradnje posebne obvo/jiice mimo mesta od Celja do Slovenj (iradca. je pa v nekaterih rešitvah predvidena
da končno spravimo tovorni promet iz mesta. »Rešitve imamo tudi tukiy, nimamo pa denarja za izvedbo. Psi tudi potreb in možnosti, kijih imamo. Problem je tu zato, ker smo predvideli razširitev Ceste talcev. do luitere ni prišlo, ker nismo uspeli odkupiti zemljišča. Zato se bo tovorni promet počasi preusmerjal skozi Pes-je. doku man tac i jo že pripravljamo. Leto 2003 bo verjetno leto, ko n^j bi začeli graditi podvoz za tovorni promet v Pesju, saj ho investicija ogromna.
Partizanska ostaja počasna
Mnogi se spraiiujcjo zakaj po ecsti mimo podjetja (îorcnje, uradno imenovani Partizanska, ni dovoljena večja hitrost kot 51) km/h. Na občini so žc posku-šali pridobili dovoljenje ocl drž.ave, da bi hitrost povečali na 70 km/h. Večkrat, vendar wdno neuspešno. Brodnik obrazloži: »To je državna cesta, vendar so vsi inšpektorji in stroka, ki so ocenjevali stanje na tej cesti, negativno ocenili dvig hitrosti. Predvsem zato, ker so v Pesju izvozi na t<» cesto zelo pogosti. Ne razumemo pa. ziikaj je to bilo v mnogih drugih krajih v Sloveniji možno, pri nas pa ne. To smo povedali tudi ministru, na Direkcijo za ceste RS pa smo poslali mnogo vlog. Dejstvo je, da ho Partiumsiui slej kot prej morala spet postati štiripasovni-ca, kiir je že bila, pa je z<iradi neustrezne dokumentacije spet »postiila« dvopasovnica.«
Vprašanj o ureditvi cest in prometa je z.agolovo še veliko. Vseh •SC tokrat nismo »lotili«, zagotovo pa se jih bomo žc v bližnji prihodnosti,
■ Bojana Špegel
Irenej Jerič ■ mlad velenjski pisatelj
Za začetek kriminalka
Irenej (ime Je dobil po teti ireni) Je petn^sštietni dijdk velenjske ^imniizlje in obelnven, mlad pisule(i. ki Je pred približno dvema mesecema pri Založni^tvii PdzoJ v Velenju izdal svoj pnenec« kri-minalko Dež. Ni nujno, da stvari v življenju vedno dobro končajo, je glavno sporočilo kriminalke. Da je dobra pa doka/:u-je tudi dejstvo, daje vvelenjski knjižnici ves čas izposojena.
Idejo za Dež je Jtibil v času, ko so veliko por<)čali o računalniških virusih in o vdorih v računalniške sislemc, o Icm snemali tudi veliko nimov. Ker v Sloveniji še ni bilo podobne knjige, seje odločil nekaj o lem napisali kar sam. Najbolj mu je všeč način pisanja uspešnega pisaieJja Miehaela Chriehtona. znaneg.a predvsem po knjigi in isto-
iHMHu:i V/a mH:Tii:ia.iiSTi po»
f'
>
ik
imenskem lilmu Jurski park. Vendar, kol sam pravi, ne želi pisati Lako kot on, kcrjelo nemogoče, rad bi le, da bi ljudje njegove knjige prebirali s lakšno vnemo kol prebiiajo Chrichlo-nove. Dobra knjiga je za Ireneja tista, ki je ne moreš od-liv.ili, preden je ne prebereš do konea in lak-šne so po njegovem mnenju Ch rie h tonove.
Poicg kriminalnih zgodb mujeviečše znanstvena faiila-slika, tako da njegove naslednje knjige morda ne bodo vse kriminalno obarvane. Vendar zaenkral šc ne piše nove knjige, ker mu primanjkuje idej zanjo. Ideje se mu po-rodijo ob ogledu kakšnega dobrega filma in to je morda razlog za njegovo ljubezen do teh. V gimnaziji se kol pravi ljubitelj film.ske umelnosli udeležuje filmskega krožka. Najbolj \^eč mu filmi kol so Sedem, Malriea. Osumljenih pel, Padli in drugi. Zanj je dober film lisli. ki je originalen in dobro odigran. Poleg hollywoodskih filmov se navdušuje tudi za nizko proračunske filnie, ki so mnogokrat narejeni zelo kvalitetno. Ne mara "happy endingov" in zalo je toliko lM>lj navdušen nad inovaiivnosijo in domiselnosljo nekaterih filmskih u siva jj alee v.
Polog filma tudi zelo rad bere. vendar je v mlajših lelih lo precej bolj pogosUi počel. Zdaj prebere le še katóno Zîues dobro knjigo. P^îlegChrichtona najraje Siephena Kinga in podobne avtorje.
Veliko časa posveti raCoinalniku. kjer s prijatelji preverjajo kako-vosl Jiovih video igric, in televiziji, ki mu v teh vročih, lenobnih dneh dela družbo.
■ Katja Koželj
Gostilne med obema svetovnima vojnama
Že naš znani pisatelj in kronist življenja na Slovenskem v 19. stoletju Janez Irdina je v enem izmed .svojih spisov zapi.sal naslednjo modrosl o Slovencih: "Samo zaradi lakiUe in zeje gre Slovenec malokedaj v krčmo, zene ga Ije hrepenenje po zabavi, pil drušlvu v zavezi". In zares, gcislilne so že od nekdaj bile eno izmed središč dru:^abnega in družbenega življenja na Slovenskem. Njihova vloga ima v naši zgodovini poseben pomen, ki še ni p^wsem riizsvciljen. se pa počasi zavedamo ludi tega pomena (npr. p<^men gmtiln in pijače privolitvah v 19. in v začetku 20. stoletja ins lem seveda neposreden vpliv na politično življenje ild.). (îostilne so že od nekdaj odpirali v središču mest. vasi. Irgov, v bližini sejmišč, ob pomembnejših prometnicah (furmanske gi>slilne), cerkvah, milnicah ild. Za gostilničarje so bili zelo pome mbni zlasti sejem.ski dnevi, .saj je bil takrat za vse zaslužek največji. Krnel je namreč velikt>krat vse, kar je zasluzil na sejmu, pustil v Irškili trgovinah in gostiJnah. Zanimivi>je. da je bilo lakov mestih, kcu tudi v trgih in v vaseh navadno na kupu večgi>stiln inv.sakaod teh je, kljub skromnemu prometu, le nekako uspevala. Seveda je bila ponudba v takratnih gostilnah kaj drugega kolvdanašnjih, pa vendarle so lahko ljudje v laki gostilni zapravili ce-[o premoženje.
VzuČeiku 20. slolelja je bilo v Šoštanju in njegovi okolici kar 16 gi^sliln in dva hotela, v Velenju. kije bil takrat manjši kraj, pa 10 gostiln. Velik vpliv so imele gostilne tudi na narodnobudileljskem področju, saj je bila večina (ali pa kar vsa) bralnih, pevskih in gasilskih dru.štev. sokolskih in podobnih organizacij ustanovljena ravno v gostilnah, ki .so jih vodili narodno zelo zii-vcdni ljudje, liiko je bila npr. v Biisistovi gostilni v Družmirju leta 1882 ustanovljena Šaleška čitalnica, lela 1893 pa v Ki>ru-novi gostilni v Saleku "Kmečko bralno društvo gornje Šaleške doline", Nekateri gostilničarji kmalu spoznali, da lx) njihov promel večji. Če bodo prirejali tudi veselice s plesom (.silvestrovanja, marli-novimja, miklavževanja. pusUwanja), raz-
ne druge zabave, srečelove, gledališke igre in podobno. Gostilne so bile seveda tudi zelo primeren krajzakvarlopiree. kijih je bilovnaših krajih preccj. Poleg vsepi so bili p<.)gosli ludi goslilniški prelepi, ki Si) se kar prevečkrat končali s hudimi poškodbami ali celo s smrtjo (zek) upt'^raben predmet za prelep so bili goslilniški sioli in celo "late" z go,slilni.škcga plola). Tudi v zgodovini gostilniških pretepov Šaleške doline je znanih kar nekaj primerov, ko so se pretepi končali zelo tragično.
Pi'înudba v večini gostiln je bila skromna.
večal konec ledna, še p<>sebej ob nedeljah dopoldan po končani ali pa že kar med nedeljsko mašo (predvsem moškiJ,v okoliških gostilnah pa ob nedeljah popoldan. ko so ljudje krenili na sprehode v okolici^ mest, vasi in trgov in seveda ob plačilnih dnevih, koje ludi marsikateri velenjski "knap" v enem samem dnevu spustil po griu celoten zaslužek. Veliko se je listi čas pv>pivalo ludi po neprijavljenih goslilnali «ili *'pušelšankih". V eni i/med takih gostiln v okolici Velenja so na primer na lelo iztočili ludi pt^ več "poU)vnak^w" ( 1 polovnak je 280 I) domačega sadjevca ("lovkeca") in šmarnicc. Zn marsikaterega kjnetaje bil zalo lahko to zelo donosen posel! Zanimivo je ludi lo. da so se posamezni .sloji prcl")ivalsiva, razne družbe in skupine, privrženci pc)liličnih strank 1er dnigi, radi zbirali samo v določenih gostilnah. zalo je veljalo nepisano pravilo: "Po-
Go^fl/na v muzeju na Velenjskem gradu (FOTO DK)
ponavadi je bilo mogoče le kaj popili, kuhinj gostilne navadno niso imele, oziroma so pripravljali le skromne obroke hrane. Od pijače je prevladovalo vino. domači sadjevcc in žganje ler seveda brezalkoholne pijače, kol so malinovec. soda, po-kalica v ^kraherlih" ild^ Pivo je na nase tržišče začelo prodirati šele konec 19. in v začelku 20. stoletja in sprva ni naletelo na ugoden i>dmev; šeie sčasoma so se mu ljudje privadili (v Velenju zlasti rudarji, č-epravst^ ludi ti raje segli po "lovkecu", doma pridelanemu sadjevcu, ki je bil tudi cenej.ši). Cjo.siilne so bile med tednom relativni) slabo obiskane, obisk pa se je po-
vej, v katero gostilno zahajaš in povem li. kdo si." liidi oprema takratnih gostiln je bila obisku primerna, torej zelo skromna. Navadno je imela goslilna le en pn>slor namenjen gosiom, le izjemoma so imele nekolikih večje gostilne dvći ali več ločenih prostorov ("cksira cimrov") za zaključene in p<>scbne skupine.
No, in če hočete še danos doživeti čar lake gosiilne, se morate podali v muzej na Velenjskem gradu, kjer imajo urejeno rekonstrukcijo lake gostilne iz tridesetih lei 20. sloletja.
■ DK
w
Mesto Šoštanj - 90 let w
Zaradi vsega zapisanega vpr-vih Ireh nadaljevanjih lega kratkega prispevka posvečnega 90-lelnici mesta Šoštanj nas seveda ne preseneti vcUka pozornost, ki sojo pogrebu Hansa Woschnagga posvetili v glasilu spodnje štajerskega nenišlva »Deut&chc Wachl«. Poleg že citininega nekrologii, sta izšla v 26. številki dne prvega aprila Še dolgo poročilo o samem pogrebu in priložnostni zapis o p^^kojiiiku. V slednjem so, tipično, Še posebej slavili njegovo borlv> proti skwenstvu. iako pravi članek, daje bil Ilans Woschnagg velik in Čvrst sle-lxT.kini podpiral le.š(\štanjske-ga nemšlva, temveč nemško stvar po celotni Šaleški dolini. Poleg lega pa pravi, da je njegova skrbi za razcvet nemške (I) industrije, nemške obrti, pozitivno jačanje nemškega elementa, še pomembnejše kol njegova borba proti slovenski iiroganlnosli (Î). kije svoj vrhunec doživela v uničenju Piisojil-nice v Šoštanju. Na njegov pogreb so se pripeljali vsi nemški politiki iz t.i. Spodnje Štajerske: dr. Richard MerkchI, celj-
ski župan dr. .íabornegg, Ra-uschcr, dr. Bayer, Cîuischek iz Velenja, baron Muller iz Slovenj Gradcži, dr. Ambnwchilsch ild. Poleg lega pa so prišle ludi delegacije vseh gasilskih društev daleč naokoli, .saj je bil Ilans Woschnagg znan kol velik podpornik gasileev in gasilstva 1er usliuiovilelj šošlanjskc-ga gasilskega društva. Poleg članov lega so prišli ludi gasilci iz Družmirja, Velenja, Pobcelc, Vojnika. Dobrne. Brežic, Laškega in Vidma (danes Krško). Že iz lega seznama je moč videti kako daleč je segal vpliv in kako daleč je posegala podpora Man sa Woschnagga.
Vsekakor je potrebno zapisali, da je v prvi vrsti delo in uspehi llansa Wo.schnagga lišio, kije privedlo do lega, daje bil le nekaj mesecev po njegovi smrti trg Šoštanj promoviran v mesio. Gotovo pa je, da je bil sam tiki tudi neke vrste za-hvjiiji Avslro-Ogrski drŽavi kraju, ki je v tako kratkem času postal iz slovenskega trga prava trdnjava nemštva na Spod-nje.štajerskem. O tem pričajo tudi rezullali drŽavnozbi">rskÍh
Piše: Tone Ravnikar
volitev junija V)] I leta. ko je bil v okraju Šiwtanj - Marenlvr — Slovenj Gradec - Gornji Grad i/voljen sicer slovenski poslanec Velenjčan dr. Karel Versiovšek, vendar je bil eden redkih t>ki>lišcv, kjer je izgubil proti nemškemu kandidatu Werdniku ravno Šoštanj (77 glasov za Verstovška in 186 glasov za Werdnika). Te.sno v korist Verstovška pa je bilo ludi v ibpolŠtci, medlem koje drugje po Šaleški Mini Versiovšek gladko zmagal. Zalo ludi ne čudi. da so slovenski časiniki le s králko vestičko pt«premi-li povzdigo irga Šoštiuij v me-sio, medtem ko se je Deulsche Wichl o tem oliširneje r«izpisa-la. 28. junija so posvetili inavgu-raciji S<'>štanja v mesio članek z naslovom »Trg ŠošU'inj privzdignjen v mesio.« V članku kihko beremo: »Pt>djelni trg je v zadnjih letih zajel razveseljiv zalet, ki nu eni slnini na temelji na vestnem Nemškenj gospodarstvu v okolišu in na drugi strani na i/jemni rasli velike usnjarske tovarne Franz Woschnagg in sinovi, katera je prerasla v svelí.wno firmo. Prav ta-
ko pa cveli Šo.štanj ludi zaradi njegovih vodečih ljudi, in med njimi jc potrebno posebej izpostaviti pokojnega župana I lansa Woschnagga. ki so vodili trg z jasnim ciljem meščanstvo v trgu ojačali. Najmlajše mesto Spodnjega Šlajerja prisrčno pozdravljeoo!«
Že istega dne so bile izvedene ludi volitve novega mestnega župima. na katerih je enoglasno zmagal Franz Wosch-naggmlajsi, bralHansíí Woschnagga, za katerega pravi isti časnik, daje preiskuŠeni naci-
onalistični prvohirecv najple-meniiejšem smislu besede, mož. ki jc že dolga leUi v službi Sudmarke in Schulvereina, se pravi dveh stebrovs katerimi so poskušali poněmčili slovensko Štajersko 1er bo gotovo z enako zavzetostjo opravljal svojo službo kol župan in služil svoji komuni tako, kol je to pred njim ludi njegov l^ral Ilans.
Ponovim naj za konec lo, kar sem zapisat že v spremni besedi ob ponatisu Hribcrnikove zgodovine mesta Šoštanj: »Ne glede na to. kako je pri.šlo do
povzdignjenja trga v mesto, je Šoštanj še danes mesio ravno zaradi dejanj in aktivnosti, ki jih je izpeljal Hans Woschnagg do lela 1911. Vsekakor je dejanje tako pomembno za zgodovino in današnji status mesta, da ga nikakor ne smemo več ignorirali ler ga je potrebno obeležili in se ga spominjali z vso potrebno hvaležnostjo in zahv<do.« Prav la namen pa ima ludi leksl, ki si ga, hvaležni bralec, ra\Tiokar prebral.

UDUSn IH CÂSOPISHI MOm * RÂIHJSKI IK OSOPISKI MOZAIK
Poslušanosí radijskih programov raste, ugotavlja v svoji raziskavi Media Pool. Tudi lokalnih. Za večino teh velja, da sodijo na svojem območju med najbolj poslušane programe in uspešno konkurirajo tako regionalnim kot nacionalnim!
Za potrebe raziskave Media Poola »Radio-metrija 2001«, podatke so zbirali od 12. marca do 8. aprila, so anketirali 15.000 posameznikov. Iz analize, ki so jo opravili izhaja, da Radiu Velenje raste poslušanost, da letos dosegamo celo višjo poslušanost od lanske. Hidi raziskava Mediane kaže nekaj podobnega, namreč, daje Radio Velenje ohranja, če že ne povečuje poslušanosti. Ti podatki nas ob vse večji konkurenci, ki vlada na radijskem področju, lahko samo veselijo.
Raziskava Radiometrija Media Poola je pokazala, da radijskim programom na dan prisluhne 76 odstotkov prebivalstva. Poprečna dnevna poslušanost pa znaša dobre tri ure.
Posamezni mediji se raziskav lotevajo tudi sami. Za nas seje z njo spoprijel David Kovač, študent ekonomije, smer marketing, kije raziskavo opravil na terenu v prostoru, kjer poslušajo Radio Velenje. Seveda smo z njo želeli ugotoviti predvsem, kaj je tisto, kar vam v našem programu ugaja in kaj bi spremenili. Bili bi vam radi namreč še bolj všečni, še bolj vaši, zato bomo vse kar je zbral, podobno pregledali in skušali čim prej v praksi tudi udejani-ti.
■ mkp
Barbara Jedovnicky
Petfe je njena ljubezen^ strast^ ielo naiin iivlienia
Barbara je študentka fakultete za farmacijo v Ljubljani, večino svojega prostega časa pa posveti petju v mladi velenjski pop-rock skupini, z imenom SenZa. S petjem se ukvarja že od vrtca, v skupini pa poje dve leti. Petje zanjo ne predstavlja več zgolj
zafe
NA KRATKO
POP DESIGN
Predstavili so novi, že šestnajsti, album, tokrat s predelanimi starimi uspešnicami. Med njimi je tudi »nova« skladba »Prihajam domov«, po kateri album tudi nosi Ime. Plošča je bila že pred Izidom prodana v 2000 primerkih!
NUDE
Celjska skupina predstavlja svoj novi album »Drugačna gravitacija« na vseslovenski turneji. V Velenju jim bomo lahko prisluhnili na Noči ob jezeru, v soboto, 21 .julija
KONCERTI
Konec avgusta (29) se obeta Sloveniji še en velik glasbeni dogodek. Na hipodromu v Stožicah bodo nastopili Marilyn Manson, Papa Roach, Allen Ant Farm in Sldd-harta.
EVROSONG 2002
Evrosong 2002 bo 25. maja v glavnem mestu Estonije, Tallnu. Tam so že začeli graditi novo večnamensko dvorano, v kateri se bo tudi odvijala finalna prireditev za Izbor najboljše evrovizljske popevke prihodnje leto.
SOUND ATTACK
Nekaj težavic pri uspešnem pop duetu. Potem, ko se Pika pripravlja na vlogo mame, se je Simon Š-urev, moški del dua Sound Attack, pojavil z novo pevko Špelo, seveda pod Istim Imenom. Očitki s PIkIne strani seveda niso Izostali, a jih Simon z argumenti zav-rača.Čakamo epilog.
ORLEK
Simpatična zasavska sfojplna pripravlja novi album, ki naj bi Izšel septembra. V teh dneh zaključujejo še snemanje videospota, potem pa odhajajo na zaslužene počitnice. V tem času se je njihovo članstvo povečalo z osem na devet, saj se jim je pridružil še en kitarist.
hobija, pač pa je postalo njen način življenja. Je nekaj, kar jo spremlja vedno in povsod. Največji cilj ji predstavlja uspe-
CHRSITINA AGUILERA
ti s SenZo, vendar pravi, da je glasba zelo nepredvidljiva, zato želi dokončati študij farmacije in si tako zagotoviti poklic. Na lokalnem območju so SenZa ena izmed najbolj priljubljenih skupin, sedaj pa se uveljavljajo tudi drugje po Sloveniji. Kmalu nameravajo posneti tri nove f)es-mi, kijih bomo lahko poslušali na radijskih postajah po vsej Slo-veniji. Po Barbarinih besedah so že sedaj, glede na to, da so še mladi, veliko naredili, seveda pa upa, da bodo v prihodnje še uspešnejši. Barbara je edino dekle v skupini, vendar se z vsemi člani odlično razume.
Kljub natrpanemu umiku snemanj, nastopov in šole ji še vedno ostane nekaj časa za prijatelje in fanta Roka, rada pa se s starši odpravi na vikend, kjer si lahko malo odpočije od napornega urnika. Kadar ima čas teče, prebere kakšno dobro knjigo ali kaj dobrega skuha. Letos si, zaradi snemanja v studiu, dopusta na morju verjetno ne bo mogla privoščiti, vendar upa, da ji bo uspelo na moiju preživeti vsaj kakšen vikend.
DARJA SVAJGER Z NOVIM ALBUMOM
Predvidoma na začetku septembra bo izšel novi album mariborske pevke Darje Švajger. Skladbo »Poljubila bom nov dan« so poslušalci že imeli možnost spoznati in marsikdo je bil pozitivno presenečen, saj je skladba živahna in plesna, kar za
21. avgusta bo izšel album z demo posnetki Christine Aguile-re, ki jih je kot štirinajstletnica naredila za neko manj znano diskografsko družbo. Demo posnetki so predvsem promocijskega značaja, z njihovo pomoqo pa je Christina poskušala skleniti pogodbo s kakšno večjo založbo. Objavi posnetkov je sprva nasprotovala, saj naj bi šlo za tehnično in glasbeno precej slabe izdelke, a se je na koncu, za primeren denar, o katerem pa ne želijo govoriti, le omehčala. Kompilacija z naslovom »Just Be Free« bo tako vendarle prišla do njenih oboževalcev.
HouseMouse
Minuli mesec, le pol leta po LP prvencu "TransFormArs" in dva meseca po objavi EP-ja s šestimi remixi originalne kreacije "Buy Me", ki bo objavljena posthumno leta 2164 ob 200. obletnici rojstva avtorja, je Stane Špegel alias HouseMouse, objavil že svoj tretji samostojni glasbeni projekt. Gre za LP »Disco Biscuits«, ki razveseljuje z več kot uro avtorske house godbe. HouseMouse je tokrat obdelal skoraj vse različice te, tudi pri nas, vse bolj cenjene klubske plesne glasbe - od ambiental ho-usea do hard housea. Nektere izmed njegovih kreacij je bilo mogoče slišati tudi 19. maja na spektakularni prireditvi Design Of Love III v Velenju, na kateri je glavno vlogo igral sloviti Carl Cox. HouseMouse je takrat na house floru odrolal enoumi live-act in zanj požel izrazito pozitvne kritike.
Na novemLP-ju »Disco Biscuits« je dvanajst skladb, med njimi tudi remix (quazilatino-cut) že omenjene »Buy Me«, ki je bila več tednov
na lestvici slovenske klubske glasbe House FM (najvišje na tretjem mestu). Na svoje spletne strani je skladbo uvrstila tudi največja svetovna on-line agencija za iskanje talentov -pariški musicprod.com, ki posreduje med avtorji in menedžeiji nekaterih največjih svetovnih založb.
»Disco Biscuits« je album, ki prinaša predvsem plesno glasbo, čeprav je v njej začutiti tudi močan vpliv drugih glasbenih tokov (predvsem techna), po katerih je avtor, kot član številnih zasedb (PIN, DIG, WORM, Bio-Net. ..) plul v preteklosti. Številni vplivi rezul-tirajo v zelo raznolikem glasbenem izdelku, v katerem najdemo izredno širok spekter različnih ritmov, ki pa še vedno ostajajo v okvirih house produkcije. To nenazadnje dokazuje tudi presenetljivo velika uporaba vokalnih vzor-


K-i I' I
I

11/
cev, pa semplov trobil in pihal, česar doslej pri avtorju nismo bili vajeni, ^irka piškotov skratka, ki jo vsekakor velja poskusiti.
■ M/Č
novo skladbo s tega albuma se je Darja predstavila tudi na letošnji Slovenski popevki.
HARRISONOVA BORBA Z RAKOM
Nekdanji Beatle, kitarist, pevec in avtor, George Harrison, se že nekaj časa bori z zahrbtno boleznijo - rakom. Prvič je bil zaradi raka na griu operiran leta 1998, letos pa so mu rakasto tvorbo morali odstraniti tudi iz pljuč. Pred kratkim je bil George na svoji tretji terapiji, tokrat radiološki, s katero so švicarski zdravniki napadli še neidentificirano vrsto raka. Po mnenju zdravnikov je George terapijo dobro prestal in za zdaj ni znakov, da bi jo morali ponoviti. Najmlajši član legendarnih Beatlov je prepričan, daje bolezen posledica dolgoletnega kajenja, ki gaje sicer dokončno opustil pred dobrimi .štirimi leti-
MICHEL JACKSON
Ameriški pop zvezdnik Michael Jackson v največji tajnosti zaključuje svojo najnovejšo zgoščenko z naslovom »Invin-cibile«, ki bo predvidoma izšla 25. septembra. Prva pesem, »-Rock My World«, bo izšla 4.
septembra, video spot pa bo na ogled že od 6. avgusta. Zgoščenka bo izšla pri založbi Epic, ki je del korporacije Sony Music. Vodstvo Sony Music seje že sestalo v Parizu in poslušalo pesmi, ki jih je pripravil ameriški
pevec. Michael, ki bo 8. avgusta praznoval 43. rojstni dan, je javnosti nazadnje leta 1995 predstavil dvojni album »History«, na katerem je zbranih njegovih 15 največjih uspešnic.
■ sta
PiSEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9,30 in po poročilih ob 18.30,
1.	MODERN TALKING - Last exit to Brooklyn
2.	WHEATUS-Teenage dlrtbag
3.	PRAGMA • You are aiive
LESTVICA

Daljin dosedanji glasbeni repertoar ni bilo običajno. Pri založbi Nika obljubljajo pester nov album, poln tako nežnih balad, kot tudi živahnejših skladb. Z
I
■
I
■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 15. julija:
1.	VASOVALCI: Neki vam povedu
2.	OKROGLI MUZIKANTI: Oh ta presneti čas
3.	SLAKI: Na ohceti
4.	GOLIČNIK: Ti si rib'ca, jaz sem kit
5.	Ml TRIJE: Vsi na kolo
Predlogi za nedeljo, 22. julija:
1.	DOBRI ZNANCI: Janez je nerada
2.	LIPOVŠEK: Ob rani zori
3.P0DKRAJSKI:Nikarne	pozabi
4.	POLJANŠEK: Veselo v Kamnik
5.	ŠALEŠKI: Metlin ples
8 glasov 7 glasov 6 glasov 5 glasov 4 glasovi
I
■
I
■
I
Vili Grabner

... /fir- ■ I
-Franc Sever, uspešen podjetnik, sam zase pravi, da )e edini politik, ki se mu ljubi tudi delati (je svetnik v mestnem svetu, predsednik krajevne skupnosti, predsednik občin* skega odbora SDS, visoko pa kotira tudi v stranki na državni ravni), bo letos z družino le se] na morje. Lani je rekel, da ne gre, saj se lahko namakajo kar doma. Pred hišo je prav v te namene - da mu ne bo treba na morje - zgradil bazen. A sin Miha. brihten fant, je lansko poletje se verjel, da je doma isto kot na morju, letos pa ne več. Bazen gor ali dol.
•Del harmonikarskega orkestra Premogovnika Velenje, ki sicer šleje kar osemnajst članov, je pogost gost številnih prireditev. Letos so nastopili celo v Wrberku, na festivalu narodno zabavne glasbe, kjer so se menda neznansko zabavali.
V ospredju Bojan Lajlar. Včasih je bil »strašen« roker, član ansambla Nazaj k zvezdam. Potem, ko je postal inženir, pa je ugotovil, da ga še najbolj sprosti >»frajto-nerca«.
Od desne proti levi: Aleksander Nežmah kot ekonomist skrbi za finance v občini Šoštanj, Simon Miklavžina, kot veterinar Veterine Šoštanj za živali v Šaleški dolini, Peter Učakar pa kot komercialist iz M cluba za to, da so ljudje oblečeni. Sodijo v isto generacijo, družijo se že od majhnega, skupno pa jim je to, da prisegajo na senco, če je kje v bližini kak dober plr, toliko bolje.
AKCI Likâlnik, PHILIPS	JA! Hladilnik, GORENjE	« 2
HI 535.	R 274 TB.	
i^m .		g
14.990	63.090	t J
Sušilnih las, PHILIPS	Dvovratni hladilnik,	i G « e <
HP 4834.	GORENJE	-i cc
	K25THYLB.	i er
5.390		S
	80.990	
Ponudba velja od		
13. do 26, julija 200r		
TtgovskI ttnw MERKUR Kidričeva 2 b. VEUN|E, t«i : H i	MERKUR	
tKfnen^ M8 M19 v sobetD mM B in T V uro.	Ustvarjamo 2adovo>|stvo	
Uporabnike kcmunalnih stoitlev obveščamo, da ni{>rebltr>e ret^maclja glede oskrtM sporočajo dežurni službi î^unalnega podjela na telefone:
ENERGETIKA: 03/B96-12-SG VODOVOD: 03/B89-14-20 KIUIAUZACUA:03/BB9-14-00
V primeru reMaoiacIje glede obračirrta pokličite:
-	za Individualne Mfe: 03/896-11-50 ali 896-11-52 • za blokovno gradnjo: 03Í^96«11-46 ali 696-11*48
-	za Industrijo:	03/896-11-44.
Pitnilll se boiB. ta lota nUaiiielje reiene v (IninlSei niHui rskul
FRKANJE
Ne za ljudi
ICakrsna koli so ?e pri/uidova-nja. da bi Prclogc priključili SoStanju, nekaj drži. V icj akciji pa re.s nc gre za ljudi!
Čistka
Cc sodimo po lom, kako so rudarji pomcth sPalomo, lahko pričakujemo, da l>odo Vc-Icnjčani odslťj igrali bolj ćiiii nogomcî.
Od zgoraj
Obntwo cc'sic Luití - Ljubno žtí dolgo krojijo oni od »zgoraj« - v/ Ljubljane, /daj, ka^c. so sc nadnjc rc.s .spravilv Sc resne icžavc od zgoraj. Na gradbi.iic sc s pobočja nad
njim usipa kamenju.
Pestro
v icni Cmi mnogi premi.<lju-jejo. kako naj si popestrijo do-past. /.d mnoge je pri lem dobro pi«krbela davkiirijie ciic je 7 odločbami razveselila, druge razjezila.
Bolni šoštanjski ZD
SlKimo. da jc tudi Softlanjski zdravstveni dom resno b<^lan. Ima hudo rano. Pravijo na-nircč» da je njegova rakrana-kanalizacija.
Selitev
Velenjski wUski tenter naj bi sc preselil od Gorenja k Premiv
g^ïvniku. Vsíij kar/adu-va prak-lićni pouk. Soiedu (îorcnju naj bi prodali sedanji prostor in sc preselili k sUirini premogov-niî^im ja<kom, A losian^ naj bi zanje pomenilo nwo.
Težave
v Velenju so §c vedno velike Icžavc s prometom. Predvsem s stoječim. Te sc res skoraj nikamor ne premaknejo.
Praznovanja
v teh dneh ,sc marsikje vrstijo razliCni prazniki /elve. Ob bolj zlati ceni pScnicc bi bilo slavje iU;žlahincj5c.
Povezovanje
Era nadaljuje svoj i^iriivem pohod. V nedeljo sc jc »razširila« tudi na Primorje.
(H
NOVI CIVIC
2001
POPOLNA SERIJSKA OPREMA: ABS, klima, elektro oprema, 4x SRS airbag, cent. zaklepanje
TM
www.ron.si UGODNI NAKUPNI POGOJI: ' LEASING
-	POSLOVNI NAJEM
-	STARO ZA NOVO
RABUENA VOZILA 03 898 47 24
NOVI Salon Velenje,
Prešernova cesta lA.
teli 03/ 89847 24
Salon in servis Slovenj Gradec,
tel: 02/ 88125 00
STREAM. HR-V
stari vici
Gangsterjevsínješel oprav-Ijdt matura. Ko se vrne. ga vsi sprašujejo, kako je bilo. Odgovori jim: ''Odlično! Trt ure so me trije spraševali, pa jim nI-sem ničesar povedal!"
• "Z ženskami pa res nisem imel sreče. "
-"KaKolomisdš?^
- "Prva ml |e pobegnila, druga je umrla, tretja je pa kar ostala prîmenli
Mujo se vrže iz nebotičnika. Ko prileti na tla. se pobere In se malo očisti. K njemu priteče nek moški In ga vpraša. Kaj se je zgodilo. Mujo odgovori: 'Kako naj jaz vem, saj sem ravnokar prišel.'
Movopečena tašča (v kratkem času sta se jI poročila sin In hči) sreča svojo dobro prijateljico. Ta jO pobara, kako kaj zakoni njenih otrok. Iztašče se kar vsuje: "Oh, grozno, da Ima ravno moj sin tako smolo In poroči tako leno žensko! Ti povem, da jI kuha, pere, pospravlja. 7z nameček je pa še ves nor nanjo; darila, rože, večerje... Saj bom še znorela!!' Prijatelji-ca: 'Ja to je pa hudo. Kako pa kaj hči?" Tašča: "Ja, ta Ima pa srečo. Nimaš pojma, kakšnega zlatega moža ima! Vse ji naredi. da ji še s prstom ni treba migniti, pa kako jo ima rad...!'

Logarska dolina
Pravi začetek prekomejnega sodelovanja
Evropskim s kup nosi s pn »gramom Plmrv nudi raznollkť in dribnidošlť možnosti pridobi* v;iiija srťdsiťv zu nujmziićnejše projekte.	poniviiilxrn Je
projekt prťkomejn^a sodelo-vanja> ki se ^a Jv z veliko delo-vne vneme in razvojnih príúik(t* vanj oprijela tudi Savinjsko — šaleška ol>m(»cna nizvojna a}>en-vija, |>rvi dosežek pa je že na dlani. To je projekt **lV2enje kmetijskih izdelkov;^* s katerim so uspeh na razpisu in Z!inj pre« jeli sredstva 1£> ropske skupnosti in Jih tudi ki»ristno vnovCih.
Osnovni namen le /ahicvnc naloge jc bil asposol^^ili pritle-kwaicc kmetijskih i/delkov i'a l'>alj mpci^en nastop na irgu. Po-
kovnjnkj na avstrijski sirani in /agolovili vse nio/m^ti /a se ho]j pogk>l»Ijcno«vJcloN'anjc. kamor scxli Uidi izmenjava i/kasenj o tr/cnju i/dclkw na kmetijah, leli i/ku^enj pa imajo sosedje ohib.
V sklopu projckla st> Izvedli tudi ivenjcvanje izdelkov. Pridelovalci se na razpis od/vali s suhomesninii izdelki in v 80 izdelki iz sadja. Strokovno pred-SI avli ov kakovosti s ptxlelilvijo plaket in priznanj so izvedli prejšnji Četrtek v domu stilCav-skih lovcev, nato pa se je preko Slo udelc?encev razdelilo v iri skupine in obiskalo iri kmetije visoko nad Lo^rsko dolino, ki so doslej na tem p^xlrtxju pi>slo-rile največ. Najrazličnejših okas-
Dobrote iz domaČega sira in sadni izdelki, za oboje so na Žibovtovl domačiji prejeli že veiiko priznanj, so bile posebej
vabljive
Da zelja po prekomejnem sodelovanju ni modna mc^ha, je
potrdi to preko sto udeležencev
Na Ložekarjevi kmetiji, ki je svoje napore usmerila predvsem v zimski turizem, so se gostje na užifI najboljšega zgomjesa-vinjskega želodca, pa tudi razvedrila nI manjkalo
leg območne razvojne agencijo s sedežem v Mozirju so sodelovali Sc A-LR Pcca. Kmciijsko-gozdan4ca zbornica i/ Celovai in interesna skupnost kmetov iz. občine Scle na avstrijskem Ko-roškeni. k scxlelovanju pa so povabili ludi kmetije / (iorcnjske.
Nakiga je bila zcki obsei^na, v njenemsklopu pasos!rokwnja-ki s sk»veiî5.ke sirani obiskali sosede na avstrijski strani In so sez-nandi s sislemom usposabljanja nosiicov dejavnosti na kmetijah, na lej podlagi so ludii2delali izobraževalni program za naše kmetije. Za tem so iAedh de-vel iisposal'^ljanj za nets i Icc dejavnosti na kmeUjah in vanje vključili L^OudcIe^cncev. za ciljno .skupino predelovalcev na kmetijah pa so izdali dve zloženki o načinu in mořnosiih regisui-ranja dopolnilne dejavnosti in o načinu registracije lurističnc kmetije. Ni dvoma, da so s lem p<wcčali usposobljenost nosilcev dopolnilnih dejavnosli. hkrati pa je zelo pomembno, da so okrepili slike z nosilci in sirc^-
nih domaćih dobrol ni manjkalo nikjer, za konec pa so se v Logarski dolini seznanili s ponudbi^ in razvojnimi načrti le alpske lepotice in njenega za-
ledja. Vsi udeleženci so ven glas poudarjali, da jc morda največ vred no druženje z cwebno izmenjavo izkušenj, kar je pi^goj za okrepitev siîdelovanja ljudi na obeh st raneh državne meje, ki si ga vsi j^c posebej želijo.
Napi")ved teh skupnih holenj so že n<wi projekti, ki jih pri-
pravlja Savinjsko - ^aiei^ka območna razvojna agcncija. rok za prijavo na razpis je zelokralck. zatoixlmora inpt»čitnicše nekaj lednov ne bo. Iz/iv uspešnosti pr\'ega uresničenega projckla je dovolj velika spodbuda za nadaljnje napore.
Mjp
Volkswagen Lupo Mojci Selan
Velenjski smučarsko -skaksilni delavci so pri lc> to.snjeni /rebanju v.stopnic /a revij» .skokov oddahnili, naveličani ncitkov zaradi lanskega pripetljaja, k» se lastnik Í7./.rel>ane vstopni« ce ni javil in ni prev/el osel>-ne^a avtoniohila. Na letošnji sobotni prireditvi hi osehni Hvto, ki ^H je |>iKJaril Avrocenter \íehv dohil znano in srečno lastnico (akoj po žrebu, pa ni bilo tako.
Srečo pri žrebu je imela Mojca Selan, Ljubljančanka po rodu, sicerzap<v slena v Skupnih razvojnih dejavnosilh Cinrcnja. karîosi jc žago lov 11H preko sindikalne organizii-cije. ki je na sobotni tekmi sicer bila. cleklrični mrk pa ji je vzel voljo In je odSia domov. Morda tudi z^io. ker njenega nn^ža. rokometnega zasvojencu in enega vodilnih med navijači velenjskih roko-
mctaScv,zaradi zadržanosti ni bilo zraven.
imn večkrat takšnn srečo? fVi igrah na srečo nima sreče, ker jih ne igra. Niti rekordni zneski na Jolu je niso zasvojili Imapare.^srečo. Srečo jiželi-mo tudi pri vožnji z novim osebnim avtom na srečo.
■ Foto.* jp
Neumorni vrtnar
Na lotograliji je neumomi Jože Vanováek iz Stare vasi v Velenju, kalerega okolica hiše je nekaj posebnega. Res da je .lože upokojeni vrtnar, ampak pri njegovih letih še ne ptiči va. pač pa pridnodela. Vso sadike vzgoji in posadi sam, sam pa pripravi tudi zemljo za saditev. Nato pa je treba sadike še zalivali injileli. Mislim, da je ireba Jožetu za ves irud česiilali. Želimo, da bi bila okolica Vanovî^kove hiŠe. na Koroški 33, Še dolgo v ponos njemu in njegovi ženi Mariji, prav tako pa ludi nam. krajanom Siare vasi.
■ Otmar Bfatnik
V vinski Gori gradijo, asfaltirajo..
»Ljudem največ
pomenilo nove pridobitve«
Tako pravi Franc Sever, predsednik svela KS Viaska (îora. ko ga povprai^amo. kdaj bodo leU>s v kraju praznovali krajevni praznik. Od osamosvojitve Slovenije naprej so ga namreč IS. junija, letos pa .so se <idk)čiii, da določijo nc^v datum, saj na sú dan praznujejo v siwednjih Bevčah in marsikje. »Bolj pomembno se mi zdi. da gradimo, asfaltiramo In kraju prinašamo nov razvoj.« Še doda Sever, preden spreg<jvorimoo letošnjih investicijah In načrlih.
Pred kratkim so namreč pripravili ra/.%jeno.sejosvcia KS. na kateri so predstavniki Komunalnega podjetja Velenje predstavili projekt izgradnje vodcmxia v središču kraja. Revizijska komLsija ga je že pregledala, sedaj pa morajo pridobiti ^e različna dovotjenja in soglasja. prt>jektant5kent predračunu naj hi vodt>vml stal preko miiijonnv kďr Je m MO Velenje, Komunalno podjetje in krajane veliko. Cena krajane ostane nespreniei\jena> to jc 350<) DEM v tolarski protivre<Íností na dan plačila prispet k^. Kreilite Imkío lahko krajani najeli pri ekološkem skladu RS, Kí^rje tudi najugodnejši. D<i avgusta računamo, da iMimo investicijski cikel z2\-ključil, i. deti pa naj hi zaceli novenii>ru let(»s. Delali ÍK)nto verjetno po fazab, pomemUno pa je, da razpeljento veje V4xlo>ada na po-<lroč>a. kjer je oskrim i vodo najlM>l| kritičita. Vsi krajani so za nas enaki, 6i\U* Ixmio vojo pripeljali do vsiike hi^,« pravi Sever.
In koliko g^.^spodinjsiev bo po njegovem mnenju pristopilo k iy.-gradnji v(.)dovoda? »To pa je ključno vprašanje, ki vse najlxdj zanima. Po mo jem Ix»d4) na k(»ncu pristopili praktično vsi. vsaj tistib, ki vode še nim<xio, to pomeni preko 2<HI gospodinj sto; Mno*
Krajani so veseli vsakega posodobtjenega odseka ceste, zato radi priskočijo na pomoč. Med našf'm obiskom so urejati
bankine ob novi asfaltni cesti.
Kersnikov dom ob krajevnem župnišču že kaže obrise dokončne podobe. Tako lepega doma zagotovo ne boste našti daieč naokoli. Cerkvi ga pomagajo graditi številni krajani, poleg tega pa jim je veliko notranje opreme ob prenovi poklonil slovenski pariament.
gi so prispevek ie plačali,«
In kaj vse so leias v kraju ze naredili? Po ogledu vseh pridobitev na razvejanem področju Vinske Ciore lahko rečemo, da ogromno. Modernizirali sc^ cvstt) v Spixlnji Cmovi (Î80 metrov), večino so II-nanclrali krajani. Prav tako so bili glavni plačniki l.'^i) me(r»kega cxJ-seka v Zgomji <f 'movi. »Velik projekt je bila cesta v Lipju, kjer smo na novo asfaltirali pr-eko300 metrov ceste in gradili še oporne zidove. Povezali smo tudi Janškovo Selo, kjer smo uredili Uiir 49() metrov ceste. V spodnjem delu knija smo sanirali 200 metrov ce-stc med domačijama Štajner in IJsar, Kier Je bilo delo zaradi težkei>a terena zelo ziihteMim saj smo bkruti z}>nidill še kanallz;)« cijo.Tudi tukuj so večino del financirali krajani. Del ceste trenut* m še urejujemo.« Skupaj so letos naredili za okoli 18 milijonov SFl' mwih asťalinih prevlek. >»Anipak le zato, ker sm» Iskali najcenejše možne rešitve. Će ne bi bili» t;iko. bi bil račun vsaj -45 milijonov SIT,« irdi Sever.
Poleg lega so uspeli uredili odv^xlnjavanjc ceste pod cerkvijo, kjer je iz Lopatnika ves čas zalivalo spodnje domačije. Pokopališče, ki so ga pričeli urejali že lani. še vedno »širijo in gradijo ?ame grolîo-ve. Jeseni pa l'H)do uredih ludi okolico.
Krajani (ne v okv iru KS. ampak kol posamezniki) veliko pomagajo In delajo pri izgradnji Kersnikovega doma ob krajevni ccrkvi-d. ki je znana po leni, da stoji na skali. Zunanjimi je skoraj končana, v nolranjosil pa nameščajo nekdanjo opremo iz slovenskega parlamenta, ki so jo pi*» obnovi le-tega dobili v dar. Vse stene so oblekli v krasen lesen opai^, namestili pa bodo ludi nekdanje parlamentarne stole. Tako bodo pridobili veliko dvorano z odro!n, pod njo pa §c eno večnamenske") dvorani).
■ 6o/ana Špegei

MNENJA IN ODMEVI
INICIATIVNI ODBOR
za izločitev naselja Letuš Iz občine Braslovče In prlkl|učltev k občini Šmartno ob Pakl
Iniciativni ?xlbor za iztix^ilcv dela nasvlja LtíluA iz obOine Bras-lovCe in prikljuCiiev k občini Šmariflo ob Paki. je nn idr li seji obravnaval in ocenil rczullatc obravnav svoje pobude na sejah obćinskiii svetov BraslovC-e in šmarlno ob Paki. V Šmarintm sose s pobudo slrinjali, brasloviki Rvciniki pa sojo zavrnili z uleme-Ijilvijo. da nima zakonskih osnov. Prav zaîo, da bi poslopek polekal lako, kot prctividcva uslrezna zakonodaja, se je Iniciaiivni odbor odloČil, da pobudo v državnem zboru vloži poslanec Milan Ko-pu-^ar.
Iniciaiivni odbor ugotavlja, da je sveloWinc BraslovCe obravnaval samo pobudo o izroditvi dela naselja Leiuiv m pa obravnaval predloga o preimenovanju !cga dela naselja v now naselje Roje. v krajevni skupnosti Letuš. Iniciativni odbor je hraslovškemu občinskemu .wetu namrcC posredoval oba predle^ hkraii. Pričakujemo p^*)-drohncjk> obrazložilev sklepa o zavrnitvi na^ pobude jiredvscm pa konkretnejšo ulemeIjitev ocene. da pobuda nima zakonske osnove. Iniciativni odbor bo kljub lakšnemu siališcu bnislovškega občinskega svela nadaljeval po-slopek preimenovanja omenjenega naselja v Roje, ker btxío s lem izpolnjeni vsi z zakonom predpissani pogoji za izIoCitev iz obćine BraskïvCe in priključitev
k obCini Šmartno ob Paki.
Župan obCinc Braskwče, Dai an GoriCar, je v pogovorih ob uslano-vilvi inicialivnega odbora zagotavljal. d:i ne bo nasprotoval p<^-budi, saj pozna stanje in probleme, zaradi katerih smo se odloČili zanjo. Zalo nas odloCilev bras-lov^kega ť>bčinskcga svela Se loli-ko b<">lj preseneCa. Še enkral po-udaijamo» da s svojim predli^gom ne želimi"» kaktffkc'jli Škoditi ol>Cinl BraslovCe. Seiilev približno stolih ljudi izenevdrugoobČinotudi ne prinaša opazne proračunske spremembe nili za eno nili za drugo. Gre le za to. ik\ nas k takšni odliKitvi sili lega omenjenega naselja in njegova cckwita navezanost na kraj oziroma občino Šmarinoob Paki. Na lo smo s prvo uradno pobudo opozorili že leta IW4. a se je gradivo nekje izgubik). Drugih pravnih možnosti za uveljavitev na.^ volje nI. zato bomo s lem pustopkora nadaljevali. dokler ne bodo izCrpane vse pravne možnasli. Predw^'m želimo v «'•dekivanju z obCino Šmartno ob Paki, ki nam ježe doslej veliko pt>magala. uresničiti na^ tri pt^glaviine cilje: uredili razsvetljavo, kanalizacijo in desni breg reke Pake. Morebiina nova meja ne bi nikakiv posegala v ntv ben vitalni del krajevne skupnosli LeiuŠ ali občine BraslovC-e. Sicer pa postavitev lable z napisom Dtv bmdošli v Letušu dalcČ od občinske meje kaže, da na.s je obCina tako ali tako že izJočila s svojega teritorija. Zalo od svetnikov v občini Braslovi^c pričak"ujemo. da bodo v najkraj.iem Času sprejeli sklep o imenovanju ntwega naselja v krajevni skupnosti Leia^ 7ii-dnjo besedo v cek^tncm postopku pa bodo tako ali tako imeli kraja-
ni sami.
Letuš. 12. 7. 2001
Premišljevanje
Nekdai trg Velenie, sedai Staro Velenie
VeČina današnjih prebivalcev Velenja nevekakcf bogato je bi-k> življenje Starega Velenja nekdaj in ga tako rekt>C podcenjujejo. Zato bi rad opisal kaj vse se je nekoč dt^ajalov njem. Trg je bil znan daleč naokoli-
V njem je bilo enajsi zđsebnili gostiln: pri Verdelu na Ljubljanski cesti, pri Zol'ka, gostilna Ibjnšck Ciril, pri KovaCicu. pri Píxajtu. priTajnšek (lam je sedaj bulet)» pri ValenCaku. hotel Majerhold. pri Stopař .Icžovni-ku. pri Hudwerniku in kolodvorska pri Edvardu Raku.
Imeli so dve pekarni ( TajnSek Ciril in Cede), dve mesariji (Pi-bemik in Edv.'îrd Rak Kolodvorski),iri mizarje (Majcen, Meh in RepiC), dva lapeiniCarja (Zgank pri mtwiu in Miha Camlek), tri kovače (Ocvirk, PrevoICnik, Valenci). dva mlina (1 lanzek Ska-za in Es Kcbrov mlin), kjer so pridekA'all tudi bućno olje, štiri Žage za hlodovino (Golovo, Spenkovíí, Edvardcw^ in Skaztv vo). Imeli so pcšloin žandarma-rijo, dva krojača (Ruda Obu in Jože Obu), manjše trgovine, tekstilne in živilske (Vilenćakv Spenkwi hiši, trgovina pajc bila tudi pri Tišierju). 'iam, kjer je danes steklaiMv^i, je bil zdravstveni dom. Vsak dan je tja pripeljal in potem odpeljal zdravnika g(«pixJ Seme in to s konjsko kočijo Rudnika- V trgu so imeli tudi zx^bt>zdravnika- Hiša. v kateri je bila občina še sedaj sloji (v njej je bil zaposlen gospod TaučiČ), nasproti lokala Cuk, po domače sc je reklo pri Kajtner-ju. Za hišo je bil vCasih "resr"
za nepridipr;i\X'-
Okoli trga Velenje so bili polja in travniki. Prebivalci trga so si pri deli pomagali s konji. Na začetku trga, gledano iz celjske smeri, je bilo Ck>Icívo posestvo z velikimi stavbami. Tu so imeli dvanaj.st konjev, s katerimi so opravljali prevoze in delali na polju. Kmet Pečečnik, kije imel tri konje, je s kočijo razvažal kruh po poslovalnicah, Jože Tajn.Šek je s štirimi konji prevažal hlodovino, imel pa je tudi žago za razrez lesa; trgovec TiŠler je imel pet konjev, enega izjned njih je uporabljal živinoz-dravnik Kixicla, ki je imel njegovo hči. Špenkovi sos štirimi k^v nji vozili hlcidovino tzptid Sv. Križa. trg(5vec ValenCak je imel dva konja. Šer tedanjega hotela Ki^renini- MajerlK^kl, Mraz, pa je z enim ki>njem razvažjil pijačo. Gostilna Slopar Ježovnikje imela štiri konje, Stopar je bil takrat upravitelj Šole v Velenju. Ltslnikiisnjame, MekmŠek.kjer st^ obdekwali koŽe vseh vrst in prodajali usnje, je imel štiri konje; pri lludoverniku so imeli enega, ki je vlekel kočijo, s katero se je giwpcxl vsak via n vozil naokoli; restavracija Edvard je imela štiri konje.
Za potrebe gostiln in me.sarij so bile v Velenju Štiri ledenice, kamor so v zimskem Času vozili led, ki so ga lomili v Plevek>vem jezeru. Ena ledenica je bila na Kokîdvorski, druga pcx) gradom na Ljubljanski cesti, tretja pri Vili Bianci ali pri Majcenu {ki še sedaj stoji) in čcina na Pibcrni-kovem dvoriŠCu v Starem Vele-
nju. Vsaka od hiš, ki še sedaj stojijo, je imela manj.šo obrt
V trgu je bilo živahno. Vrstili îkîsc sejmi lek.siila, živil, konjev, krav, svinj, kokoši, vsaka dva meseca pa so tx>slavili stojnice, kamor so ljudje prihajali od vse-pcívsixl, največ jih je prišU> i/1 Ir-vaške. Takrat smo jim v Starem Velenju rekli barama Ici in kupci. Pred Kolodvorsko restavracijo so imeli v ta namen jamsko tehtnico za tehtanje živino in poljski)i pridelkov.
Tako je potekal razvoj trga Ve-Icnjevse doleta 1045,potem pa se je slika spremenila. Gospodarji so se na različne načine, poslovili, nova vlada in novo vodstvo pa je wisedlo vse večje prostore. V njih so, brez vzdrževanja gmpiKlarili, dinkier je šlo. Kmel PeCeCnik se je moral z-'itadi razvoja mesta preseliti, na Ljubljanski je dobil novo posestvo- Enako se je zgi>dilo tudi z Melanški, ki pa so obrt opuslili.
Velenjski grad se vidi z vseh vstopov v mesto in jc prebivalcem v ponc^. Toda za ogled je premalo vabljiv, saj se do njega ne da priti z avtobusom. Pod njim stoji vila Bianca. ki kaieri so nekdaj stanovali rudarji.
Če zdaj pogledamo Staro Ve-knje, vidimo propadaji'»Ce z^ad-be, ki samevajo. Med njimi je velika Golova stavba, ki ima spodaj dva loLnla. na vrhu pa prazna slantwanja. Samevajo tudi nekdanji bufet, stavba želez-nine, pekarna, ki je bila obnovljena pred 25- leti, propada hiša Vuti pod cerk'vijo in nekdanji
hotel Majerhold. Ljudje se sprašujejo, kako dolgo bodo ta objekt, ki je že leta zavart^van. Še obnavljali? 'ludi če pogledamo stan'' pošto na križiŠCu, je siromašna, lep zgled daje sami^ labia Lovski dvor. Sameva pa tudi najlepši prostor, kolodvorska, kjer so bile včasih sobe za tujce.
Hoiel Majerhold je imel včasih velik prostor /a parkiranje, hleve za konje in prenočiŠCa za tujce. To je bila priiliCna stavba s kletnim prt*>torom. nad njim pa so bile sobe, v katerih so lahko brezposelni in klašarji eno noč prenočili brezplačno. V Golo-vili gaspodarskih prostorih pa je bila požarna c^bramba,
/a obnovoali ptipravilo Starega If^se nihče nizimimalSOlet. Pred leiipajeobmwalrgavendarle stekla, ko je vodstvo krajevne skupnosti prcv7.el Franc Sever. Najprej je obnovil zaklev nisće pod gradom pri Majcenu, Pi> sredini trga so skopali jamo za k<i na I izučijo. V(idovod. telefon ..- Sever je odkupil del Ma-jerholdovc hiše in lepo uredil okolico, ?elcl je odkupiti celo stavbo in jo obnovili, vendar mu to ni uspelo.
Tedanji VelenjCani so imeli še osemletko, v pritlični stavbi in bili so prav lako pametni, kot ti, ki sedaj hodijo v nadstropno .šole-
'Jakrai so se vsi ljudje med seboj dobro razumeli od gospiv darjev, občanov in bogatih do revnih. Nad Trgom pa jc stala cerkev, ki j Ih je združevala v zavedne državljane.
■ Miha Vaienci
Spogledovanje z morjem in skalovjem
(KRIŽARJENJE Z LADJO BOŽIDAR PO SREDNJEM JADRANU 2)
Prvi dan na Božidarju
Posadka lakoj postreže kosilo. Beseda odlično pove vse. I/bercmo si mize, poskusimo Iravarico- Potem pridejo na vrsto govori za dolirodo^lico. Ker sem potnik in obenem predstavnik Gorenja Gosliastvo, govorim prvi in požanjem aplav/. Potem govc^rl kapitan Ivica: o Čem drugem, Ce ne o ladijskem redu in miru. Pravila so preprosta, doumemo jih lakoj.
[êo nastavi seznam, v katerega bomo vpisovali, kaj .si je kdo pasiiegcl iz ladijskih hladilnikov. Na voljo so sokovi, mineralna voda, pivo, vino, travarica in šc kaj...
Sistem spregledamo v hipu in ga tudi kar takoj začnemo uporabljati. Cene so sprejemljive, kasneje celo ugotovimo, da se nam bolj splača kupi wall pijačo na krovu, kot pa po gostilnicah na otokih.
Potapljači .sc z ostiúimi potniki dogovorimo, da bomo kompresorje za polnjenje jeklenk uporabljali samo, ko bo ladja plula- Ropot bo tako manjši.
Kapitan malo pred ŠoUo vrže sidro. Največjim navdu.Šencem med potapljači želi narediti veselje.
V globini kakšnih dvajset metrov je potopljena novejša ladja. Pol se jih lakoj odloči za po-
tapljanje.
Potem imamo nekaj smole. Sidro ne prime dobro. Medtem, ko stípolž^ljačí pod vodo, nas odnese. Zaradi lega vsem ne u^^prili do potiîpljenc ladje in malo nejevoljno se vrnejo na krov. Štirje srečneži pa Čez kakšno uro zmagoslavno pri-
jema s st oičnim mirom.
Ladja pluje hitro. Ivica se nekaj časa kosa celo z večjim gli-serjem. /beremo se na krova Sinjina morja in neba nas prevzameta, Spogledujemo sc z morjem In skalovjem otokov.
Po večerji, ki jo vsi brez izjeme pohviilimo, gremo na spre-
čaka (ídličen dopásl. Noč mine mirno.
Dolgi in kratki dnevi na Božidarju
Zjuiraj sklenem pakt o prijateljstvu s kuharjem J akovom. Vse dni ml bo kuhal bar kavo.
nesejo na ladjo prvo trofejo -veliko rdečo ladijsko luč.
Analiziramo potop. Ne dobi najboljše ocene, zato .sprejmemo strategijo za v prihodnje.
Vračamo se kajti odloČimo se, da bomo spali v Milni. Ka-pilan naiU: soglasne želje po spreminjanju programa spre-
hod po Milni. Posedamovsim-pat ičnih kavamicali in se čudimo, kje smo, saj smo bili Se zju-iraj v Velenju,
Naporen in lep dan jc za nami. Vrnemo se na ladjo in potem že dolgo klepetamo v jedilnici
Nihče več ne dvomi, da nas
ki jo imam s seboj. Smeji se, češ da ima tudi on dobro kavo, a če želim, naj bo. Vseh sedem dni se potem brezhibno drži d(îgc3Vora.
Po spet odličnem zajtrku iz-plujemo. V majhnem zalivuse ustavimo, da listi, ki še nimamo
dovoljenj za potapljanje, te dobimo. Med Čakanjem se vsi odločimo za kopanje. V(xia ni najtoplejša, avseeniî uživamo. Po osvežitvi si privoščimo t>krcpčiIo. V evidenci ladijskega šanka ježe kar nekaj Črtic.
Božidar izbere smer: Pakleni otoci. Spremljam nas lahen větřic in sonce.
Hitro vzpt«lavimo sistem življenja na krovu, človek kar ne more verjeti, da moraš na 25-metrski ladji vCasih kakšnih deset minut iskati prijatelja. Ni ga v jedilnici, ni ga v kabini, ni ga na zgornji palubi, Nazadnje ga najdeš na krmi pri spogledovanju z morjem In skalovjem
Dnevi bežijo. Nizamo vtise. V lukah se sreCujemoz zanimivimi ljudmi. V Veli Luki po č-udnem naključju »parkiramo« ob ladjici Marko L Z nje nas pozdravi Oliver DragojeviČ. Kapitan in 'Leo sla prijatelja z njim. IksIo noč obeh in nekaj naših ni bilo na krov do irch zjulraj. Oliverje zelo družaben človek.
Dvakrat se srečamo z ladjo Kapitan Luka. Proti našije pravi hotel, a bi vseeno ne ,šli z Božidarja. Mnogo prednosti ima ta na-ša ladjica. Priveze se v vsakem zalivu in lo tako, da zaliv prepHKl o zasedemo z vrvmi na eni in na drugi strani. Potem imamosvoj privaten bazen.
piše: Vlado Verdnik
Na Kapitanu Luka je nekaj znanih Slovencev; bivši minister, konzul za severno-evrop-ske države, bratranec našega najbolj znanega nogometaša.
Sedimo skupaj. Zelo jih zanima potapljanje in pozorno sledijo predavanju iz fizike in fiziologije potapljanja.
Večeri so lopli. Potujemo na jug.
Name naredila največji vtis Korčula in Irpanj na Pelješcu. Prečudoviti zalivi, obmorske vasice kot iz sanj. Kupujemo spominke, bara n lam o za s<mčnat)ćaia in klobuke.
f'ctrti dan sklenemo, da .s potapljanjem zastrupimo še preostale tri ma^ke na krovu.
S prijateljem si vzameva čas zanje- Vsi trije so odliCni učenci- Prvo Čofotanje po vodi v težki potapljaški opremi izvrstno prenesejo. Miren pt^uk In spodbujanje učinkujeta in na koncu imajo vsi za Siibo svoj prvi potop.
Igor v globini 7,5 m, Janez, 3 m, Matjaž pa kar 2U-
Res, da od Matjaža zahtevam, da se me drži za komolec, a je previdnost skoraj odveč. Fant jc mlad, vseskozi odgovarja s potapljaškim O.K.. naredi vse, kar mu pokažem In niti za trenutek nisva v nevarnosti. Spodaj z nožem od-luščivH lepo Školjko, ki zdaj golovo krasi njegovo sobo.

hOrOSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Družina vas je moćno pog^šala, 2ato bodo naslednji dnevi pra/Siii, da ji posvetite íimveí časa Obrestovalo se V(£ii bo na najlepši moirii niiCIii V 5lu2bi bu vladalo zaiiSje pred vihariem Spremembe bodo nujne, kdaj bodo njih prišlo, pa je še težko reči. Vsekakor naporen teden za vse, ki se boste vrnili iz dopusta. Denarja pa bo mnogo premalo za vse vaše želje
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Ko težav pravzaprav nimate, jih poiščete sami. Preveč pesimisti^.ni ste zadnje Case, kar gre vsak dan bolj na živce vašim domaćini PoskLisite se vživeti v njilwvo kožo in malo boli premislite, preden udarite 2 jezikom. Sorodniki bodo tokrat govorili več kot bi bilo treba, karva^ bo še bolj jezilo. Uradno pismo bo prineslo le dobre novice
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Sploh ne boste vedeli, ali ste ob nepričakovani novici srečnialine. saj boza sabo potegnila plaz vprašanj in na dvoje razdeljene domače Eni bodo zelo za. drugi zelo proti. Na vas pa bo, da se boste odločili, kako naprej Tokrat vam pri odločitvi ne bo mogle pomagati prav nihče. Le nolranii glas poslušajte. Povabilo vzemite zares in ne le kot vljudnostno gesto.
RAK OD 22,6. DO 22.7.
Dopust se vam tetos kar nekam odmila, kot da si nanj ne želite Samo vi veste, zakaj je tako Ker vas drugi ne bi razumeli, je bolje, da o razlogih molčite Ob koncu tedna vas bo obiskal star prijatelj, pogworznjfmpavam bo razkril marsikai novega inzanimivega Privoščite si kakšno drobnarijo, ki sj jo že ctolgo želite. Ne le dan. tudi teden bo zato lepši
LEV OD 237. DO 23.8
Veliko skrbi boste imeli, zato se ne čudite, če se ne boste počutili najbolje Vendar se zna zgoditi, da tokrat samo počitek ne bo dovolj čeprav zdravnikov ne marate, tokrat ne bo slabo če bosle šli na kontrolni pregled Pri odločitvi za večji nakup ne bo šlo tako gladko, kot računale Odteliialo bo partnerjevo mnenje, pa tudi pritateljev nasvet. Pa še vedno m rečeno, da bosle storili pravi korak.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Trmasti bosle in svojeglavi, kar se vam tokrat ne bo najbolje obrestovato. Starejši sorodnik bo namreč tokrat imel prav, čeprav se boste z niim krepko sprli, v prepričanju, da vam trosi prazne nasvete. Zadeve bodo že kmalu bolj jasne, potem pa boste imeli le še malo časa. da jih postavite na svoje mesto Sicer :a boste ugotavljali, da vam časa ne primanjkuje več toliko. le organizirat ga ne znate Zanimiva sobota.
TEHTNICA OD24. 9. DO 23.10.
Čeprav SI ne boste priznali, boste vsakdan bolj utrujeni. predvsem pa tečni do okolice To vam bodo tudi pokazali in povedali, saj drugače ne bo šlo Partner si bo prav tako kol vi želel, da bi za nekaj dni odložil skrbi m delo. zab resno razmislita, kaj vama je trenutno najpomembnejše
ŠKORPIJON OD 24.10. DO 22.11.
Iznajdljivi kot ste boste znali premagati tudi najnovejše ovire na poti do vašega skrbno zastavljenega cilja f^-zite le. koga bosle na to pot vzeli s seboj Tokrat so stvari tako občutljive, da bi biiovredno razmisliti, da Izpustite tudi kakšnega zelo dobrega prijatelja, ki zadevi ne bo kos Če boste poslušali razum, čustva pa potlačili, boste na pravi poti
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Ponudba, ki |o boste dobili v naslednjih dneh, bo več kot mami,Iva. Vseeno pretehtajte vse slabosti in prednosti, kivam bi jih prinesla velika sprememba v načinu življenja Trenutno bi znalo biti mnogo boljše, dolgoročno paievpr^nje, kako bi se vse skupaj odvijalo Partner vas bo glasno podpiral, na tiho pa bo v njem vseeno glodal čr/ dvoma.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Vezani boste veliko časa posvečali partneriu. kar mu bo silno všeč Nevezani pa boste o tem, kako si želite koga razvajćti. ie sanjali Nepričakovano boste dobili tudi denar. nakaleregaste sicer računali, a še ne tako hitro. To vam bo še olajšalo pot do velikega cilja, ki vse bolj postaia resničnost. PazWi, kaj jeste, saj bo želodec spet občutljiv
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Čeprav ne boste želeli, vas bodo vpletli v prepir med sorodniki Tokrat ne bo mogoče, da bi stvar samo opazovali, ampak se boste prisiljeni braniti Zadeva ne bo lahka, zato bodite pazljivi. Sploh, ker se bosle znašli med dvema ognjema izvabilo na neko zabavo bo sicer prišlo pozno, a bo bolje, da ga ne zavrnete. Sploh, ker bo povezano z vaštm delom in kariero
RIBI 0D20. 2. D0 20.3.
2ivljenje se vam bo počasi vrnilo v stare lirnice in ko se bo vse skupaj umirilo, sevam bo celo zdelo, da bi rabili nov izziv. Hitro ga boste našli, verjetno pase boste odločili, da spet date več dela svojim možganom. Torej vas pc počitnicah čaka kakšno izobraževanje, ki ni nujno, da bo formalno. Zanimiv večer v dobri družbi vam bo na široko odprl OČI tudi kar se tiče čustev vašega partnerja do vas. Ne lažite si!
Ljubno ob Savinji
Domače dobrote za preživetje
Z{(i)mjesavinjskjm visinskim kmetom b(>y
uH man,i debel<i skorjo krulia reže živinoreja, vťtiko primakne ludi ^ozd, ob znanih m/merah v kmetijstvu pa je to dol^o premalo m hrezskrimo preživetje. DoI^h leta nu2iij so zdHRH prízadevimja la uveljavitev turističnih kmetij. ^ (urizm<»m alt brez Jij^V^A, pa se v!>e \y*i]j poja\ya nuja p<»di>p<»l-ninih dejavno!>tib in dodatnem Ziislužku.
Pri slednjem sc skoraj sama (xl sebe ponuja možnosl prodaje ÍAÍniih domačih dohrou Le kdo .sc lahko odrcCc slasincmu kruhu i/ kruj^nc peci, okusnemu pw'civu. ra/ličnim vrstam sira. domačega žganja in osialim dotîroiam kmečko kuhinje? Nekaj ptxlobnega si> ni^mištjali na kmetijah na Ljubnem in širši okotiei in niso osîati le pri bolj ali manj obetavnih yamíslili. Slatxi te-u>je lega, koso po nekaj negoiovih ^ačel-niii korakih asuimwili Društvo /a pospeševanje in promocijo domaćih i/dclkov Kamen, vanj pa je vključenih Iří kmetij. Že /aCelki SCÍ bili spodbudni, saj bi nav7licboj;iyni. da ne bo /aslu^ka. lahko prodati veliko več, kol so pripravili, kar je poka/ula žc prva predstavitev na lanskem îlc«arskcm b<iiu. Ne glede na to in precejšnje povpraševanje se v drašivu medajo, daje treba i/dcikj znali prav ponudili, zato se nenehne) razgledujejo naokrog in se učijti. dobri> pa se zavedajo ludi, da bodo uspešni le, če l>odo naslopali enoino.
Precepna sptxJlnida za nadaljnje delo je bilo 500 tisočakov, kis<") jih prejeli na razpisu gospodarskega ministrstva /a promocijo kmciijskih i/dclkov. te pa na Ljubnem želi-
jo prodajati pod blagovno znamk<i "llosar-ska rihla," Po njihovih izkušnjah jc največ povpraševanja po domačem kruhu, tudi orehova in druge polke dobro gredo, prav lako pecivo in domače žganje. To ponudbo bodo §c obogatili in jo hkrali dopolnili s sp(^minskimi .šopki iz suhega cvetja in izdelki i/ domaČe volne. V veliko zadovi^ljsfvo jim je ludi spoznanje, da resnično domači iz-
nitslop na ljubljanskem sejmu kulinarike.
Prodaja domačih dobrot sc bo torej v nekaj letih zagotovo obrcslovaJa, več naporov pa bodo morali namenili predstavljanju svojih i/delkov. Med prve korake sodijo enotne obleke za ženske, čeprav je ireha ob lem poudarili, da se v deh^ in prizadevanja /veseljem vključujejo ludi moški. Za txíijšo promocijo in uveljavitev bi biJa dobrodošla
delki pri ljudeh vzbujajo veliko zanimanje, se posebej to velja za tuje gi>ste. 'Ikko se sprva sramežljivo, nato pa vse Mj koraj/no, prcdsiavili na ra/ličnih prircdiivah vb domačem okolju, lepa izkušnja pa je bil tudi
kakšna otipljiva denarna pomoč, čeprav s hvidcžnosljo sprejemaj{) ludi moralno podporo, kol malo za Salo in malo /ares pripominjajo.
Mjp
Na pragu počitnic povečana poraba zdravil
Posvetujte se s farmacevti!
V času. ko se začenjsijo počitnic« in dopusti v vden^jski lekarni že leta in leta nazaj, beležijo povečano porabo zdravil, tako tistih, kijih ljudje uporab* ^ajo prt knmičnih boleznih, k<»t tistih, ki so namenjena samo* zdravljenju. Ne eno in ne drti^c» ne preseneča.
Bolniki, ki stalno uporabljajo zdravila, poskrbijo, da imajt> čez počitnice zalogo, l>odLsi ker gre-ĆO na dopásl, b^xJisi ker računajo, da ho na dopust Sel njihov osebni zdravnik, ki zdravila predpisuje. »Zdravnik lahko pri kroničnih stanjih predpiše zdravila za največ iri mesecc vnaprej, čc tKcni, da vmesna kontrola ni potrebna. NovejSi predpis pa dopu.^ča možnosi, da zdravTiik na receptu <i/nači samo ol>dobje. za katerega je zdravilo predpi&il, farmacevti pa ob iz-
daji ugotovimo potrebno Število škatlic glede na dnevno uporabo.« pravi Jožica Bulajič, direktorica Lekarne Velenje.
Ko se tidpravljamo na dopust, obiCiijno med obvezno prtljago uvrstimo tudi kakšno zdravilo, ki si ga »predpišemo« sami, Za vsitkslučaj, če ga bom<i potrebovali. Cire za zdravila, ki Si") namenjena samozdravljenju in jih dobimo brez zdmvniSkega recepta. Ot>ičajno so lo zdravila proti alergiji, piktmi žuželk, prebavnim motnjam, zaprtju ali driski zgagi, proii l>oleČtnam ali povišani telesni temperaturi, slalxv sii med vožnjo in tudi proti uiru-jenim nogam. »Pri večjem izgubljanju ieki>čine zaradi driske in tudi zaradi čezmernega polenja priptiročamo prašek, ki vsebuje elekirolite. Uporablja se v obliki vodne raztopine. Pri
zdravljenju alergij sla možna dva načina, z mazilom in lai'iie-lami. Pt«ebno pozx^rnosl pri svetovanju farmacevti namenjamo rizičnim skupinam kol sti dojenčki, nosečnice, doječe matere in starostniki, saj zanje ne veljajo vedmi ista pravita kot za ostalo populacijo. Prav bi bilo, da se le skupine vedno posvetujejo s Tarmacevii ali zdravniki in se ne odločajo sami o tem, kaj tvxlo kupili,« svetuje Jožica Bu-lajič.
V času potovanj in visokih
dnevnih temjxiralur moram«^ bili posel>ej pozorni na način shranjevanja zdravil, še posebej listih, ki zahtevajo hranjenje pri določeni temperaturi. Včasih jc piitrcbno zanje imeli hladilno lorbo. Pri nekaterih zxiravilih je pomemben Ludi čas /aužilja zdravila zaraJI fo tase nzi bil nosit. »Sicer pa smo Tarmacevu na vsa vprašanja vedno pripravljeni (xlgovorili, txxJisi po telefonu, tiodisi z. osehnim obiskom lekarne,« dodaja Jc^žica Bulajič.
■ Miiena Krstić • Ptaninc
Lekarne, rdzen v Šoétanju, normalno odprte
Vse enote Lekarne Velenje so v času počiinic txlprie enako kol med leiom. le Lekiima Šoštanj je odprla taki'> koi prejšnja lota v času dopustov: od ponedeljka do pelka.od 8. do 15. ure 1er oh s<')h{Uah. od 8. do 12. ure.
SODIIUJTE V NAGRADNI AKCIJI
mi ÍAS IN Fon miD m vis imiiuiueii
Med úopustniSkimi dnevi ali poCitilcami gotovo doživljate veliko zanimivega. Zakaj ne bi delček tega ujeli v fotografski aparat ter zanimivo totograllto pokazali tudi drugim. Zato danes začenjamo akcijo IZBIRAMO NAJ FOTOGRAFIJO POLETJA. V njej lahko sodelujete vst. kJ se ljubiteljsko ukvarjate s fotografiranjem. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najbolj všečno fotografijo, jo objavili, avtorja pa nagradili. Vse tako Izbrane fotografije bodo na kcncu akcije kandidirale za fotografijo poletja. Njen avtor bo za nagrado prejel fotoaparat.
Fotografije pošljite ali prinesite na: Uredništvo Našega časa ali v FOTO STUOlU CENTER. Še to: Vse fotografije morajo biti izdelane v FOTO STUDIU CENTER.
ČETRTEK, 19. Julija
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Zgodovinski parki in
vrtovi v Sloveniji 08.05 Podiddiukom 09.S5 Zgodbe iz Školjke 10.20 Encikfopedija znanja 10.35 Svelnarave. 1/11 11,25 Vino moje dežele 11.50 Umetnoslbivanid, oddaja
tv Maribor 12.20 Dr, Ivan Slo[)ar gradovi 13.00 Poročifa, šport, vreme 13.30 Intervju 14.25 Zapisano v krvi, 16.00 Slovenoi po svetu 16.30 Poročila, sport, vreme 16.45 Volkovi, čarovnice in
velikáni 16,55 Arčibald, 12/26 17.10 Naliniii 17.45 Slovenski pesniki In
pisatelji 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 Na vrat r^a nos, 3/10 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Podo!» podobe 23.20 Fedehoo Garcia Lorca,
dokům, oddaja 00.35 RraneRončel izza odra
SLOVENIJA 2
08.00	Vreme nskâ panor^a
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14.30	TV prodaja
15,00	Videospotnfce
15.35	Naše 20. stoletje, ^12
16.30	RadimamLucv.71.del
17,00	Df. Ouinnova. 7/29
18.00	Umetnikov mladostni
portret, ang. iilm
19.30	Videos potnice
20.05	Osamljeni planet
20.55	Bikoborec, franc, film
22.15	Sopranovi, 2. del
23.05	Zločinsiu tango, 2/14
23.50	Videospolnice
_ T'vr
08.30	Oprah stiow
09,30	Vse za poljub, nad.
10.30	Ůmi biser, nad.
11.20	Obala ljubezni, nad.
12.10	TVdoberdan
13,00	TV prodaja
13.30	Bolnisnua upanja, nan.
14.20	Zakon v Los An^elesu
15,15	TV prodaja, nan.
15.45	Oprah show
16.40	Obala ljubezni, nad.
17,30	Črni biser, nad.
18,20	Vse za poljub, nad.
19.15	24 ur
20.00	TV dober dan
20.50	Nikita, nan.
21.40	Seksvrnestu, nan.
22.10	Špiciji, nan.
23.00	Teksašld mož postave, nan.
23,M	M.A.S,H., nan.
00.20	24 ur. ponovitev

97
09.00 Naj spot dr>eva 09.05 Na obisku... pri dr. Jožetu
Krašovcu 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Naj spot dneva 10.15 Globalna enet^tja,
dokumentarna oddaja 10.25 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Pisani krokarji, otroška 'ïQttOâ
19,35 Obvestila 19.55 Vabirrto k ogledu/Oglasi 20.00 Motor sport mundial, tedenski pregled dogajanja na podnxiu moto športa 20.30 Zapoimo in zaigrajmo •
posnetek 1. dela koncerta 21.50 Regionalne novice 21.55 Skrbimo la ždravje, pogovor -Bronlioskopska elektrokauteri2acija pljučnih tumo^ev 22,45 Naj spol dneva 22.50 Videostrani
PETEK, 20. julija
SLOVENIJA 1
08,00 Odmevi
08,30 PodPrekrskoGorco,tv
Manbor 09.00 Oddaja za otroke 09.25 Kljukčeve dogodivščine,
lutkovna igre a 09,40 Volkovi, čarovnice in
velikani. 19/26 Q9.50 Afčibald, 12/26 t0,05 Na liniji 10.30 Slovenski pesniki rn
pisatelji 11,00 Oddaja o znanosti 11,25 Slovenski magazin 11.55 Pel minut nežnosti.
hrvaška drama 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Alpe. Donava. Jadran 13.45 Dokumentarna oddaja 14.15 Navrat na nos,3/10 15.05 Vsakdanjik in fmn i k 16.00 Mostovi 16,30 Poročda, šport, vreme 16,45 Rdeči grafit 17.10 Ole Aleksander, 3/7 17.45 Zgodbe iz Amerike 18.45 Risanka 19,00 Kronika
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.05 V dobrem in slabem,
10/13 21.00 Deteljica 21.10 Rnago^.3/10 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.00 Zgodbe Iz Ajnerike
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TVpfodaia 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Mogočne konstrukcije.
e/io
16,30 Rad imam Lucy 17.00 Dr. Quínnova, 8/29 18.00 Zamolčana uspešnica,
avstraicki film 19.30 Videospotnice 20.00 MOTte Carío atletika Zlata
liga, prenos 22.40 PlemsWo,2/6 23.30 Smrt v vesolju, nemški film
00.55 Zgodbe Ruth RendelI, 3/6 01.45 Iz slovenskih jazz klubov 02,25 Videospotnice
: _ .-i-vA 1
08,30	Oprah show
09,30	Vse za poljub, nan.
10,30	Čmi biser, nan.
11.20	Obala ljubezni, nad
12.10	TVdoberdan
13.00	TV prodaja
13,30	Bolnišnica upanja
14.20	Zakon v Los Angelesu, nan.
15,15	TV prodaja
15,45	Oprah show
16,40	Obala li u bežni, nan
17.30	Čmi bíser, nan.
18.20	Vse za poljub, nan.
19.15	24 ur
20.00	TV dober dan
20.50	Nikjta.nan.
21.40	Seks v mestu, nan.
22.10	Zlata krila, nan.
23,00	Nevarne dirke. nan.
23.50	M.A.S.H..nan.
D0,20	24 ur
k«n«ill
2T
69
09.00 Dobro jutro, fntwïïiativno-
razvedrilna oddaja 10,00 Motor sport mundial,
ponovitev 10,30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj spot dneva 10.40 Zapojmo in zaigrajmo •
posnetek 1, dela koncerta 12.00 Videostrani 18,15 Na{ spol dneva 18,20 Regionalne novice 18.25 Športni blok 18,30 Polehiif^išmaš 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Iz oddaje dobro julro 20.50 Regionalne novice 20,55 Športni blok 21,00 Poletni filmi na vrv 22.30 Obiskali smo Vogrsko 23.10 Naj spot dneva 23.15 Videostrani
SOBOTA, 21. julija
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Zgodbe iz školike
09.00	Radovedni Taček
09.15	Na liniji
10.Û5	Odraščanje, kanadski rdm
11.30	Lingo, tv igrica
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13,25	Bila sva mlada oba
13.55	Mostovi
14.30	Pod piramido, tv Maribor
15.00	Peggy Su, amer, film
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Pika Nogavička, 11/26
17.10	Carskt sel, 11/26
17.50	NavrUj
18,15	Ozare
18.20	Mow raziskovalci. 5/13
18.50	Risanka
19.00	Danes
19.05	Utrip
19.30	TVdnevnik.šport,vreme
20.05	Legenda o sivi sovi,
kanad.amer. film
21.55	Oko viharja, dokum, oddaja
22.25	Murphy Brown, 7/24
22.55	Poročila, šport, vreme
23.25	Oz, 1/8
00.15	f^oviraziskovalCL5/13
SLOVENIJA 2
10.20 VkJeospotnice 10.45 Caroline v velemestu 11.05 Murphy Brown. 6/24 11.30 JasrHD in glasno 12.25 Slovenska polka in valček 2001 13.15 TV prodaja 13.45 Jani Kovačič - pcvabib
na blues 15.00 Najlepše plaže, ponovitev 15.55 SP v latinsko ameriških plesih
16,50 Atietika zlata liga,
posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Italijanska noč v Alžim 22.30 F^ksa, nan 23.20 Sobotna noč 01.20 Videospotnee
08.00 TV prodaja 08.30 Zajec Oolgouhec in prijatelji
10.00 Panda JinJin, ris. serija 10.30 Oliver TwisL risana serija 11,00 tmi Kozak, nsana serija 11.30 Robocop oddelek Alfa 12.00 Predsednikov svetovalec.
amer, film 13.40 Zakon v Los Angelesu. nan
14.30 f^a izdaja, nan. 15.20 Lepo je biti milijonar 16.30 Otroški zdravnik 17,30 Ljubezen po smrti, amer,
tilm 19.15 24 ur
20.00 Hudičevkj, amer, tilm 22.00 Nevarna radovednost,
amer, film 23.35 24 ur, ponovitev
Hmnmti ST
09.00 Poletni Miš maš.
ponovitev 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Poletni film na VTV,
ponovitev 11.40 Obiskali smo Vogrsko,
ponovitev 12.10 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Aen:^bika, 2. oddaja 19,25 Obvestila 19,55 Vabimokogledu/Ogla^ 20.00 Klepet z dr. Janezom
Rugljem 20.45 0 Samoa, dokumentarni film
21.00 Mebdije morja in sonca •
otroški del, posnetek 22.00 Parni valjak, posnetek 2.
dela koncerta 23.05 Za zdravje srca in ožilja. 4. Oddaja* Z varovalno pretirano prott bolezni 23.15 Naj spot dneva 23.20 Videostrani
NEDEUA, 22. julija
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav
09.55	Promenádní koncert
10.25	Pomagajmo si
11.00	Srečanjezžjvalmi,5/10
11,^	Ozare
11,30	Obzorjâduha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	PoročHa, šport, vreme
13.50	Podktobukom
14.40	V dobrem In slabem. 10/13
15,30	Rna gospa, 3/10
16.00	Umetnost bivanja
16.30	Port)čda, šport, vreme
16.45	Vsakdanjik in praznik
17.45	Alpe-Donava-Jadran
18.15	Vino nvoje dežele
18,45	Risanka
18.50	Žre banie lota
19.00	Danes
19.05	Zn:^o tedna
19.30	TVdnevnik.sport,vreme
20.05	Ivana Oceanska, 1/^
21.40	Talkshow
22,30	Poroč da, šport, vreme
22.50	Jeruzalem, Šved. film
SLOVENIJA 2
09.15 TV prodaja
09.45	Videospotnice 10.20 Plemstvo, 2/6 11.10 Obljubljena dežela, 2/22 11.50 Policija na naši str^i 12.20 Naša pesem Maribor 2001 13.00 Plenilci, 2/6 13.30 TV prodaja 14.00 Vremenska panorama 15.25 Jani Kovačič • povabilo
na blues 16.15 Pasijon,ang. film 18.25 SP v plavanju, posnetek 19.30 Videospolnice 20.(K Nase 20. stoletje, 10/12 20.^ Nadaljevanka 21.30 Homo tunsticus 22.00 Končnica 23.00 Iz slovenske operne
ustvarjalnosti
00,15	Videospotnice
>

08.00 TV prodaja 08.30 Z^ec Oolgouhec m
prijatelji 10.00 Panda JinJin. nan. 10.30 Oliver Twist, ris. serija 11.00 Cmi Kozak, ris. ser^a 11.30 Robocop oddelek Alte,
ris. serija 12,00 Ne brez moje hčere,
amer, film 14.00 Globoka pustolovščina,
amer, film 15.20 Lepo je biti milijor^ 16,30 Gorski zdravnik, nan. 17,20 Preko roba. nemški film 19.15 24 ur 20,00 Bruc. amer, film 21.50 Tat za vedno, nan. 22.40 Beli fant, amer, film 00.40 24 ur, ponovitev
kanali 37
«e 02
PONOVITEV OODAi
TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Poletni Miš maš.
ponovitev oddaje 10,00 Iz ponedeljkove oddaje
Dobn^jutr^ 10.50 1006. m magazin, regionalni informativni program 11.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 11.30 Dobervečer, gospod predsednik-Gost: Marjan Rotič. predsednik TZ Sbvenije 12,30 Vabimo k ogledu 12.35 Iz sredine oddaje Dobro jiAro
13.25 Zapojmo in zaigrajmo.
posnetek l.dela koncerta 14.45 Iz petkove oddaje Oobro
jutnj 15.^ Videostrani 17.00 Na obisku... pri dr. Jožetu
Krašovcu 18.00 Poletni film na VTV 19.30 Festival Okarina.
posnetek koncerta: Gost: Matching Ties 20.30 Skrbimo za zdravje • Bronhoskopska elektrokautenzacija pljučnih tumorjev 21.15 Pamivaliak, posnetek 2.
dela koncerta 22.15 Videostrani
PONEDEUEK, 23. julija
I	SLOVENIJA 1
I	08.00 Utrip
i	08.20 Zrcalo tedna
:	08.40 Pod piramido
!	09.10 Risanka
\	09.25 Rdeči grafit
I	09.50 Ole Aleksander, 3/7
j	10.05 Svet divjih živali, 4/9
I	10.35 Zgodbe iz Amerike
!	11.30 Na vrtu
j	11.55 Noviraziskovaici,5/13
I	12.20 Dokumentarna oddaja
I	13.00 Poročila, sport, vreme
I	13.30 Ljudje rn zemlja
i	14.20 Polnočni Wub
i	15.30 Podrt« podobe
i	16.00 Dober dan. Koroška
I	16.30 Poročila, šport, vreme
[	16.45 Tomažev svet, 4. del
!	18.50 Telebajski
I	17.15 Radovedni Tače k
I	17.45 Hoja za lučjo, dokum. oddaja
i	18.35 Žrebanje 3x3 plus 6
:	18.45 Risanka
i	19.00 Kronika
I	19.30 TVdnevnik,šport,vreme
I	20.05 Klinika pod palmami, 1/12
Í	21.00 Goreinljudje
i	22.00 Odmevi, vreme, šport
I	22.50 Branja
I	22.50 Brez reza
I	23.30 Michael Palin predstavna I Hemingwaya. 4/4
:	00.20 Hoja za lučjo, dokum. : oddaja
I	SLOVENIJA 2
I	08.00 Vremenska panorama
i	10.00 TV prodaja
I	10.30 Vremenska parîorama
\	14.30 TV prodaja
I	15.00 Videospotnce
i	15.35 Skrivno življenje mačk. \ dokum. oddaja
I	16.30 Rad imam Lucy
i	17.00 Dr Quinnova, 9/29
!	18.00 Peta tiiša na levi, 4/10
j	18.30 Štafeta mladosti
I	19.30 Videospotnce
i	20.05 Mogočne konstrukcije, [ 7/10
I	21.00 Studiûcity
j	22.00 Med sosedi, 7/13
I	22.30 Metropolis
i	23.00 Brane Roncel izza odra
I	01,00 Videospotnice
TOREK, 24. julija
08.30	Oprah show
09.30	Vsa za poljub, nad.
10.30	Črni biser. nad.
11.20	Obala ljubezni, nad,
12.10	TVdoberdan
13.00	TV prodaja
13.30	Bojišnica upanja, nan.
14,20	Zakon v Los Angelesu
15.15	TV prodaja
15.45	Oprahshov^
16.40	Obala ljubezni, nad.
17.30	Čmi biser, nad.
18.20	Vse za poljub, nad.
19.15	24 ur
20.0	TVdoberdan,nan.
20.50	Naša sodnica, nan.
21.40	Seks v mestu. nan.
22.10	Možje v belem, nan.
23.00	Teksaški mož postave, nan.
23.50	M.A.S.H., nan.
00.10	24 ur, ponovitev
SLOVENIJA i
08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 CaríAni šolski avtobus. 8/39
09.25 Radovedni Taček 09.40 Tomaževsvet, 4. del 09.45 Lahkih nog naokrog 10.30 Hoja za lučjo, dokum,
oddaja 11.30 Pomagajmo si 12.05 Klinika pod palmami, 1/12
13.00 Poročila, šport, vreme 14.15 Michael Palin predstavlja
Hemingwaya, 4/4 15.05 Gore in ljudje 16.00 Pnsluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 An ban pet podgan, 7/9 17.15 îzpodnebnik,2/13 17.45 Luis Bunuel, dokum.
oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Tramontana. 5/10 21.00 Aktualno 22.00 OdmevL šport, vreme 22.50 Ulicajenaša,nizoz, drama
00.10 Luis Bunuel, dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama
10.00 TV prodaja
10.30 Vremenska panorama
13.25 TV prodaja
13.55 Videospotnice
14.30 SP vplavanju. posnetek
15.30 Sîudiocity
16.30 Rad imam Lucy, nan.
17.00 Dr. Quinnova, 9/29
18.00 Dvwni svetnik Geiger.
avstrijski tilm 19.30 Videospotnice 20.05 Venčeknarodnozabavnih 21.00 Božanska, argentinslu tilm
22.50 Sopranovi. 3. del 23.35 Milagros, sloven, kratki tilm
23.50 Tigrero. amer, film 01.50 Videospotnice
08.30	Oprah show
09.30	Vsezapoljub.nad.
10.30	Čmibiser.nad.
1120	Obala ljubezni, nad.
12.10	TVdoberdan
13.00	TV prodaja
13.30	Bdnišmca upanja, nan,
14.20	Zakon v Los Angelesu
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah show
16.40	Obala ljubezni, nad.
17.30	Cmibiser,nad.
18.20	Vse za poljub, nan.
19.15	24 ur
20.00	T\/dober dan, nan.
20.50	Nikita.nan.
21.40	Seks v mestu, nan,
22.10	Špiciji. nan.
23.00	Teksaški mož postave, nan.
23.50	I^.A.S.H.. nan,
00,20	24 ur. ponovitev
HmnmH 27
i	^^^^^ 9T	i 09.00	Vranski poletni večeri,
%	S^ ««		ponovitev oddaje
		1 10,00	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativno	i 10.05	Naj spot dneva
	- razvedrilna oddaja	j 10.10	Iz produkcije ZLTV:
10.00	Pami valjak, posnetek		Vredno je stopiti noter •
	koncerta		Pivovarski muzej.
11.00	Vabimo k ogledu		dokumentarna oddaja
11.05	Naj spot dneva	: 10.40	Videostrani
n 10	Klepet z dr. Janezom	i 18.55	Naj spot dneva
	Rugljem	i 19.00	Spoznajmo jih, 5. Oddaja
11.55	Videostrani		• obisk v Živalskem vitu
18.55	Naj spet dneva	i 19.25	Obvestila
19.00	Regionalne novice	i 19.55	Vabimo k ogledu/ Oglasi
19.05	Aerobika, ponovitev	i 20.00	1007. VTV magazin, reg.
	oddaie		informativni program
19.30	Obvestila	j 20.15	Športni torek, športna
19.55	Vabimo k ogledu / Oglasi		informativna oddaja
20.00	Iz oddaje Dobro jutro	i 20.20	Iz olimpijskih knngov
20.50	Naj spot dneva	i 20.25	Festival Okarina,
20.55	Regionalne novwe		posnetek koncerta
21.00	Vranski poletni večeri.		Goslje: Ductia
	kontaktna oddaia	j 21.35	Iz produkcije ZLTV:
22.00	Iz produkcije		Podobe Posočja
	ZLTV:Vredno je stopili	i 22.05	VTV magazin, ponovitev
	noter - Pivovarski muzej.	i 22.20	Spolni torek, ponovitev
	dokumenlama oddaja	i 22.25	Iz olimpijskih krogov
22.30	Na| spot dneva	! 22.30	Naj spot dneva
22.35	Videostrani	1 22.35	Videostrani
SREDA, 25. Julija
SLOVENIJA 1
08.00 Utrip
08.30 Doberdan.KoniJŠka 09.00 Troičk:e,2/13 09.25 Carski sel, 11/26 09.45 Anbanpetpodgan,7/10 10.15 lzpodnebnik,2/13 10.40 Lingo, tv igrica 11.05 Luis Bunuel, dokum.
oddaja 12.05 Tramontana. 5/10 13.0 Poročila, šport, vreme 13.35 Obzorjaduha 14.05 Odraščanje, kanad, film 15.30 Aktualno 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.25 Enciklopedija znanja 17.45 Svet narave. 2/11 18.45 Risanka 19.0 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Upomik brez razloga,
amer, film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Flavtistka Irena
Grafenauer in harfistka Maria Graf 23.20 Svet narave, 2/11
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
13.25	TVprodaia
13.55	Videospotnice
14.30	SP v plavaniu, posnetek
15.30	Homo tunsticus
16.00	Policija na naši sUani
16.30	Rad imam Lucy, nan,
17.00	Dr. Quinnova. 10/29
18.00	Zdravnikvstsfû,ang, tilm
19.35	Videospotnice
20.05	Športna sreda
23.00	Sopranovi. 4. del
23.50	Umori, 15/23
00.30	Videospotnice
08.30	Oprah show
09.30	Vsezapoljub,nan.
10.30	Črni biser, nad.
11.20	Obala ljubezni, nad,
12.10	TVdoberdan
13.00	TV prodaja
13.30	Bolnišnca upanja, nan.
14.20	ZakonvLos^gelesu, nan.
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah show
16.40	Obala ljubezni, nad,
17.30	Črni biser, nan
18.20	Vsezapo^ub, nan.
19.15	24 ur
20.00	TV dober dan, nan.
20.50	rgik(ta,nan.
21.40	Seks v mestu, nan.
22.10	Špiciji. nan.
23.00	Zlobni dvojček, nan.
23.50	M.A.S.H„nan.
00.20	24 ur. ponovitev

lean ali
S2
09.00 Dobn^ jutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 1007. VTV magazin,
ponovitev 10,15 Športni torek, ponovitev 10,20 Iz olimpijskih krogov 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Najspotdneva 10.35 Festival Okarina, posnetek koncerta: Gostje: Ouctfa 11.45 Videostrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Regionalne novKe 19.05 Mladi upi. ponovitev
glasbene oddaje 19.25 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 IzoddajeDobrojulro 20.50 Regionalne novce 21.00 Vivaturistica 21.30 Na obi^u... pri Ani Pusar
Jerič,pogovor 22.20 Avtomatizacija poživi življenje, dokumentarna oddaja 22.35 Najspotdneva 22.40 Videostrani
19. julija 2001
«»^ĆAS
MODROIBÍEÍLA KRONIKA, GASILCI
15
Nesreča deklice s skirojem
Vpelek. 13. julija ob203(), seje na SlanleUwi cesti v Velenju zgcv dila prometna nesreča s hujšimi p<')slciJicamj. 14-lelni Veienjčan M. I), je v(v.il kolo 2 moUirjcm i/ smeri Kersnikove proti Kx")novski ec-${i Pred seht^j je opazil 7-leino Z. L. iz Velenja, ki je v isti smeri vozila skiro. Kljub zaviranju je trčil v zadnji del skiroja in oba sla padla. Pri lem seje deklica huje ranila.
Vlomilec v Oazi
V	noči na petek, 13. julija, je bik> vlomljeno v bistro Oaza. Vlomilec se je oskrbel s tobačnimi izdelki, alkoholnimi in brezalkoholnimi prijačami lermesnimiizdelki v skupni vrednosti okoli 123.000 lolarjev.
Kamen v alpinista
V	soboto, 14. julija, popoldan, je 4()-letni alpinist D. T. s prijateljem plezal v 'lunskcm žlebu. Pri sestopu je pričelo po strmini padati kamenje. Eden od večjih kamnov je alpInisUi zadel v čelado, lako da je bil nekaj časa v nezavesti. S prijateljem sla nato nadaljevala pol do planinske koče na Okrešlju, od koder so poškodovanega alpinista s helikopterjem odpeljali v Klinični eenler, kjer so ga oskrbeli.
Kopalec našel bombo
V	nedeljo. 15. julija, popoldanje A. K, med kopanjem v reki Savinji v Latkovi vasi našel starejšo ročno bomlx). Policisti iz Žalca so kraj zavarovali do prihoda pirotehnika, kije bombo prevzel in poskrbel za uničenje.
Lastnica pogreša avtoradio
Na parkirnem prostoru pred blokom Na zelenici v Preboldu je bilo v noči na čelrlek. 12. julija, vlomljeno v osebni avto fiat punio. Laslniea I. R. pogreša avtoradio vreden okoli 50.000 tolar jev.
Lampa Pub ob 128 tisočakov
V	noči na Četrtek, 12. julija, je bilo na R)lzeli vlomljeno v lokal Lumpa Pub. last A. O. Vlomilec je odnesel menjalni denar, nekaj cigaret in žgane pijače, (/motna škoda znaša okoli 128.000 tolarjev.
AVTC> CELJE
d.d.
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Callu... fpavčeva o. 21 Teleion (03) 426-11>7a In 426-12-12
Up vozHa	barva	letnic	CENAzOÛV
AUDI Ad 1.6i+opfema reg.nidV02	zeler^a met	97	2.393.0CO.OO
FORD FOCLIS 1.6AMBIEríT5Vreg,07/01	rdeč	99	1.996.000.00
FORD ESCORT 1 Al 5V reg.f8bruar/02	modra	Ô6/d9	1.369.000,00
FORD ESCORT 1.6 CU( karavan reg. 06/02	sret metal	95	1.199.000.00
HAT MAREA KARAVAN 10016V+kllma,ABS	modra metal	99	2.249.000,00
RAT BRAVA 1.6SX+/^.ldlma	modra metal	99	1.999.GOG.OO
FIAT BRAVO 1.4SX-i-kJjma, reg.08/01	mod. met.	93	1.660.000.00
PEUGEOT 4061.d.ST vsa cprefna	rdeôa met.	97	2.099.000.00
M^EDES CLK 320 avt.,vsd oprjeg.okSTOl	modra met.	97	6.399.000.00
MERCEDES BENZ 1800/1.6 v$a opr»reg.05/02	sr^.met.	96	2.476.000,00
RENAULT SAFHANE 2.54-vsa oprema	bela	9ê	2.799.000.00
RENAUITTWINGO PACK 1.1/43 kw	mod. met.	97	899.000.00
OPELASTRA1.7TDrti|.12/01	rdeča	94	1.099.000.00
ROVER 41G SI vsa oprama reg.0&02	srtó.m.	96	1.999.000,00
V\VPOl01DO servo reg.03/02	zelena mel	9^7	1.397.000.00
KIAPRI0E1.3i5Vreg.mal/02	srtô.met,	98	976.000.00
OAEWOO U^DS rtjmeo-^opœmaOdima)	sreû met	98	1.199.000,00
SU2UKI SWIFT avtomatik reg.OT/Di	met zelena	95	679.000,00
JEEP CHEROKEE GRAND 4X4 œg.OS/02	zelmet.	96	2.696.000.00
HYUNDAI QALU3PER 2.5D/65 KW XL reg.02/02 iDOd.met.		97/96	2.397.000,00
Suzuki vitara vx 5-i .6 sv reg,o^2	siva rnsL	97/96	1.996.GGG.00
FIAT DUCATÛ 2.8Đ combinato B-hl	bela	96/99	2.749.QOO.OO

VEONOQ040RAĐUENIHVOZlLRA2UĆ»m2Mli!i;-TB]6[wOa'426-11-niM26^ j *Kll£Diï*STMOUSTAnO'KOMlSimPftO0AJA*VO2ILAIMiUOVEUAVNI^^	1
a doloć^ne tipe ti\9m dsino fianndloî QQliD VOZU, OD a. D017. mt	£
Ljubitelji konjeništva, pozor!
MM
organizira
TEKMOVANJE ZA POKAL SLOVENIJE V PRESKAKOVANJU OVIR VELENJE 2001
21.7., sobota: od 9.hclo19,h, 22.7., nedelja: od 11.h do 19.30h.
Vljudno vabljeni!
Droge so med nami
Dvakrat posredovali zaradi predoziranja
Niso tako redki primeri, ko pri uživalcih mamil pride do '^predoziranja^ Ici se včasili konca zelo tragično, včasih pa pom<iga pravočasna zdrav-niŠk.a pomoč. V Velenju so prejšnji teden zdravniki posredovali v dveii takih primerih.
Najprej v sredo, 11. julija, ko so v bolnišnico Topolšica prepeljali dekle i/ Salcka. V njenem stanovanju so se zbrali se trije, ki so pred lom s skupnimi močmi kupili drogo. Ena od deklcl jc drugi inidrala heroin.
dekle pa je "padlo skupaj" in pomagali soji lahko le zdravniki.
Vsobolo, 14. julija, soje nekaj podbnega zgodilo na Kidričevi v Velenju- Ob približno 20.30 so občani klicali, da lam leži neznance, ki naj bi potreboval nujno medicinsko pomoč. Potreboval jo je 3(J-lcini VelcnjCan, ki $o ga zaradi predoziranja s heroinom odpeljali v bolnišnico Ibpolšica. Tudi v tem primeru si uživalce ni sam inieiral droge, ampak mu je pri tem pomagal "prija-
lclj'\ ki mu je "dal" tudi mamilo.
Kot kiiže, pa jc z drogo povezem tudi rop, ki se je v nedeljo, 15. julija, zgodil v parku na Vodnikovi. Sem so se pripeljali irije Slovenjegradčani, stari okoli 20 let- Medlem ko sta dva odšla v p<irk, je tretji spal v avtomobilu na parkirišču pri Šolskem centru. Policisti domnevajo, da so Ki^rošci prišli v Velenje prodajal drogo, "domači" prodajalci pa jih niso pustili na svoj teren. Ko sta vmes malo zadremala, so jim pobra-
li denar in zlatnino in jih nagnali nazaj na Koroško.
Ponoči okoli 2, ure, pa je prišlo do krišitve javnega reda in miru. na Partizanski v Velenju. Vzrok, da so se udeleženci potem celo tepli in to z lesenimi kiji, naj bi bila tudi drogji. Sk^ naj bi za očitke manjše skupine drugi, da prodaja drogo otrokom. Zaradi kršitve javnega reda in miru .se bodo morali pri sodniku za prekrške zago-vîirjati trije udeleženci legii dogodka.
Ob 70-letiiici nov prapor
S svečano parado, v kateri je med drugimi korakal tudi sîim prvi mož občine, l-ojze Po-sedel, Uiki pa so ji dajali zvoki pihalne godbe iz Svetine nad Štorami, so člani PGD Ponikva pri Žalcu, minulo sobc^to. pričeli praznovati iep jubilej-70 let obstoja in delovanja gasilccv v tem kraju. Iz priročneg?i biltena, ki je za to priložnost izdulo društvo, o/j-roma ga je pripravila skupina domačih gasilcev, s Sonjo Jelen na čelu, lahko preberemo, da segajo začetki v leto 1931, koje skupina domačinov uslimovila društvo dvajsetih članov, z nazivom Prostovoljna gasilska četa Zgornja Ponikva - župa Ceije, Ustanovni člani so bili zelo delavni. Že dobro leto po usl<m(witvi sti na mestu, kjer sloji sedanji zadružni dom, zgradili lesen gasilski dom, kije premogel malt) dvorano z odnim in stolpom za sušenje cevi. V letu 1934je p<JStalo društvo bogalej.še še za motorno brizgalno, priznane /namkc Ri)sscnbaucr in gasilski voz na konjsko vprego. Za trikratne čase je bila to vcli-kimska pridobitev, saj t<ikrat m bilo nikakršnih dotacij, ampak st") bili giisilci odvisni od gmotnih /možnosti in rćizumeviinja domačega kraja. PCîD Ibnikva pri Žalcu šteje danes. <îd najmlajšega do najstarejšega člana, nekaj več kol Î50 članov. Iz starega IMV kombija, kijeletiï 1969 pred.stavljalnjih(W vozni park. se lahko danes pohvalijo z vozili, ki vsaj zaenkrat zadostujejo njihovim p^^lrebam. Njihova nřijvečja pridobitev, oziroma delovni uspeh pa je prav gotovo nov gasilski dom, ki je bil zgrajen in predan svojemu namenu v
sredini leta 1995. Ker stari prapor nekako ni več ustrezal sedanjemu času. krepko pa so se mu poznala ludi že leta. so se tamkajšnji gasilci odkrili, da ob svoji 7()-letnici razvijejo novega. To zamisel so uresničili na tej slovesnosti. Novi prapor krasijo številni trakovi in žebljički darovalcev. V platno je vtkana po-doba sv. Florjana, zavetnika gasilcev, ob-krožajt) pa gii simboli, ki ,st> značilni za ta kraj. Blagoslovitev prapora je opravil župnik Jože Krašovec.
Da so člani tega draštva zares delovni, do-kiizujcjo priznanja, ki so bila podeljena ob tej priložnosti. Tako sla državno odlikovanje
Blagoslovitev prapora Je opravit župnik Jože Hrašovec
prejela tajnik društva. Marjan Zibrel in poveljnik Slavko Drofelnik. Občinska cxllikova-nja pa so prejeli: Cveto in Alojz Vasle ter Albina Orozel. posebnem plaketo za dolgoletno požrtvovalno dek") pa jc prejel veienin Stcťan Voh. Ob tej prikïznosti je bilo odlikovanih tudi več članov tega društva. Tej slovesnosti je vtisnil se dodatni pečal svečanosti spomin na Franca llcavca - Špendeki, starosto ponik-vimskih g^isilccv, ki jc v njihove vrste slopil leta 1933. Umr! jena začedcu letošnjega lela in žal ni dočakal 70-lelnicc društva, kar je bila njegova velika želja.
■ M. H.
Leonu Stropniku odlikovanje za hrabrost
Slo je za minute
Lecma Stropnika iz Šoštanju Je pred 26 leti med gasilce »spravil« sosed. Na vestni» delo v pn»stovolJnem gasilskem društvu Šoštanj • mesto v vseh teh letih ga spominjajo priznanja, pokali« od minule sobote dalje pa tudi odlokovanje za hrabrost. Dodelila mu ga Je Gasilska zveza Slovenije,« ker Je s svojo nesebično pomočjo rešil človeško življenje.«
»Ta pravi gasilci ne delamo za priznanja, ampak pomagamo ljudem v stiski, ludi sam sem lanskegii julijskega dne počel prav to. Ko sem ob prihodu domov opazil močan dim, ki seje valil 17. kletnega stanovanja v bloka, nisem pomislil na nič drugega kc^t na to, da moram takoj ukrepali. Poznal sem stanovalko. starejšo in bolno gospo Štefanijo, ki je bivala v njem in se kar zagnal proli zaklenjenim vratom. Nisem pomislil na nič drugega, kot nanjo. Zaradi go-
stega dima je bil prs'i poskus neuspešen, Zagnal sem se še enkrat, se spliizil po tleh do kuhinje, ker sem predvideval, da bo tu žarišče požara, in našel nezavestno stanovalko.« Odnesel jo je iz stanovanja na sveži zrak. ji nudil prvo pomoč ter poklical zdravniško pomoč, gasilce, policijo. Vrnil seje v notranjost in pogasil požar na štedilniku, kjer si je pripravljala kosilo in delovni puli. »Kjij bi se zgotlilo. če ne bi bil na pravem kraju ob pravem času. raje ne riizmišljam. Vesel sem, da se je tako iztekJo, kot se je. Zdravnik je rekel, da je šlo za minute, sicer bi se stanovalka zadu.šila, požar pa se najbrž tudi ne bi omejil samo na stanovanje. »
V26 letih seje odzval mi mnogo klicev rdečega petelina, reševal življenja ljudi in njihovo premoženje, doživel marsikaj takega, kar je ogrožalo tudi njegovi) življenje. Kur nekoliko za-
mislil se je ob tem, v mislih pre-Icicl nekaj akcij in na glas komentiral, da bi morali ljudje bolje cenili gasilce tudi Litkral. kadar njihovo pomoči ne potrebujejo. »24 ur smo praktično na voljo ne glede na dan in uro. Nikoli ne veš. kam greš, ali se boš vrnil ali ne.«
Po poklicu je strojni mehanik. Pred Časom si je pridobil naziv gasilski časlnik L stopnje. Gasilec ni le v prostem času, ampak je to po.stal pred štirimi meseci še na delovnem mestu v Si^štanj-skih termoelektrarnah. Poleg gasilstva je njegov priljubljen konjiček .še judo. ki ga jc včasih aktivno u-eniral. Danes se ukvarja z njim bf>lj za to, da ohranja kondicijo. Ostiili čas? Zelo malo gaje, pcxsvcti pa ga (.Iružini. ob sebi pa umi vedno vključen prenosni telefon. Ob petkih in .svel-kib, ne glede na uro in čiis. Le kadar je daleč od doma, takrat se ne poznala.
Ko ga je pred 26 /eti povabi/ sosed h gasi/cem, Leon Stropnik ni niti siutii, f^ako ze/o bo ta od/očitev prepletena z nfegovim nadaljnjim živijenjem.
Odlikovanje za hrabrost je prislov prave roke. Sicer je za to potrcbtîvakî leto dni, a bolje po-7J10 kot nikoli, pravijo.
■ tp

NK Rudar

NK ERA Šmartno
Slab začetek, boljši konec Lepa spodbuda za prvenstvo
No^onlctasi Ku-(iHrjM SI» v ^escnaj-?<tinl tmjiia sloven-
.skť^]l jx»k»lH i^iisio-v}ili pri Irctjciigđšu Polomí na Slndkvm vrhu in zmngnli s 4:0. Čeprav prcccj oslabljeni,.saj .so nit-stopili l)ri7. p4»sko-(lovsinih Lavriôt in Šumnika ivr novih igralccv ZrnićH in Šiitlć'n, ki Ae nista imela dovoljenja, so v prvem |Hfi6isu vseeno ra/oCsirnli Iju1>i-Ccljv no^omdH in je/ili trenerja Sicneirnoviô). Vseeno so z /Jidet-kom Bo^koviùi v 40. minuti dli. 10 pa je iichila n^jMived /Joni^ domače ekipe, ki je pripmvc na novo prvenstvo /JiCcUi.
lakoj po odmoru jc Plcscc z en<ijsimclr(wkc p<wl5al na 2:1) in
iťkma jc bila v bisivu odločena. Domaćim so namvcC prcœj ptvslc moři. njiiiovo ust^dc^ pa sla za konCnih 4:(1 zapcCaiila Mujano-vič in Spasojcvii.
Nova in še pomombnejía preizkušnja bo za Vclenjčane že k<v
S prvaki bodo morafi v soboto igrati botje
ncc ledna, ko btnli^ v prvem kro-iTU nnvega državnega prvenstva go^iiii državne prvake, moštvo Pivovarne Lašb.i iz Maribora, tekmo pa bodo na IgriSČu ob Je/eru zaceli v soboto ob 20.CKÎ.
■ vos
Janko Lukner:
"Priložnost za mlade domače Igralce"
S pokalnimi tekmami seje novu nogometna tekm4»vulna sezona /x* pričela« konec ledna pa hi> na vrsti že pni kroi» v [i|ii Si.Mol)il. V Velenjskem prvoligašu Rudarju so pred sezono /jnanj^li klLil)ski proraôin, y>cnoeih okrc^iitcv bj-kraC m> prilo/nost /a uveljavitev pa lH>di» doliMi mladi dcMnači igralci. To potrjuje tudi član upra^ ve in preiistavnik Premogovnika kot glavne{!a pokřivit elja .lanko Lukner:
je. Odločili smo se za p<">mladilev ekipe, saj v dekl prvvga ma^tva vključili pel nai5jh mladincev in iri mlade ijffiilce. kist>biliv/gi'kjem v Rudarju. v zadnjem řasu pa so igrali za druge klube. Ntwi trener Vojisjciv SimeummC je sicer Želel 5e enega ali dva izkušena igralca, vendar uprava v/iraja na ptimladiivj. lakii jeeden nai^ih dljev za 10 .sezono uveljavitev dveh ali treh Rudarjevih mladih iip'alcev."
#	Do (o mtui^ (Hmxuùnikû tnnerja Marjana Mar» janoviča, katere^ so Hievilni pri^akovaii, da ho velo prt'i Rudarjev ireiier?
"Tako jc. Mi smo v pripravah na to sezono res želeli pripeljati Marjana Marjanovima. Ker smo ekipo precej pomladili, smo se odloČili za bolj izkušenega Simeunoviča, Marjajuwiř bo v scKlekv vanju z njim pridobival mwc izkušnje in nanj v prihodnosti resno računamo."
#	Novo sezono torej zacenjaie brez zvenečih okre-piíťv. Oh íeni pričakujete m-rsíiíev v sredino le' sMce. konknrenca v prvi ligi pa je vendarle močna?
"Vrejamem. da je ta ekipa spiwobna uvrstitve v srcdim» lestvice, nacancnc cilje pa bomo pivstavi-li pu nekaj krogih, ko bomo sp<V4iali tekmece. Sicer pa ekipa ni tako zelo spremenjena, Menim, da je večina igralccv, ki so v preteklem leiu ntwi-li največje breme, ostala. Torej imamo prednost, ker se igralci poznajo. Ce K^mci u.speli uveijavili še nekaj mladih, moramo uspeti/*
#	Na.s/oni(ev na domače mlade iffvlce je mzinnlji' va. saj so hili mladinci »• minnJi sezotti prvič v dovini khiha državni prvaki?
'Hoje bileden izmed najpomembnejših razk>giw, da smo se odločili za pomlajevanje, da torej damo priložnivsl !ej nadarjeni generaciji. Ri bo tuili t!o-dal na spodbuda za boljše delov mlajših selekcijah./.aio^ enkrat čestitam trenerju Traneiju Oblaku in vsem. ki so delali z mladinci, seveda pa predv.sem igralcem."
0 i^recej (eh mladih nog*)nieia\ei' se je doslej ka-ido vsik^anjskem ireijeh^ašn Vsnjaiju, poslej pa /aksticga soildovanja naj ne hi bih več, vsaj ne na la/Lski ravni?
"Ml si sodelovanje z U.snjarjem ivlimoš^; naprej. Dejstvo pa je. dasmo lelixs prorač\in manjšali za iretjino, torej tudi denarne pomoči Usnjarju manj, /.daj imamo 23 igralcev s pogodbo, z Dra« vngradtmi in Dravinji'» pa se d\igwarjanu>» da bi se nekaj naiih mladih igralcev z dvojno registracijo kalilo pri njih vdrugi ligi."
#	Se pričakovanja pred začetkom sezone? "Menim, da je razpored dober. Začeli bomo z
Marilwrom.ob ugodnem začetku pa upam. da bomo uspeh nap» »Ini t i I ribu no. kar je prav tako e Jen na.^ihcsncATiihciljev/lemusmoprilagtxlili tudi cene vstopnic. Vstopnica za eno teknu» bo veljala I5ÍM) tolarjev in je i«lala nespremenjena, ponovno pa smo uvedli .sezonske karte /a jesenski del pr-venstcva. Ta velja 6000 tolarjev, ob takoj.^njcm plačilu pa samo .SíMKi."
Nasprotnik !>mar6mov v pokalnem tekmovanju jc bilo ajdovsk«! I'rimorje, največje presenečenje po» mhulan.ski^a dela dr^^ivne^a prvenstva. Ajdovci so bili torej favoriti, domačini pa so upali na novo prc.sencOcnJe. saj so goste i/, pokala presenetljivo izločili tudi pred tremi IcH. To seje (udi /godili» in gostje so po i/jemno mzliurljivi tekmi vidno razi^irani Ziipuščali
Igralci ERE so po dokaj slabih d<)se?kih v pripravljalnem «obdobju v nedeljo /iiigrali odlično» pre<Kse)n pa borbeno in zitvzeto od prve minute do L<»nca p<^dalj^kov.saj«^si zmago zagotovili šele po streljanju enajstmetrovk. Trener Drago Ki^stanj:^k je imel nekaj težav pri se.stavi moStva. z^toje priložnost dobil mladi Rt^kOmladič in jo sijajno izkorisiil. Pc^ začetni p^>budi gostov so domači zagotovili ravnotežje in bi lahktw.'^4. minuti ptwedli. vendar je Repovž po prekršku nad Kačičnikom zgreSil enajst metr(»vktx Šmarčanom lo ni vzelo volje in tik pred koncem polčasa so le kronali svijje napi'>rv\ Mujak<»vjčev strel z razdalje je vratar Sirajnar t>dbil. nu pravem mestu pa je bil .Smajlovič tn žogo p<-«>lal v mreža
Nogometaši ERE so hili Ajdovccm najmanj enakovredni tudi v drugem pt^lčasu in bili celo nevamejSi, edini zadetek v tem delu pa so vendarle v 74. minuti dosegli gvwtje. ki st> pel minul za tem zaradi iziJjuCitve Mitrakoviča na igrišču ^"Ktah z desetimi igralci. Zlatega zadetka v potlaljŠkih nibilo. zatosoodk>čale enajstmetrovke. Pri tem je bil junak domaČi vratar Boris Kalitek. kije dva strela z bele točko ubranil.enkral pa so gostje zadeli vratnico. Na drugi strani je bil Sirajnar u.spešen pri strelu Repovža. Kačičnik je zadel vratni«^ in kť>nčni izid je bil 7:6.
Razk>g za veliko veselje in lepa sp<idbuda pred začetkom prvenstvji.
Mnenja:
(ivido Omladič, predsednik kluiM in predsednik uprave glavnega pokrovitelja: '*Nai>a pcxslcwna strategija je jasna, belimo biti vpeti voknije. v katerem so naSe trgwincin nafci vizija je, da vleli okoljih delujemo na kulturnem. Športnem in astalih p^idročjih. To je tudi izziv, da tudi preko ^pi>rta utrdimo ugled v širšem slovenskem pn'jstoru."
Alojz PrKJgoríťk, direktor kluba: "V pripravah na začetek naše prve sezone v elitni ligi nam je zmanjkovalo časa. Vseeno smo obliktwali ekip«^ in pričakujem boj za sredino lestvice. Precej smo postorili na samem igrišču in tribuni, zdaj urejam«^ še prvo (pomožno igrišče, ki bo primerno tudi za prvenstvene tekme mlajših selekcij, v izdelavi pa je tudi projeki
z^ gradnjo klubskih prosttmw in gardcfi^b. Želimo si seveda čim več navijačev, zanje pa bomo na vsaki prvenstveni tekmi poskrbeli za prijetno presenečenje. Sicersc karte za celotno prvenstvo za prav vse tekme članskega moštva in miajŠih selekcij Ž£ v předprodají, veljajo pa ID.íXKí tolarjev."	■
Boris Kalisek • Junak enajstmetrovk
Trener Drago Kostanjšek
Smo enakovredni
"V tekmah za trening pred sezono sem namerno izbral same prvoligaše. Ja vidimo k<ili-veljamt^ in kje smo. 7.c nedeljska pokalna tekma je pi^kazaJa. da smo dobro delali, v prvih prvenstvenih tekmah pa pričakujem Jo-dalnť> dvig<wanje ravni igre in forme. .leseni se želimo predvsem enakovredno ktisati .s tekmeci. da bomo mirno pričakali pomladanski tkj. Za priprave nanj v daljiem zjm.skem odmoru dovolj časa. ('eprav s Primorjem Še ni igrala najboljima ekipa, smo dokazali, da bomo enakovredni in da imamo moštvo za Ziihtevno tekmovanje. V K<^pru bo morda nekaj manjših sprememb v moštvu, seveda bomo skušali presenetiti in si z uspešnim začetkom zagotoviti sp<'>dbiido za naprej."
Šestnajstina slovenskega pokala
Poloma - Rador O : 4 (O : 1)
RuOsr Ulič. Jgseničnik, PcKivinski fšmon), Bmkovski. Kraljevič, SottiC, Plesec (Dedič). Boštovifi. Spasojevič, Ariič (Jager), Muianovič.
Tako so igrali
Slrelci;0 1-8oši(ovie(40),0;2. Pl6S8c(46.11m),0'3-Muianovlč t57).Q;.l-S(BSOjevé(73).
IftA Šmartno Í>rímorje 7: 6
ERA Šmartno: Kalisek. Mernik Romih, Omladič, Kačičnik, Repovi, štaxar.
Ulaga (Jakopič}. Muiakovič. Smajlovič (5oíllnar).\rjcoíKořun). Strelci Î :0-Smajtovič(45),1.1-Cemooj (74); mm. Šlancar, Borš-In^r, Mujakctvič. Memik. Jakopič In Omladič za EflO. Vidmar. Mlakar. Ra-nfč, Mulahmetovič in GregoňČ za Pri-mofje
l.kroa-M. 7.0M7.00	4.kfoo-12. 8. 01.17.00	7. Icro«-9.9.01.16.30	10.kroq.30.09.01. 16^)0	13.kroa.21.10.01.15.30	16.l(roa.11.11.01.14.00
RUDAR V. : MARIBOR PL.	MARIBOR PL. : Ž.TRIGLAV	KOROTAN: MARIBORRL.	MARIBOR PL : OLIMPIJA	E.ŠMARTO : MARIBOR RL	MARIBOR RL : PRIMORJE
DOMŽALE ; OLIMPIJA	HIT GORICA :ESMARTNO	CMC PUBLIKUM: PRIMORJE	RUDAR V,: MURA	KOPER : Ž.TRIGLAV	DOMŽALE: KOROTAN
PRIMORJE rMUfiA	MURA KOPER	KOPER: DOMŽALE	DOMŽALE: HIT GORICA	CMC PUBUKUM: HIT GORICA	RUDAR V: CMC PUBLIKUM
KOROTAN; HIT GORICA	OLIMPIJA: CMC PUBLIKUM	E.ŠMARTNO: RUDAR V.	PRIMORJE :Ž.TRiGLAV	KOROTAN : MURA	OLIMPUA: KOPER
CMC PUBLIKUM :2.TRÍGLAV	RUDAR V: KOROTAN	iTRIGLAV: OLIMPIJA	KOROTAN : E.SMARTNO	PRIMORJE; OLIMPIJA	MURA: E.ŠMARTNO
KOPER : E.ŠMARTNO	DOMŽALE : PRIMORJE	HIT GORICA: MURA	CMC PUBLIKUM: KOPER	DOMŽALE: RUDAR V.	HIT GORICA ;Ž.TRIGLAV
2.kr<iq-29.7.01,17.00	S.kroq- 19.08.01. 17.00	8.kroq. 16.9.01.16.30	11.kroq.14.10.01. 15^0	14. kroq-28.10.01.14.00	17.kro4.18.11.01.14.00
MARIBOR PL;E.ŠMARTNO	PRIMORJE: MARIBOR PL	MARIBOR RL : MURA	KOPER : MARIBOR PL	MARIBOR RL : DOMŽALE	HIT GORICA: MARIBOR PL
Ž.TRIGLAV : KOPER	KOROTAN : DOMŽALE	OLIMPUA: HIT GORICA	E.ŠMARTNO: CMC PUBUKUM	RUDAR V. : PRIMORJE	Ž.TRIGLAV:MURA
HIT GORICA: CMC PUBLIKUM	CMC PUBLIKUM: RUDAR V.	RUDARV.:Ž.TR1GLAV	Ž.TRIGLAV : KOROTAN	OLIMPIJA: KOROTAN	E.ŠMARTNO : OUMPUA
MURA:KOROTAN	KOPER : OLIMPIJA	DOMŽALE .'E.ŠMARTNO	HIT GORICA: PRIMORJE	MURA: CMC PUBLIKUM	KOPER: RUDAR V.
OLIMPIJA: PRIMORJE	E.SMARTNO : MURA	PRIMORJE; KOPER	MURA : DOMŽALE	HIT GORICA: KOPER	CMC PUBUKUM : DOMŽALE
RUDAR v.: DOMŽALE	Ž.TRISUV : HfT GORICA	KOROTAN : CMC PUBLIKUM	OLIMPUA: RUDAR V.	lTRIGLAV:E.ŠMARTNO	KOROTAN ; PRIMORJE
3.kr«-05.8.0M7.00	6.kroq-W,8.01.17.00	9.kr«i-23.09. 01.16.30	12.krofl.17.10.0M5J0	15.kr«i-04.11.01.14,00	18,l(ro«- 25.11.01.14.00
DOMŽALE. MARIBOR PL.	MARIBOR PL.: HIT GORICA	CMC PUBLIKUM: MARIBOR RL.	MARIBOR RL: RUDAR V	ŽJRIGLAV: MARIBOR RL	MARIBOR PL: KOROTAN
PRIMORJE: RUDAR V,	MURA : iTRIGLAV	KOPER : KOROTAN	OLIMPIJA: DOMŽALE	E.ŠMARTNO :Hr GORICA	PRIMORJE : CMC PUBUKUM
KOROTAN : OLIMPIJA	OLIMPIJA: E.ŠMARTNO	E.SMARTNO: PRIMORJE	MURA: PRIMORJE	KOPER ; MURA	DOMŽALE: KOPER
CMC PUBLIKUM : MURA	RUDAR V: KOPER	Ž.TRI6LAV; DOMŽALE	HIT GORICA: KOROTAN	CMC PUBUKUM ; OUMPIJA	RUDARV.:E.ŠMARTNO
KOPER: HIT GORICA	DOMŽALE: CMC PUBLIKUM	HIT GORICA; RUDAR V.	Ž.TRIGUV:CMC PUBUKUM	KOROTAN: RUDAR V.	OLIMPIJA :Ž.TRIGLAV
E.ŠMARTNO :1TRIGLAV	PRIMORJE: KOROTAN	MURA: OLIMPUA	E.ŠMARTNO : KOPER	PRIMORJE : DOMŽALE	MURA: HfT GORICA
Konjeniški k/ub Velenje
Trije dnevi za sladoicusce
Velenjski konjeniški klub je <k) petka do nedelje v lepem vremenu in še lepšem okolju Škalske^a jezen) izvedel 3. mednanidni turnir v preskukovanju ovir, ki je sploh edino niednantdno tekmovanje te vrste v Sloveniji. V treh dneh so gledalci uživali v devetih tekmah z 29U starti v treh kategorijah. Za nagradni sklad 4(UHt nemških mark seje potegovak» preko 50 jahačev s KM) konji iz Egipta, Rusije, Slovaške, Nemčije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Italije in Slovenije.
Uradna oivoriLev je bila v nedeljo popoldne, po mimohodu ickmovalccv in konjev pa sla vsem izrekla dobrodošlico podžupan velenjske mestne občine Bojan Kontič in predsednik Konjeniške zveze Slovenije (Jregor Pintar.
Najbolj zanimiva jc vsekakor bila nedeljska deveta lekma za »veliko nagrado Premogovnika,« ki jo je dobil Steiner iz Nemčije pred Rusom 'lii-ganovim. biia sla ludi edina, ki sta sc pomerila na 165 cm visokih ovirah, trelji pa je bi! slovenski predstavnik Sandi Smolnikar.
Pelkovo prvo tekmo za mlade konje je dobil Hrvat Ante Simleša, najboljši domaiii tekmovalec jc bil Gregor Sla-tinšek na enajstem mestu, takoj za njim pa sla uvrstila Gašper Kolar in Tomaž Lauter. V drugi tekmi je zmagal Slovak Juraj Hanulay, odličen
Občinstvu so se predstavili številni tekmovalci in Šiialska konjenica
drugi je bil Ma^ažCik mlajši, peti pa Aleš Pevec. Tretjo tekmo je do bil Nemec Franc Steiner, od Slovencev pa so bili Maks Riossa tretji, Sandi Smolnikar peli, Matjaž Cik deveti in Lovro Blatnik dvanajsti.
Prva sobotna zmagovalka je bila Naya Kapp iz Avstrije, develi in enajsti pa sta bila Matjaž Čik mlajši in Aleš Pevec. Drugo sobotno tekmo je dobil Sameh Hesham Hatab iz Egipta, trelji je bil Maks Riossa, zadnji
sobotni zmagovalec pa je bil Rus Vladimir Tuganov, Sandi Smolnikarje bil peti. šesti Maks Riossa in dvanajsti Lovro Blatnik.
Na uvodni nedeljski tekmi jc zmagal I Irval Ante Šimleša. čelr-li in peli pa sta bila Matjaž Čik mlajši in Matjaž Čik starejši. Edino zmago za Slovenijo je v drugi nedeljski tekmi slavil Andrej Kučer, tretji pa je bil Maks Riossa.
V soboto in nedeljo bodo ljubitelji tega privlačnega športa znova lahko uživali ob Škal.skem jezeru. Velenjski organizatorji bodo namreč izvedli sedem tekem za slovenski pokal. Sobotno tekmo bodo začeli ob 'AOO, nedeljsko pa ob 11.00.
Ivanovih 80 pomladi
Vsakič, ko srečam Ivana C)s-trovr.šnika, spomini pohitijo več kot trideset let nazaj, ko sva se sredi julija skupaj pridružila velenjskim planincem in ko s"va se prvič povzpela na Triglav. Da se mije prav Ivan tako vtisnil v spomin, je bila mogoče kriva njegova obleka. Sam nisem bil ravno začcinik, zato sem bil oblečen po vseh takratnih nenapi-sanih pravilih - v pum parice in rdeče nogavice in obut v za takratne razmere razmeroma dobre planinske čevlje. On je bil napravljen povsem vsakdanje, celo njegovi čevlji so bolj malo .spominjali na planinske in vetjeino sem takrat nanj gledal precej zviška.
Svojega prvega vzpona na našo
najvišjo goro se Ivan spominja takole: "Ko smo se naslednjega dne iz koče Planika pod Triglavom začeli vzpenjali proti vrhu, me je bilo zvsakim korakom bolj strah, še sreča, da sem imel dolge hlače s Širokimi hlačnicami, da ostali niso videli kako se mi tresejo noge. Še sam ne vem kolikokrat sem se po lihem zaklel, da če sc srečno vrnem v dolino, me to "zanikrno" skalovje nc vidi nikoli več. Pa se jc zgodilo ravno obratno. Planinam sem se zapisal z vsem srcem. Poslale so lakorekoč del mene, Postale so kraj, kamor .sem najraje zahajal, največkrat sam. Kiir petkrat sem prehodil slovensko planinsko pol in sc desetkrat udeležil znamenitega pohoda na
Stol v zimskih razmerah."
Vvseh teh letih pa Ivan ni bil samo vnel planinec, ampak tudi eden izmed listih, ki so bili vedno pripravljeni storiti kaj koristnega zii dobro svojega društva. Da ta trditev drži, dokazuje kar nekaj
dru.štvenih priznanj in bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije. Ob 30 - letnici PD Velenje je bil med tistimi, ki so prejeli zlato jubilejno uznačko, s katero jc društvo nagradilo svoje najzaslužnejše člane, nanjo jc še po.se-bej ponosen.
Pred nedavnimjevkrogu s"vojih najoqih obrnil osemdeseli list v knjigi .svojega življenja. Kljub dokaj visokim ietom se dobro počuti. Še zmeraj rad sede na svoje priljubljeno kolo in se odpelje po opravkih, skoraj vsak dan pa se poda tudi okoli obeh velenjskih jezer. Prav tako se vsa leta udeležuje trim pohoda iz Saleka do Paškega Kozaka. 'Tudi letošnje dokaj slabo vreme ga ni odvrnilo od le navade. Koje na eni izmed kontrolnih točk za trenutek posijalo sonce, gaje v objektiv ujel društveni predsednik Jože Melanšek.
Kaj porcči ob tem visokem jubileju? Ivan, šc na mnoga leta in srčna hvala za vse, kar si naredil dobrega ka velenjske planince!
■ M. Hrusti
Nekaj o planinskih vodnikih
Smo v obdobju, koje visokogorski svet s svojimi lepotiimi in zahtevnostjo dostopen tudi povprečnim planincem, ki se bomo vanj podajali sami ali v skupini pod vodstom izkušenih planinskih vodnikov. Skdnje posebej velja v primeru, če smo začetniki, ali se podajamo v knye, kijih ne poznamo dobro. Podatki potijujejo, daje hoja v gore n^jbo|j vama v organiziranem spremstvu planinskih vodnikov, kijili potijuje planinska /veza Slovenije.
Vsako slovensko planinsko društvo naj bi tako imelo nekaj u spo s o bij en iii vodnikov. Kiiko je s icm v PD Velenje jc v pogovoru pojasnil Franc Meršnjak, sicer načelnik odseka za izletnišlvo in vodništvo pri velenjskem društvu? "Začetki segajo v leto 1998, ko sla se združila komisija zh izlel-nišlvo in klub vodnikov. V ta odsek so sedaj vključeni vsi registrirani planinski vodniki pri PZS, ki delujejo v našem drušlvu in še ne-
kateri organiziitoiji izletov. Letos imamo 28 vodnikov, ki so strokovno usposobljeni zavođenje izletov po lalikih, zahtevnih in zelo zahtevnih potreb, pa tudi v zimskih razmerali,"
Kako lahko pride posameznik do naziva registriran oziroma usposobljen planinski vodnik? "Prvi pogoj je nekajletni planinski staž, v kalerem posameznik pokaže pripadnost tej čkwckoljubni. a vsako lelo boij odgovorni niilo-gi. Usposabljanje vodnikov ni ravno poceni, plačujejo pa ga društva, zato smo pri izbiri kandidatov še toliko bolj pozorni. Tečaj laliko traja tudi nekaj mesccev, odvisno pač od vremenskih in drugih okoliščin, velik del pa poteka v naravi oziroma v visokogorju. Če je kandidat uspešen, ga kot vodnika vpišejo v register planinskih vodnikov pri PZS in dobi svojo •šlcvilko. Vpis pa razumljivo ni dokončen, saj ga PZS pod določenimi pogoji podaljšuje vsako lelo
sproti, vsaka trie leta pa vodniki obnavljajo znanje in se poučijo o novostih na tem področju. To opravijo na dvodnevnih seminarjih, kaknšen je bil pred nedavnim v Žalcu v izvedbi Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev. Izpopolnjevanje je bilo zelo zahtevno, prvič pa so se vodniki srečali z improvizirano žičnico za prečenje hudourniških grap. Sicer pa v našem drušlvu dodatno pripravljamo predavanja različnih strokovnjakov, naši vodniki pa vodijo izlete znotraj društva in sekcij, ki pri njem delujejo. Znano je, da smo letos zelo uspešno izvedli planinsko šolo za odrasle, naslednji veqi zalogaj pa je izlet na najvišji vrh Italije, 4061 m visoki Grand Paradise. V našem odseku delujejo tudi mladinski planinski vodniki, ki poleg vodenja izletov pripravljajo tudi vsakoletne planinske šole in tabore za najmlaj-še, osnovnošolce, dijake in študente. liiko smo lani
Franc Meršnjak: "Vodenje izletov je vse bolj odgovorno
skupno vodili % izlelov s 3172 udeleženci, povedati pa moram, da nobeden od vodnikov za .svoje delo ni plačan, največkrat uporabljajo cclo lastno oscbncj in tehnično (iprcmo. Vabim torej vse ljubitelje narave in planinskega sveta, v naši ponudbi izletov .se gotovo najde za vsakogar nekaj," ■ M. H.
Aeroklub Velenje
Lep uspeh na svetovnem prvenstvu
v španski Cordobi je bilo pred nedavnim 12. svetovno prvenstvo v aero -rallj^u, na katerem je nastopila tudi 5 - članska slovenska reprezentanca, Zanjo so nastopili tudi člani Aero kluba Gorenje Matjaž Kačičnik 1er Mirko in Bernarda Me/ii. Med reprczentanaimi 22 drž^v je bila Slovenija osm<i, kar je vsekakor lep dosežek.
Razjnere za letenje v Španiji .so bile vse prig kol ugodne, saj so se dnevne temperature dvigovale tudi nad 40 stopinj, kljub temu pa so se slovenski pilolivmili domov zadovoljni z novimi doživetji in izkušnjami.
■ B.M.
Slovenska reprezentanca za motorno letenje (z leve): Robi Verbančič, Mirko Meža, Bernarda Meža, Leon Bauer in Matjaž Kačičnik
DP v odbojki na mivki
4. turnir v Velenju
Od danes do netlelje bo Velenje tudi v znamenju odbojke na mivki. saj bosta sloven.ska odbojkarska zveza in 'TRC .lezero izvedla 4. turnir državnega prvenstva in posebej še državno prvenstvo za mlahjše člane do 23 let. Danes, v četrtek, oh 16.00, bodo na igriščih TRC Jezero začeli kvalilikacije, glavni turnir bodo z<ičeli jutri ob 16.00 in ga nadaljevali v sobolo ob 9.00. Žeaski llniile bo v soboto ob 18.00, moški pa ob 19.00.
Zanimivo bo tudi v nedeljo, ko bodo ob 11.00 začeli državno prvenstvo za člane do 23 let.
Atletske novice
Buč sedmi na evropskem...
Na evropskem prvenstvu za člane do 23 let v Amsterdamu je mislo-pil tudi velenj.ski atlet Boštjan Buč, V .svoji najboljši disciplini 3(X]0 m z ovirami je do-segel solidno 7. mesto, pri tem pa za bronasto kolajno zaostal vsega tri sekunde. Pri tem je znova oMulno izboljšal svoj osebni rekord, ki je ztlaj 8:41,82, povedali pa je treba, da je v zadnjih treh mesecih ta rekord izboljšal za kar 23 sekund. Po dobrih dvajsetih letih je tako končno v nevarnosti državni rekord Celjana Petra Sveta (8:29,6), Boštjanu pa do njegove rekordne znamke manjka šc enajst sekund.
Dobro delo v preteklosti torej končno rojeva sadove, saj je tudi trener Tomo Popetrov vse od lanske sezone nenehno ponavljal, da ne razume, zakaj ni boljših rezultatov, .saj jih časi na treningih vedno napovedujejo. Očitno je Boštjan Buč letos povezal glavo in noge in rezultati so tu.
...Pozničeva peta na SP
v avstralskem mestu Brisbane so v soboto sklenili letošnje svetovno veteransko prveastvo. Slavica Pozničje v zadnjem od treh nastopov tekla na 2000 m z ovirami, v tej disciplini pa je v preteklosti še o.svajala kolajne na največjih veteranskih tekmovanjih. Tudi letos se je zavzelo pripravljala, žal pa so težave s krvno sliko v zadnjih treh mesecih preprečile podoben uspeh.'Ibkralje o.svojila peto mesto, ob tem paše šesto in deveto, kar glede na okoliščine veliko pomeni.
■ V.P.
Plavanje
Žani Prislan srebro
Pričela so se letošnja prvenstva Slovenije v plavanju v 50 m bazenih. Držtivno prvenstvo zit kadete in kadctinje je potekalo pretekli konec tedna v Radovljici. Med plavalci iz 18 slovenskih klubov seje i/Jcaza-la Žana Prislan, kije v disciplini 200 m prosto z rezultatom 2:22.04 osvojila srebrno medaljo. To je za mlado velenjsko plavalko doslej največji uspeh.
Rezultati: katlelinje - 200 m prosto: 2. Žima Prislan 2:22.04; 400 m prosto: 5. Žami Prislan4:5.^.19; 800 m prosto: 4. Žana PrLslan 10:09.32: 100 m hrbtno: 11. Sandra Pandža 1:18.48; 200 m hrbtno: 8. Sandra Pandža 2:38.38.
■ Marko Primožič
Balinanje
Dobri nastopi Verliča
.Šaleška območna balinarska zvezaje v Rogaški Slatini izvedla letošnje čiaasko prvenstvo. Zmagal je Darko Sim ič iz ekipe Crystal, drugi je bil Milja Verlič (Velenje Premogovnik), med deseterico pa so se izvelenj-skih klubov uvrstili še Hudournik na šesto, Voglar na .sedmo, I ludo-vernik na develo in Krobot na deseto mesto.
I Ikrali so izvedli tudi člansko prvenstvo v hitrostnem zbijanju. Zmagal je Mitja Verlič (Velenje Premogovnik), drugi jc bil Boris Ruprcht (GIP Vegrad) in trelji Peter Hrg (Cry.stiil).
Zlatoporočenca Matilda in Ivan Breznik
It A IM O V E L K J il
Kljub letom še čila in zdrava
V spominski sobi Rista Slavina v Žalcu, je bila zlata poroka, ki stajo praznovala Matilda in Ivan Breznik iz Kal v KS Šempeter v Savinjski dolini, obred pa je opravil Val-ter Zupane.
Njuno skupno življenje je bilo obdano s številnimi lepimi in tudi manj lepimi dogodki. Z medsebojnim razumevanjem sta premagala sleherno oviro, ki je njuno življenjsko vez le še utrdila. Prav gotovo je eden izmed prelomnih trenutkov dolgoletnega odnosa tudi doživljanje zlate poroke.
Zlata nevesta Matilda Breznik, po domače Hilda, se je rodila kot zadnji otrok Alojzije in Jožeta Podgorelec, leta 1933 v Ve-ličanah. Po končani osemletni šoli je živela pri materi, oče pa ji je umrl že, ko je bila stara štiri leta. Po IL svetovni vojni seje zaposlila v Kmetijski zadrugi Ivanjkovci in tam delala do leta 1952. Ivan Breznik se je rodil kot prvi otrok Antonije in Vincenca Breznik, leta 1928 v Pavlovském vrhu. Po II. svetovni vojni se je zaposlil v KK Jeruzalem -Ormož.
Spoznala sta se v rojstnem kraju, sredi prelepih Jeruzalemskih goric, prepletenimi z vinogradi in neokrnjeno naravo. Leta 1951 pa sta se poročila. V zakonu so se jima rodili trije otroci, hčerki Marica in Hilda ter sin Ivan. S svojo ljubeznijo in odreka-
njem sta pripomogla k lepemu otroštvu svojih otrok. Njuna zagnanost in marljivost sta jim vlila življenjskih moči in jih pripravila na odraslo življenjsko samostojnost. Leta 1952 se je Ivan zaposlil pri organih za notranje zadeve in dobil službo v Vojniku. Po končanem predhodnem šolanju, se je družina leta 1961 preselila v Velenje. V istem resor-ju je služboval vse do upokojitve leta 1979, žena Matilda pa je vse do upokojitve službovala v občini Velenje.
V tretjem življenjskem obdobju, ko sta bila oba že upokojena, sta si z željo po čistem zraku in vrnitvi v naravno okolje na podeželju, v Kalah zgradila hišo. Leta 1993 sta se preselila vanjo in tam živita še danes. V veliko veselje jima je delo v dobro negovanem vinogradu, sadovnjaku in na vrtu. Še posebno pa se razveselita obiska njunih vnukov Tanje, Mateja, Anite in Andreja ter pravnuka Anžeta.
■ T Tňvřňr
VPI FN. IF
MIMI JE POZITIVKA
Drevi, ob 19.00, bo na Velenjskem gradu nastopila Alenka Vidrih z monokome-dijo "Mimi je pozitivka". Režija Marjan Bevk.
Komedija govori o sodobni ženski, kije ločitev nremasala na novsem svoi način:
malo ob pomoči prijateljic, malo ob pomoči svoje none je, kar pred očmi publike zlezla iz najhujšega. Mimi nas spomni tudi na nekaj zelo aktualnih stvari današnjega prostora in časa. Spregovori o de-loholizmu, o frki ter drugih stvareh, kijih razumejo le ženske. Iz Mimi, ki se je oklepala svojega moža in iskala svoje mesto ob njem, je postala Mimi, ki ve kaj hoče in ve, kje je njen prostor pod soncem. To zna tudi zapeti...
Poje in igra: Alenka Vidrih. Vstopnine ni!
TONE IN MOJCA PARTUIČ
v četrtek, 26. julija, ob 21.00, bo na Velenjskem gradu literarno - dramski večer, ki ea bosta uorizorila Tone in Moica Par-
tljič.
Tone Partljič je po poklicu predmetni učitelj slovenščine in angleščine, dramatik, pisatelj, poslanec in predsednik Bralne značke Slovenije. Je prijeten in duhovit sogovornik s katerim bomo kramljali o knjigah, pisanju, njegovem življenju in delu, o gledališču in, če boste res hoteli, tudi o politiki.
Hči Mojca je predvsem dramska igralka, ki se precej razlikuje od očeta. V skupnem nastopu z očetom nam bosta odkrila marsikatero skrivnost komedijskega in igralskega ustvarjanja, morda bo zaigrala tudi kak odlomek iz njene uspešne mono-komedije Cistilka Marija ali zapela kak sone iz Rieolete ... Vstoonine ni!
NAGRADNA KRIŽANKA SAX - modo za mlade
ime sod. sloven, pisatelja in publicista kermau-
klCD lA
nekd. iransko nomads-
m Di cuc
veliko WASFI.IF
staro gorovje na vzhodni strani çev. amerike, z najvišjim
\(DUAH IÍ4 UITrUCI 1
raztele-
čcvMi cr
cvetni
borisce v ant amfi-
bogastvo
andrej
orientalska pre-
nemška pesnica
letovišče na
I AČIM III
SREDIŠČÉ
mesjo v južni
rnAMř«i M
rdečkas^
Wr
TLHl
FR.SrvL^
otok pri
ZVQKlÏÏâ
nĐ7AWA H
ivnmii
rt^ARKP
U
"lADAlXE"
OCJLH
andrej
t
država nabuž. vzhodu
nočni metulj s trakovi
dvorana zakon-
r^cDTr
IZDELKI PESNIKOV ALBERT
nruPi/AO
nemški meščan. filozof
ograjen prostor
.ZA
7\\i\m
naprava NADPTF-

"/^SBRr
Vín IM
VUJN
konjski
BRiTFELD' MARSAL IN POLITIK fHARni m
oce enota zamer-
ÈTIÛPSKI KNEŽJI
Mftci m
rajko MAHTir,il
I'0,1.! LLVnb
NORV.FILO
7AC/ADMC^
M
merjenjn opisčtov telesa in
OWE! CTA

anton
IMOAI iř-
íg"or pretnar irena
grič v jeru-
7AI PMII
sl-PEVk; popevk
UAD\/AT

Iris Goršek s.p. Kletna etaža Nakupovalnega centra Velenje tel.: 03/5861-155
Dekleta, fante in vse vas, ki ste mladi po srcu prijazno vabijo, da si ogledate njihovo pestro izbiro! Ponujajo vam majice, hlače, krila... znanih proizvajalcev, kot so Levis, Miss sixty, Sexes in ostali. Imajo veliko izbiro ženskih, moških in dekliških kopalk. V teh dneh pa za vas pripravljajo po-sezonsko znižanje in zato jih je vredno obiskati!
SAX - prava priložnost za dober nakupi
Rešitve križanke pošljite na Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom SAX, najkasneje do 30. julija. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	NAGRADA: bon v vrednosti 5.000 sit
2.	NAGRADA: bon v vrednosti 3.000 sit
3.	NAGRADA: bon v vrednosti
8 : 897 5005
ČETRTEK, 19. julija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Glasbeni kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 20. julija:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Pomčila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 21. julija:	6.00 Dobro jutra; 6.30 Poračila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 22. julija:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;
6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poračila; 10.00 Na svidenje; 14.0C Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 23. julija: 6.00 Dobro jutra; 6.30 Poračila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poračila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 24. julija:	6.00 Dobro jutra; 6.30 Poračila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 25. julija:	6.00 Dobro jutra; 6.30 Poračila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poračila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu: 17.00 Ml in vi: 18.30 Poročila: 19.00 Nasvidenie.
Zahvala
28. junija je bilo v Velenju srečanje upokojencev Slovenije, Na kulturni prireditvi je nastopil tudi ženski pevski zboi Društva upokojencev Slovenije, ki šteje 30 članic, več kot 20 let pa ga že uspešno vodi Vida Lesnika - Polutnik. Pred srečanjem smo številne zaprosili za pomoč pri izvedbi srečelova. Ob tej priložnosti pa bi se radi iskreno zahvalili vsem, ki ste nam kakorkoli priskočili na pomoč! Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žffnfiki neiv<iki 7hnm DU Vfílf^nifí
ÎilRÛN IF PDFRĚUALŠ^TWÚ
Uoravna enota Velenie
Dnvnl/A>
Irena Skledar, Velenje, Žarova ce sta 22 in Miran Aberšek, Žarova
r.ftf>+o 00
Alojz Polovic. Ptuj, Podvinci 33, roj. 1945; Jožef Vaupotič, Podkraj pri Velenju št. 11, roj. 1915; Berta Rednak, Žalec, Levstikova ulica 5,
rni 1Q?1
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE FLIKCA,
objavljene v tedniku Naš čas, 5*julija:
1.	NAGRADA: bon v vrednosti 5000 sit: Korez Marjanca, Letuš 104, 3327 Šmartno ob Paki;
2.	NAGRADA: bon v vrednosti 3000 sit; Goličnik Aljaž, Gaberke 283; 3325 Šoštanj;
3.	NAGRADA: bon v vrednosti 2000 sit: Anita Jeraj, Kidričeva 6,3320 Velenje!
ManratPnri hndn nntrHila n nanraHah nrpípli nn nnčtil
19. julija 2QQ1
"»^ČAS
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
OSTALO
IŠČEMO VARSTVO za 11 me-
sečnega fantka, od septembra dalje, na našem ali vašem domu. (Pl-rešica, Vinska Gora ali Velenje). Telefon 58-900-84,1. Rabić, Pirešica 5, Velenje.
PODARtM-SPREJMEM
ČE KUPLUElï nov avtomobil znamke Renauli pri Knezu, vam podarim bon v vrednosti 30,000 SIT Teleîor 041/225-921. STIKI-POZNANSTVA 68-LETNA VDOVA, bise rada pre* selila k moškemu, do 80 let staremu. Telefon 041/248-647. SIMPATIČNA 48-leIna vdova, prišla Iz Nemčije, žefi spoznati moškega do 61 let starega. Kom.tel. 090/7442, Agencija Alan, Ceije.
POSESTI
8IVALNI VIKEND v Kalah (nad ja-
mo Pekel), relacija Šempeter-Vele-nje, prodamo. Telefon 041/807-740.
ČUDOVITO POSESTVO, veli-kosti 33ha, v Paki pri Velenju prodam. Posestvo vključuje poslovno • stanovanjsko hISo (260 m2) s štirimi apartmaji ter še eno novo (130 m2) ir enostareišo delavnico. Končna cena je 46 mio SIT o?iroma 410.000 DEI^. Resni interesenti pokličite na telefon 041/883-512.
RAZNO PRODAM
PO UGODNI CENI PRODAM pr^ni stroj Kandi, električni štedilnik na 4 plošče,s pečico in ženske škornje ŠL39. Telefon 5866-150. STORITVE
POCENI PREV/UAM iz nemščine navodila za stroje in tehnično literaturo. Telefon 03/5874-182.
V tednu od 9,julija 2001 do15.iuliia2X1 so povprečne dnevne koncen-iraciie S02, izmenene v avtomatskih postajah (AMP) na območiu ne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale meine 24-urne koncentraci|e 125 mikro-g 502/m3 zraka v nasledniili dneh:
lO.julIja 2001 lljullja 2001
AMP ŠOŠTANJ AMP ŠOŠTANJ
187 mikro-Q S02An3 292 mikro-Q S02/m3
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACUE 802 od 9.jullja 2001 do 15.julija 2001 (vmikro^g S02/ni3 zraka) mejna vrednost: S50 mikro-g S02/m3 zraka krilična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
MČ37NA oečm V£LiNJ£ URAD ZA OKOLJE iN PROSTOR
				
				
				
				
Î	g		1	i
	JlLd	-TLii-» - «		
90«UN.r TOfOLW* iKVWtX OfUSM VFLEN.« VEUKIVRX llWLE
lOftjiii DtO.Jul ■n.jal □12.jul B13.jiil □14.Jul BISJuTj

KOMUNALNO POOJETJB VELENJE d.o.i
OBVESTILO
Ob izgubi svojca vam ne moremo odvzeti bolečhe. Id jo občutite, lahko pa vam pomagamo s tem, da poskrbimo za pogreb pokojnika. Pokličite nas na telefon 03/891-91-53.
Pokopališka dejavnost
STANOVANJE
IŠČEM DO TRISOBNO STAtiOVA*
NJE v Šoštanju ali okolici. Telefon 031/551-512.
DVOSOBNO STANOVANJE ODDAM V NAJEM. Telefon 897-43-83.
OPREMLJENO STANOVANJE v
stanovaniski hi§i oddam po ugodni ceni. Telefon 5865-086. V CENTRU UUBUANE ODDAM SOBO dvema študentkama s 1. septembrom. Teleton 5875-783.
ZAPOSLITEV NUDI
ZAPOSLIMO NATAKARJA ALI NATAKARICO v urejenem go-Pokličite 03/714.80-60, g, Borut. Gostišče Cizej, Cizei d.o.o.. Parižlje 1, Bras-lovće.
ŽIVALI
TELIČKO simentalko, za zakol ali nadaljnjo rejo, težko 170 kg, prodam. Telefon 5893-307. KRAVO SIVKO, staro 8 mesecev, prodam. Teleion 03/58-92-357. BREJO TELICO SIMENTALKO, bohinjske pasme, prodam, Telefon 03/58-93-343. BIKCA SIIVIENTALCA. težkega 240 kg ter kosilnico Alpina, prodam, Telefon 041/289-252. JAHALNO K08IL0-AN-GlEZINJO, primemo za teren in domače žganje, pmdam. Telefon 041/343-883.
WWKOROCNA
mmmi^
GAKANCUA: KAflTK:^. OSEBNI ODHODEK
PE CEUE Kosovelova 16
03/ 492 68 93
KINO VELENJE
At h I U. JRA.K.A
vetrn d^
SHREK
animirana komedija
Režiia: Andrew Adams, Vicky Jen-
son
Glasovi; Mike Myers, Eddie Murp-hy, Cameron Diaz Dolžna: 90 minut
Četrtek, 19. 7., ob 18.30 Petek, 20.1, ob 18.$0 in 21.00 Sobota, 21.1, ob 19.00 Nedelja. 22.1, ob 18.30 Ponedeljek. 23.7., 0Ď 21.00 Torek, 24. 7., ob 18.30 Simpatična animirana komedija oripoveduje zelo originalno zgodbo o grúobcj Shreku, ki Ima zlato sr> ce in veliko poguma, da reši lepo princesko iz gradu hudobnega zmaja a se pri tem nepričakovano zaljubi vanio. Dru&o mu dela zelo simpatični in nadvse zgovoren osliček, ki hoče na vsak način postati njegov prijatelj. Zgodba se seveda zaplete in tudi zelo praviiično razplete. Flm je posnelv zelo izpopolnjeni računalniški tehniki z odličnimi zvočnimi in specialnimi efektil Priporočamo za družinski ogled!
STARI, KJE JE MOJ AVTO
komedija
MEDTEM KO SMO ČISTILI, JE MORJE SEPETALOt Hvalal
BISER POD SONCEM
«isia wsniow co^
Hvalo vsem potopljočcm (z sicofoj vsej koncev Slovenij«, k! so v lrd*i viker^ih oz. šestih dnevih zognanega čiá<!enja^ potegnili z mojega dno skoraj 2/ kubičnih metrov smsH« do zdaj moji valovi ie bol igrivo in rodo&tno skokljojo ob robovih iloven&ke obalo. Predvsem hvoio:
^žitg
GENERALNEMU 9CXROVmU J ŽTTO O D., SlUŽBI ZA VARSTVO OBAINEGA MORJA fSVOM), G. MILANU KALAU2U (INDUSTRIAL COMMERCE DEKANI) Kvflia vsein, ki se kokerkûli • ^inonŽAó, mo^erlalm, morolr>e * podpHi iirjenja ek^olke zave&ll in dnjgaiîrrega odnmo do lako drogocene in lepe dobrin«, kot je naS« morj«.
NORIK SL® PK U., VlRGO.COM., MESTNA OflĆINA KOPER, MESTNA OBČINA PIftAN, LUKA J^OPER, KRKA, BAYER PHARMA, BANKA KOPER, ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA, PERSIl • HENKEL SlO/ENUA. KOUNSKA, ETIKETA TISKARNA, PRESS CUPPÍNG, ADfiiA • TURISTIOJO POOJHTJf, POMURSKE MŒKARNE. GALA - ZÍVfLSKA fNDUSTRIJA. UUBUANSKE MtfKARNE, RADENSKA, PIVOVARNA LAÍKO^HOTÉU 6€IVE0€R. KÍKA ZORAVIU^ STRUNJAN. ISTRA 6ENZ MARINA KOPÉR, AC MAJiKETING, SIMONOV 2A1JV. MJ tfSNINA KOPER, FRIGOMAR. POMURKA, Sl.MCeiL TKK SREP^K> OB SOĆI. NORIK SUB d.o.o., ie posebni hvola vwm radijskim in TV postajen, ^oso^iaoni in revijam, k1 »o prispevali Svoj dde« pfi popiiarlzoci[i okclje in Miopaw NAS ÍAS. ki je omo^Mil ledo obvet^le.
SI.OV9l$KI ^OfAMUa tn SCDMO ifio) SA osre MOKSHO PHQ
Režila; Danny Leíner Vloge: Maria Sokolofí, Seann William Scotl Dolžina: 83 minul
Četrtek, 19. 7., ob 2100 Petek, 20. 7., ob 23.00 Sobota. 21. 7., ob 21.00 Nedelja, 22. 7., ob 21.00 Ponedeijek, 23.1, ob 18.30 Torek. 24. 7., ob21.00 Sreda. 25.7., ob20.30 Jessti in Chester sta se ga prejšnjo noč pošteno 2adefa. Hladilnik kar poka od pudingov, o njunih dekletih pa ni ne duha ne sluha in nekako {e izginil tudi Jessejev avto. Zato se nesrečneža odpravita iskal avto v katerem sta tudi darili za dekleti ob obletnici. Kmalu odkrijeta, da je izginotje avtomobila šele začetek nenavadnih dogodkov. Odtrgano!

STARI, KJE JE MOJ AVTO
komedija
Petek. 20. 7., ob 20,00 Sobota, 21. 7., ob 20.00 Nedelja, 22.7., ob 19.30
SHREK
animirana komedija Sobota, 21. 7., ob 18.00
SHREK
animirana komcdlia Otroška matineja Nedelja, 22. 7.. ob 17.30
Cena vstopnic: redne predstave 650SIT, predpremireTOO SIT otroške matineje 400 SIT informa-clie in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan poi ure pred pn/o predstavo in dalje. NI rezervacijvstopnici
----------------------------------------------------
Kino nagrajuje
Izrazite kupončQk in ga pošljite ali prinesite na uredništvo Našega iasa, Kidričeva 2a. Vsdi< teden bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in priimek:_
Hadov:
Izžrebali smo: Aleksandro Zabuhovnik, Ravne 184< 3325 Šoštanj« Vesno Bačovnik, Bele vode 61,3325 Šoštanj in Ervina Goličnik, Goličnikova ulica 3,3330 Mozirje.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovenke. spošto-\/an zaviramd, olivešcamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokučite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno iskojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tsj številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8996-478, dežurno s/užbc pa na 8995-445.
Četrtek. 19. julija-dopoldan Ur-bane, dr, med., popokJan Rus, dr. mednočni Čolič, di med. in Gu-sič, dr med.
Petek, 20. julija -dopoldan Rus, dr. med, popoldan Urbane, dr. med., nočni Klemene, dr. med, in SI a VIČ, dr med.
Sobola, 21. julija - dopoldan Cesar, dr med., popoldan Čolič, dr med., nočni Cesar dr med. in Čolič, dr. med.
Nedelja, 22. julija dopoldan Čolič, dr med., popoldan Kle-
mene, dr med., nočni Ćolić, dr. med. In Klemene, dr med. Ponedeljek, 23. julija - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Slavič, dr. med., nočni Rus, dr med. in Budnjo, dr med.
Torek, 24. julija - dopoldan Pu-valič, dr med., popoldan Špital, dr med., nočni Lazar, dr. med. in Urbane, dr med.
Sreda, 25. julija - dopoldan Pu-valič, dr med., popoldan Čolič, dr med., nočni Stupar, dr med. in Vi-dovič, dr med.
Zobozdravniki:
21. in 22. julija-Maida Budna, dr stem., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8, do 12. ure)
msmnm^m
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil In zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeliah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, teleion 898-1880.
mmsmmm
Od 20. Miiado27. julija-Simon MiklavSn, dr. vel. med., gsm 041/633 -676.
Clvj, tista daljna y.vo'/da
iz /n/s//;r7; ne
kšjo čez dan nu vidim, a vendar vem. da jo.
IS. Mukaitivičj
ZAHVALA
Vsem, ki so se 7 nami p<^s[iwili od
JOŽETA VÁUPOTIČA
(1915-2001)
se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
Kogav imamo radi. na umre. le nekje daleč je...
ZAHVALA
Zapuslij nas }c dragi mož. oče in dedek
JOŽE RIB I ZEL
10. 7.1930 - 9. 7. 2001 iz Gave
Iskreno sc zahvaljujemo VNcm sonxlnikom, prijateljem, so.sedom in znancem, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poli, darovali za cvetje, sveče in svete maše 1er nam izrazili pisna in astna so^alja, Zahvaljujemo se tudi gospodu i:upniku za opravljen obred, pevccm, govornikoma za besede slovesa in pogrebni službi Morana.
Vsi njegffvi
Po sledeh pisma bralcev: Laboratorij Zdravstvenega doma Velenje
Delna prenova še to poletje!
VprejSnji številki Na^egii Casa je B.S. v pismih bruJcev <»pisala, kakšno je slďnje v laboratoriju Zdravstvenega doma Velenje. Zapisala je natanko tisto^ kar si o nJem mislijo številni, ki so ga prisiljeni ki^ristiti. Ni jih bilo malo« ki so nas po objavi klicali in želeli, da povprašamo, ali imajo v zdravstvenem domu z nJim lutkšne načrte, ali pa bo ^ naprej ostalo vse tako kot Je. lUdi bralka B.S. je svoje pismo zaključila z vprašanjem - ali obstojajo načrti, denar in roki I'd prenovo? S tem vprakinjem smo se napotili k direktorju Zdravstvenei^a doma Velenje, J<»zelu Zupančiču, dr. med.
Potrdil jc, da imajo v zdravstvenem domu več načrtov in eden od njih zadeva Ludi prenovo stavbe, v kateri je laboratorij. Nahaja se v najsUirejši st;iv-bi zdravstvenega doma. zgrajeni leta 1964. V njej so bile na začetku ambulante.
»Ker prostori niso bili grajeni za laboratorij, niso funkcionalni. V vseh teh letih pa st:^ tudi d<^-trajali in s^) dejansko v slabem slanju, 'lb velja tako za inslala-eije kol videz. R;izmišljanja o siinaciji niso nova. Pri«>tna so bila že v času prod lotom lWt), vendar do rešitve doslei še ni
Čakalnica je ogromen, neizkoriščenr prostor. Stranišča so katastrofalna
prišlo.« 'iako je direkti>r zdravstvenega doma posegel noj p rej malo v preteklost, obenem pa nakiizal. da bodo nujne posege v prostorih laboratorija opravili v počitniških mesecih, ko je frekvenca pacientov nekoliko manjša koi med letom.
»Prenovili bomo stranišča, čakalnico in opravili najnujnejša dela na kannlizacijskem sistemu,« obljublja.
Toliko za začetek, potem pu bi želeli objekt v katerem se nahaja labcmitorij, temeljito obnoviti ill mu tudi spremeniti na-membnosL »Verjetno bomo tu locii'iili del peduilričnega dispmi-
V prenovo sami
Najnujnejše posege v laboratoriju bodo opravili še to pole« tje, tako obljubljajo. Uredili bodo stranišča in čakalnico in to dvoje, tako računajo, zmogli z lastnimi sredstvi. Na pomoč lokalne skupnosti pa račun^fo pri celoviti preureditvi objekta.
/crja, preventivno dejavnost, in vsaj eno kurativno ambulanU). Poleg Lega bomo verjetno, pni-vim verjetno, ker do končne od-l(^ilve se ni primio, tu uredili tudi prosu.^re metadonske ambulante.Taje neustrezno locirana ob predšolskem dispanzerju. Ostajajo tudi razmišljanja, da bi objekt nadgradili in ga morda
celo prodali. Zanj jc b\\ pred Č-asom zainteresiran zavod za invalidsko in pokojnijisko zavarovanje. Vemo pa. da je pri vseh naložbah največji problem denar. Ampak kot že rečeno, tiste najbolj nujne posege v laK)rat<i-rij bomo opravili še to poletjelo imamo v nacrtu.«
■ Mifena Hrstič - Planine
Dan šoferjev in avtomehanikov
45 let ZSAM Velenje
VELENJE. 13.juliJ-Domala po vseii večjih krajih Slovenije sov petek, ob dnevu Šoferjev in avtomehanikov, pripravili slovesna zbon>vunja ter šoferske povorke, v Velenju pa so na ta dan obeležili tudi 45-letnico de-
lovanja združenja, ki danes šte* je natanko 277 članov.
S svečano povorko, v njej jc stxlek>vaio 47 vozil, krenila pa je i^d APS do Šaleka, kjer je bila osrednja prireditev, so opozorili nase, Na slovesnosti pa so
podelili priznanja, med drugim članom, ki so stanovski organizaciji zvesti žc vseh 45 let: Stanetu Času« Ferdu (ármiču, Ludviku Jeseničuiku, Ivanu Juva« nu, Vladislavu Korošcu, Jožetu Lukancu, <>tu Mrav(jaku, Fran-
Počitnice
zavodeniskih otrok
Zći najmlajše prebivalce Zavodenj pri Šoštanju so člani Društva prijateljev mladine Zavodnje in Športnega društva Zavodnje v nedeljo. 15. julija pripravili zanimivo prireditev, kiso joptnmeno-vali »Kinder parly«. Na šporlno igrišče v Zavodnjah so |x>vabili vse zavodenjske predšolske otroke in liste iz nižjih razredov osnovne šole in jim pcfnudili možnost, da razstavijo igračke iz priljubljenih
V Zavodnjah je bilo v nedeljo zelo živahno (foto DK)
Kinder jajč. Skorajda vsi zavo-denjski nadebudniki so se odzvali in na igrišču rti/stavili oki>li 17tK) različnih figuric iz svojih zbirk. Suziina Speglič in Cveto (Irab-ner, ki sla bila g)avna (Kgiinizator-ja te prireditve, sta skupaj z drugimi člani obeh dru-stev za otroke pripravila se številne športne in zabavne igre, otroci S4> lahko risali p> asfaltu, za vse pa spekli ludi okusne palačinke. Nadvse aktivno Šptirtno društvo iz Zijvodenj, ki je za otroke pred kralkim pripravilo tudi dva planinska izJeta (na Lom in v Razbor), pa v teb dneh začenja z iikcijo »S kolesom po naši oki>lici«. s kalero želijo čim več članov svojega društva in tudi drugih vzpodbuditi k Športni iikliv-nosli oziri>ma k zdravemu načinu življenja,
■ OK
Člani ZèAM na slovesnosti v Saleku
cu Navodniku, Avgustu Ocep* ku« Jožetu Šillliu in Cirilu Za-j*radisniku.
Devetim so podelili plaketo vzorni v<v.nik. Prejme jo lahko le tisti Šoťer, ki ni imel prometne nesreče po svoji krivdi, in ki letno prevozi najmanj 60,(XX) kilometrov. [b plaketo stí prejeli: Ivan Kk)sternik, Silvo(»lavnik,
v	v
Franci Skaza. AnU>n Smerc, Stefan Orterv IVIaijan Žolnir. Alenka Mežnar« Viljem Jakob in Drago Lipnik.
Osrednja regijska slovesnost pa je bila v Slovenskih Konjicah dan kasneje. Udeležili so sc je tudi člani ZSAM Zgorje Savinjske doiine in ZSAM Velenje. Slednji so se veselili uspehov regijskega delovnegii tekmovanja poklicnih vivnik(w, saj so v dveh kategorijah, v teoriji CPP ter vožnji z avtobusi zmagali posamično in ekipno, di>bro pa so nasU)pili tudi s tovornjaki.
Organizatorji, regijski odbor in šp^^rtna kc^misija Z^AM Celjske regije, so jim podelili poka-
Zadovoljni àlani In članice ZŠAM Velenje s številnimi pokali in skupno zmago na regijskem tekmovanju v Celju. (J. M.)
le in priznanja za zelo uspešne uvrstitve. Adamu KavSku za prvo mesto* Alenki Mežnar za druyo ter Petru Kavšku za četrto mesto v teoriji CPP (ekipno prvi mesto), Hilariju Vanovšku za prvo. Štelanu Orterju za dru-
go 1er Robiju Novosadu za tretje mesto v kategoriji spretnost-na vožnja z avtobusi (eUpno pr* vo mest(ï), skupaj i ZŠAM Laško pa so osvojili tudi skupni pokal.
■ J. Mlklavc, mkp
E
VIS-a-VIS
tal. 5862-817
Delovni čas: od ponedeljkoi do petko od 7.00 do 20.00, | j t ob sobotah od 7.00 do 13.0ff i '
Vabimo vas v
velika Izbira keramičnih ploščic, kopalniškega pohištva, dodati(ov, talnih oblog In preprog h Dogata ponudba lesnega programa, zaključnih letev, lamlnatov, parketov. mesečne akcije pohištva za vaš dom
•	prodaja pohištva na 12 Čekov
•	velika izbira sobnih lončnic,okrasnih loncev in darilnega programa
•	vsak petek od 7.00 do 14.00 strokovno svetovanje agronoma o negi In varstvu rastlin
- aranžiranje daril
JiQUOSt IZPOSOJA ORODJA PRI MOJSTRU JAKU, kier dobite nasvet iz prve roke:
•	razrez delovnih pultov
•	mešanje barv • dostava na dom

¥àm
hamíMflírast in fllbofl^rotoy) 2.499,00 SIT za m2
h ^
lavc
mnister s-pipíco.Ž~2 II '898,00 SIT
1.599,00 SIT za m2
VELIKA SEZONSKA ZNIŽANJA TEKSTILA TUDI DO 50% Dolina Šoštanj, Nama, Velma, Šport, Zibka. ^
!zalí¥aln^cev 20 m
voziček za Čěy - ' 2.900,00 SIT
zolivqlní set j 699,00 SIT

ERA, d.d., Prešernova 10,3504 Velenje, tel.: 03 8960 100, WWW.ERA.SI X^50letpHjaznih nakupov