D. R.: 
GEOGRAFIJA — fakultativni maturitetni predmet 
O GEOGRAFSKIH MATURITETNIH VPRAŠANJIH 
Naša zahteva po geografiji ktot matur it etnem 
predmetu ni bila za nas geografe zgolj prestižnega 
pomena, temveč nas je pri tem vodila predvsem 
globolka prepričanost o koristni vlogi, ki' jo geo-
grafija more iin mora imeti pri zrelostni preizkuš-
nji mladega človeka. 
V zadnjih letih je že marsikdo poudaril pomanjk-
ljivosti gimnazijske mature, med njimi je bil tudi 
marsikateri predsednik maturitetnih komisij. Ena 
izmed pomanjkljivosti je predvsem v tem, da za 
zrelost našega srednješolca ni potrebnoi, da bi po-
kazal svoje predstave in poglede o lastni državi in 
o svetu, ni potrebno n. pr., da bi pokazal svoje 
znanje in odnos do aktualnih gospodarskih in so-
cialno-političnih vprašanj. Sploh ni potrebno, da 
bi imel kakršenkoli kompleksni pregled na svet 
in njegovo sodobno dogajanje. Torej vse to, kar bi 
mogel v precejšnji meri, če že ne docela pokazati 
prav pri' geografiji. 
To spoznanje je z našimi zahtevami vred ven-
rnarle prineslo določene spremembe. Tako je z 
letošnjim šolskim letom (1955/56) tudi geografija 
maturitetni predmet. S tem pa je omenjena po-
manjkljivost le delno odpravljena. Za sedaj je 
namreč geografija le fakultativni predmet med 
predmeti realne skupine (fizika, kemija, biologija). 
Toda s tem, da je prišla! geografija1 k maturi, je za 
nas geografe opravljen šele "prvi del poti. In to ne 
le zato, ker opmeni njena fakultativnost le polo-
vično rešitev, temveč predvsem zato, ker je pred 
nami druga, težja naloga. Ta je, da bi geografija 
tudi v resnici imela pri maturi tisto Vlogo, ki smo 
si jo začrtali že v začetku naših stremljenj. Kar 
oriznajmo si, da to ni lahka stvar. Želimo si vse-
kakor, da bi geografija pri maturi vsebovala prav-
zaprav osnovno sintezo sodobne geografske zna-
nosti, prilagojene srednješolskim zahtevam. Tako-
geografijo pa, če smo si odkriti, pravzaprav šele 
dobro uvajamo v srednjo šolo in zato zaenkrat niti 
nimamo kaj prida izkušenj. Preiorieani smo, da je 
ta pot pravilna, da namreč izvajamo tudi v šoli 
nujnosti kompleksnega in genetičrnega gledanja 
geografskih objektov. 
Ob koncu še to: Važno je, idal dobimo pravilna 
in vizuelno trdno zasidrano predstavo različnih 
zemljepisnih predmetov ali pojmov že pri prvem 
učenju in spoznavanju pdikrajine ter njenih zna-
čilnosti. Splošni vtis bo tako v naši zavesti trden. 
Ob vsakokratnem metodično in psihološko pravil-
nem 'uporabljanju karte bo vedno znova oživel. 
1 Opozarjani na knjigo, ki je za geografa zelo 
važna: R. Badjura, Ljudska geografija (Ljubljana 
1953). Dober članek o zemljapisnih imenih je na-
pisal tudi S. Kranjec, Zemljepisna imena v šoli, 
Sodobna pedagogika, Ljubljana 1955, št. 3/4. 
pri geografskem pouku principe ih bistvo moderne 
geografije. Drugo je morda vprašanje v kako pri-
rejeni projekciji naj bo ta, da bo najbolj ustrezala 
srednji šoli. Tu ni torej težava le v tem, da geo-
grafija kot maturitetni predmet nim^ prave tra-
dicije, temveč je to morda le vzrok več. Prav je, 
da se zavedamo težav in odgovornosti, ki so s tem 
v zvezi. 
Razumljivo, da skušamo vse te težnje čisto jasno 
poudariti prav pri vlogi, ki naj jo ima geografija 
pri maturi. Izraziti jo moremo konkretno takole: 
Pri zemljepisu naj kandidat pokaže ob primernem 
poznavanju geografskih dejstev sposobnost samo-
stojnega in kompleksnega presojanja geografskih 
pojavov in njih zavisnosti na širših geografskih 
področjih. Kandidat naj pokaže sposobnost zdra-
vega razsojanja o strukturi posameznih pokrajin, 
o njihovih prirodnogeografsikih in družbenogeo-
grafskih (socialnih in političnih) svojstvih ter silni-
cah, ki se v njih uveljavljajo. Kandidat mora po-
kazati, da si je vsaj v osnovah pridobil geografski 
način mišljenja, to pomeni, da zna n. pr. poudariti 
kdmplefcsniost in dialektionost pojavov na zemelj-
ski površini v «celoti ali v posameznih regijah in s 
tem konkretno pokazati svoj dialektieno-materia-
listični pogled. Pri geografiji Jugoslavije naj kan-
didat pokaže, da si je ob temeljitem spoznavanju 
lastne dežele in njenih problemov zavestno ustva-
ril do nje pozitiven in aktiven odnos pa s tem 
hkrati tudi konkretne osnove za_ pravilnejše vred-
notenje ostalega sveta. 
Pri malturi je bila nekdaj samo geografija Ju-
goslavije, sedaj pa zajemajo vprašanja celotno 
snov, predpisano za višjo gimnazijo. Pri prvem 
vprašanju naj Ibo poudarek na obči geografiji (fi-
zično geografskih vprašanj naj bo neposredno č'im 
manj), pri drugem na regionalni, pri tretjem pa 
na geografiji Jugoslavije. Vsa tri vprašanja naj 
bodo čim bolj kompleksna in naj skušajo v kar 
največji meri povezati občo in regionalno geogra-
fijo ter geografijo Jugoslavije. 
Bodimo še bolj konkretni, saj morda ne bo od-
več, ako skušamo z nekaj primeri nakazati, kako 
si zamišljamo maturitetna vprašanja. 
t 
1. Osnovni pogoji za nastanek in razmestitev 
industrija (s primeri) 
Razmestitev in razvoj industrije glede na: 
a) pogonske vire — (oglje, premog, hidroener-
gija) in surovino, 
b) prometno' lego, 
c) delovno silo, 
d) kapital in strateški moment. 
Učinki industrije v pokrajini ter v razporeditvi 
in strukturi^ prebivalcev. 
14 
2. Norveška, Anglija, Švica in Italija kot indu-
strijske države: 
a) geografski nagibi za njih industrializacijo', 
b) geografski problemi in učinki industrijskega 
procesa. 
3. Zakaj industrializiramo Bosno? 
a) Osrednja lega med panonskim in jadranskim 
delom; tudi strateški moment, 
b) prirodna bogastva — energetski viri, suro-
vine, 
c) katere industrijske panoge se tam razvijajo? 
Kje in zakaj? 
d) Vpliv industrializacije na kulturno raven 
prebivalstva. 
II. 
1. Pomen morskih tokov: 
a) njih pomen za promet, ribištvo, podnebje 
(s primeri), 
b) morski tokovi v Atlantiku, 
c) Atlantski tok in Evropa (podnebje, promet, 
ribištvo in poljedelstvo atlantske Evrope). 
2. Norveška Japonska, Grčija kot pomorske 
države: 
Stopnja in oblika njihove navezanosti na 
morje — vzroki in učinki. 
3. Jugoslavija kot jadranska država: 
a) karakteristika Jadranskega primorja in nje-
gov delež v gospodarstvu Jugoslavije, 
b) prometni pomen Jadranskega primorja za na-
šo državo, Srednjoi Evropo oz. Podonavje. 
III. 
1. Gozdno bogastvo po svetu in njegovo izko-
riščanje: 
a) glavna gozdna področja zmernega in trop-
skega pasu (na splošno po državah), 
b) karakteristika gospodarske "izrabe gozda v 
zmernem, subtropskem in tropskem pasu. 
2. Karakteristika gozdnega gospodarstva v 
Švedski, ZDA in Romuniji. 
a) V Švedski in Findkii kot državah, kjer je 
lesno bogastvo osnovni izvoz zaradi dejanske 
množine lesa, 
b) v ZDA in SZ kot državah z velikim gozdnim 
bogastvom, toda tudi veliko potrošnjo, 
c) v Romuniji kot državi z velikim izvozom kot 
posledico notranjih gospodarskih razmer. 
3. Gozdno bogastvo Jugoslavije: 
a) kratka karakteristika gozda pri nas, 
b) njegov pomen za Jugoslavijo kot sredozem-
sko državo in državo v procesu industriali-
zacije, 
c) lesna, papirna in celulozna industrija. 
IV. 
1. Glavna področja pšeniice na svetu: 
a) pedro'čja ekstenzivne in intenzivne kulture 
pšenice. 
b) Problemi oskrbe s pšenico (glavni pridelo-
valci — gosto naseljene dežele, mlade kolo-
nizacijsfce dežele. Glavni izvozniki in uvoz-
niki.), težave in navidezna nadprodukcija kot 
posledica neurejenosti med proizvodnjo in 
potrošnja 
2. Kmetijstvo monsunske Azije: 
a) dežele monsunske Azije in njih kmetijska 
karakteristika, 
b) pomen riža v poljedelstvu teh dežel, 
c) geografski pogoji za gojenje riža in učinki 
kulture riža v življenju teh dežel. 
3. Gospodarski problemi kraškega sveta v Jugo-
slaviji: 
a) glede kmetijstva (poljedelstvo, živinoreja, 
gozdarstvo), 
b) glede hidroenergije, 
c) glede prometa. 
V. 
1. Ribištvo na svetu: 
a) najpomembnejša ribolovna področja na svetu 
'(kje, zakaj?) in najpomembnejše vrste rib, 
b) geografski učinki ribištva (obmorska mesta, 
teritorialne osvojitve, problem teritorialnih 
voda itd.), 
c) pomen ribištva za nekatere azijske dežele (Ja-
ponska, Koreja, Indija). 
2. Severno morje: 
a) prirodnogeografska karakteristika, 
b) njegova prometna oziroma gospodarska vloga 
za sosednje države, 
c) pomen za Norveško na eni in Dansko na dru-
gi strani. 
3. Pomen Makedonije v kmetijskem gospodar-
stvu Jugoslavije: 
a) karakteristika in delež kmetijskega gospodar-
stva Makedonije v Jugoslaviji, 
b) kmetijstvo — pogoj za industrijo v Makedo-
niji, 
VI. 
1. Bombaž v svetu in njega gospodarsko-politič-
ni učinki: 
a) glavni producenti in potrošniki, delež produk-
cije in potrošnje (preddlava) med majpomemlb-
nejjšiimi državami, 
b) vloga bombaža v kolonialni politiki (n. pr. 
Vel. Britanije). 
2. Mednarodni pomen bližnjega Vzhoda (arab-
skega sveta): 
a) pojem in politično-teritorialna struktura; 
b) gospodarska karakteristika teh dežel, 
c) Bližnji Vzhod —• področje križanja interesnih 
sfer (prometna lega, nafta, bombaž). 
3. Industrija Slovenije: 
a) delež inldustrije v gospodarstvu Slovenije in 
njena karakteristika, 
b) glavna industrijska področja, 
c) industrijske panoge, ki imajo bodočnost glede 
na prirodnogeografske pogoje. Perspektive in-
dustrije v Sloveniji glede na industrializacijo 
Bosne in drugih pokrajin v JugosUaviji. 
VIL 
1. Energetski viri v svetu: 
a) vrste energetskih Virov in njihova razpore-
ditev, t 
b) geografski pomen oziroma učinki posamez-
nih energetskih virov najpomembnejših ležišč 
na svetu, 
15 
c) premog — surovina kemlične industrije. 
2. Geografski učinki glavnih premogovnih ležišč 
Evrope: 
a) razporeditev najvažnejših ležišč (kje, zakaj?), 
b) geografski učinki (priklicali industrijo, izzvali 
zgostitev prebivalstva, stopnjevali prometno 
mrežo itd.). 
3'. Premogovno bogastvo Jugoslavije: 
a) karakteristika ležišč glede nastanka, zalog in 
lege, delež posameznih vrst premoga, 
b) stopnja izkoriščanja, 
c) premogovno bogastvo in težka industrija. 
VIII. 
1. Glavne pomorske poti na svetu: 
a) glavne pomorske poti (kje, zakaj?), 
b) prometna vloga Atlantika. 
2. Kanada: 
a) kratka geografska karakteristika, 
b) nagel medvojni in povojni gospodarski na-
predek — vzroki, perspektive. 
3. Turizem v Jugoslaviji: 
a) glavna turistična področja in kraji, 
b) prirodni in gospodarski pogoji, 
c) kritični pretres turizma kot gospodarske pa-
noge. 
IX. 
1. Nafta v mednarodnem svetu: 
a) glavna področja nafte na svetu (kje, zakaj?) 
b) glavni producenti in potrošniki, 
c) pomen nafte v svetovni trgovini in prometu, 
d) naftna ležišča — križajoči se vplivi interes-
nih sfer in njih učinki. 
2. Atlaške dežele: 
a) prirodnogeografske poteze z medsebojno pri-
merjavo, 
b) gospodarskosocialna in politična slika, 
c) današnji problemi teh dežel. 
3. Vojvodina: 
a) prometni pomen, kmetijstvo, prebivalstvo 
(narodnostna slika), 
b) smotrno urejanje pokrajine s hidrotehnično 
osnovo (Donava—Tisa—Donava). 
X. 
1. Število in razporeditev prebivalstva na svetu: 
a) tipi gosto naseljenih predelov, 
b) tipi redke naseljenosti, 
c) glavna zgostitve na področja (vzroki in njih 
problemi). 
2. Gospodarskoprometni problemi Podonavskih 
držav: . , 
a) preurejanje kopnih zvez,1 avstro ogrske de-
diščine, 
b) gospodarska struktura teh dežel in njih po-
trebe po mednarodni trgovini. 
3. Učinki burje v Jadranskem primorju: 
a) v podnebju, kmetijstvu, prometu, naseljih in 
podobnem, 
b) primerjava s podobnimi vetrovi v ostalem 
Sredozemlju. 
XI. 
1. Različni tipi reliefa in njih (gospodarsko) geo-
grafska karakteristika: 
a) tip mladega reliefa oziroma gorstva, 
b) tip starega reliefa, 
c) tip glacialnega reliefa. 
2. ZDA kot svetovna gospodarska in politična 
sila, njihov vpliv in vloga v svetu. 
3. Glavne regije v Slovenliji in njih značilnosti. 
XII. 
1. Pojem in pomen meje (prirodne oziroma poli-
tične) v geografiji (s primeri): 
a) meje v politično, narodnostno in gospodarsko1 
razdrobljeni Evropi, 
b) meje v Novem svetu oz. v kolonizacijskih de-
želah. 
2. Problemi mladih držav Indija, Indonezija 
in tako dalje. 
3. Vloga Jugoslavije v svetu. 
XIII. 
1. Pomen geografskega položaja (s primeri): 
a) ugodne poteze (n. pr. Anglija, Nizozemska 
itd.), 
b) neugodne poteze (Tibet, Etiopija, Albanija), 
c) relativni pomen položaja glede na razvoj (na 
primer sredozemske in atlantske1 države nek-
daj in sedaj, Švica itd.). 
2. in 3. Prometni problemi Podonavja in naša 
država. 
XIV. 
1. Geografski učinki različnih oblik kapitalizma: 
a) v gospodrskem liberalizmu (n. pr. anarhična 
rast, pretirana specializacija itd.), 
b) v monopolističnem kapitalizmu (močna kon-
centracija itd.), 
c) v državnem kapitalizmu. 
2i. Gospodarski problemi Južne Evrope: 
a) splošna karakteristika teh problemov in njih 
vzroki, 
ib) gospodarsko sodelovanje teh dežel kot sred-
stvo za reševanje teh problemov ((Jugoslavija— 
Italija). 
3. Glavni tipi naselij v Jadranskem primorju, 
Panonski nižini in gorskem svetu: 
a) prirodno geografski pogoji, 
b) zgodovinski in gospodarski pogoji. 
XV. 
1. Sodobne težnje za uveljavljanje načrtnega go-
spodarstva in smotrnega urejanja prostora: 
a) v kmetijstvu in industriji, 
b) regionalno planiranje. 
2. Benelux: 
a) prirodnogegrafski pogoji teh dežel, 
b) geografski vzroki za njih sodelovanje. . 
3. Timoška krajina: 
a) značilnosti obrobne pokrajine v antropogeo-
grafiji, zlasti pa v gospodarstvu. 
16 
Vprašanja iz obče geografije so širšega značaja. 
Menim namreč, da nadrobna vprašanja niso umest-
na. Pri maturi naj kandidat pokaže, da razume 
splošna dogajanja v svetu, njihove vzročnosti in 
problematiko, hkrati se moramo seveda zavedati, 
da taka vprašanja skrivajo v sebi drugo nevarnost. 
Zaradi Obsežnosti so možnosti za besedičenje mno-
go večje kot pri čisto ozkem, nadrobnem vpraša-
nju. Da se temu izognemo, je vsako vprašanje 
razčlenjeno. S tem želimo opozoriti na bistvene po-
teze, katere je v odgovoru predvsem poudariti. 
Med vprašanji iz obče geografije prevladujejo ona 
iz antropogeografskega dela. Zakaj? Mnenja sem, 
da je geografski vidik bolj upoštevan ako se pri-
rodnogeografske lastnosti označujejo» posredno in 
takrat, ko se hkrati vrednotijo, n. pr. z gospodar-
skega ali antropogeografskega vidika. Na primer 
pri obravnavanju glavnih naftnih področij na sve-
tu ali pa glavnih ribolovnih področij, je potrebno 
namreč pri naštevanju omeniti tudi njihovo» pri-
rodnogeografsko pogojenost. V prvem primeru to-
rej navezanost naftnih ležišč na čisto določene pa-
leogeografske razmere, v drugem primeru pa na-
vezanost na plankton oziroma področja, kjer se 
mešajo topli in hladni morski tokovi. 
Pri vprašanjih iz regionalne geografije je po-
gosto poudarek na primerjanju več držav istega 
ali različnega tipa. S tem želimo, da se posameznih 
držav ne kategorizira izolirano, temveč da se jih 
vrednoti s širšega vidika. Podobno je pri vpraša-
njih iz geografije Jugoslavije. Marsikdaj vsa tri 
vprašanja obravnavajo isto skupino gospodarskih 
panog, na primer vprašanje III. Seveda ima talk 
način — kot pač vsak — dobre in Slabe strani. 
ZEMLJEPISNO IZRAZJE 
PRISPEVKI 
To rubriko je priklicala v življenje potreba po 
prečiščenem in ustaljenem zemljepisnem izrazju, 
nujnem zlasti pri geigrafSkem pouku na naših šo-
lah. Nismo si namreč še edini o marsikaterem celo 
osnovnem izrazu. Toliko bolj velja, seveda, to za 
vrsto čisto specialnih strokovnih terminov, ki so 
potrebni pri znanstvenem delu samem. 
Da v naši geografski terminologiji še marsikaj 
ni do kraja prečiščeno, je nam geografom povsem 
jasno, hkrati pa tudi precej umljivo. Za razvoj 
geografske terminologije pri nas je značilno pred-
vsem troje. V času, ko je pred Okroglo sto leti za-
čela v geografiji nastajati slovenska strokovna be-
seda, je opaziti močan vpliv nemškega kulturnega 
kroga. V tem obdobju, ki sega morda tja do prve 
svetovne vojne, je nastajala pravzaprav nekakšna 
»prevodna terminologija«. Zanjo je prepogosto zna-
čilno, da je to sicer slovenska beseda, toda, žal, 
prečesto v duhu nemškega jezika. Ob navideznem 
pomankanju domačih besede so nemške izraze do-
besedno prevajali ali pa jih prikrojevali po tujem 
geografskem kopitu. Tako velja tudi za razvoj slo-
venske strokovne besede marsikaj, kar je v tem 
času značilno za slovensko leposlovje. V tej dobi 
se je zakoreninil marsikateri tak izraz in se ob-
držal do danes tudi v geografskih učbenikih. 
Z razvojem slovenske geografske znanosti je v 
obdobju med obema vojnama tudi geografska ter-
minologija stopila na novo pot, in je — čeprav 
je bila ta premalo sistematična — v marsičem lepo 
napredovala. Ta napredek je namreč povezan z 
dragocenim spoznanjem, da je v ljudski govorici 
ohranjenih in živih premnogo ustreznih, klenih 
domačih izrazov, ki so primerni za znanstveno upo-
rabo. Ti ljudski izrazi so se zdeli dotlej ali nepri-
merni ali, kar je bilo še pogostejše, sploh niso bili 
znani. Poleg J. Rusa je brez dvoma zaoral naj-
globjo brazdo v tem pogledu A. Melik, kar tudi, 
ni čudno, saj je kot eden najboljših poznavalcev 
slovenske zemlje znal prisluhniti ljudski govorici 
in je zato vpeljal marsikateri ljudski izraz v slo-
vensko terminologijo. S tem je razvoj geografske 
terminologije stopil na novo pot. Meliku so sledili 
drugi, zlasti S. lliši'č. Zal, pa je to delo potekalo' 
več ali manj priložnostno pač tam in takrat, ko je 
bila potreba največja. Tako se je takorekoč sproti, 
bolj ali manj posrečeno, ustvarjala in izpopolnje-
vala geografska terminologija. Hkrati se je poka-
zalo, de se da težko popraviti, kar je bilo zamu-
jenega. Marsikateri papirnati izrazi so se medtem 
tako udomačili, da je uvajanje novih, boljših, pre-
cej težavno. 
Zadnja povojna doba nam prinaša v tem po-
gledu še bolj različna prizadevanja. Eni se kon-
zervativno drže izrazov še iz »prevodne termino-
logije«, češ, da so ti v splošni rabi, udomačeni 
ipd., drugi pa se spet skušajo tesno nasloniti, mor-
da celo pretogo, na ljudski jezik. V tem času kakor 
tudi že pred vojno, nastaja s podobnim terenskim 
delom vrsta geografskih študij o posameznih, več-
jih ali manjših slovenskih pokrajinah. Hkrati s 
tem se pojavi — kot predlog za nov strokovni iz-
raz — marsikatera beseda, ki je živa v opisani 
pokrajini. Na ta način se je nabralo že marsikaj, 
kar pa zaradi raztresenosti nima prave veljave. 
Edini, ki je v tem pogledu ubral bolj sistematično 
pot in se resno naslonil na ljudski jezik je R. Bad-
jura s svojo »Ljudsko geografijo«. 
Dosedanje izkušnje nas uče, da moramo čim prej 
ubrati bolj sistematično pot za dosego dobre, enot-
ne in ustaljene terminologije in se pri tem zave-
dati vseh bistvenih elemejitov, ki so doslej vplivali 
na razvoj geografske terminologije. Obenem pa si 
moramo biti na jasnem glede kriterijev, ki naj pri-
pomorejo k solidnejši terminologiji. Vsekakor pa 
se moramo zavedati, da reševanje terminoloških 
problemov ni enostavno, da to ni stvar posamez-
nika, često niti ne geografov samih, temveč da 
terja to sodelovanje z jezikoslovci in pogosto tudi 
strokovnjaki sorodnih znanosti. 
Na geografskem institutu SAZU sicer obstoja 
posebna terminološka komisija, zato je naloga te 
17