Adam v raji.
..Gorje mil, ki v nesreči biva sam,
A srečen ni, kdor srečo \živa sam."
Gregorčič.
Kralj bil je stvarstva, ves njegov bil divni rajski vrt,.^
A vendar hodil je okoli Adam ves potrt.
In'Stvarnik vedel je takoj, zakaj glavo pobeša,
In česa prvega človek* še srce pogi-aša . . .
„Kaj ne da, raj ni rr.j, če človek ga uživa sam"
Del Adamu je Bog . . . ,,tovarI3Ico rad ti dam,
A boljše tebi je brez nje, prevdari v svojej glavi.
Ker ženka tvoja raj gotovo ki-astn ti zapravi.
Prinesla bo seve v« se! j a mnogo ti in sreč,
A pozor Adam! Križev in težav še več, še v. č . . ."
Pa Adamu se bila je ogabila samota.
Takoj poprjsi, naj se vsmili božja ga dobrota,
Eekoč : ,,Le daj mi ženko in rad še tvegam paradiža !"
'   ' ' ' J.Iaiica II.