ERNEST TIRAN : O vzgoji značaja. 1. Doba, ki jo doživljamo. je kriza, kakor ni taka še nikdar potresla čioveštva. Ne samo, da so se v prah in nič zrušila stoinstoletna carstva, da so se razmajali temeiiii in o&nove vsega našega poiitičnega in ^ospodarskega bitja in žitja. da so se nremaknila vsa pota in cilji, ki smo bili doslei hodi i za njimi — vse to se nam bo zdelo majhno in vkljub vsem svo.jim nepi eglednim Dos.edicam mani važno v orimeri z revolucijo, ki jo je doživel duhovni č.ovek... In ki je zarezala vanij brazde tako ijloboke in usodepolne. da ie človek. ki si ie iz tega vesoljnega potopa rešil košček zelene vere v Resnico in Pravico, in jo stiska k srcu in mu ie nieeovo vse in edino, da se ta človek zsrozi in obstane in se vpraša s klapcem Jerneiein: »Razsodite... Ali ie wavica a'i je ni, — a!i ie Bos: ali ni Bo-ga!« — Še v svoiem oosiedniem in edinem, kar mu ie ostao, ie človek omajan. In ko se zvija svet v svoli bolečini, ko odmeva ene saine besede: Reparaciia! Obnova!, tedaj 011 ve, da ?osoodje pri zelenih konferenčn h mizah v Parizu in Lozani in Lontioiiu in Rimu zdrave. skiJša.io zdraviti i-e res?!) posledico, nočejo pa videti vzroka ... Tedai on ve, da n e b 0 obnov; ne iz Pariza ne iz Lozane, d 0 k 1 e r n e bo obnove iz človeka samega. On na ie s svoio slutnio Resnice in Pravice. ki io stiska k srcu, ves maihe.i 111 bederi 111 — smešen fantast... Veliki petek ie naša doba. Smo že orekcračili vrhunec? Ga sploh še 'lismo dosegli? Pride velika nedelja. pride vstaienje sploh še kdaj? Preveč na širok^ ui. vlsoko še bohoti danes oovoina psihoza, da bi mojrli Dreimerlti, kdaj bo konec njene strupene rasti... »To niso ljudje,« nravi znani ansjleški pisateli Emerson, »temveč samo še žive lakoti in žeji, utelešene blodne san'ie. strasti... Te so dosee:li svoie drobne ci ie. iih menda drži skun samo še anno v njihovih kosteh ... Ne verjamemo ne v duhovni. ne v etični vsemir: verjatneio samo še v kemilio, v icd in Diiačo. v botrastvo. v mehaniko. v turb;no in v videz, v drusreg.a nič...« Pisal Da ie Emerson te besede že davno nred voisko. In danes ie v nas neomeljeno kraljestvo briljantov in zlatih verižic in superlativov, kraljestvo izžetih lic in mo/dernili kravat i n blazirane geste. kraljestvo shimmy-čevliev in bahave praznote in fusbalrekordev in idiotov. Človeštvo se utaplja in oropada v materi'ializmu v hlastanju po enodnevnem efektu. d o ožemanju trenutka. Prevrednotenie vseh vrednot... »Moderni smo,« mi piše nekdo, »ne rabimo ničesar. ne Driznavamo ničesar kot sebe. Kako je prasketala vaša častitljiva etika v naših osrniih! Ti je žal za njo? Prišel i'e tudi za tebe čas Dreizkušnje: ali si naš ali na te zdrobimo...« Takb me ie pred nedavnim Disal človek, ki mi ie bil petnaist iet Dri.iatelj... Prevrednotenie vseh vrednot... Samo — ni prišlo še nikomur na misel. da bi mogel biti ta Nietschejev in nliihov klic rio brezobzirni sili. do brutalnem uveljavljaniu svojega lastnega iaza — k'ic hreDenenja do onem. česa ravno v niih — ni?! Kako bi bil širok in silen in velik člov^k propovedniksvojega ozkegajaza?! Tak človek se razliva preko v s e s v o . e o k 0 1 i c e, d a j e, d a j e ... I n i o p r e p a j a s s a m i m s e b o i 1 n reže vanjo svojo sled kakor v e s 1 o v v o d 0... Samo majhen človek ie uklenlien sam vase.. »Cloveka in ool vas učim.. « Kako samozavestno se trlase te besede. — In vendar se spomnim ob niih otroka, ki za ie v temi strah, in si erlasno žviže:a ... Kai se vam ne zdi. da smo tudi mi taki otroci, ki nas ie strah, ker slutimo. kako smo slabi in bedni, pa si zato žvižffamo sami sebi na ušesa pesem aflasno o Moči in Sili in Gospodstvu?! Dokler bo človeku edinl tempel niejjov Jaz, tolikočas-a ne bo ozdravel, toliko časa 11 e b 0 v s t a i e n !j a. Kdaj ? Ko doraste včerajšnii rod? Ta ie srkal sam zastrupljenl zrak o niem še spomina ne bo več na svete nalofee njegove!... Treba _'e namreč da Dremaga človek instinkt v sebi ne zaradi instinkta. a m d a k zaradičloveka... Da se zavemo. da smo — in da za večne čase ostanemo — člani neke zaiednice, da imamo če si lastimo iz tesja naslova pravic. obenem ravnotoliko dolžnosti do nje... Ta čut pa te danes v nas okrnel, treba. da ga šele vzsjojimo spet. In najprei v sebi. To fe oni oroblem ki od niega odvisi naše ozdravljenje. Mi hočemo. da bo naš narod narod mož, narod. ki nai uspešno tekmuiie z drusfimi, ki nai raste. procvita, rodi novih vrednot? Mi ea zares hočemo? Vzgojimo ga! Ampak najprej premerimo sebe smo li sami — mi seialci— ce-li možje, zdrav in zmožni cvetja in sadu! Bral sem nekje in če bi ne bil bral, bi se sam domislil primere: Kakor sinovi bogate hiše smo in živimo od kapitala Dreteklosti, ne Domislimo nič, koliko etičnih vrednot 'ie bilo potrebnih zazgradbo in temelj te hiše. živimo in se ne spomnimo, kako ie vse to naše tako v konice razvito moderno gospodarsko življenje navezano ravno na značai in njega odraze: čut za odgovornost. zanesljivost. natančnost, socialnost, samoiDrernas.ovanje. Pa se ie iz niega razvilo, kakor plo<i iz dr.-vtsa, da ta neizogibno pride de narodne katastrofe. če na srloboko ne oboriemo debla. ne uničimo ogrcev ob koreninah. ne ostržemo lišaja in mahu na veiah. ne oberemo eosenic v listju! Ne rodi več to drevo, oarasit se ie usesal vanj, kultura dolarja in lire. kultura fraze, kultura goleara eefoizma. Uživamo sadove ciela svoiih prednikov in ne vemo več. da bi brez vseh teh sestavnic značaja, ki jih skoro ne poznamo več. nikdar ne mogle vzrasti znanost in z n.ie tudi ne vse snovne dobrjne. ki se daties tako radi ponasamo z niimi. »Tisto tvoio Pravico in Resnico in Lepoto,« mi uiše dalje oni človek. ki ie bil moi Driiatelj, »tisto tvojo Pravico smo Dostavili v muzeii za afrikanske zamorčke da ie bodo hodile ffledat stare device ko bodo šle od litanij. Ne rabimo je več, tiste vaše pravice, naša »Pravica ie naša nova sila. soočeta v org.azmu, ko sta se združila človek in svoboda...« »Ne vem, kdo ie ustanovil tako pravico. ampak nai 'ie bil že kdorkoli, velik falot ie bi!—« ie rekel krčmar Elija ... E — niso te etične in soc;alne vrednote vseeno ne samo še za afrikanski muzei; tudi niso te vrednote sicer nekai vzvišenesja. lepeffa. dišečefi.a, ampak nadoblačnega česar narod. ki živi na zemlji, na realnih tleh peklenskih. ne more rabiti. Narod tiih ie Dotreben kot lačni kruha! In ker iih ie toliko, ki b'i se tem besedam smeiali. nonavliam še enkrat: Rabimo etičnih vrednot, brezkoimproinisniih. stopnjevanih, če je treba. do fanatičnosti ! Amoak — lahko ie to rečeno. silno silno težko stortieno. Storieno Da biti mora. Zato ie treba. da vzsioiimo č 1 ov e k a. ki bo močan. človeka in pol. ki ne bo nodJesrel nobenemu. še tako mamlfivemu položaiu. človeka, kibopoznal samo dve alfernativi: Ali svoj Doveličani p r i n c i d ali — e e i e b i 1 steklo dasezdrobi. Vprašanie ie zdaii. ali današnia š-ola takega človeka vzgaia. Sploh današnja š-ola vzgaia? Kaj pa ie to: vzsrotia? Beseda sama oove: vzkvišku. v smer proti vrhu (vzgon), gojim = redim. skrbim za o.fačenie življenske sil-e, kopičim energiig Vzgaiati bi torej pomenilo: dvigati. 0 današnji šoli _a Dravi pfof. Ozvald, da danes le uči t i. »v duševnost mladega bitia tlači kakor v meh razne znanostl. Predpisana tičrid snov. ki io Je treba za vsako ceno dokončati in ki z njo kakor stroi obsinavamo mladega duha takorekoč zamaši nežne dohode ^ do tlste osredn.e plasti v mladi duši, kjer ie zasidrano čuvstvovanie in hotenie človeka. Zato pa ie glavni motiv učenia (sami smo ea potrdili!) strah pred petico. in ko prei ali slei zasine učencu svoboda, takrat še tisto malo znaaia, kar ea (ie obtičalo na Dovrš.iu. skopni kakor kepa snesa na pomladanskem solncu ...« In šola svojesra namena ni doseela. Vprašajte v svojih razreidih, zakajse učijo. Poskusil sem sam: Zato. da znam, kadar m-e vprašate.« In ko ga ne bom več spraševal, mu ne bo treba znati več. Ne sme biti tako. Rekli boste, to je PTetemna barva. Ni — ampak tudi, če bi vain to pustil, iimam še vedno v rokah argument, ki ie dovollj močan, da podpre mojo trditev. Vzgoja razuma ne samo da ne zadostuje, ampak postane lahko brez istočasne in vzporedne vzgoie vesti in volje k dobremu celo nevarna, ali kakor pravi Foerster, to kar tatu pri njegovi ponočni obrti svetilka: da si z n(io poišče in razsvetli pot k zadovoljenju svoiih poželjenj... Vprašajte kriminalne psihiatre. kolikokrat sta združena močno razvita inteligenca z moralično manivrednostlio! Gotovo ie razum luč in sila, aimpak samo človeku. ki je gospodar svoiih strasti; vsem drugim oa veijajo besede: er brauchts allein, um tierischer als iedes Tier zu sein... In — »učiteli. ki le znanosti utepa, i.ie rokode.ec; učiteli na. ki vzsraja značaj, je umetnik.« Te besede angleškega pedatroga Parkeria so program in oot in geslo. Pestalozzi pravi: »Clovek, ki mnogo zna, mora biti boli kot vsak drua: vzgojen k enotnosti svoiih duševnih inoči. Če ni, Dostane niea^ovo znanje v njem samem vešča, ki mu zanese razdor v niegovo naisroblljo notranjost.« Ker pa ie ta razdor v naši notranjosti obilež.ie našesa časa, kakor sem že doprej omenil, in ker je sreča isto ko-t skladnost s samim seboj. vemo zdali. kam moramo ... Vzgfojiti moramo značaj. In še prei — voljo. »Kai bi rekli danes o inženerju«, Dravi Ozvald v eni svoljih študii. »ki ie gradil, gradil, v nedogled gradil osjromno tovarno za izdelovanje vseh mojročih in nemo.e.oči_ stvari. pa ie pri tei irradnii brez konca in kraiia pozabil na — motor! Tak, za znamenja časa slep, za glasove o postulatih življenia eluh graditeli ie šola naših dni. ki na slepo e:romadi babilonski stolp intelektualne izobrazbe ter ob tem početju docela pozabi in orezre. da ie motor živlienia — volja — hotenlie, iz hotenia izvirajoče dejanje!« Berite S. Mardenovo kniigo »Vo';ja in uspeh«! Kaj Domeni za človeka v živlieniu močna volia! ... In mi v šoli i""Mmo in nato izprašuliemo. spet učimo in spet iznrašuiemo dannadan in leto za letom, kakor v začaranem krogu. Zaverovani v v svoie de.o Da ne slišimo visoke pesmi o živlieniu. ki io sledci novih vrednot na ves e:las Doio že do! stoletlja ...: »P r i nc i p ž i v l j e n i a i e v o l i a. i z v o l i e s l e d e č e d e j a n'i e...« Nietschejev zarathustra uči: Das Gluck des Mannes heifit: Ich will! Ta »hočem!« ie prvi del.naše naloge. Zaiedno z volio Da je treba vzgdiiti moč, ki bo to volio udeistvila. Cankar govori v Jakobu Nesreči: »Junako ie hotel izpiti morie. uzurnirati božii tron in vsiliti človeštvu svoie živlienie, svoje misli in svoii iezik, Tako ie hotel in ie žalostno proDadei.« Zakaii ie Dropadel? Več ie liotel, kot ie tnoeel. »0 Marko kako s'adko je konrnenje brez cilja!« Ni sladkost, samo oosebne vrste Dijanost ie... »Brez koristi ie. če se človek upira, živ'iienie gre dalie svoio not in se ne da Izpremeniti...« Jaz p-i vampovem: Življenje Se d a iznremenit! Kako? »Močni človek hoče to, kar morc, in more to. kar hoče.« pravi fiorneffer v svoii knjiei »Pota k živllienju«. »In človek ie maihen ali velik, kakršno ie pač nje- eovo hotertie,« ie zapisal Jean Paul. Hoteti ie korenina moči in moč ie korenina hotenia. Ce pravi Cankar. da ie prav imel tisti študent. ki ni znal rešiti imatematične _ialoe:e in ie šel in skočil v vodo, in se drusrje. v kra!ju na Beta!jnovi menda, da se ie že od nekdai ukvarjal s stvarmi, ki je vedel vnaprei. da se mu iztialovijo. in da ie to niee.ova usoda. tetaj rečem iaz. da to ni usoda. da tisti študent ni imel Drav ampak da v obeh le ni bilo aktivne protiuteži njuni Drešerni voliii, da v niih le ni bilo — moči. Skladna vzgoja volje in moči — to na ie vzsroia značaja. In te (ie v naši šoli premalo. Kakor smo biii sami napačno vzgo.ieni in smo se učili. ker smo se bali petice oz. hote.i dobro iznričevalo, tako se tudi naši otroci uče, da bodo znali. ko iih bomo vprašali, ker se boie D©tice. ker hočejo dober red. fNad-_j. v torkovi, k m^. številki.)