Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak petek. Leto VIII. Št. 35. Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 1. septembra 1939. * Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tari J u Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Misli ob sporazumu političnih zakonov, ki .so že napo vese! e potem začelo pravo politično T. V trenutku brez o ne na j večje mednarodne napetosti, in vsake zveze z njo, je bil podpisan Hrvati. sporazumom dosegli uresničenje Ne vseh. kar izreč-tlr. Ma^ak na zboru dne 29. letošnjega želj a. zlasti Zagrebu dana mogočost, da pokrajine. Vendar sporazum s Hrvartje so s dobršnega dela svojih no poudarjajo, kar je hrvaških poslancev v avgusta razločno poudaril S sporazumom in v njem je dobe samostojnost tudi druge — popolnoma gotovo to še ni! Vsi ti pomisleki, vse te skrbi nam pa vendar ne morejo greniti velikega veselja: s sporazumom je za vselej pokopano jugoslovenarstvo. listo j ugoslovenarstvo, ki je pod hinavsko krinko bra-tovstva dejansko uvedlo in vzdrževalo kar najbolj nebratovsko zapostavljanje in izkoriščanje, ki je v imenu pravice in enakopravnosti izvajalo na j krivične jši hegemonizem, listo jugoslovenar-stvo, ki je v dejanju zatajilo in izdalo vsako načelo, ki ga nam je oznanjalo v besedah, načelo demokracije prav tako kakor načelo svobode. Ju-goslo,venska laž, ta ljuljka v zoreči pšenici, je likvidirana. S tem pa je dana mogočost, da se korupcija, likvidirajo (udi nečedni njeni sadeži i i asi.l n o st. p r ot i 1 j udsk o s t. Kajti pri vsem tem se dobro zavedamo, našla ta laž in njeni plodovi obilo iskrenih tudi na — drugi strani. da je učen- cev 11. S sporazumom od 26. avgusta m tudi da l)i ra v no larsko težo centralizma. Hrvatje so jasno povedali, da je njih no vprašanje tudi gospodarsko vprašanje in ne kaka politično-teore-tična kaprica. Prepričani smo. da je višaj na veliko tudi to vprašanje rešeno. Zato nam gotovo ne bo treba dolgo čakati, da izve tudi za ta del sporazuma ves slovenski narod. To je nujno potreb-tudi zavoljo tega, ker že prihajajo na dan je, ki skušajo vzbuditi nezaupanje zoper rešitev hrvaškega vprašanja z namigavanji. da bomo gospodarske stroške tega sporazuma nosili Slovenci. Priobčitev gospodarskega dela sporazuma bi takoj onemogočila tako govorenje. Ravno tako težko pričakuje pa je govorjenje tistih, ki i nezaupanje s tem. da namigujejo, ni mišljen na obeh straneh resmj, IVO no vsa slovenska javnost tudi dani, ker se življenje. Najbolj skušajo sejat da sporazum da je samo začasna uredba zaradi zunanjepolitični h razmer, ki po spremenjenih razmerah lahko jako preide, kakor je prišla. Za razumno javnost je to sicer prazno govorjenje, treba, je pa upoštevati, da je politično razumne javnosti hudo malo. VIi jemljemo sporazum tak, kakor j.e, popolnoma resno in odkrito. Zavedamo se, da je to samo prvi korak, vendar važen korak naprej in prepričani smo, da bodo temu koraku sledili dru gi. da bo sicer še veliko težav, da pa bo vse nazadnje srečno končano. delo Misel slovenske skupnosti (Nadaljevanje.) I. med Srbi 111*vati torej ni še popolnoma rešeno hrvaško vprašanje, napravljen je samo prvi korak. Vendar je tudi to važno. Latinski pregovor pravi, da ima polovico storjenega, kdor je dobro začel. Kljub temu je gotovo, da čaka novo hrvaške ministre in njihovega bana težko delo. Slovenci smo veseli uspeha bratovskega hrvaškega naroda in želimo, da bi se začeto delo tudi srečno dovršilo, čeprav bi, bil sporazum napravil še veliko boljši vtisk, če ne bi bil prišel, kakor že omenjeno, v tako težkih časih. Vsak zaveden Slovenec sprašuje, kaj bo pa z nami, V uredbi o razširil vi pra vic na druge banovine je izrecno povedano-, da se pred-pisi uredbe o hrvaški banovini z dne 26. avj 1939 lahko s kraljevimi uredbami razširijo na ostale banovine. Po vsem tem je jasno, istočasna razširitev teh pravic na Slovenijo ne naletela na tehnične težave. Meje Slovenije so naj preprostejša zadeva, med tem ko so povzročale mejo hrvaške banovine veliko težav. Minister dr. Miha Krek je na shodu v Slov. Konjicah izjavil, da Slovenci že imamo enotno ozemlje, ki stvarno predstavlja zedinjeno Slovenijo. Pozival je zborovalce: »Zato, le pokonci glave, nič ni opuščenega in nič ni zamujenega, kar bi moglo koristiti svetu in naši narodni 'borhi, a ne bi škodovalo moči in skupni sili vse Jugoslavije, celotne države, vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem.« Želeli bi, da bi bila ta izjava, tako jasna, kakor je lepo navduševal n a. Ne moremo si namreč predstavljati, da ne bi tiste pravice, ki so jih dobili Hrvatje, veliko koristile tudi Sloveniji, če bi jih obenem dobila, in da gotovo ne bi škodovale moči in skupni sili vse Jugoslavije, celotni državi, vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem. V tem primeru bi izostali tudi vsi pomisleki in dvomi, kako gledajo na to stvar odločilni in odgovorni slovenski politiki. Obenem bi pri tej priložnosti bilo rešeno tudi vprašanje, ki so ga sprožili manj odgovorni politiki in gospodarstveniki, ko so javno izrekli dvome, ali bi bila Slovenija sposobna samostojnega življenja ali ne. Vsi. pravi Slovenci pričakujejo z veliko napetostjo, kedaj bo priobčen gospodarski del sporazuma. Vsako politično vprašanje je tudi gospodarsko vprašanje in vsaka ljubezen gre, kakor pravijo, skozi želodec. Slovenci pošteno čutimo IV. Slovenska skupnost in delavstvo. Usoda delavstva je nerazdružno povezana z usodo naroda. Bo j malega naroda za njegove pravice in njegovo svobodo je v prvi vrsti boj proti gospodarskemu izkoriščanju po imperialističnih narodih in njih kapitalu. Politično zatiranje bi izgubilo s tistim trenutkom svoj smisel, ko ne bi bilo več sredstvo gospodarskega izkoriščanja. To so vsakdanje modrosti. Vsak narod je vezan na določen življenjski prostor. Tudi delavec je vezan na svojo domovino. Ni mu vseeno, ali se lahko doma med svojim narodom, v svoji domovini pošteno preživlja, ali pa če mora v tujino s trebuhom za kruhom. Niti ni v njegovi moči. da bi se selil, kamor bi se hotel. Zato ni treba šele bog-vedi kaj dokazovanja, da mu ne more biti vseeno, ali domače gospodarstvo napreduje ali hira, ali so pogoji domače proizvodnje ugodni ali neugodni. Prvi je prizadet, če se ti pogoji slabšajo, če se industrijska podjetja selijo drugam, če obrati ustavljajo svoje delo, če dajatve rastejo in se življenje podražuje. Ne more biti zanj vseeno, ali se domači kapital množi, ali pa se dobiček iz domače proizvodnje steka v tuje žepe. Kolikor torej narodni boj predstavlja boj za boljše življenjske pogoje naroda, se koristi delavca in domačega kapitalista očitno krijejo, če tudi delavec neposredno ne čuti nobene razlike, če ga izkorišča domačin ali tujec. V boju za politično enakopravnost bosta torej stala delavstvo in meščanstvo ramo ob rami, ker ta politična enakopravnost je pogoj za razvoj domačega gospodarstva. S tem ni rečeno, da bi naj delavec opustil boj zoper domačega izkoriščevalca. Narodna skupnost je osnovana na prav stvarnih osnovah, je skupnost življenjskih pogojev. Vsaka odvisnost od tujega naroda se najbolj izraža v gospodarski odvisnosti, in položaj proletariata pri kolonialnem narodu je v vsakem primeru slabši, kol pri svobodnem. Poleg gospodarskih so še drugi in globlji razlogi, ki vežejo delavstvo na narodno skupnost. Zadnji smisel vsega njegovega napora je vendar v tem. da si ustvari t varne pogoje za svoj duhovni in kulturni razvoj in napredek. Brez tega hotenja po duhovnem in kulturnem dvigu bi vsa prizadevanja delavstva zvodenela v boj za vsakdanji kruli in bi zgubila svoj glavni vzvod. Vse globlje duhovno življenje pa ima svoj začetek in svojo osnovo v narodni kulturi. Ona nam je najbližja, najdostopnejša in najbolj ustreza našim duhovnim potrebam, ker je utelešenje lastnega narodnega genija. Bolj ko pri meščanstvu in razumništvu zavisi duhovni razvoj pri delavstvu od razvoja domače narodne kulture. Kultura ni nikdar nekaj kosmopolitskega, prave kulturne vrednote so vedno svojstvene, enkratne, vsaka kultura jc vezana na določeno okolje, na določeno ljudsko občestvo, na določeno zemljo, je regionalna, je narodna. Smisel narodnega življe- nja je v njegovi kulturotvornosti. ritve narodnih genijev postajajo Velike ustva-občečloveška last. a vsi narodni geniji koreninijo v svojem regionalnem svetu in iz njega rastejo v duhovno višino. Pojem kultura se ne krije s pojmom civilizacija. Ta je kozmopolitsko usmerjena, deluje v ,'irino, kultura v globino. Tehnika, moda, šport ne ustvarjajo novih duhovnih vrednot, take ustvarja le kulturno življenje, ki je po svojem bistvu narodno. Narodna kultura in n jen razvoj je torej zadeva, ki mora biti pri srcu tudi delavstvu in v prvi vrsti delavstvu. A kulturno življenje in njegov razvoj sta vezana na i varn e pogoje. Bera št vo ne more roditi bogate kulture. Dokler obstaja današnji družbeni red. je odvisna narodna kultura od narodnega kapitala. Kdor prizna važnost narodnega kulturnega razvoja, mora zato tudi priznati potrebo, da se dobiček iz domače proizvodnje steka v domače žepe in oplaja domače gospodarstvo ter omogoča vzdrževanje in spopolnjevanje domačih kulturnih naprav. Torej obstaja tudi v tem oziru neka skupnost prizadevanj in koristi med delavstvom in meščanstvom. Neki teoretiki modrujejo, da jc današnja kultura meščanska in kot taka kultura privileigira,-nega razreda, od katere nima delavstvo prave koristi. ker mu je tuja in premalo dostopna, proletariat da si mora ustvariti svojo kulturo, ki bo ustrezala njegovi miselnosti itd. V taki brezpogojnosti izrečene so te trditve zmotne in kvarne in so plod ideologičnega shematiziranja življenja. Vsaki kulturi vtisne vladajoča plast svoj pečat, a nikdar ni kultura samo ustvaritev enega razreda. ampak je zrastla iz celotnega ljudskega občestva in njegove zemlje. Kultura je nekaj v zgodovinskem razvoju organsko nastalega in je last vsega naroda, v svojih vrhovih last vsega človeštva. Ko bi imela pomen samo za vladajoči razred, potem bi se morali narodi po vsaki socialni revoluciji vrniti v primitivno stanje in od kraja začeti z ustvarjanjem svojega duhovnega življenja. Narod je nastal v zgodovinskem razvoju in zato podlega družbenim razvojnim zakonom, in lahko spreminja svoj duhovni obraz, a le polagoma in v tem smislu, da vedno bolj izoblikuje neke svoje svojstvene poteze. Za slovenskega delavca ni druge poti za duhovni vzpon, ko skozi duhovni svet slovenske kulture, ki mora bolj in bolj postati njegova last. Slovenci bomo sicer vedno radi segali po vrednotah svetovnih in sorodnih kultur in z njimi oplajali svojo kulturo, a ta nam mora biti in ostati trdna osnova za vse naše duhovno življenje. Delovno ljudstvo je s sto in sto vezmi vezano na svojo narodno skupnost in mora postati glavni nositelj in predstavnik slovenske skupnosti. Zavest te skupnosti ne nasprotuje razredni zavesti delovnega ljudstva, ampak jo vključuje. (Dalje prihodnjič.) Izidor Koštrun: Pred novim koledarjem (Časopisni podatki iz bori) pred sporazumom) F’o(l naslovom »Koledar dveletke« smo že priobčevali podobno zbir,ko izrezkov iz časopisja. Takratna zbirka se je končala z 21. junijem 1. 1(>>7. Pisec je napovedal, ! 3 Najboljše šivalne stroje za dom in obit ter posamezne dele ter kolesa kupite pri TELINC LJUBLJANA 2 a vodo. blizu Prešernov, spomenika Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen Dr. Ilenner, Tivolska resolucija, unitaristično delovanje naših socialnih demokratov, vse to dokazuje v resnici, da stališče nekaterih struj našega socializma nasproti, narodnim vprašanjem ni pravilno. Ono pa ne izhaja, kakor misli vaš sodelavec, iz bojazni, da bi utegnilo naraščanje narodne zavesti biti ovira za razvoj proletarske zavesti, temveč na žalost iz oportunizma in mehaničnega gledanja na tvarno življenje. To nam pojasnjuje, zakaj so smeli biti socialni demokratje za Avstrijo nemškutarji in zakaj so v naši državi takoj tprešli v kulturni in nacionalni unitarizem. V tradicionalni socialni demokraciji ji; bilo vedno dovoljeno izpovedovati narodno zavest — gospodujočega naroda, slediti udarnicam gospodujoče družbene plasti. Zato se je tudi naš Cankar, sam socialist, pa tudi najčistejši slovenski človek, nad njo razjokal. Še bolj netočno je zajeto stališče levice, katero razumem jaz tako, da brez svobode slovenskega naroda, čigar skoraj stoodstotna sestava sta kmet in delavec, ni svobode slovenskega delovnega ljudstva. To je pa vse nekaj drugega, kakor napačno istenjc misli slovenske skupnosti z mislijo skupnosti proletariata. In ker je; narodna pravica hkrati res družbena pravica človeštva, je vsak pravilen narodni boj hkrati res družbena borba. Po mojem mišljenju je napisal vaš sodelavec domislek, da nekateri socialisti, naprednejši, "priznavajo narodni boj le to-liko, 'kolikor je hkrati boj za družbene pravice delavstva, zaradi tega, ker ni dojel resnične prizadeve teli socialistov. Če 'bi jo bil dojel, bi bil moral napisati, da oni priznavajo narodni boj. ker je ta boj hkrati boj za družbene pravice delovnega ljudstva sploh. Ker vaš pisec ni fašist, mi treba posebej poudariti, da velja pravkar napisano za pravičen narodni boj. ne mogoče za imperialistični nacionalizem. Leta 1933. je srbski senator izpovedal odkrito, da pom e mi ta država Srbom nekaj njihnega samo dotlej, dokler najdejo Srbi v njej svoj narodni obstanek. Resnica, ki seveda ne velja samo v korist Srbov, temveč tudi Nesrbov. Če prenesemo spoznanje srbskega senatorja na družbeno sestavo slovenskega naroda in izvedemo iz nje sklepe, se moramo pridružiti prepričanju, da je stališče, v smislu katerega brez narodne svobode ni svobode delovnega ljudstva, najboljše poroštvo za koristnost vodstva delovnega ljudstva v posega- nju v slovensko politično prizadevanje, najboljše poroštvo tudi za nesebičnost udeležbe slovenske- delovnega ljudstva, isti jo torej misel slovenske skupnosti z mislijo skupnosti proletariata in priznavajo narodni boj le toliko, kolikor je hkrati boj za socialne pravice delavstva in kolikor je narodno načelo revolucionarno načelo«. Ker je predmet, ki ga hoče vaš sodelavec spraviti na čisto, preresen, da bi brez škode za slovensko stvar prenesel napake, se oglašam že sedaj, čeprav sestavek še m končan. Misel, ki jo je pisec sestavka v gornjih besedah izpovedal, je namreč že dokončno izražena in — krivična. Sposobna je torej kompromitirati izsledke, h katerim se bo pisec sestavka ob koncu pri poznaval. ga delovnega ljudstva v tem prizadevanju. Z drugimi besedami: tako stališče je edino sposobno postaviti misel slovenske skupnosti na tvarno podstavo, na podstavo, ki je prosta vsakršnega čustvenega zamaknjenja, in na podstavo, ki /zanesljivo ni obremenjena s kakšnimi »krvnimi« ali rasnimi« izročili. Prav v narodni borbi pa je ta nevarnost najbolj pri roki. če borba ne sloni na t varnih postavkah. Naj kočij i vej šo misel pa je izrekel vaš sodelavec, ko zanika potrebo revolucionarnosti narodnega boja, kajti naprednejši socialisti »grešijo tudi s tem, ker priznavajo samo revolucionarni narodni boj«. Vprav Slovenci smo dolžni postaviti narodni boj na popolnoma nove podstave, ki so v nepremostljivem nasprotju z dosedanjim »političnim« izročilom. To sem napisal zato, da branim resnico in točnost in da ubranim napake, ki bi izvirale iz preozkega gledanja in ki bi zaradi tega znale škodovati vprav nameram, katere ima vaš sodelavec, ko skuša sestaviti določbe in pota slovenske narodne skupnosti. £'* — — —— Vsak zaveden Slovenec naj bo naročnik ,,Slovenije"! Opazovalec Misel o pokroviteljstvu Zadnji čas se je v naših organizacijah, žal le v premnogih, sicer prav delavnih, razvila splošna slabost — imenoval bi jo malodušnost, da si ne upajo več začeti in končati nobene ali skorajda nobene prireditve brez pokroviteljstva. Tani praznuje kakšno društvo 30 letnico svoje ustanovitve, pa se to že ne more izvršiti brez pokroviteljstva gospoda ministra N. N.; tu se pripravlja blagoslovitev novega prapora, seveda tudi pod pokroviteljstvom gospoda ministra 1. 1. Redke so še med nami prireditve in le malo je še med nami podjetnih rok. ki bi se ne opirale na pokroviteljstvo. Stvar bi sama ob sebi ne bila napačna, ko se ne bi v takem ravnanju le prevečkrat ne pokazalo nezaupanje v lastno moč in še kaj drugega, kar je prav tako graje vredno. Prav je namreč, če se visoki in vplivni možje prikažejo tu in tam na ljudskih taborih in drugih shodih; prav je, da ob takih prilikah dvignejo svojo prepričevalno besedo; ni pa prav, da bi se moralo to goditi vedno v znamenju pokroviteljstva. Pokroviteljstvo je tako imenitno poslanstvo, da ga morejo zahtevali in v vsem spoštovanju ohraniti le velike, važne skupne narodne ali državne, kajpada tudi cerkvene pomembne ustanove in zadeve. Če pa si svoja pokroviteljstva iz vrst ministrov in drugih uglednih javnih činiteljev jemljejo že kar posamezne krajevne organizacije, se nam vidi to, v podobi rečeno, tako. kakor bi se postavljal krov nad mizo, ki je že tako pod hišno streho. Vsako ime in dejanje naj ima svoj tehten namen in pomen, tako tudi: pokrovitelj in pokroviteljstvo. Prireditev, ki je dobro premišljena in pripravljena, bo lepo in častno uspela tudi brez vsakterega pokroviteljstva. Še bolj čudno sc nam vidi tako pokroviteljstvo pri organizacijah, ki imajo na svojih praporih in geslih že tako svoje nebeške zaščitnike, pa se jih ne spomnijo, čeprav jim v podobi plapolajo pred očmi... Kje je torej zaupanje v višjo pomoč? Bolj ko preobičaj-negu pokroviteljstva potrebujejo posamezne prireditve modrega posvetovanja v večjem ali manjšem krogu, kakor že je zadeva večjega ali manjšega pomena. Zakaj se mnoge prireditve ne posrečijo? Ne morebiti zato. ker niso iskale pokrovitelja in torej niso našle pokroviteljstva; marveč zato, ker »o bile navdih skrite časti želj n osti in lastne samovoljnosti, združene morda tudi z osebnim dobičkom. Le ponižni, potrpežljivi in nesebični ljudje so pravo poroštvo za srečen uspeh slehernega podjetja. Kdo je bit pokrovitelj Slovencem v l>or-bi proti Turkom? Kdo je bil pokrovitelj Slomšku pri prenosu sedeža lavantinske škofije v Maribor? Kdo je bil pokrovitelj dr. Kreku pri delu za, pravice slovenskega ljudstva? Nihče drugi kakor le nesebični in požrtvovalni duh. In od zmag tega duha živimo Slovenci še danes. Le toliko bomo napredovali v naši slovenski borbi in zmagi, kolikor več nesebičnih in požrtvovalnih mož bo med nami. I oda visoko pokroviteljstvo, pravite, prinese vendar tudi potrebno denarno pomoč, ki naj krije -stroške prireditve. Ne rečemo, 'da ni v tem pogledu dobrodošel vsakokratni pokrovitelj, mislimo pa. da bo prireditev oziroma organizacija, ki se ljudem izkaže koristna, vsak čas našla potrebna prireditvena oziroma vzdrževalna sredstva. In ponižanje pokroviteljstva je: želeti si ga samo iz tvarnih ozirov. Za splošni blagor koristno delo se še nikoli ni ustvarilo zaradi pomanjkanja denarja. Ob kongresnih dneh v Ljubljani sem se seznanil z madžarskim duhovnikom, Antonom Fe-ves, ki je župnik v P tis pok nada selu na Madžarskem. » Motel sem videti Ljubljano in Slovence,« mi je pripovedoval, »zato sc nisem strašil dolge poti, čeprav sem rahlega zdravja,.« Pogrkovaje mi je pravih »In sedaj vam ni žal?« sem ga vprašal. »To pa še celo ne! Telesno sem sicer malo oslabel. toda duhovno sem mnogo pridobil.« Zadovoljno sc je smehljal in me gledal z veselimi očmi. »Takega mesta kakor je vaša Ljubljana in še bolj, takega ljudstva, kakor je vaše slovensko, še nisem videl.« »Kako to mislite?« »Tako veličastna rnanifestaoija! In denar za vse to je zbralo vaše ljudstvo samo. Temu se čudiim.« Lepo priznanje. Zares! Kongres Kristusa Kralja je našel svojega pokrovitelja večidel le v nesebičnem in požrtvovalnem slovenskem človeku. In ta kongres je bil mednarodnega pomena, pa brez običajnega pokroviteljstva. Še en tehten ozir bi utegnil poklicati pokrovitelja k nekateri prireditvi. V kakšnem kraju namreč ima dobra stvar skoraj več nasprotnikov kakor podpornikov. Toda koliko dobrih ustanov si je moralo priboriti veljavo šele po mnogih naporih. Proč torej z malodušnostjo! V njej tiči večja nevarnost kakor v največjih vnanjih težavah. Predrzni sicer v svojih namerah in načrtih ne smerno biti, vendar pozabiti ne smemo preskuše-nega nasveta: Pomagaj si sam in Bog ti pomore! Zaupanje v lastno moč in božjo pomoč je vsekakor najboljše pokroviteljstvo. Temu podobno bi bilo dobro zapisati še drugo misel — o večnih vdanostnih izjavah in pozdravili tudi z manjših zborovanj, in še tretjo misel — o življenjskih jubilejih oseb, ki niso za skupnost nikakega posebnega pomena. L. T. Mistifikatorji na delu (Dopis z dežele) Komaj je bil objavljen sporazum med dr. Mačkom in Cvetkovičem, že so se pokazala tudi različna znamenja, da so na delu tisti, ki ne želijo, da bi široke množice spoznale celotno in pravo resnico. Od takega dela morejo imeti korist pač samo hegemonisti in njih prirepniki. Znamenja, na katera mislimo, so različna. Namen teh poskusov je, vtolči v preproste glave tako razlago pomena sporazuma, ki koristi mistifi-katorju, iti jih odvaditi, da bi si ljudje pomen sporazuma tolmačili z lastno glavo in po tem, kakor si ga tolmačijo zlasti Hrvati kot spočetniki. Zgled za tako mistifikacijo je vest belgrajske »Pravde« (Pravice!), da se vršijo volitve v senat dne 24. septembra. Če bi bila ta vest osnovana, potem bi se moral v mislečih glavah pojaviti takoj dvom o vrednosti sporazuma. Kajti volitve v senat, ki bi se vršile že 24. septembra, bi bilo mogoče izvesti samo z imenovanimi banskimi svetovalci in z župani, izvoljenimi v razmerah, zoper katere so se Hrvati tako vztrajno borili. Poslancev, ki so tretja kategorija volilnih mož, namreč sploh ni več. V duhu sporazuma se smejo izvršiti volitve v senat pač šele,potem, ko bodo že izvedene nove volitve v občinah, nove volitve v banovinske zbore in nove volitve v zbornico poslancev po — novih predpisih. I isti, ki razširjajo zgornjo vest, izrabljajo pač okolnost, da je bil prav ulčaz o razpustu senata posnet po časopisju z različno vsebino. »Hrvatski dnevnik« omenja samo besedilo o prenehanju mandatov vseh senatorjev, »Slovenec« omenja tudi določbo, da bodo prihodnje volitve izvršene po zakonu o volitvah senatorjev, pri čemer misli očitno na sedanji zakon, »Jut ro« pa vnaša v to določbo še napoved, da se bodo vršile na eno izmed nedelj v letu 1939. Kaj je prav, borno videli iz uradnega razglasa. Drug podoben poskus si dovoljujejo tisti, ki v ljudskih, kmečkim bralcem namenjenih (na primer nedeljskih) izdajah niso priobčili besedila uredbe o banovini Hrvaški, uredbo o razširitvi te uredbe na ostale banovine pa ,so prinesli pod naslovom: »Uredba o ustanovitvi hrvaške banovine«. Znano je, da večina podeželskih ljudi od vseh vesti prebere samo napi«. Na ta način preprosto ljudstvo sploh ne dobi pravilnega vtiska o novem stanju, list, ki si tako šalo dovoljuje, si pa umiva roke nad nevednostjo svojih bralcev, kajti njih vednost bi te bralce pač morala poučiti, kakšno vlogo je igral tisti list v preteklosti. Toliko dalj časa bo trpelo perilo e vzameš vedn SCH!CHT°V0 TERPENTINOVO MILO :,n^no^Vonie4skowo bodo sicer razpolagali sami, je torej gotovo, da nova velika belgrajska opera ne bo sezidana tudi s hrvaškim denarjem. Ker pa za Slovenijo sporazum z 26. avgusta še ne velja, bodo tekli vsi davki iz Slovenije še v centralo in ker je doslej prispevala Slovenija k vsem dosedanjim državnim dajatvam kakšnih 16%, sedaj pa ko je odpadla Hrvaška, pa bo prispevala vsaj s kakšnimi 25%, če ne več, je gotovo, da bo nova belgrajska velika opera sezidana tudi s slovenskim denarjem v razmerju z davčno močjo Slovenije. Zato je potrebno, da sprožimo tudi vprašanje novega opernega gledališča v Ljubljani in to v tistem smislu kot smo ga že leta 1937, ko smo priobčili v »Sloveniji« vrsto sestavkov pod naslovom »O slovenskem narodnem gledališču«. Če bo država dala za novo veliko opero v Belgradu 80 milijonov dinarjev, bi šlo nam za novo operno poslopje v Ljubljani kakšnih 20 milijonov dinarjev iz državne blagajne, če pa računamo še tisto kar bodo stala še druga gledališka poslopja, ki jih zida in vzdržuje država zunaj Hrvaške in Slovenije oz. tista, ki jih je že sezidala v zadnjih letih, bi nam šlo po pravičnem razmerju tudi 30 milijonov iz državne blagajne za novo operno poslopje v Ljubljani. S tem zneskom bi se pa dala postaviti nova opera v Ljubljani za kakšnih 1600 do 1800 gledalcev, če bi banovina ali pa ljubljanska občina preskrbeli stavbišče. Pri nas pa nihče ne misli na to še v sanjah ne. Tudi pri sestavljanju novega ljubljanskega regulacijskega načrta ni nihče mislil na to, kje naj bi stala prihodnja nova slovenska opera, kje Slovenska akademija-za znanost in umetnost itd. Državni prispevki za gledališča »Hrvatski dnevnik« je pred kratkim priobčil dva sestavka o tem, kako bi se »Hrvatsiko narodno kazalište« v Zagrebu spravilo iz stiske, v kateri se nahaja že celih zadnjih 20 let, ko je padalo iz ene težave v drugo zaradi pritiska centralizma in njegovih zoperhrvaških prizadev. Pri ti priložnosti je »Hrvatski dnevnik navedel tudi vsote, ki jih je dobivalo iz državne blagajne belgrajsko »Narodno pozorište« in pa »Hrv ats k o narodno kazalište«. Iz državnega preračuna za leto 1938/39 je prejelo zagrebško gledališče 4,384.161 dinarjev, belgrajsko pa 6,361.691 dinarjev, zraven tega pa še i milijon posebej meseca septembra leta 1938, tako da je prejelo belgrajsko gledališče iz državne blagajne v preračunskem letu 1938/39 skupaj 7,261.691 dinarjev. Povrh je pa prejemalo belgrajsko gledališče še IV2 milijona dinarjev od Naročnikom! Današnji izdaji »Slovenije« smo priložili poštne položnice zn vse naslovnike v Ljubljani in onim, ki smo pošiljali naš list na ogled. Prosimo vse tiste, ki so zaostali z naročnino, da jo blagovolijo nakazati na naš čekovni račun. Naročnike našega tednika, ki imajo naročnino poravnano, prosimo, da s prejeto položnico nakažejo naročnino, ko jim sedanja poteče. Vse prejemnike lista pa prosimo, naj pridobivajo novih naročnikov ter jim v ta namen odstopijo prejeto položnico, ako je sedaj sami ne rabijo. Uprava tednika »Slovenija«. lostno in nevoščljivo pasivnostjo v vednost, namesto da bi bila vsa slovenska javnost v nedeljo 27. avgusta 1939 veselo čestitala Hrvatom. Zaradi takih trikov je seveda tudi mogoče, da se najdejo omledneži, ki pridigujejo ljudem, da morajo oni — ti omledneži — najprej še premišljevati o tem, katere izmed svoboščin, ki so jih Hrvati dosegli, se Slovencem sploh spodobijo. Ni jun torej se dovolj, če se niso od Hrvatov pridob-•j 0110 sv o bos ('in0 sočasno uveljavile v Sloveniji. Nova velika opera v Belgradu in slovenska opera V Be gradu načrte za novo Narejen je že je sestavljeno že razsodišče za veliko operno gledališko stavbo. Jc že tudi preračun zanjo in sicer za 80 milijonov dinarjev, lo veliko opero bo zidala država s svojim denarjem. Ker bodo imeli po sporazumu z 26. avgusta t. I. v nih in torej tudi gledaliških zadevali mi in bodo samo za skupne državne zadeve čevaii tangento, s I Ir vat je prosvet-odiločati sa-pla- v I'rankopanski ulici in za prenaredbe stavbe »Hrvatskega narodnega kazališta«. V Belgradu pa je država, ki je preuredila oziroma sezidala nova gledališča tudi v Skoplju, v Nišu, v Novem Sadu, v Sarajevu, v Banjaluki in na Cetinju, sama trpela vse stroške za gledališko poslopje. Bel-grajskemu gledališču pa daje belgrajska občina velike podpor©. I o državnem preračunu za leto 1939/40 dobiva belgrajsko gledališče 7,637.220 di-nar j 0 v, zagrebško pa 5,085.394 dinarjev, tako da bo imelo belgrajsko gledališče letos z kinematografskim dinarjem veliko nad 9 milijonov dinarjev podpore brez izrednih državnih prispevkov in podpore belgrajske občine, in vse podpore bodo znašale mogoče kakšnih II milijonov dinarjev. Slovensko narodno gledališče v Ljubljani pa dobiva po državnem preračunu za leto 1939/40. od države 3,953.646 dinarjev, od banovine le 50.000 dinarjev, od ljubljanske mestne občine pa 350.000 dinarjev, medtem ko daje zagrebškemu gledališ-ču banovina 1 milijon, zagrebška občina pa tudi ifijon dinarjev na leto. Državni prispevek je belgrajskemu gledališču letos povišan za I l m bil svojim davčnim denarjem pa milijon 275.529 dinarjev, zagrebškemu za 701.233 ( t' Stran 4 ■S 1.0 V L M JA št, 35. dinarjev, »Slovenskemu, narodnemu gledališču pa za nekaj mainj kot za 400.000 dinarjev. Slovensko narodno gledališče ima torej, čeprav ima dve gledališči (operno in dramsko), le nekako eno tretjino tega iz javnih sredstev kakor belgrajska m le nekako šest desetin tistega kot zagrebško. 1.600 milijonov zahteva vardarska banovina Pod tem naslovom beremo v »Trgovskem listu«: »Južna zvezda« objavlja 'članek, iki pravd, da je vzbudil v Južni Srbiji veliko zanimanje predlog, ki ga je poslal predsedniku, vlade Cvetkoviču ban Vladimir Hajduik-Veljkovič. V tem predlogu se za var-darsko banovino najprej zahteva 14 milijonov din za sezidavo petih novih strokovnih šol, 9 milijonov za zidanje kmetijskih in ovčjerejskih šol, nadalje se zahteva 290 milijonov za (regulacijo rek, 140 milijonov za melioracijo 24 polj, za zidavo drugih šol razen prej omenjenih -se zalileva še 110 milijonov dinarjev. Napraviti bi bilo treba 500 km novih cest, kar bi veljalo novih 250 milijonov dim. Da se zboljša zdravstveno stainje, se zahteva zidanje 9 novih bolnišnic in 110 zdravstvenih domov, za kar bi bilo potrebno 45 milijonov dinarjev. Za napravo vodovodov in higieničnih vodnjakov naj bi se izdalo 20 milijonov dinarjev, in s tem bi se stanje v Južni Srbiji .korenito popravilo. Za ta načrt se je že energično zavzel poštni minister Altiparmakovie, ki predlaga, da bi se najprej najelo posojilo 100 milijonov dinarjev pri SU-ZOR-u v Zagrebu. Članek v »južni zvezdi« se zaključuje z zagotovilom, da je upanje, da se bo vsaj del teh načrtov iin zahtev uresničil, ker kaže za ta dela veliko zanimanije predsednik vlade Dragi«a Cvetkovič. Načrt sam se utemeljuje tudi is tem, da je dri«-ska banovina že prejela za svoje potrebe večje posojilo in naj bi dobila sedaj podobno posojilo še vardar-darsika banovina. Mi pa dostavljamo, da bi morala enako posojilo dobiti tudi dravska banovina. O zmagi in zmagah »Slovenski delavec«, glasilo jugoslovenske unitaristične Zveze slovenskih delavcev, prinaša pod naslovom »V volilnem boju smo zmagali mi« tele volilne izide ob volitvah obratnih zaupnikov: Organizacije Zveze združ. delavcev (Juigoras) 665 Organizacije Strokovne komisije URSSJ . . 461 Organizacije Jugoslovanske strokovne zveze . 243 Organizacije Narodne strokovne zveze . . . 566 Organizacije Zveze društev priv. nam. ... 17 Organizacije Botič................................ 10 Organizacije Neopredeljeni........................ 12 Neorganizirani . •...............50 Skupaj . . . 1804 Po lastnih navedbah je torej dobil Jugoras komaj dobro tretjino zaupnikov. Ker pa manjšina še ni večina in ker »Slovenski delavec« tudi nič ne omenja, v čem je prav za prav la zmaga, smo najprej mislili, da je ta tretjina le uspeh nekega posebnega volilnega sestava. Saj vsi verno, kako je s takimi volilnimi sestavi, v katerih so bili zlasti ju gos! okenski unitaristi posebni mojstri. Saj je bilo s takimi na primer mogoče, da je dobil pri lanskih volitvah dr. Stoj a tl i novic večino hrvaških poslancev in da bi bil moral biti prav za prav namesto dr. Iva šubašica postavljen za hrvaškega bana recimo kak dr. Milo rad Nedelj kovic. In ker nam je to znano, smo se zanimali še za številke dejansko odadnih glasov. Te pa pravijo, da je dobil Jugoras vsega; 7,999 glasov, druge skupine pa 39.817. Razloček je torej prii številu glasov še večji. Očitno torej ne more biti govorjenja o zmagi, če gremo s stališča, da je vsak glas enako vreden, če torej mislimo demokratično. Zato bi pa bilo do-br o. če bi nam »Slovenski delavec« povedal, po kakih vidikih je za svojo organizacijo razglasil zmago. Mali zapiski Gimnazije v Sloveni ji V Jugoslaviji je 170 državnih gimnazij. Od teh jih je v Sloveniji samo 14, torej 8.2%. ali z drugimi besedami ravno polovico manj, kakor bi nam jih šlo glede na plačevanje davkov. To jo dobro ugotoviti zlasti zaradi tega, ker nam razlagajo unitaristi vsak hip, kako se je v njilmem znamenju razvilo šolstvo pri nas in ker so vsako redukcijo gimnazij v Sloveniji zmeraj opravičevali s tem, češ da jih je pri nas preveč. Hrvaški poslanci so se zbrali Včeraj so se sešli v Zagrebu v »Sabornici« hrvaški narodni zastopniki. Vsi listi poročajo o tem. Toda le redkokje in bolj med vrstami beremo, da so sc zbrali vsi tisti zastopniki, ki so dobili v svojem okraju večino, četudi v smislu Živko vic-) Jevtič- Stojadinoviičevega volilnega reda prav za prav niso ipos-lanci. Hrvaški listi ne poročajo, ker je to od prvega dne za Hrvate samo-obsebno. Pomen sporazuma oznamenjuje londonski dopisnik švicarskega dnevnika » N a,t ion al - Z eit. u n g » s temile besedami: clabra novica prihaja iz Belgrada. Vstop dr. Mačka v vlado pravi, da je slednjič spet postala Jugoslavija država, katere vojska gre lahko na bojišče. Slovenski bojevniki bodo zborovali Prejeli smo: Velik tabor prirede 5. septembra tega lela na Brez-jih bojevniki in vabijo nanj slehernega rodoljuba. Pridite, da skupno počastimo spomin na padle slovenske vojake. Ob 10. uri bo sveta maša, nato molitve za padle, potem pa taibor na prostem. Godba in petje bosta napravila prijetno družbo. Pridite torej vsi! Polovična voznina dovoljena! Na tem taboru bomo vsemu svetu povedali, da smo tudi Slovenci, čeprav maloštevilni, vendar odločno proti vojini. Toda priti morate vsi rodoljubi na tabor, da bo glas čim mogočnejši. »Ljubljana v jeseni« Ob poletni vročini, ko je vladalo splošno mrtvilo, je na našem velesejmu delalo in ustvarjalo mnogo pridnih rok ter pripravi«jajo jesenski velesejem, iki ho odprt 2. septembra. Znan je izrek »Kmet bogat — vsak bogat«. Po stanju kmetijstva se ravna v pretežni meri tudi stanje trgovine, ob rta in industrije. Eno izpopolnjuje drugo. Velika kmetijska razstava bo razdeljena v več oddelkov. Seni e no>go js,ki oddelek bo pokazal, katera semena in poljedelske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati. 1 o je za našega kmeta zelo važno, če hočemo imeti v bodoče boljši pridelek. Zelenjadni oddelek bo -navajal, kako v/.ga jati zelen jadrni semena, kaiko je treba zelenjad pravilno gojiti, pokazal bo vrste zelenjadi in zelenjadno hrano, modele šolskih vrtov, kakšni naj bodo zelenjadni vrtovi v delavskih kolonijah, pomen zelenjadi v tujskem prometu. V sadjarskem oddelku bodo na ogled vsa sadna plemena in vrste, ki štejejo pri nas, dalje vse priprave za domačo uporabo sadja, in podčrtana .bo važnost sodobne kunečke uporabe sadja, ■zlasti sušenja. Vrt je zdravje družine, gojitev cvetja plemeniti značaj — to bo vodilna misel vrtnarske oziroma razstave cvetja. Čebelarstvo kot »poezija kmetijstva« je pri nas izredno razširjeno in starosta vno. Pa tudi tu je treba napredovati, zastoj bi pomenil nazadovanje. Čebelarski oddelek bo posvečen napredku našega čebelarstva. Mlekarski oddelek bo med največjimi in bo podal mnogo pobud za napredek v kakovosti naših mlečnih izdelkov. Vinarske razstave so bo udeležilo mnogo vinogradnikov iz vseli krajev Slovenije. Razstavljena bodo samo pristna, narezana in tipična vina, ki bodo obiskovalcem na razpolago za pokušnjo in v nakup. Razstava malih živali bo prirejena v doslej iše nedoseženem obsegu in bo prva banovinska. Namen ji je, še bolj povzdigniti rejo malih domačih živali, predvsem ovac, koz, perutnine, golobov in kuncev. Rilbarski oddelek bo prikazal gospodarsko važnost in stanje našega ribarstva ter navajal na smotrno izkoriščanje vode in ribnikov. V velikih kasonili in akvarijih bodo na ogled vse glavne vrste naših rib. Prvič v Jugoslaviji bo' prirejena razstava gob. Napoti naj naše ljudstvo k še pridnejšemu nabiranju gob ter mu tako poveča vir dohodkov. Ker je gobarstvo zelo važna panoga našega gospodarstva, bo ta razstava velikega pomena. Slovenija je na samorodnih zdravilnih zeliščih zelo bogata. Žal, da nabiranje teh zelišč pri nas še ni prav organizirano. Razstava bo podala smernice in praktična navodila. Na veliki razstavi kmetijskih strojev in orodja bo našel kmetovalec vse, kar mu more pri delu koristiti. Razstava cvetja bo izpopolnjena z ulično razstavo akvarijev in eksotičnih ribic. Gospodinjska razstava. Drugi del sejmišča pa bo zavzela razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Tekmovanje harmonikarjev za jugoslovansko prvenstvo 1939/40 bo v nedeljo, dne 10. septembra. Na zabavišču bo prirojen tudi variete z izbranim programom. Kuponi vstopnic bodo tudi tokrat žrebani za nagradna darila obiskovalcem. Žrebanje bo 11. septembra. (Obiskovalci imajo na železnici brezplačen povratek. Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana. | LJUBLJANSKI £§& VELESEJEM VELIKA KMETIJSKA RAZSTAVA OD 2. DO 11. SEPTEMBRA 1939 Semenogojstvo. zelenjad, sadje, cvetje, čebele In med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetijski stroji. — Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt. — Lepo zabavišče. — velik variete. — Tekma harmonikarjev 10.. septembra. Nagradno žrebanje. - Številna lepa darila za obiskovalce velesejma. — Polovična voznina na vseh jugoslovanskih železnicah. Janez Kocmur: Brez naslova (Nadaljevanje.) Zadnjič se še ni dobro posušilo črnilo nad tistim, kar sem bil napisal, ko se je zgodilo. Mrliči hitro jezdijo. Toda ne mislim na že stokrat mrtvega Stalina. Ne; v mislili imam že zares pokopanega Radiča in njegovega naslednika, ki smo o njem slišali še nedavno iz tedaj najbolj poklicanih vrst, tla je že popoln političen mrtvec. Po ljudski veri pa tisti, ki ga za življenja razglašajo za mrtvega, dolgo živi. Dr. Henrik Tuma, leta 1921. oglasen za mrtvega, je prej pokopal skoraj vse svoje grobarje, preden je legel. Pa še potem je kdo udaril po njem, če je zares mrtev. Če bi bilo res, s čimer nam strežejo, je Voro-šilov že davno pokopal Stalina, Stojadinovic pa zavalil, skalo na grob dr. Mačka. Dana nam je bila celo milost, slišati pogrebni govor za poslednjim in gledati ihto prvih naših mož za njim. Koga izmed svojih pogrebcev bo neki pokopal dr. M aček ? . V teku enega leta troje velikih dogodkov je za povprečnega Slovenca vsekakor preveč. In povprečnikov je med nami mnogo, po volilni statistiki velikanska večina, če so tiste številke resnične. Tudi tu ne mislim na kake dogodke zunaj naših meja, temveč na tiste, ki uravnavajo našo usodo, da se spoznavamo že na zunaj liki ptiči po perju. Lani septembra je sililo pol mesta v prostovoljce. Na srečo jih niso sprejemali. Urn obesnega navdušenja toliko, da bi se podrle tri Jerihe, če bi se še godili čudeži. To je bil prvi dogodek. Toda moda .se spreminja, l ivar in Soko prihajata vedno z novimi vzorci. Decembra je prišel gospod Tadija Zjajvuk. Pokazal je z roko, kako visoko je zrastla koruza in se zadrl z močnim glasom. Snel je klobuk, ga poveznil na mizo in — abra kadabra — bandera so omahnila, trombe utihnile. »Izvolite se prepričati, gospoda,« je dejal, obrnivši klobuk. In res, začudene oči so zagledale v njem vso septembersko armado in še nekaj več. Tu so bili vseli vrst kroji, po okrajku so se sprehajali strelci brez orožja, kladivarji so zvonili po pasje, prepevajoč kovaške pesmi. I o je bil drugi dogodek. Razmišljaj, kdor hoče, kako je tedaj bilo z dušo in telesom, kdo od njiju je bil zdrav ali bolan. Sicer se pa javlja te vrste bolezen pri nas periodično kot pasji kontumac ob poletni vročini. Ljubljana je odnesla s svojimi »strelci« in »kovači« rekord med Slovenci. Zdaj naenkrat je omahnila roka, pokazujoča koruzno višino, in usta so zazijala na stežaj tak o, da sc ne zapro več od začudenja. Le bolščeče oči sprašujejo topo: Kaj pa sedaj? Oh da, kaj pa sedaj, sprašuje povprečnež, vajen lioje po vrvici. Naučen d rob ti ličarstva, se odrinjen od sklede ne znajde v položaju po tretjem dogodku. Bo li nesti kroj k barvarju, zamenjati turške hlače z irliovkami in žrtvovati nekaj racmanov, da jili bodo predniki spoznali, če bi se vrnili? Zmešnjava je še prevelika, da bi mogli pričakovati natančen odgovor na to vprašanje. Trenutno še tli pod cofi in portami upanje, da vse bo kje našla kaka usmiljena roka za nastavljeno podpazduho. Bergle so že od njega dni najzanesljivejša opora vsem na šibkih nogah. Maršalski plašč čeznje, pa sc ne vidijo. Nekoč je nekomu spodletelo. »Zvonka Ošabna so .speljali na led,« je dejal njegov sosed. »Ne,« ga je popravil prijatelj; »on se je dal speljati na led«. Pase je oglasil tretji: »Napačno. Ošaben je vodil druge po ledu, a sam sc je vozil na saneh, dokler se niso udrle. Saj vendar ni več zima.« Stari Ljubljančani bi uganili zadevščino že prvi dan. Imeli so namreč, mnogo smisla za zdravo šalo. Za vsak uradno priznani pregovor so imeli še svojega. Največ dovtipnežev je bilo med obrtniki; zato je dr. J. E. Krek tako rad zahajal mednje. Nekoč je priznal, da mu je dalo prisluškovanje kmetom in obrtnikom največ pobud za razne izvirne domisleke. Dovtipi starih Ljubljančanov. zbrani v knjigi, ne bi v ničemer zaostajali za šalami slovitih nemških polegaveov Ti M a Eu-lenspiegla in N- Munehhausena.. / Jalovcu, posebno takemu s hudo ženo, so rekli Češpljevee. Tako so označevali tudi poslance, ki so prišli do mandata kakor -slepa kura do zrna. Hiti. z načelnikom stranke ali volilnega odbora prija-tel j, je pomenilo toliko, kakor imeti poslanski mandat v žepu. Sposobnost bi bila pre j ovira kakor priporočilo. (Dalje, prihodnjič.):