Stran 503
Politični pregled.
Notranji položaj je še vedno nepojasnjen in je citati vsak dan nebroj raznovrstnih ugibanj „kaj se zgodi." V obče se strinjajo vse sodbe v tem, da postane državni prevrat od zgoraj neizogiben, da pride do premembe ustave, ako se mej Čehi in mej Nemci ne doseže porazumljenje. Značilno je, da se razen Nemcev nobena stranka ne vnema za ohranitev sedanje ustave in da vse z veliko ravnoduSnostjo pričakujejo prevrata, dobro veioc, da mora ta, naj se izvrši že kakorkoli, biti na škodo samo nemški hegemoniji v državi.
Državni zbor. — Poslanska zbornica je v sredo končala svoje predbožično zasedanje. V zadnjem tednu je dokončala razpravo o kmetijskih zadrugah, za katere so se konservativne stranke zelo vnemale, od katerih pa kmetski stan ne bo imel niti sence tistih koristi, ki se mu obetajo. Kar se tiče naših domačih razmer je treba konstatirati, da upajo konservativci, da bodo svojo posebno organizacijo obesili na novo zadrugo, kar pa se pač ne posreči, kajti v državnem' zboru odobreni zakon je samo okvir, ki ga imajo popolniti deželni zbori. V kranjskem deželnem zboru Se dolgo ne bo dobiti večine, ki bi hotela privoliti v tako uredbo kmetskih zadrug, kakršno žele konservativci.
Avstrija in Nemčija. — Velike protipruske demonstracije, ki 80 se povodom vrešenske afere primerile na Gra-liSkem, so v Berolinu provzročile veliko nervoznosti. Oficijelno in oficijozno se sicer zatrjuje, da je razmerje mej Avstrijo in Nemčijo slej kakor prej popolnoma neskaljeno, ali da temu ni tako, se vidi iz prav biidkih pritožb, da Avstrija noče dati Nemčiji tako sijajnega ladoSčenja, kakor ga je dala Eusija zaradi jednakih demonstracij v Varšavi. V Berolinu so pač • „versehunpft" in radi tega so tudi ruskega prestolonaslednika pri njegovem prihodu te dni veliko sijajnejSe sprejeli, kakor avstrijskega prestolonaslednika, ko je prišel v Berolin, toda iz tega še nikakor ne gre sklepati, da je trozveza v kakoršni-koli nevarnosti.
Bolgarska. — Mej bolgarsko vlado in neko pariško banko sklenjena pogodba glede najetja velikega posojila, s katerim se naj sanirajo bolgarske državne finance, je naletela v narodnem sobranju na odločnejši odpor. Bilo je očitno, da «obranje te pogodbe ne odobri.   Zdaj je dotična pariška banka
odstopila od rečene pogodbe, vsied česar je ministrstvo Karavelov odstopilo. S tem je itak j ako težka notranjepolitična kriza v Bolgarski še poostrena.
Vojna v južni Afriki. — Zadnji čas se razširjajo iz krogov, ki so Burom prijazni in ki so v tesni dotiki z burskimi zastopniki v Bruselju, zanimiva vest, da je prezident Kriiger stopil v nekako zvezo z angleško vlado ter da se ž njo pogaja zaradi miru. Vojna se mej tem seveda nadaljuje in sicer z menjajoče se srečo': danes poročajo Buri, da so Angleže kje naklestili, jutri poročajo takisto Angleži. Kakor znano, bi Angleži kaj radi sklenili mir, če bi se Buri zadovoljili z omejeno avtonomijo njih republiko, s tako, vsled katere bi imela Angleška vrhovno nadzorstvo in gospodstvo nad republikama. Prezident Krtiger je že opetovano izjavil, da Buri take avtonomije na noben naČin ne sprejmejo. Tega načela se drži Krtiger tudi sedaj. Pripravljen je neki skleniti mir. Če se prizna obema republikama popolna nezavisnost, nasprotno pa je tudi pripravljen, odstopiti Angležem ravno tiste okraje, v katerih se koplje zlato, radi katerih se je torej začela vsa vojna.