r Glasilo izhaja od eseca ktobra 965 eto zhajanja: XVII glasilo delavcev t A M E julij 1983 Potek del pri nagrajevanja Jeseni smo se odločili, da zaradi Pomanjkljivosti in zastarekieti sedanjega sistema nagrajevanja in zara-d1 novosti, ki jih je prinesel Druž-Psni dogovor, pristopimo k izdelavi novega sistema nagrajevanja s sodelovanjem Zavoda za organizacijo »ISKRA - ZORIN«. Ze beseda sistem pove, da je to med seboj povezanih dejavnosti, k' so zelo obsežne in tudi zahtevne. bi spremenili celoto, moramo najprej spremeniti in dopolniti nekdanjo sistematizacijo delovnih mest jn sicer tako, da delovna mesta razdelimo na posamezne naloge in jih nato zberemo v razvidu del in na-°S. ki potem služi za različne na-rnene. Eden od namenov je tudi nagrajevanje. Za vrednotenje zahtevno-ti nalog (točke — kategorije), smo Prav tako prevzeli metodo omenjenega zavoda, kateri nam bo tudi pomagal izdelati sistem delovne učinkovi-0st’ (stimulativno nagrajevanje) za Vse zaposlene. Razlika med zdajšnjo sistemati-zacijo in razvidom del in nalog je Predvsem v večji natančnosti. Prvič zaradi tega, ker smo delovni proces razdelili na več nalog, kar pomeni, bomo zdaj opravljali več del, ki podo različno ovrednotena, ker je tudi delo različno zahtevno. Drugič bt* je razlika v tem, da so naloge Dollj izčrpno razpisane tako glede z vsebinske plati, odgovornosti, obremenjenosti, delovnih pogojev itd. Tudi metoda za vrednotenje zahtevnosti del je drugačna kot dosedanje, ki je temeljila na rangiranju in |e v iposameznih primerih na ana- itrčni oceni. Po novi metodi, ki je seveda tudi ocena, pa se za vsako halogo izdela vrednotenje zahtevno-S tem bomo dosegli, da bomo ^0 nalogo »izmerili« z istim me- projektu novega sistema tram in tako čim bolj realno določili zahtevnost posamezne naloge. Posebej se bodo pri vsaki nalogi vre-nostili tudi delovni pogoji, ki bodo določeni pretežno na podlagi meritev. Glavna sprememba pri ugotavljanju delovne uspešnosti bo v tem, da bomo z novim sistemom poizkušali kriterije za nagrajevanje po učinku približati posamezniku in da bomo skušali tudi za »režijo« poiskati take kriterije, ki bodo bolj neposredno merili uspešnost teh delavcev. Razlika pa je tudi v tem, da se uvaja tudi negativna stimulacija, če rezultati dela niso na pričakovanem nivoju. Dela na tem projektu potekajo z zamudo, vendar pa je nekaj dela že opravljenega. V tem trenutku se končujejo dela pri izdelavi razvida del in nalog (bivša sistematizaoi-ja) in predvidevamo, da bo skupno s ustreznimi splošnimi akti, predan v juliju v javno obravnavo. Sprejeti splošni akti in sprejet razvid del in nalog je pogoj za začetek vrednotenja zahtevnosti nalog. Da pa bi komisija za vrednotenje takoj po sprejemu lahko pričela z delom, se je v juniju organiziral delovni seminar, ki je namenjen spoznavanju članov komisije z metodo vrednotenja in treningu, da bi se tako doseglo čim boljše in enotnejše vrednotenje zahtevnosti nalog. Vzporedno se pripravljajo tudi os- TOSAMA nutki splošnih aktov, ki načelno urejajo to problematiko. Izreden je že tudi osnutek akta za ugotavljanje uspešnosti. Pri tem delu se srečujemo s pomanjkanjem podatkov in evidenc. Zato bo potrebno tudi na tem področju pohiteti ter čimprej določiti kriterije. Dela na projektu so doslej potekala v strokovnih krogih, ker je bilo potrebno pripraviti obsežno gradivo, ki bi omogočalo vpogled v celoto. Ker je večinoma zadev že vsklajenih, bodo v naslednjih mesecih gradiva prišla v javno razpravo in tedaj bo priložnost, da se vsi seznanimo z novostmi, ki nas čakajo na tem področju. Menimo, da vložena sredstva in trud ne bosta zaman in da bomo po izdelavi sistema dobili natančne odgovore na prosta vprašanja, katero delo je več vredno in kdo več ali manj uspešno dela. Vodja projekta: Janez Leskovec dipl. oec. SODEM VCI! Rubriki »KJE BOMO PREŽIVELI DOPUST« ne mislimo samo na tej številki nameniti nekaj prostora. Vabimo vas, da se nam s prijetnega in zasluženega dopusta tudi oglasite. Želimo, da nam s svojimi prispevki, kako preživljate dopust, kaj ste doživeli itd. pomagate popestriti naš časopis čez (poletne mesece. Ko se boste odpravljali na dopust ne ,pozabite pisati! Uredniški odbor 22. julij DAN VSTAJE Dan vstaje, republiški praznik, ki se proslavlja v znak spominjanja na začetek oborožene borbe z okupatorjem v drugi svetovni vojni. Naša oborožena vstaja je bila sestavni del velikega boja proti nemškemu fašizmu in njegovim zavojevalnim načrtom. Razglas CK KPS slovenskemu narodu je 22. julija 1941 pozval Slovence, naj se upor razvije v vseljudsko nacionalno vojno proti imperialistličnemu osvajalcu. Poznane ,partizanske akcije v Sloveniji so prerasle v vseljudski odpor. Na ukaz glavnega štaba slo- Kri ni bencin -nikoli... Kri je naša naj dragocenejša tekočina, ki se je ne da z ničemer nadomestita. Včliko človeških življenj bi ugasnilo, če ne bi bilo požrtvovalnih krvodajalcev, ki so pripravljeni dati kri za sočloveka. Krvodajalska akcija v Sloveniji poteka skozi vse leto. Tudi v naši občini organizira občinski odbor RK krvodajalsko akcijo, ki je običajno v mesecu aprilu alii maju. Naša DO se vsako lato odzove vabilu k sodelovanju in je letos ob priliki 30-let-nice prejela občinsko priznanje, kar dokazuje, da smo se množično udejstvovali v tej akciji. Letos je bila akcija v mesecu maju. V naši DO se je prijavilo 110 Služba za izvoz in uvoz je organizirana v okviru komercialnega sektorja. Kot že samo ime pove je področje dela uvoz repromaterialov, rezervnih delov, strojev itd. ter izvoz naših izdelkov. Delo na področju zunanje trgovine je prvotno opravljal tov. Janez RJozman. Delovna organizacija pa se je širila, z razvojem nove tehnologije, uvozom novih strojev se je povečalo tudi delo v zvezi z izvozom in uvozom. To delo sedaj opravljajo štirje: Janez Rozman, vodja službe in referentke Majda Štempihar, Francka Kerč in Zdenka Kokalj. Stalna menjava predpisov na po-droču zunanje — trgovine menjave, pridobivanje soglasij itd. narekuje stalno spremljanje Uradnih listov, venskih partizanskih čet je bila izvedena prva množična akcija. Pri Duplici so porušili most, med Kamnikom in Gornjim gradom cesto, telefonske drogove v bližini Radomelj je bil ubit gestapovec. Partizanske skupine so se pojavljale v Kamniku, v okolici Homca, Radomelj, Domžal, Mengša, Trzina, Ihana, Doba in Moravč. Po vsej Sloveniji so rasle skupine v partizanske čete. Pot do zmage, na .kateri temelji vsa naša družbena ureditev, je bila težavna, vredno je, da se je s spoštovanjem spominjamo. krvi ne zmanjka krvodajalcev. Nekateri izmed njih so že večkrat darovali kri in so že kar redni krvodajalci, nekaj pa je tudi takih, ki so letos prvič pristopili k tej humani akciji. Zelelld bi da bi bilo še več takih, ki bi bili pripravljeni dati kri, saj je v tej nori dirki s časom vse več ljudi, ki izgubljajo kri v raznih nesrečah, veliko jo je potrebno pri raznih operacijah ipd. Čudovit Občutek, da si s svojo krvjo nekomu rešil življenje, hkrati pa ne veš, če je ne boš tudi sam kdaj potreboval. Hvala vsem, ki ste se za to akcijo odločili, kar naj bo vspodbuda še ostalim, da se bodo morda prihodnje leto opogumili in darovali kri. M|Š sprememb zunanjetrgovinskih predpisov, okrožnic itd. Za opravljanje dela v tej službi je zato potrebna zunanjetrgovinska registracija, znanje tujih jezikov in čut za kontakti-ranje z ljudmi, kar je posebno pomembno za sklepanje pogodb o izvoznih poslih na zahtevna tuja tržišča, kjer se bije težak konkurenčni boj in je ponudba daleč nad povpraševanjem. Se posebno po letu 1979, v poostreni gospodarski situaciji, ki že vedno traja je služba pridobila na pomenu. Zaradi novih zakonov je bilo potrebno uvesti dodatna dčla v zvezi z evidentiranjem izvoza in uvtoza, kakor tudi ostale obveznosti, ki so jih narekovale stalne spremembe zunanjetrgovinskih predpisov. Služba je navznoter v stalni povezavi poleg služb v komer- cialnem sektorju tudi z ostalimi sektorji in proizvodnjo. Ker je izvoz v današnjem času prednosten, naj pričnemo z opisom dela službe na tem področju. DO ima že renome na zahodnoevropskem trgu, zato se pogosto kupci sami obračajo na firmo., ostalim kupcem pa preko utečenih zunanjetrgo-Viinskih poti damo informacijo o Janez Rozman — vodja službe našem proizvodnem asortimanu. Na podagi dogovbra izdamo ponudbo, v kateri so preciziranli tako cene kot tudi izdelave. Ko kupec pristane na pogoje iz ponudbe, sklenemo z njim pose1!. Posel prijavimo pri Narodni banki Slovenije s prijavo o zaključnem poslu izvoza blaga. Po prejemu potrjene prijave obvestimo špediterja z izvozno dispozicijo in oddamo izvozni nalog v proizvodnjo. Ko je naročeno blago izdelano, pripravimo potrebne dokumente za odpremo in obvestimo kupca o odpre-mii. Po prejemu obvestila sredstev izstaviti formularje za poslOvno banko in o prejetem plačilu z dopisom obvestiti Narodno banko. V primeru, da blago ni plačano v predpisanem roku, je potrebno vložiti v Narodno banko prošnjo za podaljšanje roka vnovčenja devtiz. V nasprotnem primeru si v hudem deviznem prekršku. Velikokrat se kupci odločajo, da za kupljeno blago pošljejo del materiala in embalaže, kar je potrebno z naše strani začasno uvozno cariniti,pri odpremah pa stalno odpisovati in s tem razbremeniti začasni uvoz. Včasih se tudi odločimo, da sprejmemo samo delo (lohn posel) to pomeni, da ves material za izdelavo in embalažo dostavi kupec. Poleg lastnega izvoza imamo še posredniški izvoz, ki ga za nas opravljajo druge delovne organizacije. ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ Predstavljamo vam: Izvozno - uvozno službo T3 izvoz je na konvertibilno in klirinško področje. Majda ŠTEMPIHAR Zaradi pomanjkanja nekaterih sanitetnih izdelkov za domači trg izšel zakon, ki omejuje izvoz teh artiklov. V zvezi s tem moramo iskati dodatna soglasja za izvoz pri ^veznem sekretariatu za notranjo t§ovino in soglasja nekaterih drugih zveznih in republiških organov, fa uveljavljanje izvozne stliimulaci-Pa jnoramo sestaviti zahtevek za Povračilo in ga predložiti Narodni anki v potrditev. Stimulacijo dobi-v dinarskih sredstvih. Francka KERČ . Ravno obratno kot pri izvozu, ki Je družbeno stimuliran, se uvoz za-^rra s kopico predpisov. Ker so osnovne surovine za našo DO večji del iz uvoza, tudi ta predstavlja pomemben del zunarijetrgovinskega poklanja. Pred letom 1979 z uvozom nismo imeli večjih problemov, ker le bila vezava uvoza z izvozom do-. aj ugodna. V zadnjih treh letih pa le situacija na tem področju zelo naostrena, saj lahko porabimo za uvoz precej manj deviz kot jih ustvarimo z izvozom, poleg tega moramo velik del deviz odjaviti tudi domačim dobaviteljem kot devizno participacijo po sklenjenih samoupravnih sporazumih, da se zagotovi nemotena preskrba s surovinami. Predpisi na področju uvoza se stalno menjajo, menja se režim uvoza, potrebna so vedno nova soglasja za uvoz. Le-ta je potrebno pridobiti od republiških in zveznih organov (Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino, Splošna združenja pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, RKMS, GZS, NB ,,,) velikokrat tudi z osebno intervencijo. Konkretno pa delo pri uvozu poteka takole: na podlagi zahtev za uvoz surovin, rezervnih delov in opreme, ki jih posreduje proizvodnja ali tehniono-razvojni sektor, se poišče ponudba. Izberemo najugodnejšo ponudbo, naročimo blago in damo špediterju uvozno dispozicijo s transportnimi inštrukoijami. Potem poiščemo vsa potrebna soglasja, da se posel lahko prijavi pri Narodni banki Slovenije. Ko so dokumenti za uvoz potrjeni, jih posredujemo špediterju za carinjenje blaga in pripravimo vse potrebno za plačilo blaga. Po carinjenju, ko je blago v domačem skladišču, sledi vsa devizna in dinarska likvidacija računov ter obračun uvoza blaga. Ob zaključku naj še povem, da je pri tem delu potrebno biti zelo pozoren na roke pri uvozu in izvozu blaga, naj se vse prekoračitve rokov potrebno zagovarjati pri Carinarnici in Narodni banki, v primeru prekrška slede sankcije (denarne kazni in opomini v skrajnem primeru tudi odvzem zunanjetrgovinske registracije). Kljub temu, pa vsi v tej službi to delo z veseljem opravljajo, saj je zanimivo in dinamično, kar odtehta vse drugo. Friderik Anzi Poročilo komisije za inventivno dejavnost Komisija za inventivno dejavnost je imela od lanskega leta, ko je bila potrjena na samoupravnih organih šest rednih sej. Ob prevzemu je komisija prevzela veliko nerešenih inventivnih predlogov katere prvi datira iz leta 1976. Pregledali smo vse inventivne predloge, sporne predloge smo naslovili na strokovne službe in na vodstvo DO oziroma TOZD. Vse inventivne predloge, ki so bili v fazi ideje in več let v postopku, niso pa bili realizirani zaradi več vzrokov, n. pr., ker se menja tehnollogija, izdelek ali stroj, ali ker rii bilo interesa za realizacijo, smo nagradili kot dobra ideja. Na te predloge opozarjamo tako vodstvo DO in TOZD, kot tudi TRS, da jih ob vsakoletni pripravi investicijskega plana ponovno pregledajo in jih vključujejo, kot delovna obveza služb, da jih realizirajo. Za letošnje leto smo pripravili spisek teh predlogov in se dogovorili, da jih vključimo v GN za leto 1983. Tako imamo Vključene v letošnjem investicijskem planu naslednje predloge: — izdelava gobic iz gaze tupffer — izravrtalnik za oblikovanje ena- komernega jedra higienskih izdelkov brez zgoščevalca — zvijanje virel-ten ovojev — povečanje asortimana izdelkov iz netkanega blaga — vključen v proizvodnjo TOZD — Filtri Poleg idej, koristnih predlogov in tehničnih izboljšav smo prejeli tudi patentne zahtevke: Tov. Franc Rožič dipl. ing je prijavil sledeče patentne zahtevke pri lastni konstrukciji stroja vir super: — enojni sistem sočasnega preganja in rezanja vložkov — naprava za menjavo navitkov — izravnalna naprava odreza jedra in ovoja Vložka — uporaba samolepilnega nanosa na vzdolžna šiv Prejeli smo še patentni zahtevek Rešitve izdelave zdravniških mask avtorjev tov. Merkužič Marjana in tov. Vidergar Marjana. Za prijavo in vodenje postopka za pridobitev patenta je zadolžen splošno kadrovski sektor. Se o nagradah oziroma odškodninah: Nagrade so bile izplačane za naslednje realizirane predloge: — zaščita proti poškodbam unifila (prvo, drugo leto) — nož za rezanje krajca na dvoši-rinskih statvah (prvo, drugo leto) — pporaba odpadnega jedilnega olja — izdelava adu kompres (drugo leto) — lovilne pločevine Po računovodskih podatkih je bilo .izplačano za leto 1982 sledeče: DO skupaj: 45.857,80 din TOZD — Saniteta: 41.244.50 din TOZD — Filtri: 395,95 din DSSS: 4.217,35 din Pri tem je potrebno upoštevata, da mora DO odvesti od vsake nagrade 29,10°/o do bruto, razlika je osnova za izplačilo avtorju in nad bruto še 19,86% kar dodatno bremeni DO. Predlogi, ki so še v postopku so našli ednji: — predlog štev. 77/1 — kolužna voda — predlog štev. 84 — rešitve zdravniških mask s trakovi — predlog štev. 49/91 — stroj za izdelavo vložkov novi vir — predlog štev. 92/49 — razvoj vložkov vir, izravnalnih enakomernega jedra higienskih izdelkov brez zgoščevalca — predllog štev. 95/28 — zaščita novega izdelka rdl-vate, pakiranja v obliki rolame brez papirja — predlog štev. 97 — izboljšava prečnega lepljenja hlačnih plenic Prišlo je poletje in z njim razmišljanja kam se bomo odpravili na dopust. Zaslužen počitek želimo preživeti čim lepše in v prijetni družbi. Dopustniške dni izkoristimo za razvade, ki si jih ne privoščimo vsak dan. Skrbi pustimo ob strani in se prepustimo valu brezbrižnosti. O tem smo se pogovarjali z nekaterimi našimi sodelavci, ki so nam povedali sledeče: KOVAČ ANI: — mikalnica Hišo smo več ali manj dogradili tako, da gremo sedaj tudi lažje in večkrat na dopust. Mlajši sin ima močan bronhitis, zato nam morje bolj odgovarja kot hribi. Do sedaj smo imeli še vedno prijetno družbo in lepo vreme. Kuhamo sami, prav zaprav mi pri tem veliko pomaga mož, 'ki se zaradi svoje 'bolezni ne kopa veliko, zato pa rad kuha. Jaz pa se ta čas posvetim sinovoma in kopanju. V prikolici mi je zelo všeč in zato gremo tudi letos v juliju v Vrsar. Od teh so v fazi realizacije predlogi 77/1, 92/94, realizirani so predlogi štev. 84, 49/91, 96, 97, za predlog štev 95/28 pa so pripravljeni načrti, vendar pa ni vključen v GN 83 in predlog, ki je vključen v in-vestidijski plan za to leto, vendar še ni v fazi realizacije (štev. 68). Predloge vodimo v postopku toliko časa dokler ni izplačana zadnja nagrada avtorju, t. j. po našem veljavnem pravilniku tri leta. Predloge za katere je očitno, da so ne-interesantni, nezanimivi ali neizvedljivi ne vodimo v postopku, kot je razvidno iz mnenja ustreznih strokovnih služb ali samoupravnih organov. Na koncu naj še omenim, da bomo nadaljevali s prakso, da vključimo v investicijske plane vse zahtevnejše inventivne predloge katerih avtor sam ali v sodelovanju s sodelavci ne more realizirati in ti naj bodo obveza vseh služb, ki so tudi dodatno stimulativni po našem pravilniku o ,inventivni dejavnosti za pomoč pri realizaciji predloga. Potrebno bo pa tudi urediti način plačevanja odškodnin avtorjem, saj Obstoječi bremeni maso za OD in delovno organizacijo zaradi visokih prispevkov. Ravno tako se morajo posebej voditi vsi Stroški v zvezi z realizacijo inovacije, ki morajo biti prosti vseh bremen. Predsednik komisije za inventivno dejavnost Anzi Friderik dipl. ing. Največji problem bo pomanjkanje bencinskih bonov. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem, ki so mi omogočili dopust v naših kapacitetah, saj mož teh možnosti nima in zato prošnjo vedno vložim v Tosami. PIŠEK NADA: — tkalnica ovojev Običajno in tudi letos bomo preživeli dopust na morju v Stoji pri Puli. Plaža in kamping sta urejena, trgovine zelo dobro založene, z eno besedo, kar potrebuješ tudi dobiš. Na morje gremo največ zaradi otrok, ki uživajo v vodi in lepo urejeni plaži. Hrano, predvsem zelenjavo pripeljemo s seboj, delo si razdelimo tako, da ne pade vse breme le na mene, kajti le tako imaš nekaj od dopusta, saj je s pet člansko družino tudi na dopustu veliko dela. Ob taki draginji pa se mi poraja vprašanje: »Koliko časa bomo še lahko hodili na dopust«, saj samo z regresom ne moreš kriti vseh stroškov, ki so s tem povezani. Zato mislim in verjetno nisem edina, da bi morali regres za te namene povečati. Moja žeilja na koncu pa je, da bi še dolgo z družino preživljala skupne počitnice. Nuša Breceljnik — DSSS »Letošnje leto sem se odločila preživeti dopust z družino ina otoku Braču, od koder je doma moj oče. Ljudje vasi Nerežišče, ki leži na sredini otoka, se ne ukvarjajo s turizmom, pač pa združujejo svoje delo v Pli-vinem tozdu. Kopat se bomo hodili 13 km oddaljeno plažo BOL, ki je po naravnem pojavu, imenovana »Zlati rat«, to je rt, ki se obrača v smeri vetra in pa v Bobovište, rojstnem kraju pesnika Vladimirja Nazorja. Poleg kopanja bomo obiskali še Vidovo goro, s katere se ob jasnem vremenu vidi vse do italijanske obale. Za prehrano imamo poskrbljeno, saj bomo zajtrkovali in večerjali pri sorodnikih, za kosilo pa si bomo zaradi oddaljenosti kraja, nekaj brane vzeli s seboj. Kje bomo preživeli dopust! Zaradi bencinske krize se bomo ^a tako dolgo pot podali kar z av-tovlakom do Splita, naprej pa s trajektom do otoka Brača-«. pani Kodba — TOZD Filtri Dopust bo preživela z družino v Prekmurju, od koder je doma mož. Prebivalci vasi se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, ki v tem predelu “6 ni tako mehanizirano, zato bo tuni Fani s svojo družino pomagala pri Poljskih delih. V bližini vasi so tudi znane Moravske toplice, kamor se bodo hodili kopat. V Tosami se letos ni prijavila za letovaje na morju, saj v sezoni verjetno ne bi prišla vpoštev zara-ni nešolanja obveznih otrok, v kolikor pa jih bo vreme naklonjeno, bo-po kakšen teden preživeli še na mor-lu v posezonskem času, koder bo verjetno še prostor. Jubilejno srečanje tekstilcev Slovenije Čeprav skromno, vendar slovesno in delovno so slovenski inženirji in tehniki zaposleni v tekstilni industriji proslavili 30. obletnico ustanovitve Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. 12. junija dopoldne se je zbralo v veliki predavalnici Visoke tehnične šole v Mariboru 260 predstavnikov petdesettisočih tekstilnih delavcev zaposlenih v Sloveniji. Strokovno predavanje se je pričelo z referati: dr. Hrastelj »Pomen izvoza tekstilne industrije v EGS«, mag. Arhar »Model uporabe blagovnih kreditov za izvozno proizvodnjo« in dipl. ing. Čepin »Sodobni pristop pri uvajanju novih proizvodov v tekstilni industriji«. Diskusija pa seje razvila predvsem o aktualnih druž-beno-ekonomskiih problemih tekstilne industrije. Zaradi obsežnosti referatov jih ne navajam na tem mestu, priporočam pa, da si zaradi zanimivosti referatov in diskusije le -te preberete v 7 številki glasila »Tekstilec«, katerega 60 izvodov prejmemo tudi v Tosami in ga lahko dobite pri vsakem članu Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev. V popoldanskem času smo si ogledali nekatere tekstilne DO v Mariboru in se končno zbrali ob 18. uri na proslavi in slavnostnem koncertu MPZ Slava Klavora v dvorani Union. Slavnostni govornik je bil predsednik ZITT Slovenije Peter Šubic dipl. ing. Govoril je o razvoju slovenske tekstilne industrije, ki je neperspektivna panoga še pred nekaj leti, postala pomemben dejavnik v slovenskem gospodarstvu, s čimer smo tudi tekstilci dobili določeno varnost in zaupanje vase. Da smo to dosegli so bile potrebne akcije ZITTS. Aktivnost Zveze je mnogo prispevala k razvoju tekstilne industrije. V ZITTS sodelujejo skoraj vsi tehniki in inženirji, ki delajo v tekstilni industriji. Zveza je naloge, k jih je za področje tekstila prevzela od SZDL tudi uresničila. Sodelovala je pri organiziranju strokovnega šolstva in dala dostojen prispevek k teksitilnelu šolstvu Slovenije. Podprli smo aktivnost za raziskovalno delo v inštitutih in razvojno delo v tovarnah. Mnogi člani Zveze so aktivno sodelovali kot nosilci teh razvojnih nalog. Zveza aktivno sodeluje pri ustvarjanju programskih nalog v tekstilni industriji. Pri načrtovanju in sprejemanju srednjeročnih planov je zveza precej pripomogla, da so plani realno postavljeni. Znana je tudi aktivnost Zveze pri sodelovanju s Poslovnim združenjem tekstilne industrije Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, sindikatom, Zevezo inženirjev in tehnikov Slovenije in drugih. Torej širok delokrog, kjer so naši člani in izkušeni strokovnjaki lahko skrbeli in vplivali na povečan izvoz in pri preusmerjanju na domače surovine. Pozabiti pa tudi ne sememo na delež Zveze in njihovih članov pri modernizaciji tekstilne industrije Slovenije in razvoju šolstva. Za infonmativnost in izobraževanje članstva je poskrbljeno z izdajanjem revije »Tekstilec« in drugimi publikacijami, ki jih izdajajo Zveza ali Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev. Čeprav se je tekstilna industrija izkazala v izvozu, s katerim še danes presega uvoz surovin v Sloveniji so težave že vedno velike. Zveza pri tem sodeluje s svojo aktivnostjo na področju izobraževanja, strokovni posveti in aktiviranjem članstva za pospeševanje izvoza. Verjamemo v lastno znanje in promet. Tekstilni inženirji in tehniki, ki nas je v Sloveniji preko 2.400, smo danes velika tehmčno-tehnološka sila im kot zavedni delavci v združenem delu tudi velika samoupravna politična sila. V primerjavi z drugimi delavci v industriji lahko ugotovimo, da tekstilni delavci po nekaterih parametrih poslovanja ter delitvi dohodka zaostajamo za delavci v drugih panogah. Da se bo gmotni položaj tekstilnega delavca izboljšal, zaostanek pa znižal in končno izginil je naša velika nadafljna naloga. Tovariš Šubic je še orisal mejnike v razvoju Zveze inžinirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije od 10. 7. 1953, ko je bil ustanovni občni zbor v Zadružnem domu Maribor do danes. Čeprav so se v teh tridesetih letih pojavile številne težave je potekalo delo Zveze kontinuirano. Zveza je številčno pridobila na članstvu in tako danes povezuje 16 društev s skupno 2.559 člani. Ob Obletnici so bile podeljene tudi spominske plakete najbolj zaslužnim DO in posameznikom. Na koncu je predsednik Zveze dejal: Prepričani smo, da je Zveza izpolnila svoje naloge in obvezne do tekstilne industrije in družbe in da bo tako delala tudi v bodoče kot močan faktor v razvoju in življenju naše tekstilne industrije in v našem družbenopolitičnem sistemu. Da bi se veza med člani še bolj utrdile je organizator priredil še družabno srečanje z večerjo v hotelu Slavija. Razšli smo se z zavestjo, da smo delali in delamo za skupno stvar, za lepši jutrišnji dan slovenskega tekstilstva in njenih pridnih, poštenih delavcev. GORNIK Franc Vilijem Dolenc Odpadki izziv gospodarnosti Po zadnjih meritvah odpeljemo dnevno iz mikalnice 130 do 160 kg smeti v kontejner. Med smetmi je najmanj tri četrtine bombažnega in celuloznega prahu ibolj a!li manj sive barve. Ostalo je pisana množica smeti različnega izvora in sestave. Vsak dan jih po pogodbi odpelje komunalno podjetje iz Domžal na t,*' dodajanjem zmanjšali krhkost vlaken. Prah v zraku vdihavamo, vse-da se na stroje, kjer predstavlja nevarnost za širjenje morebitnega požara. Prah povzroča nezaželjeno motnost vode v katero namočimo vato. Taka vata seveda ni sanitetna in je zato njena cena nižja, kar velja predvsem za zahtevano zahodnoevrop- ^^0 hm '■>»111" '•p*'’’''™ ifcli m mil ss nas šele na začetku zmagovitega pohoda. Danes seveda tega ne moremo početi! Bolje bi bilo preprečiti nastanek tega in ostalega bombažnega prahu v nasprotnem primeru s ponovnim blagim beljenjem in izpiranjem uporabiti ta odpadek za posebne vložke. Ne morem pozabiti izjave itali-anskega strokovnjaka, ki je letos spomladi rekel, da iz najbolših surovin delamo najslabšo vato. Potem se je ponudil, da bi nastavil otepal-riik za svitke tako, da bi ta po njegovem najboljši stroj delal kakovostno. 2al ni vedel, da mi delamo vsak dan iz drugačnih surovin takoime-novano sanitetno vato. Nikoli ne mešamo surovin med seboj po predpisanem postopku, saj niti pri novi postavitvi rahljanega mešalnika (te dni je bil dokupljen) nismo omogočili mešanja. Ce pri tem upoštevamo da še mešamo očiščene surovine (izvleček) z neočiščenimi in kratke z dolgimi Vlakni, ter resnico, da mora en otepalnik izdelati tekorekoč ogromne količine svitkov po merilih predilnic, potem ni čudno, da so svitki včasih mokri, včasih presuhi in s tem tako eni kot drugi poveču- odlagališče v DOb., kjer jih devno zasipajo. Cena za odvoz enega kontejnerja (ne glede ali je mali ali veliki) je 1465 din. Po pogodbi naj bi komunalno podjetje odpeljalo 15 kontejnerjev tedensko. V mesecu marcu so jih odpeljali 47 za kar smo plačali 68 855,00 din. V tovarni imamo 3 kontejnerje: eden mali pred tozdom filtrov je sposojen za najemnino 1470,00 din mesečno. Ostala dva večja sta naša in stojita med mikalnioo, ter skladiščem izdelkov. Letno nas torej stanejo smeti okrog sto starih miljonov. Nedvomno bi se dal pri tem prihraniti kakšen milijonček! Bombažni prah, ki se nabira med strojnimi deli in pod vložkastimi mikalniki nastaja zaradi zastarelosti strojev (saj so moderni mikalniki povsem zaprti z odsesalnimi napravami za prah in lebdeča vlaken-ca), ter premočne obdelave surovega bombaža v belilni kopeli. Zaradi slabe očiščenodti bombaža morajo namreč v belilmici uporabljati več drugega vodikovega peroksida, ta pa povzroča nastanek krhke celuloze (oksi celuloza) zaradi katere se tako obeljeno vlakno drobi in kot prah lebdi v zraku mikailnice. Vlaga, ki jo vpihavajo naprave za vlaženje zbija te delce na tla, kjer se vse-dajo kot prah. Če že ne moremo kupiti novih mikalmikov in očistiti bombaž raztlimskih delov, pa bi z boljšim nadzorom koncentracije kemikalij, ki jih v belilnici uporabljamo za beljenje, ter bolj natančnim sko tržišče. Ne nazadnje je ta prah tudi nepotreben odpadek. Na tem področju so potrebni visoko strokovni in odločni ukrepi! Pripovedujejo, da so včasih ves prah izpod strojev zavili v ddbro vato ter potem vrgli v dijak posebnega pletilnega stroja (»štrikmašine«) za opletanje vložkov. Seveda je bila takrat poraba enkratnih vložkov pri jejo odpadek. Zaradi neenakomernosti in prevelike debeline plasti svitka, ki je zopet posledica potreb po vidikih količinah svitkov, se svitki razdirajo, luščijo in s tem zopet povečujejo odpadki (ki pa se na srečo takoj vračajo v proizvodnjo). Zadnji čas je že bil, da smo nabavili še en otepalnik (pa čeprav je star). Zaradi odvajanja električnega na- boja, ter umiritve materiala mora Deljeni .bomtoaž nekaj časa odležati, Pn našem postopku predelave. Da Di preprečili razdiranje svitkov bi Duo potrebno nanje natakniti polietilensko cev ali vrečko (kakor smo Pred časom imeli na barvanih svit-Kin za jasmin kroglice). Tudi sam dovoz svitkov od otepalnika do mi-kainikov in odlagališč na vozičkih kjer je 40 svitkov eden vrh drugega Povečuje količino odpadka. Čeprav je bilo že leta 1980 naročeno in načrtovano 10 vozičkov za prevoz svit-^jer bi hil vsak svitek ločen , drugih na nagnjeni plošči, izdelava še ni stekla. Dolgoletno vstrajanj e na ponav- ljanju napak v naši proizvodnji (bežno1 sem opisal primer vate) nas je naredilo slepe za napake, ki so očitne vsakemu dobremu gospodarju. Zmanjšujejo nam možnost obstoja. Predsednik izvršnega sveta Janez Zemljarič je večkrat povdaril, da naj obstanejo le tista (podjetja, ki bodo sposobna za hud konkurenčni boj na tujih tržiščih. Z našo slabo prakso pa tudi miselnostjo, ki se kaže v malomarnem odnosu do starih in novih napak moramo čimprej v lastno in skupno korist končati. Odpadkov ne (bodo zmanjšali ne pretirani sestanki ne takšnile dolgi članki ampak resno delo. jo je spoznal v tovarni vselil v lastno hišk> na Viru in to brez posojila. To mu rad verjamem, saj ima dvorišče urejeno kot okrasni park. Ko sem ga vprašal, kaj mu je v Tosami najtoolj všeč in kaj najmanj je odgovoril: »Všeč mi je, ker je tovarna od mojega prihoda napredovala za kakih 400 %. Najbolj me moti, ker so proizvodnji obrati bolje ocenjeni od pomožnih obratov.« Želja Viktorja je tudi, da bi bila v našo korist povezava enega med drugim boljša. Moja želja pa je, da bi našemu Viktorju še dolgo let zdravje dobro služilo v veselje njegovi družini in vseh, ki ga imajo radi in ga potrebujejo. OGOREVC IVANKA V juliju je odšla v pokoj Ivanka, ki je vsa leta delala v TOSAMI. Ver-jetno je ni treba posebej predstavljati, saj jo vsi poznamo skozi njeno aktivnost v sindikalni organizaciji. Kot predsednik konference sindikata se je zavzela za dobro delavcev in Tosame. Precej zaslug gre tudi njej, da je sindikalna organizacija v letošnjem letu prejela zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Vrsto priznanj je Ivanka dobila za svoje aktivno delo v sindikalni organizaciji, kakor tudi v drugih organih. Kot dobra delavka in sodelavka je bila vedno pripravljena pomagati in mnogi, ki so iskali pomoč pri njej, to lahko potrdijo. Vedno dobre voli j e, nasmejana ni poznala ovir pri opravljanju funkcije, saj je vedno iskala in zastopala mnenje delavcev in ga prenesla na ustrezno mesto. Dostikrat je na sestankih povdarila »Jaz ne morem misliti drugače kot delavci« in to je bil moto skozi vsa leta njenega aktivnega dela v sindikatu. Njeno osebno življenje je povezano z družino. Zaradi večje odsotnosti moža, tudi domače skrbi in ddlo leži na njenih ramenih, vendar je še vednio polna življenjske energije vestno opravljala delo v službi in sindikalni organizaciji. Tako simo poznali, in zato ji zaželimo še veliko zdravih let v krogu družine. Drčar Marta (nadaljevanje) Upokojitvi Viktor Gaberšek Nič čudnega ne bo, če [bomo Vik-torja Gabrška poslej srečevali v Del-Dicah, Desiniču, Vinji gori, Mozirju. " teh in drugih krajih Slovenije m Hrvaške se ne bo kazal kot tu-Hst, ampak kot eden redkih strokovnjakov za stolpne ure. Od mese-Cj jyniia naprej, ko je prenehal združevati delo v Tosami, se bo lahko v celoti posvetil temu svojemu konjičku, ki ima tako malo posne-jhalcev. Viktor zna obuditi tudi 30 Jčtne zaspanke v stolpih. Torej mu bodo leta tudi vnaprej tekla tako za-himivo in polno kot doslej. Viktor Gaberšek vsekakor ni živel dolgočas-n° in nezanimivo. V revni družini Da Vrbi se je rodilo devet otrok, ven-Dar _ pa se z revščino niso hoteli sprijazniti, selili so se naprej k sv. Andreju, potem v Krtino. Iz Krtine 16 mladi Viktor hodil v uk peš v Kamnik vsak dan dive uri in triče-:rt in med potjo pojedel malico za vds dan. Pozimi si je inatdknil smu-6i. Izučil se je 11. 1. 1940 pri Tonetu Kostanu. Težke preizkušnje so ga čakale v medvojnih letih. S stricem je bil do- menjen za odhod v partizane. Ves v opremi ga je čakal, vendar strica ni bilo. Ni mogel oditi v partizane tako kot njegova sestra Marija, ki je padla v Moravški dolini leta 1944 stara 18 let. Drugi dan se je moral javiti v Kranju na prisilno mobilizacijo v nemško vojsko. Na ruski fornti je bil ranjen od drobca granate. Po zdravljenju je pobegnil domov. Šele v Šentvidu pri Ljubljani so ga prijeli. Frontni tovariš ga je rešil ustrelitve. V težkih razmerah se je prostovoljno odločil za ujetništvo in se predal pri Ces-tokovi. Šele leta 1947 se je vrnil domov, treti na ujetnikov je pomrlo od bolezni — tifusa in težkih razmer. Potem, ko je odslužil kadrovski rok v naši armadi se je oktobra 1948 zaposlil v Vati na Viru pod direktorjem Bergerjem. Začela so se leta graditve. V šlosariji je bil takrat moj. ster Stegnar. Po mojstru Završniku je 24. marca 1954 dobil Viktor Gaberšek odločbo za vodjo mehanične delavnice. Viktor je osebno poznal vse naše direktorje. Z izvrstnim delom, preizkusi in razmišljanji je postal strokovnjak, da malo takih. V zelo slabih pogojih so pod Vodstvom izdelali kopico strojev. Izučil pa je tudi trideset vajencev, ki so danes vsi uspešni pri svojem delu. Nič ni čudno, dh je zaradi ugleda, ki si ga je ustvaril z delom opravljal razne politične in samoupravne dolžnosti. Posebej zanimivo je njegovo idelo kot predsednika sindikata. Sindikat je takrat med drugim delil premog (predsednik je največkrat sam izmetaval iz vagona), plašče in gume za kolesa, krompir in tudi vino. Predsednik sam je stal pri pipi, da je bilo vse v redu. Sindikat je tudi določal delavce za sečnjo za državne potrebe, ter delavce za prostovoljno sečno v brdskih gmajnah. Od nasekane količine je izvirala pravica za zasebno sečnjo. Takrat je imela Gaberškova družina s štiirimi sinovi največ lesa za kurjavo. Naj lepši dohodek je Viktor doživel pred 25 leti, ko se je z ženo, ki ££it%l£enfre teče KORANT JAKA Zanimiv razgovor ob njegovem jubileju — 50 letnica, ki jo praznuje 13. julija. Iz vsega, kar mi je Jaka povedal sem izluščila zanimivosti, ker je med drugim tudi težko z besedami opisati njegovo veselje do ključavničarskega dela. Jaka se je rodil 1937 leta v družini, ki je skupaj štela 14 članov. Veliko zanimivega je povedal še iz voj rtih časov, ko je še kot fant na različne načine pomagal partizanom. Tista leta je bila njihova kmetija največja na Prevajah. Spomni se, ko so Nemci zaradi sodelovanja s partizani požgali vse razen hiše, kako so na njega le nekaj let starega fanta streljali Nemci, a jim je srečno ušel. Že zgodaj je pokazal veselje do strojev, motorjev in se odločil za poklic. V »STOLU« Kamnik je začel z ukom za električarja, vendar so ga v zadnjem letniku preusmerili v strojnega ključavničarja. Dve leti je bil v internatu v Kamniku, ker pa je izhajal iz kmečke družine je bdijo treba vse stroške plačevati. Toda doma je le bila številna družina in Jaka se spominja, da so kljub veliki kmetiji že med vojno bili velikokrat lačni. Zadnji letnik uka je moral iz internata, ker ni bilo prostora, zato je vsak dan hodil peš iz Kamnika na Prevoje. KO je odslužil vojsko, se je zaposlil v takratni »Sončnici« na Viru. Veselje do aparatur ga je pripeljalo v službo na RTV, kjer je delal kot vzdrževalec TV oddajnikov. Začetek gradnje hiše ob terenski službi in velika odsotnost z doma je bil vzrok, da je zamenjal službo in začel poučevati na vajeniški šoli v Domžalah. V TOSAMO je prišel 3. septembra 1964 v oddelek belilriice za vzdrževalca. Tega leta se je beidlnica posodobila z novimi kotli, sušilnimi stroji in drugo potrebno opremo. Pred tem je bilo še velikjo ročnega defla, ki pa potrebam in tehnološkemu procesu ni več odgovarjal. 16 let je delal v belilnici , delo je bilo tehnično zelo zapleteno in odgovorno. Veliko popoldnevov in ponoči je popravljal stroje, da so bile okvare takoj odpravljene in včasih je imel tudi 45 nadur na mesec. Z znanjem in prakso, ki sd jo je pridobil v teh letih je precej prispeval k izboljšavam samega proizvodnega procesa v oddelku. S sodelavci v oddelku se je dobro razumel in prav radi so mu priskočili na pomoč ko je popravljal stroje. Sedaj dela kot monter strojev. To delo ima rad, saj je zanimivo in zahtevno. Rad bi le, da bi se delovni pogoji zboljšald, saj trenutno nima primernega prostora, kjer bi lahko v miru delal in ustvarjal. V 50 letih je okusil veliko dobrega in slabega, vse to potrjuje s svojimi spomini. Mi pa mu ob njegovem jubileju želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. Ežafič Edhcm Rodil sem se v delavski družini v Fojnici, ne daleč od Sarajeva. Med vojno je bil oče kot mizar zaposlen v glavnli železniški delavnici v Sarajevu. Zelo zgodaj se je vključil v delavsko gibanje in bil kolt ilegalni sodelavec NOB 5. aprila 1945 ujet in ubit s stranli znanega usta-škega izdajalca Maksa Luburiča. Z materjo smo ostali še štirje mladoletni otroci. Vsi smo končali obvezno šolanje, sam pa sem končal še ekonomsko srednjo šcflo. Bil sem zelo aktiven v mladinski organizacija, sodeloval pa sem tudi v delovnih akcijah. Ob priliki sem kot namestnik komandanta sam sodeloval tudi v izkopavanju stare Emone v Ljubljani. Vojsko sem služil v Titovi gardi v Zagrebu in Beogradu. Po odsluženju vojaškega ro- ka sem se zaposlil v Fabrici duvana Sarajevo, kjer sem delal pjolnih 17 let,^ kot delavec nabave pa sem se srečal z ljudmi iz Tosame. Takrat sem kupoval filterske paličice, z ozirom na to, da jih je Tosama delala edina v državi. Pri teh poslovnih stikih je prišlo do dogovora, da pridem na delo v Tosami kot trgovski zastopnik za Bosno in Hercegovino. To se je zgodilo meseca marca 1972. leta in tako je že 10 let od kar sem v Tosami. Moram reči, da mi ni žal. Od prvega dne dalje sem imel dobre odnose z delavci v komercialnem sektorju — prodaji. V začetku je bilo delo zelo težko. Tosama je bila do tedaj poznana samo pri nekaterih veledrogerijah, v široki potrošnji nas takorekoč ni bilo, treba je bilo začeti od začetka. Ker je bil teren zelo velik, sem bil takorekoč vedno na poti, poleti in pozimi. Moje zavzeto delo, redni obhod terena in pravilen odnos s kupci je rodilo sadove. Danes imam trdne poslovne odnose s številnimi strankami v Bosni in Hercegovini. Torej Tosama je danes poznana in priznana p>o vsej republiki. Danes je lažje delati, čeprav je veliko problemov. Teren je velik, blaga ni, novi artikli se težje prodajajo, vendar gre. Največji problem danes za nas komercialne predstavnike je prevozno sredstvo. Kreditov ni, osebni dohodki so takšni, da človek komaj lahko vzdržuje štiričlansko družino. To je zame največji problem. Čeprav sem precej oddaljen od naše delovne organizacije, to ne pomeni zame nobeno težavo, z ozirom, da s pnodajmo službo zelo dobro sodelujem. Slišimo se pa p>o telefonu, piošlljam pismena obvestila, vidimo pa se ob priliki sestankov v Tosami. Prosti čas preživljam v krogu svoje družine in prijateljev. Sodelujem tudi pri delu družbenopolitičnih organizadij. S sej samoupravnih organov Dodatek za nadurno delo, nočno delo, delo na dan praznika in na dan nedelje Veljajvni Samoupravni sp>orazum o ustvarjanju celotnega prihodka in ugotavljanje in razpolaganje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za OD ter sredstev za skupno porabo določa, da za nadurno delo, nočno delo, delo na dan nedelje in na dan prazrtika, pripada delavcem dodatek v višini 50% vrednosti kategorije na redni delovni čas, ko je delal preko px>lnega delovnega časa. Omenjena določba o dodatkih je v naši delovni organizaciji med de-avci že dalj časa sporno, povzroča nezadovoljstvo in odpor za delo v nadurah, v nočnem času itd. Zaradii tega je bila ta problemati-a. Posebej proučena in se predla-fajo določene spremembe, ki pa so z e usklajene z osnutki novih SSA s Področja delitve po delu, ki predvi-_ e vajo, da se za nadurno delo, nočno delo, delo na dan nedelje in na on praznika delavcem izplača do-atek v višini 50°/o predvidene me-eone akontacije osebnega dohodka a £lvo del0 za Palm delovni čas. , ^misija za nagrajevanje in sku-,c!elavski svet sta problematiko datkov za nadurno delo, nočno a, delb na dan nedelje in na dan P aznika obravnavala in v zvezi s ■m sprejela naslednje: atlurno delo (delo preko polnega delovnega časa) du ^ pr™eru> da so delavci v skla-u z zakonom in s Voj imi samoupra-nimi akti opredelili primere za uve-Po Preko polnega delovnega časa, Pripada delavcu delavcu dodatek v 'Sim 50<>/o predvidene mesečne akon-cnje osebnega dohodka za živo de-poln delovni čas. . . Kadar dela delavec prek polnega uaiovnega časa na dan nedelje in P azniika> ki je dela prost, pripada ueiavcu dodatek v Višini 100% pred-ri!u,en,e rnesečne akontacije osebnega ni čas a 23 2'V° de^° za P°tn delov- Nočno delo j ,^e delo v nočnem času pripada lavcu dodatek v višini 50% pred-mesečne akontacije osebne-f dohodka za živo delo za poln de-‘avnl čas. ori no°ni delovni čas se šteje čas ž3. do 7. ure naslednjega dne. del^e na dan pranzika Jn na dan ne- „ je z razporeditvijo delovnega 83 v temeljni organizaciji določeno delavci delajo na dan počitka ' na dan zveznih in republiških j ?ZTuktov> ki so dela prosti, pripada v-i VCU dodatek v višini 50% pred-„ mesečne akontacije osObne- j . dohodka za živo delo za poln delovni čas. in ^datck za del)o na dan nedelje na dan zveznega in republiškega Praznika se izključujeta. Samoupravno sporazumevanje Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za skuprto poslovanje in dru: akti povezani s poslovanjem 2 DO Urtitex. V sporazumu o združevanju dela in sredstev je določen predmet skupnega poslovanja kamor spada izvoz izdelkov Tosame ter uvoz surovin, re-promaterdala in delovnih sredstev za potrebe Tosame. Obseg skupnega poslovanja se po omenjenem sporazumu določa z naslednjimi akti: — Samoupravni sporazum o združe-anju dela in sredstev za skupno poslovanje, — Samoupravni sporazum o osnovah skupnega plana, — srednjeročni plan skupnega poslovanja za obdobje 1981 — 1985, — plan skupnega poslovanja za leto 1983. Z letnim planom skupnega poslovanja se določajo poleg količin tudi deleži Unitexa v skupnem prihodku po izvolitvah oziroma uvojznlih storitev. Deleži za letošnje leto so po predlogu inaslednji: — pri izvozu od 4 do 5% od skupnega prihodka, — pri uvozu od 1 do 2% od skupnega prihodka, — 0,5% deviznih sredstev od skupnega deviznega priliva. — Po sporazumu Skrbi za izvajanje sprejetih določb odbor, ki ga sestavljajo delegati podpisnic. Tosama delegira v odbor dva delegata z namestnikoma. Za delegata se predlagata: Babnik Janez in Rozman Janez Za namestnika se predlagata: Štempihar Majda in Kerč Francka. — Sprejme se Samoupravni sporazum o sodelovanju v oskrbi s svežim mesom KIT KZ »KRKA« Novo mesto — TOZD Oskrba. Po predloženem sporazumu se kupec obvezuje, da bo poravnal morebitne finančne izpade pri proizvajalcu mesa in sicer na podlagi izračunanih razlik in glede na nabavljene količine. Dobavitelj je s sporazumom obvezan za redno dObavo mesa v dogovorjenih količinah. Korošec Nada Republiška tekstiliada v kegljanju '83 Kot zmagovalci regijske tekstili-ade smo se udeležili finalnega tekmovanja XVI. tekstiiliade v kegljanju SRS. Tekmovanje se je odvijalo od 27. 5. do 29. 5. v Novem mestu. V_ finalu je nastopilo osem ekip. Doseženi so bili naslednji rezultati: borbene igre: 1. MTT Madbor 866 lesov 2. Novoteks Novo mesto 850 lesov 3. IBI Kranj 814 lesov 4. TOSAMA Domžale 810 lesov G x 200 lučajev člani: 1. MTT Maribor 5008 lesov 2. Novoteks Novo mesto 4865 lesov 3. TOSAMA Domžale 4860 lesov 4 x 100 članice: 1. Tekstilna Ajdovščina 1521 lesov 2. Jutranjka Sevnica 1497 lesov 3. MTT Maribor 1497 lesov 6. TOSAMA Domžale 1416 lesov Člani posamezno 1 x 200: 1. Sajovic Peter — Tekstil 880 lesov 2. Hafner Marjan — Tosama 871 lesov 3. Eržen Dušan — Centromerkur 870 lesov 10. Štrukelj Zdravko — Tosama 841 lesov 29. Štrukelj Marjan — Tosama 811 lesov 40. Kerč Jože — Tosama 798 lesov 45. Dim oni Janez — Tosama 789 lesov 58. Kerč Miha — Tosama 750 lesov Članice posamezno 1 x 100 1. Čopič Marija — Tekstilna 420 lesov 2. Tkalčič Ljuba — Svila 419 lesov 3. Petač Francka — Rašica 400 lesov Člani — pari 2 x 200 Rojstni dan praznujejo od 12. 7. do 11. 8. 1983 TOZD (SANITETA Mikalnica 2. 8. Blažič Marija, 23. 7. Dimič Ana, 24. 7. Frankovlič Zdenka, 14. 7. Gerlica Ana, 19. 7. Glušič Ana, 8. 8. Klarič Iva, 26. 7. Kramar Nevenka,5. 8. Mladenovič Rozi, 23. 7. Nemec Julijana, 26. 7. Penežič Marija, 18. 7. Pranšikar Anica, 6. 8. Strmšek Jernej, 16. 7. Sivanec Ivanka, 30. 7. Vidiovič Marija, 18. 7. Marela Stanko, 20. 7. Rladner Franc, 21. 7. Zajc Branislav. 20. Drčar Marta — Tosama 371 lesov 21. Hafner Mojca — Tosama 368 lesov 33. Štrukelj Minka — Tosama 340 lesov 35. Kunstelj Darinka — Tosama 337 lesov Hafner Marjan ves«* Otroška konfekcija 22. 7. Burja Magdalena, 27. 7. Kočar Soka, 17. 7. Maček Cecilija, 4. 8. Mežnar Zlatka, 1. 8. Moneta Vilma, 18. 7. Pavlič Dragica, 23. 7. Vidergar Marjan, 7. 8. Zavbi Marija, Sanitetna konfekcija 6. 8. Keržan Milena, 2. 8. Knez Ani, 3. 8. Mandelj Marija, 5. 8. Pes-totnik Ljudmila, 19. 7. Sušnik Ivanka, 14. 7. Trdina Marija, Tkalnica ovojev 31. 7. Barllič Ana, 16. 7. Kovič Marjeta, 13. 7. Pirnat Vincenc, 16. 7. Zalokar Ana, Pripravljalnica 24. 7. Kos Ana, 23. 7. Peterka Ana, 3. 8. Marinček Marija, 8. 8. Mohar Helena, Tkalnica širokih tkanin 31. 7. Crv Ivanka, 2. 8. Pirnat Marija, 7. 8. Rožič Milena, 7. 8. Rožič Antonija, Delilni ca Viaknovinski oddelek 6. 8. Divjak Bojan, 24. 7. Rihtar Brane. Filtri 15. 7. HribarAni, 29. 7. Poljak Pavla, 30. 7. Prašnikar Marija, 21. 7. Rožič Ani, 4. 8. Črnič Marija, DSSS 24. 7. Okorn Peter, 14. 7. Repac Marjana, 8. 8. Štrukelj Marijan, 24. 7. Bennot Irena, 10. 8. Mlakar Marjan, 27. 7. Merlin Danica, 18. 7. Gaberšek Viktor, 12. 7. Juteršek Dano, 15. 7. Kovač Marjan, 13. 7. Korant Jakob, 4. 8. Resnik Franc, 11. 8. Sku-bi Nande, 22. 7. Bučar Milica, 7. 8. Kokalj Zdenka, 17. 7. Kuzmanovski Vasilije, 17. 7. Pejčič Dragiša, 31. ']■ Razboršek Marija, 13. 7. Kocjančič Tomaž, 16. 7. Kos Ivan, 29. 7. Peterka Marjan, 1. 8. Stiftar Anusa, H- 8. Gaberšek Rok, 2. 8. Lavrič Ivan, 25. 7. Kvas Ana, 9 8. Kebert Cveta, PRIŠLI V PODJETJE Jemec Damijan — ekspedit Kočar Bojana — finančni sektor Keržan Peter — tkalnica ovojev Vidovič Sonja — TST Rems Janez — pomožni obrati K remi č Marko — pbmožni obrati Kerec Andrej — TST Peterka Anton — pomožni obrati Mulec Iztok — TST m 1. Štrukelj Zdravko — Hafner Marjan Tosama 2. Sedivy Franc — Medved Oto MTT 3. Zupančič Marko — Pirc Marjan Novoteks 12. Kerč Jože — Štrukelj Marjan — Tosama 21. Kerč Miha — Limoni Janez Tosama Članice — pari 2 x 100 1712 lesov 1695 lesov 1684 lesov 1539 lesov 1539 lesov 1. Koruna Ivanka 2. Tušek Sonja — 3. Romih Zofija — 11. Drčar Marta — 12. Hafner Mojca — Mešani pari: — Čopič Marija Tekstilna Žveglič Zvonka Jutranjka Modri jak Anka MTT Kunstelj Darinka Tosama - Štrukelj Minka Tosama 808 lesov 768 lesov 760 lesov 708 lesov 708 lesov 1. Sajovic Peter — Cerovnlik Silvana — Tekstilna 2. Makovec Edo — Čopič Marija — Tekstilna 3. Hafner Marjan — Hafner Mojca — Tosama 13. Štrukelj Zdravko — Štrukelj Minka — Tosama 16. Kerč Jože — Drčar Marta — Tosama 21. Štrukelj Marjan — Kunstelj Darinka — Tosama 1262 lesov 1252 lesov 1239 lesov 1181 lesov 1169 lesov 1148 lesov Z letošnjim finalnim tekmovanjem smo lahko kar zadovoljni. Rezultat bi bil verjetno še boljši, če ne bi ekipe pestile poškodbe. HUMOR 'Si videl, kakšno so pustili iase-In potem pravijo nami da smo svinje! *°P NOVO METLO *" Vldll, vga*ih je p, le dobro biti bolj drobno ribo OKROGU MBA 0 STAMOVAHJSKI problematiki mladih Odšli iz delovne organizacije Sušnik Marija — upokojena Pirnat Dušan — sporazumno Wolmajer Marinka — sporazumno Avman Mihaella — sporazumno RODILI SO SE: Perne Majda — sin Zupan Marko — sin Vidergar Marjan — hči Planinc Marija — hči ZAHVALE Vsem sodelavcem skupnih služb se iskreno zahvaljujem za spominska darila in šopek, ob priliki moje upokojitve. Hvala vsem, kateri ste se udeležili na večer, ko smo se zbrali na prijetnem slavju. Hribar Ivan Ob smrti brata Franca Moneta sc iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TKŠ za izraze sožalja ter darovana sredstva in spremstva na njegovi zadnji poti. Francka Korošec Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem v oddelku avtomatske tkalnice in pripravljalnice, kakor tudi ostalim sodelavcem najlepše zahvaljujem za lepo in dragoceno darilo. Enako se zahvaljujem tudi gasilskemu društvu za spominsko darilo, upravi podjetja pa hvala za knjižno darilo. Podjetju pa želim mnogo delovnih uspehov. Danica Kuhar POROČILA SE JE: Preljovšek Marija por. Sum Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Marjan Poznič, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Fil-tri najlepše zahvaljujem za lepo in dragoceno darilo, upravi podjetja pa za knjižno darilo. Podjetju pa želim veliko delovnih uspehov. Marija Sušnik Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem računovodstva, nabave in ekspedita, prisrčno zahvaljujem iza darilo. Obenem se zahvaljujem tudi kolektivu TOSAME za knjižno darilo. Vsem skupaj pa želim mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Kristina Bunič Nagrade Za nagradno križanko iz prejšnje številke je prispele 32 rešitev, od katerih je bilo 12 nepravilno rešenih. Izžrebani so bili: Kočar Bojana — FRS Stare Olga — tkalnica ovojev Breznik Helena — TRS Čestitamo! Nagradna križanka Ime in priimek Oddelek